P. b. b JJaš tedniS^ kuiturno^polltično g^o- Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./ŠTEVILKA 26 CELOVEC, DNE 30. JUNIJA 1966 CENA 2.- ŠILINGA Naše skupne naloge Koroška je domovina Nemcev in Slovencev. Iz tega dejstva izvira naloga po tesnem sodelovanju na vseh področjih javnega življenja. Prebivalcem Koroške so dane naloge, ki jih moremo le skupno rešiti. K tem nalogam spadajo: ureditev prijateljskega odnosa med večinskim narodom in slovensko manjšino, skrb za uspešen kulturni in gospodarski razvoj v deželi, soodgovornost za pravično ureditev vseh manjšinskih vprašanj, ustvaritev političnega ozračja, ki bi omogočalo plodovito sodelovanje vseh de-želanov ne glede na politično, svetovnona-zorno in narodnostno pripadnost, utrditev dobrih sosedskih odnosov med Koroško in Slovenijo ter Koroško in Furlanijo (Julijsko Benečijo) na eni strani ter Avstrijo in Jugoslavijo ter našo državo in Italijo na drugi strani. Priznati je treba, da se začenjamo na Koroškem teh nalog v vedno večji meri zavedati. A tudi nadtisočletna koroška zgodovina in slična usoda nam narekujeta skupno pot tudi v bodoče. To je izhodiščna baza politike Narodnega sveta koroških Slovencev. To politiko je Narodni svet zagovarjal tudi v nemških političnih glasilih ter neodvisnem tisku Koroške. Marsikatere ostrine je bilo možno tem potom omiliti ali pa jih celo odstraniti. Ta pot ni bila lahka ter je treba izreči listom, ki so dali za prikazovanje naše manjšinske problematike na razpolago prostor v koroškem dnevnem časopisju, vsestransko priznanje. Medsebojno zaupanje raste ter odpira vedno širše možnosti sodelovanja. Tako je ob stvarni politiki slovenske manjšine beležila avstrijska javnost tudi uraclni obisk predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij v Sloveniji, do katerega je prišlo na povabilo slovenske vlade 19. in 20. novembra preteklega leta, kot naraven pojav v nizu prizadevanj po dobrih sosedskih odnosih med obema deželama in državama. V okviru tega uradnega obiska je prikazala manjšina svoj položaj ter je pri razgovorih izrecno poudarila, da pozdravljamo koroški Slovenci sedanji način reševanja manjšinskih vprašanj po avstrijski vladi, ki želi rešiti vsa odprta vprašanja v sodelovanju s prizadeto manjšino. Uradnemu obisku avstrijskega zveznega kanclerja dr. Klausa ter zunanjega ministra dr. Kreiskega v Beogradu ter koroškega deželnega glavarja Sime in predstavnikov koroških Slovencev v Ljubljani, je sledil uradni obisk člana avstrijske vlade, ministra za kmetijstvo dr. Schleinzerja v Ljubljani ter obisk namestnika deželnega glavarja inž. Truppeja v Sloveniji, dne 21. in 22. junija 1966 pa je bil na uradnem obisku na Koroškem predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Janko Smole. Razgovori v prostorih koroške deželne vlade, katerim so prisostvovali zastopniki vseh v koroški deželni vladi zastopanih strank, so pokazali, da je v načrtu med Koroško in Slovenijo sodelovanje na najširši podlagi. Ob priliki slavnostne večerje, ki jo je priredil deželni glavar Sima v Vrbi na čast gostom iz Slovenije, je deželni glavar pred predstavniki kulturnega, političnega in gospodarskega življenja Koroške izjavil: »Moja naloga v okviru deželne politike je, da pomagam odstraniti težave, ki so obstajale v preteklosti med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom. Slovenci morajo imeti občutek, da so enakopravni dezelani. Obstoji pripravljenost, jim zagotoviti pravice, ki pripadajo vsem državljanom. Tako bo možno odstraniti bremena temne preteklosti.« Predsednik Smole pa je podčrtal v svojem nagovoru pravico manjšine do neovira-nega razvoja v deželi, hkrati pa je izrazil veselje nad dejstvom, da sta bila vabljena Nekrvavi vojaški udar v Argentini Argentinska vojska je v torek zgodaj zjutraj odstavila predsednika dr. Artura Illio. Tričlanska vojaška junta glavnih poveljnikov suhozemne vojske, mornarice in letalstva je začasno prevzela vlado v deželi. Takoj nato je junta določila za začasnega državnega predsednika bivšega poveljnika argentinske vojske in uspešnega argentinskega politika generala Juana Carlosa Onganio. V ponedeljek zvečer so vodilni oficirji argentinske vojske pozvali predsednika dr. Illio naj odstopi. Po nepotrjenih vesteh je ta v to privolil. V teku noči je predsednik dr. Illia izdal odlok o odstavitvi glavnega poveljnika vojske generala Pistarinija. Ta je izjavil, da predsednikov dekret zanj ne velja več. Malo pred tem pa je obrambni minister brigadni general Castro Sanchez odstopil, ker mu je njegov podrejeni general Pistarini izrekel nezaupanje. Potem ko je dr. Illiov načrt propadel, pa je odločil general Pistarini položaj v svojo korist. Z zborom oficirjev je zasedel važne strategične točke Buenos Airesa in tako izvedel nekrvavi vojaški prevrat. Predsednika dr. Artura Illio pa je močna straža odpeljala v ujetništvo, medtem ko se je posrečilo podpredsedniku Peretteju zbežati v državo Urugvaj.. Dr. Illia se nahaja verjetno na otoku Martin Garcia ob ustju reke Rio de la Plata. Pred Illiom je bil na tem otoku prav tako ujet zadnji izvoljeni predsednik Frondizi. V vojski je zadnji čas naraščala opozicija proti predsedniku dr Arturu Illiu, ki je leta 1963 kot podeželski zdravnik nastopil politično kariero in je bil izvoljen za argentinskega predsednika. Po mnenju vojaških krogov je bil predsednik Illia preveč popustljiv nasproti peronistom, ki so pred nekaj meseci pri volitvah od sedmih pokrajin zmagali kar v šestih. General Juan Carlos Ongania, ki že 20 let kot oficir odločilno nastopa v politiki Argentinije, je bil namreč gonilna sila pri izvolitvi dosedanjega predsednika dr. Artura Ulie. Po odstavitvi predsednika Frondi-zija je general Ongania dosegel, da so po enoletnem vojaškem režimu izvedli demokratične volitve v Argentini. Tudi pri padcu argentinskega diktatorja Perona leta 1955 je bil general Ongania udeležen. Združene države Amerike so iz protesta proti odstavitvi zakonito izvoljenega predsednika dr. Artura Ulie pretrgale diplomatske odnose z Argentino. V tej zvezi so se Združene države odločile, da ne bodo do nadaljnjega dajale več deželi nobenih gospodarskih pomoči. Argentinski veleposlanik v Washingtonu je iz protesta proti vojaškemu udaru odstopil. Proračun -1966 s pičlo večino pod streho Z glasovanjem o proračunski skupini XI (finance) in poimenskim skupnim končnim glasovanjem o celotnem proračunu — sprejetem po pričakovanju le z glasovi Avstrijske ljudske stranke — so se končali pretekli petek ob 18. uri, po osemdnevni razpravi in v 80 debatnih urah parlamentarni razgovori o zveznem proračunu za leto 1966, ki jih je poslanec WeiBmann (Avstrijska ljudska stranka) označil kot najbolj temeljito proračunsko debato Druge avstrijske republike. Nato so soglasno sprejeli predlog o pospešitvi davčne reforme. Državni poslanec Svobodnjaške stranke Peter je ostro kritiziral ustavne hibe prora- čuna, češ da ne prinaša nobenih spodbud za splošno gospodarstvo; pridobitvene postave bodo prinesle največ koristi velepodjetjem. Tudi parlamentarni poslanec Avstrijske socialistične stranke Weiss je kritiziral celotno gospodarsko in finančno politiko vlade nasploh (Weiss se namreč boji brezposelnosti ih stisk), še posebno pa pridobitvene postave. Kot zagovornik proračuna za leto 1966 je nastopil zvezni poslanec Avstrijske ljudske stranke Weidinger. V svojem govoru je z veseljem ugotovil, da proračun prinaša zvišanje dohodkov zveznih dežel in občin za 513 milijonov šilingov. Nov mirovni poziv papeža Pavla VI. Papež Pavel VI. je preteklo soboto ponovno dvignil glas v prid miru. Sv. oče je pozval državnike vsega sveta in vse ljudi, ki so dobre volje, da bi se čimprej zavzeli za skorajšnji konec vietnamske vojne. Sv. oče je najavil, da bo nadaljeval akcijo za mir v Vietnamu, čeravno do danes še ni prinesla zaželenega uspeha. Papež Pavel VI. je nadalje izrazil upanje, da bi njegovo nedavno srečanje s sovjetskim zunanjun ministrom Gromikom služilo miru na svetu in verski svobodi v Rusiji. Ob na sprejem v Vrbi tudi predstavnika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Medtem ko pripravlja zvezna vlada na Dunaju naslednji razgovor s predstavniki slovenske manjšine ter je prišlo do ponovne vzpostavitve odnosov med Beogradom in Vatikanom, pa poudarjamo potrebo po skupnem reševanju tudi vseh onih vprašanj, ki zadevajo koroške Slovence in cerkveno oblast v deželi. Brošura »Fiir den Religions-unterricht in der Muttersprache«, ki jo je pred kratkim izdal Narodni svet koroških Slovencev, je zgovoren dokaz zavestnega zapostavljanja slovenskega materinega jezika pri verouku. Mnenja smo, da je treba tozadevno ubrati končno že enkrat pot, s katero bomo mogli zares soglašati tudi koroški Slovenci. tej priliki je svet tudi prvič izvedel od sv. očeta, da je podvzel tudi pobudo za mirno rešitev ciprškega vprašanja. Te plamteče besede je papež Pavel VI. govoril članom kardinalskega kolegija, ki so mu prišli voščit ob priliki praznika Janeza Krstnika (rojstno ime sv. očeta). O vietnamskem vprašanju je sv. oče dejal, da ga je k iskanju novih poti prisililo poslabšanje položaja in strašna možnost razširitve vojne v Vietnamu. Poiskati je treba vse možnosti, kako bi našli rešitev za odkrita in častna pogajanja. Papež se je v nadaljevanju svojih izvajanj skliceval na poziv za ustavitev sovražnosti v lanskem letu o božiču in njegovo pobudo, maj bi Organizacija združenih narodov posredovala po nevtralnih državah. Sv. oče Pavel VI. je v svojem govoru z zadovoljstvom pozdravil izboljšanje odnosov med Beogradom in Sveto stolico. Kot poročamo na drugem mestu v našem listu, so se končali pogovori med Sveto stolico in Beogradom s podpisom protokola o pogovorih za ureditev odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Papež se je nadalje bavil še s položajem na Poljskem in je ob tej priliki obžaloval, da ni mogel uresničiti svojega namena se udeležiti osebno zaključnih slovesnosti tisočletnega pokristjanjenja poljske države. OBJAVA Državne gimnazije za Slovence Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 9. julija 1966, ob 8. uri. Učence prijavite ali ustno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22, do 1. julija 1966. Za prijavo so potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in na dan izpita zadnje spričevalo, katerega bode učenci dobili na dosedanji šoli 8. julija 1966. Popis učenca pošlje šola direktno na gimnazijo. Pri izpitu bodo učenci vprašani v slovenščini, nemščini in računstvu in sicer iz snovi, katera je predpisana za četrto šolsko stopnjo. Glede sprejema v višji razred pa je potreben razgovor z ravnateljem. Ravnateljstvo POLJAKI ZAHTEVAJO ODSTRANITEV VIŠINSKEGA Iz Rima poročajo, da se je v privatnem stanovanju apostolskega nuncia v Italiji sestalo v ponedeljek zastopstvo vladi zvestih Poljakov z namestnikom v vatikanskem državnem tajništvu DeirAcquo. Po vesteh rimskega dnevnika »11 Tempo« so Poljaki zahtevali od Svete stolice odpoklic kardinala Višinskega. Univerzitetni profesor Gorski, vodja poljske skupine je v Rimu izjavil, da bi bil odpoklic Višinskega iz Varšave zaželen in njegova premestitev v rimsko kurijo samo v blagor katoliške Cerkve. Vatikanski uradni krogi pa razlagajo stvar takole: »O celi zadevi nam nič ni znano.« Odnosi Beograd - Vatikan V Beogradu so preteklo soboto 'podpisali protokol o pogovorih za ureditev odnosov med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Sveto stolico. Protokol je podpisal v imenu jugoslovanske vlade član zveznega izvršnega sveta in predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milutin M orača, kot pooblaščenec Svete stolice pa monsignor Agostino Casaroli, podtajnik v kongregaciji za izredne cerkvene zadeve. Monsignora Casarolija ih svetnika nuncia-ture Luigia Bongianina sta prav tako minulo soboto sprejela tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in državni tajnik za zunanje zadeve Marko Ni-kežiic. Nato je član Zveznega izvršnega sveta in predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milutin Morača priredil v hotelu »Metropol« svečano kosilo za oba visoka gosta. Pri podpisovanju protokola so bili navzoči Petar Ivičevič, državni podtajnik, ki je vodil jugoslovansko zastopstvo pri pogovorih, Dinče Belovsiki, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve, član zvezne komisije za verska vprašanja Boris Kocjančič, z vatikanske strani pa svetnik nunciature Lui-gi Bongianino. Ob podpisu protokola sta msgr. Casaroli in Milutin Morača govorila o pomenu tega dokumenta ter pogajanj za ureditev odnosov med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in katoliško Cerkvijo. 9 Nemški general von Kielmansegg je bil v torek v Parizu imenovan za novega vrhovnega poveljnika zavezniških vojaških sil v Srednji Evropi. Kielmansegg je s tem postal s 1. julijem naslednik odstopivšega francoskega generala Crepina. Von Kielmansegg, ki je bil doslej vrhovni poveljnik suhozemnih vojaških sil Organizacije severnoatlantskega pakta Evrope v Sredi, bo imel z novim poveljstvom naj višje mesto. Politični teden Po svetu... FRANCIJA UMAKNILA LETALA Z ZAHODNONEMŠKEGA OZEMLJA Francoska vlada je obvestila Zahodno Nemčijo, da ima namen umakniti svoje letalske enote iz Zvezne republike. Francija ima v okviru Organizacije severnoatlantskega pakta v Zahodni Nemčiji dve letalski skupini, od katerih ima vsaka petdeset letal, deloma ameriških, deloma francoskih. Med francoskimi letali so tudi letala tipa »Mirage«, ki lahko prevažajo jedrske bombe. Ker je atom k a oborožitev ameriška in ker je WasMngtonu že sporočil, da jo namerava umakniti, ker je Francija izstopila iz obrambnega sistema Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO), je francoska vlada sklenila umakniti svoje letalske sile, ki bi ostale brez te oborožitve. Osebje, ki je dodeljeno tem letalskim enotam, šteje 11 tisoč mož. Takoj, po obvestilu francoske vlade je iboinnska vlada izjavila, da je sprejela francosko sporočilo, da bo Francija umaknila le nekaj letal .iz Zvezne republike Nemčije dn ne vseh. Baje bo umaknila kakih petnajst letal. V Bonnu pa so se začeli pogovori med francoskimi in nemškimi zastopniki glede bivanja francoskih vojakov v Zahodni Nemčiji. Predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so pogajanja prekinili še isti dan (13. junija) in da se bodo lahko nadaljevala šele tedaj, ko se bodo začela v stalnem svetu Organizacije severnoatlantskega pakta v Parizu večstranska pogajanja o poslanstvu, ki jih bodo francoske čete imele v zavezništvu. ATLANTSKA ZVEZA V BELGIJI Belgijski zunanji minister Flarmel je sporočil v poslanski zbornici, da je vlada mnenja, da se ne more odtegniti svojim obveznostim ter odgovarja pritrdilno na zahtevo za premestitev vrhovnega štaba zavezniških sil v Evropi (SHAPE) na belgijsko ozemlje. Minister je dodal, da je treba tudi atlantski svet premestiti. Zunanji minister Harmel je izjavil, da ni bil še izbran novi sedež vrhovnega glavnega štaba zavezniških sil v Evropi, toda sedež bo najbrž v kVaterloo 'blizu Bruslja. Nato je minister izjavil, da Belgija ne bo sprejela drugih vojaških organizacij Atlantskega pakta (NATO) ter da bi morali pri premestitvi vrhovnega štaba zavezniških sil v Evropi (SHAPE) upoštevati belgijski prispevek Organizacije severnoatlantskega pakta. Kot piše bruseljski časopis »Soir«, bo preselitev štaba atlantskega pakta stala milijardo 960 milijonov francoskih frankov (okrog 400 milijonov dolarjev). Časopis je navedel, da bodo v Belgijo preselili skupno 3400 ljudi — 2000 pripadnikov vojaškega štaba, 500 uslužbencev sekretariata sveta atlantskega pakta in 900 zastopnikov držav članic pakta. CIPRSKO VPRAŠANJE Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je obvestil varnostni svet OZN, da se je napetost med Turki in Grki na Cipru povečala in da bi se utegnila dogoditi nova nasilja. U Tant je dejal, da ni na vidiku napredovanje za stalen sporazum med obema narodnostnima skupinama, ter poziva varnostni svet Organizacije združenih narodov, naj podaljša za nadaljnjih šest mesecev mandat varnostnih sil OZN na Cipru. Mandat teh sil poteče 26. junija. U Tant je poslal članom varnostnega sveta tudi poročilo o stanju vojaških enot. Število varnostnih sil Organizacije združenih narodov na Cipru znaša 4900 vojakov in okoli 175 policijskih organov. NOVO ZDRUŽENJE DRŽAV V AZIJI Devet azijskih in pacifiških dežel: Avstralija, Tajvan (Formoza), Japonska, Malezija, Nova Zelandija, Filipini, Tajska (Siam), Južni Vietnam in Južna Koreja, se je sporazumelo, da bodo osnovale regionalno organizacijo, ki se bo verjetno imenovala »ASPAC« in bo v bistvu protikomunistična. O vzpostavitvi te organizacije so se dogovorili na izaprtem sestanku zunanjih ministrov zgoraj, imenovanih držav. Zvedelo se je, da se je na seulski konferenci v Južni Koreji več držav izreklo za to, da bi se nadaljevala pokrajinska (regionalna) posvetovanja. Vendar je prevladalo mnenje, naj bi ustanovili organizacijo, ki bo imela neke vrste tajništvo. V krogih konference so trddli, da bo dala nova organizacija poudarek na gospodarsko in kulturno sodelovanje, da pa politično sodelovanje ne ho izključeno. Tvorci nove organizacije niso hoteli naravnost zavzeti protikomunističnih stališč pri oblikovanju njenih ciljev. Pač pa so v uvodnih govorih na seulski konferenci skoraj vsi udeleženci omenjali komunistično nevarnost. BRITANSKI ZUNANJI MINISTER O NATO Britanski zunanji minister Michael Ste-wart je izjavil, da odstranitev Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) in Varšavskega pakta ne bi prispevala k evropski varnosti. Po besedah Stevvarta bi morali oba vojaška bloka odstraniti kot rezultat boljšega vzdušja na ipodročju evropske varnosti. V poročilu v spodnjem domu o zasedanju ministrskega sveta Organizacije severnoatlantskega pakta v Bruslju je dejal Stewart, da je štirinaj stori ca brez Francije odločena, da obdrži zahodno zvezo kot učinkovito in zaupanja vredno vojaško organizacijo. CDU PONUDILA KREMLJU NOV VARNOSTNI SISTEM Predsednik frakcije CDU—CSU (parlamentarne skupine krščanske demokratske stranke in krščanskih socialistov) v nemškem Bundestagu Barzel je v New Yorku, kamor ga je povabil »ameriški svet za Nemčijo«, ponudil v nekem govoru Sovjetski zvezi, da bi lahko v okviru evropskega sistema tudi sovjetske vojaške enote imele mesto na ozemlju združene Nemčije. Barzel jie naglasil, da bi Sovjetska zveza po njegovem mnenju lahko bolje branila svoje vojaške, gospodarske in ideološke interese, ki so očitni in v določenem smislu zakoniti, na način, drugačen od tistega, ki ga uveljavlja z združevanjem sovjetske zasedbene cone in z njenim uveljavljanjem v svetovno politiko. Po mnenju Barzela za Sovjetsko zvezo, ki ima tako dobro organiziran varnostni sistem, ni potrebna cepljena Nemčija. Prav tako ni verjetno, da bi bila Vzhodna Nemčija kot dobaviteljica za Sovjetsko zvezo nenadomestljiva. Gotovo je zmogljivost sovjetske zone velika, vendar bi združena Nemčija z nedoktrinarnim političnim sistemom lahko dajala sosedom več kakor danes. Znane so nam velike in za Sovjetsko zvezo ugodne dobave iz sovjetske cone. Vemo pa tudi, kakšna je naša trgovina s Sovjetsko zvezo. Če je to v interesu Sovjetske zveze, potem dajemo častno besedo: »Oboje bi ostalo za 20 let z vsakoletnim stopnjevanjem za 5 odstotkov, seveda, če bi to doprineslo k združitvi Nemčije.« V nadaljevanju svojega govora je Barzel ‘podčrtal važnost ameriške navzočnosti v Evropi, ki je prvi pogoj za vsa razpravljanja o problemih varnosti. Prav tako je Barzel s poudarkom odklonil priznanje Nemške demokratične republike po Zahodni Nemčiji. Toda jedrski problemi Organizacije severnoatlantskega pakta, vprašanja popuščanja' napetosti v svetu, evropski mir, zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom, in pa še to in ono bi se dalo urediti, če ne bi stalo na poti še nerešeno nemško vprašanje. Predlog Barzela pa so bonnski uradni krogi ostro kritizirali, češ da Barzel ni član vlade in da je govoril samo kot predsednik frakcije CDU/CSU v nemškem Bundestagu. Po mnenju nekaterih bonnskih krogov Barzelov govor ni bil v skladu z Er-hardovimi gledišči. Predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Bonnu je o Barzelovih predlogih izjavil, da ti ne upoštevajo stvarne politike. Sovjetska zveza ne bo nikdar spremenila svojega stališča, da je združitev možno doseči samo s pogajanji med obema nemškima državama. Stališče predstavnika sovjetskega veleposlaništva je presenetilo bonnske kroge, ker se Sovjeti običajno sklicujejo na zunanje ministrstvo v Moskvi in odklanjajo lastne komentarje (razlage). SLOVENCI dama in po metu 75-letnica glasbenika Janka Ravnika Nedavno je praznoval v Ljubljani svojo 75-letnico rojstva znani slovenski komponist in klavirski pedagog Janko Ravnik. Svoje glasbene študije je začel v Ljubljani, končal pa jih je v Pragi. Že od prve svetovne vojne ustvarja med Slovenci kot komponist in deluje kot klavirski pedagog, šele pred kratkim je šel v pokoj kot redni profesor Akademije za glasbo, kjer pa še sedaj sodeluje s svojimi bogatimi izkušnjami. Janko Ravnik je vzgojil cele rodove pianistov. Ravnik je med Slovenci prvi ustvaril to, čemur pravimo „šola”, to je metodično in idejno usmerjen in urejen študij pod vodstvom osrednje osebnosti. Ravnik pa je še bolj pomemben kot komponist. Morda ne bo napak, če si pokličemo v tej zvezi v spomin besede Gojmira Kreka, urednika Novih akordov, ki je Ravnikove prvence leta 1912 opisal takole: „Ravnikova prva dela so na nas učinkovala kakor svetovna obljuba, obetajoča naši mladi umetnosti lepših dni, morda sijajnih dni svetovnega priznanja ... Kdor začenja s takimi deli, kakršen je mešani zbor ,Poljska pesem’, ta je poklican za izpolnitev najglobljih želja svojega naroda in za dosego najvišjih ciljev umetnosti. Ravnik je s popolnoma novimi zvoki posegel v slovensko ustvarjanje, s takimi, ki so se lahko merili v novosti z vsem, kar se je tedaj novega ustvarjalo med Slovenci. Bili so v svojih sestavinah in medsebojnih zvezah novejši, občutljivejši in tudi sodobnejši kakor celo Lajovčevi, ki je bil tedaj gotovo vodilni slovenski skladatelj. Kakšna razlika je od preprostega slogovnega ideala kakšnega Benjamina Ipavca, umrlega komaj nekaj let prej, pa od Ravnikovih sodobnikov Adamiča, Premrla, Mirka in drugih, ne glede na kakovost mnogih skladb in skladbic, ki so tedaj nastale. Ravnik je stal kakor samosvoja, močna osebnost med njimi in kazal pot daleč naprej. Tej svoji usmerjenosti pa je ostal do kraja zvest, kar dokazujejo mnogi njegovi „Li-rični spevi”, njegovi zbori, njegove klavirske skladbe, od katerih je posebno ena, Groteskna koračnica, uglasbena v nekakšnem prokofjevskcm žaru, razgibanost, ritmični živosti in sodobni zvočnosti. t Škof dr. Josip Srebrnič V torek, 21. junija, je v starosti 90 iet na otoku Krku umrl škof dr. Josip Srebrnič. Pokojni škof je bil goriški rojak. Rodil se je v Solkanu 2. februarja 1876. Dne 8. decembra 1923 ga je posvetil ljubljanski škof Jeglič za škofa na Krku in je že 23. decembra istega leta nastopil novo službo. Leta 1963 je na praznik Brezmadežne obhajal 40-letnico posvetitve za škofa in ga je rajni papež Janez XXIII. ob tej priliki imenoval za nadškofa. Pogreb umrlega škofa Josipa Srebrniča je bil 23. junija ter so ga pokopali v stolnici na Krku. Slomškova šola v ZDA V mestu Etbvanda v Kaliforniji imajo Slomškovo šoio. Šola ima po Slomšku ime, čeprav v tem mestu ni slovenske fare, ker Slovencev tam ni, razen župnika Franca Horvata, prekmurskega rojaka, ki je velik častilec škofa Slomška. Predno je začel z zidavo šole, je prosil svojega škofa za dovoljenje, da bi se naj imenovala po Slomšku. Ker je škof na vatikanskem koncilu od slovenskih školov dobil brošuro o Slomškovem življenju, je župniku Horvatu dovolil, da sme šolo imenovati po Slomšku. Šolo je blagoslovil škof Fury iz San Diega, pri blagoslovitvi so bili navzoči štirje monsignorji in 30 duhovniov. Škof je v pridigi med drugim tudi poudaril delovanje božje milosti. Navedel je, da je škof Slomšek slovenske šolske sestre pripeljal v Maribor in sedaj te sestre delujejo v Združenih ameriških državah med drugim tudi na Slomškovi šoli v mestu Etuvanda. Nagelj s sto cvetovi Ladislav Rakovec iz Maribora ima zanimive „konjičke”. Je vzgojitelj barskih kanarčkov (pred dvema letoma je bil celo jugoslovanski državni prvak) in ljubitelj eksotičnih (nenavadnih) rib. Te goji v velikem akvariju. Ladislav Rakovec je tudi velik ljubitelj rož. Na balkonu ima najrazličnejše cvetje, med njimi mu je najbolj pri srcu nagelj, ki ga je prinesel v Jugoslavijo turist iz Boz-na na Južnem Tirolskem. Ladislavu Rakovcu je po-dolgem moledovanju le uspelo dobiti vejico tega lepega nageljna. Skrbno jo je vsadil in z vztrajno nego je dobila nove poganjke ter se z leti razrasla v košat grm s prelepimi cvetovi. V tem mesecu se jih je odprlo kar sto. večala nakup avstrijskega potrošniškega blaga. Po mnenju državnega tajnika doktorja Bobleterja bi bilo možno v zvezi z gojitvijo kulturnih odnosov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo vzbuditi tudi zanimanje za avstrijsko modo. V ta namen bi lahko predstavili v Moskvi avstrijsko modno šolo Hetzendorf z Dunaja. in pri nas v Avstriji POGODBA Z EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO NE PRED 1969 Z uveljavitvijo pogodbe med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EWG= EGS) ne moremo računati pred letom 1969. To se je izvedelo pred dnevi v Bruslju, kjer so glede končnega izida pogovorov med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo precej optimistični. Ugotovili so, da je bil v prvem delu pogajanj, ki so bila zaključena 3. februarja letos, dosežen velik korak naprej:. Kot pomemben znak za to priča dejstvo, da se pojm asociiranja (združitve) preobraža zmerom bolj v razmerje velikih ugodnosti. Poseben problem v našem primeru je namreč tako imenovano dvojno članstvo, kajti kot znano je Avstrija članica Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA, k tej spada še: Švica, Portugalska, Danska, Švedska, Velika Britanija in Finska). O tem vprašanju pa bodo razpravljali šele potem, ko bodo vse druge točke pogodbe med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo razčiščene. Avstrija bo lahko še nadalje sklepala trgovinske in carinske pogodbe Zclaj smo si tako blizu po tem koncilu, mar ne?« je rekla. V Zufichu sva se razšla. Od vse vožnje mi bo ostalo v mislih eno: rojstvo dneva. Sedel sem na levi strani letala in okrog polnoči je na obzorju vstala modrina, ki je kmalu dobila nadih rožnate barve. Pod to se je pokazala rdeča, nato rob sonca, kakor da je še pokrit s srebrno ten-čioo. In nato se je sonce skoraj, v hipu dvignilo in lilo vso luč proti okencu, kjer sem sedel. Nekaj čudovitega je bilo. Moja ura je kazala pol ene ponoči. Tedaj se mi je odprl pogled na oblake. Morje pen, kakor da jih je bruhnil vulkan, daleč zadaj, posamezni kosmi, v ospredju že prav na 'Obzorju pa iz 'oblakov grajeni gradovi, mostovi, 'drevesa, vse ‘čudovite oblike, ki jih fantazija premore. Nebo je postalo čisto modro, krila letala so bila videti kakor strehe pokrite z zmrzlino. Malo čez drugo uro — tako je kazala moja ura — se je letalo pričelo spuščati, še malo prej sem videl francoska polja, svetlo črto reke in to je bilo vse. Nad Zuriohom je bila megla. Pristali smo mirno, človek komaj čuti. Bilo je lepo, ko sem že na letališču srečal prvega Slovenca, in čez dan še druge. Ura je bila osem zjutraj. Obiskal sem družino rajnega Žekarja in pri nji prenočil. Najmlajši je bil rojen šele po očetovi smrti. Punčka 'in fantek sta me začudeno gledala. Veliko smo govorili. Mlada vdova se muči in Švicarji so ji zelo naklonjeni. Posebno letalci švicarske družbe, pri kateri je bil rajni zaposlen, ji še vedno pomagajo. S svojih poti ji prineso to in ono, da čuti, da je niso pozabili. Zvečer sem šel v neko malo' restavracijo in tudi tam našel Slovenko. Slovenski človek je vsepovsod, kakor da se deli. Prenočil .sem v Zuricbu in odpotoval na- prej v Celovec ob desetih dopoldne z brzo-vlakom, ki pa je peljal le do Schwarzacha. Tam sem presedlal na brzovlak za Celovec. Na kolodvoru je bila tropa tujcev, sezonskih delavcev, Grkov, Turkov. Eden izmed teh siromakov mi je skušal dopovedati, kako se je prepotil. Štiri kovčke in samo eno minuto časa. Kazal mi je s prstom: Eine Minute. še je hotel nekaj, povedati, pa je zašel v grščino ... N a levo in desno so gore, še vse pokrite s snegom. Ponekod sneženi jeziki sežejo prav do proge. V Švici še ni bilo razcvelega drevja, na avstrijskih tleh pa že. Oh hišah je bil v cvetju divji ikostanj, bel in rdečkast. Hruške, jablane vse v cvetju in beli vrhovi gora so bili čudovito ozadje! V vlaku je sedela nasproti gospa s sinom. Govorila sta posebno angleščino. Ogovorila me je — bila je iz Avstralije. Prišla j,e samo ogledovat Evropo. »Čez teden dni se s sinom vrneva. Pri nas bo sedaj, zelo hladno.« Bila je iz Sydneyja. Travniki na obeh straneh so bili beli od cvetja divje kumine in vmes rumeni vrtinci drobnih rož, podobnih šentjanževim rožam. Spomini so me preplavili, ko sem na postajah zagledal znana imena: Obervellach, Kolbnitz, Pusarnitz, Mollbrucke. Nekoč sem tu delal betonsko cesto, tu smo bili skupaj s tolikimi, ki so danes po vsem svetu. „Sfrašenje s peklom" V 23. številki »Našega tednika« od 9. junija t. 1. smo v članku »Moč pošte« brali, da g. dekan Jakob Hribernik ni nikdar nobenega strašil s peklom, temveč obljubljal samo nebesa. K temu bi bilo treba pripomniti nekaj stvarnih pripomb. Jezuit, ljudski misijonar Alojz Bogsruk-ker piše v svoji knjižici »Rette deine Seele« na strani 49: »Pred leti je pisal neki duhoviti mož: »V naših dneh se je hudiču posrečil trik (goljufija) kakor že dolgo ne, da ljudje, posebno izobraženi verjamejo, da ni pekla.« Kdor ne vidi in noče videti globokega prepada, strmoglavi neizbežno vanj. In kdor noče verovati na pekel, bo gotovo žrtev pekla. Kristus, toreji Bog, je ponovno govoril o peklu.« — Tako Bogsrucker. Pekel ni bajka ali pravljica, marveč dejstvo. Nauk o peklu je verska resnica. Katekizem govori o peklu. Svetniki so pogosto mislili na pekel. Sv. Krizostom je imel na ■steni sliko pekla, ki ga je vsak dan spominjala na pekel. Sv. Frančišek Borgija je pogosto premišljeval o peklu. Pisatelj Meško je izdal knjigo o duhovnih vajah in v tej knjigi je tudi eno poglavje o peklu. Spittal. Vstal sem in stopil k oknu. Ista postaja, le podaljšana je z novim poslopjem, ki ga še zidajo. Mlad železničar je nesel naročje velikih zlatic. S te postaje sem odšel v svet in zdaj je tega že šestnajst let. Skoraj sem videl prostor, kjer sem tedaj stal z ženo in otroki. Šestnajst let. Vlak je .postal samo za hip in že peljal preko železnega mostu, ki sem se ga še tako dobro spomnil. Kadar sva bila z Boltetovim Nacetom pozna, sva preko njega šla na postajo. Z očmi sem iskal barake. Ni jih bilo. Hiše in hišice so. Ljudje so bili zunaj, nekaj otrok je mahalo z rokami, neznansko težko mi je bilo. Koliko 'trpljenja je v vsej zemlji, koliko vsega našega, naše hoje, hoje naših otrok. Pet let našega življenja je tam ostalo. Preden se vrnem, se ustavim za dan v Špi-talu. Pojdem še med tistimi hišami, kakor sem nekoč hodil in k rajnemu g. Mihi Burji pojdem še po slovo. V temi sem prišel v Celovec. V Mohorjevi hiši, kjer me mladi študentje zvedavo gledajo, strmim na cesto in na živo gibanje. Vse je drugače. Vmes je šestnajst let. In vendar se mi zdi, da sem prišel domov. Tu sem nekoč hodil, sem sem nosil svoje rokopise. V nedeljo pojdem na akademijo gospodinjski šole v Št. Jakob in se veselim, da slišim spet koroško govorico. Zapisujem utrinke. Naj bo to prvi utrinek v naglici napisan. Lepo vas pozdravlja —- Mauser Karel V Neaplju je pred stoletji živel sv. Frančišek od Hieronimo. Ta svetnik, ljudski misijonar, je kar na trgu postavil provizorično prižnico in pridigoval. Nekoč je govoril o peklu. V bližnji hiši ga jie pri odprtem oknu poslušala mlada, razuzdana ženska. Ko je svetnik končal svojo pridigo, je ženska rekla: Nič ni res. To so pravljice. Pekla ni. Svetnik ji je odgovoril: Pazi se, da v kratkem ne boš čutila, da je pekel. — Ženska je med smehom zaprla okno. Minilo je teden dni. Svetnik je zopet hotel pridigovati. Ljudje so mu rekli: »Tista ženska, ki se vam je zadnjič posmehovala, je že umrla. Tu notri leži na mrtvaškem odru.« Svetnik je odgovoril: Vprašali jo bomo, ali je pekel. Vsa množica je odšla v hišo, v kateri je ležala ženska na mrtvaškem odru. Svetnik jo je vprašal: Katarina, ali je pekel? Mrtva je oživela, obraz se ji je čudno spačil in je odgovorila: Pekel je in jaz sem v njem. Nato je bila zopet mrtva. Svetnik je kmalu nato umrl in škof je dal preiskati ta slučaji. 250 ljudi je potrdilo, da so to res videli in slišali. Da, pekel je in o peklu je treba govoriti. Duhovnik. — Še vedno to berete? Sobota Saj sem že na tej postaji. Kaj naj bo drugega moja prevelika občutljivost, ki mi jo vsak čas oponašajo, če ne eden znakov te dobe? Gospod Peter mi je o tem rekel, da sem res preveč občutljiv, da pa je to neka nujna spremenljiva okoliščina teh let. »Mlad človek,« je dejal, »se v teh letih osamosvaja, ker se pripravlja na življenje, ki ga bo moral sam živeti in ko se ne bo mogel držati matere za krilo. V osamosvajanju se zaveda svojega jaza in ga hoče braniti. Prav v tej obrambi se čuti povsod ogrožen.« Nedelja Trma, trma, trma. Oni pravijo tako, jaz hočem drugače. Posledica: stalno smo v bojnem stanju. In pametno bi bilo pospraviti iz sobe ves porcelan in vse steklo, kajti lahko se pripeti najhujse in tedaj bo črepinj veliko. Saj sem pripravljen sesti za zeleno mizo in paktirati: a kaj, ko moram vedno jaz pogoreti. In to se mi upira. Mislim, da po pravici. Saj: nisem več otrok, čeprav se tudi dobro' zavedam, da še nisem dozorel. A naj bi se tega zavedali tudi oni. Ljudje božji, ali naj si obesim okrog vratu napis: »Upoštevajte, da sem v neumnih letih?« Če se naj vedno uklonim, tudi proti lastnemu prepričanju, ali bom res zrastel v moža z ravno hrbtenico? Hlapcev je že itak preveč. Torek Berem Župančiča. Moram si prepisati: P. S. Še to — za direktivo — nekdo zasviral je ondan pri naši zabavi — takoj smo mu gosli razbili na glavi. In veš zakaj? Na uho to novico: Bil je še mlad — pa je sviral resnico! Vsaj nekaj: dobrega imajo naša leta! Četrtek Neotesanec. Beseda, ki jo zadnje čase ne čujem tako poredko. Neotesanec. To se pravi z drugo besedo štor, ki še ni obtesan. Dobro. Se bomo poskušali obtesati, zlikati, ugladiti, da se bomo znali zavrteti tudi po parketu. Kaj hočemo: »Od kvedra do kučme, od kučme nazaj smo narodni vsi.« Petek »Ne samo, da počenjaš neumnosti. Še bahaš se z njimi.« Tako mi očitajo. To pot imajo prav. Čutim, da bi rad pokazal, da sem nekaj, nekdo, zato počenjam neumnosti. Ko bom znal kaj boljšega pokazati, bom pokazal tisto. Ali ni tudi v tem skrb za obrambo sebe? Z/\ MLADINO IN PROSVETO Prišli smo do svojega odra V junijski številki »Glasa Slovenske kulturne akcije« berem pod gornjim naslovom te-le misli: ZA NARODOV BLAGOR: Postavitev te Cankarjeve komedije na oder Slovenske hiše (v Buenos Aires) je bil lep uspeh, obenem pa opozorilo'. Uspela je igra režijsko, igravsko in scenično, približala je gledav-cem vzdušje fin de siecla, pa izpričala tudi, koliko ima povedati sodobnim ljudem in razmeram. Opozorilo bi bilo v tem in podobnem: Prišli smo, hvala Bogu, do svojega odra. Gledališki odbor požrtvovalno dela in se bori s tisočerimi zaprekami. Zdi pa se, da mu premalo stojimo ob strani, da ni pravega sodelovanja in prave načrtnosti. Naše odrsko prizadevanje bi se moralo zediniti za daljnoročen program. V njem bi bilo najti ravnotežje med slovenskimi in tujimi deli, upoštevati razne dobe in stile ter spodbujati nove stvaritve. Ne gre pa za to, da bi pred gledavce metali številne, a površno pripravljene igre. Naš oder mora rasti igravsko, režijsko in tehnično. Potrebujemo resno igravsko šolo in vsaka nova igra naj bi vestno naštudirana prekosila prejlšnjo. Tudi naši najboljši in izkušeni igravci imajo še odprto pot navzgor. Kdo je že pri zadnjih skrivnostih in zahtevah artikulacije, fonetike in stilnih raznolikosti izbornega jezika? Koliko je bilo zavestnega, teoretično podprtega in na skušnje velikih igravcev naslonjenega študija mimike, kretanja, gibanja in mirovanja? Odkod je čut — če ga je kaj — za soigro, za 'Obvladovanje in oblikovanje prostora, za skladnost notranjega doživljanja in zunanjega izraza, za ustvarjanje pravilnega okvira besedni melodiji in poudarkom? Kdo je skrbel za disciplino, kdo si je prizadeval za tisto ponižnost, ki se ne boji naj-višjih ciljev v službi umetnosti? Marsikaj tega more in bi moral dati režiser. Zato je potreba po vzgoji in izobrazbi le-teh silno pereča. Režiser mora imeti prav tako kot igravec prirojen talent, mora vsaj občutiti in »razumeti« neznanski Obseg igravske umetnosti, mora pa razen tega v sredino znanstvenih in umetnostnih (psiholoških, estetskih, zgodovinskih) problemov, ki so v zvezi z dramatsko tvornostjo in poustvarjanjem. Tudi dramaturgi, režiserji in igravčevi sodelavci — scenograf, tehnični strokovnjaki in pomožno osebje — ne morejo pravilno delovati, ne morejo nuditi svojega polnega prispevka k oživitvi odrske umetnine, če se zanašajo samo na svojo spretnost in se ne poglobe v posebnosti gledališke stroke in če v njih ni težnje, da se vžive v režiserjeve zamisli. Kazalo bi — najbrž je nujno —, da bi gledališki odbor sklical posvet o teh vprašanjih. Naj si jih predstavniki gledaliških družin in strokovnjaki od bliže ogledajo in si porazdele delo. Nobenega nasilja, a vsaj naš oder mora imeti jasno gledališko politiko. Zadeva je izredne važnosti tudi za našo mladino. Z resnim delom in težnjo po kvaliteti lahko slovensko gledališče pritegne marsikaterega nadarjenega mladca in dekle. Če kje, bo tu mogel prodreti v lepoto našega jezika in v pomembnost naših dramat-skih stvaritev in odrske tradicije. To pa so sestavni deli naše narodne biti in njene tvornosti. Te pomembne misli je napisal A. G. In to za slovensko skupino, ki je 11.000 km oddaljena od domovine. Pri tem se misli kar same ponujajo: Kaj pa pri nas? Ali je že začel kdo načrtno misliti na organizacijo igravske dejavnosti? Na igravsko šolo in usposabljanje vseh za gledališče potrebnih sodelavcev? Na program? Misel, da je zadeva izredne važnosti tudi za našo mladino, velja povsod po svetu, posebno pa še po naših krajih, na naši zemlji. Kdaj bomo mi lahko zapisali: Prišli smo do svojega odra? To si velja zapomniti Ko bi Bog mogel zaspati, bi se zbudil brez stvari. — Gar-Mar. Egoizem umre četrt ure po naši smrti. — Frančišek Šaleški. So revni, ki so revni, ker niso bili nikdar zmožni zaslužiti. In so drugi revni, ki so revni, ker so' vsak večer razdelili, kar so zjutraj zaslužili. In kolikor več dado, več imajo. — Papini. Kar daš siromaku, boš imel sam, česar ne daš, bodo imeli drugi. — Friderik Baraga. Najbogatejši je tisti, ki najmanj potrebuje. — 0’Connel. Smejte Se, ee k&eete Učitelj vpraša Janeza: »Zakaj imamo ušesa?« Janez: »Da bolje vidimo.« Učitelj: »Tega pa res ne razumem.« Janez: »Če ne bi imeli ušes, bi nam klobuk zlezel prav na nos, pa ne bi nič videli.« OtcošUL UoiCUU PALČEK Ptiči so hoteli imeti kralja in so sklenili, da naj bo tisti njihov kralj, kd bo zletel v naj večjo višavo. Vsi ptiči so se dvignili in tudi palček je mislil, da ne sme zaostati. Ali revše je dobro vedelo, da se v letanju ne more meriti z drugimi, zato jie poskusil z zvijačo priti do najvišje časti. Moj' palček, ne bodi len, smukne pod letečo štorkljo ter se skrije med perje, česar pa štorklja še zapazila ni. Ptiči lete in lete, vse više in više, ali sčasoma opeša drug za drugim in nazadnje se samo še orel in štorklja zibljeta v zraku. Naposled jame tudi štorklja pešati — zdajci ji stržek izleti izpod perja in se predrzno meri z orlom. In glej! Orel res omahuje, stržek ga premaga in hoče biti kralj. Toda ptiči so zvedeli za njegovo goljufijo, zato so ga hoteli ubiti in bi ga tudi bili, da se jim ni o pravem času zmuznil in skril v mišjo luknjo. V njegovo .sramoto pa so mu vzdeli ime kraljiček. Po Fr. Erjavcu Učitelju in učiteljici ob koncu šolskega leta Ko v polju cvete tisoč rož, škrjanček poje, vriska, tedaj nam dušo in srce otožna žalost stiska. Saj danes je poslednji dan, ko ste pred nami v šoli. Odslej ne bomo več vsi skup morda nikoli. Naj' bi, kar ste učili nas, v spominu nam ostalo. Za vaše delo in pouk sprejmite vso zahvalo! Pikapolonica povej Res ne vemo, kam naj mi v nedeljo gremo! Pikapolonica, pokaži: ako v loko — ali v gozd, morda k Jurjevim čez most, ali v goro — ali v mesto — ali kam z železno cesto, po pravici nam pokaži, pa se nič ne zlaži! Pikapolonica leti na vzhod — o, k teti... Saj res, v nedeljo bo njen god! Oton Gaspari Earl Derr Biggers: 15 KITAJČEVA —1; p a p iga »Tudi vi? Brzojavil sem mu tudi jaz.« »Tedaj je vse dobro pripravljeno.« Dveri so bile odprte in Chan je z avtom zavil na dvorišče. »Lahko noč in mnogo sreče!« V ogromnem kaminu v sobi je prasketal ogenj. Madden je sedel za mizo in pod-pisaval pisma. »No,« je vprašal, »ste li prijetno prebili popoldne?« »Hvala!« je nekam hladno odgovoril mladenič. »Upam, da tudi vi.« »Ah ne,« je odvrnil milijonar. »Niti tukaj se ne morem iznebiti opravil. Dospela je pošta treh dni. Ali ste vendar prišli, Martin,« je dodal, ko je stopil tajnik. »Saj boste morda imeli še časa, da mi še pred večerjo oddaste pisma na pošto. In tukaj tele brzojavke tudi. Vzemite mali avto — z njim se po teh potih človek uspešneje vozi.« Thorn je začel vešče vtikati pisma v kuverte. Madden se je pretegnil ter stopil h kaminu. »Ah Kirn vas je pripeljal? Ali zna kaj prida voziti?« »Izvrstno!« »Nenavaden dečko je tale mali, debeli rumenček!« »Ne morem trditi. Povedal mi je, da je v Los Angelesu vozil zelenjavo. Kaj več pa nisem mogel izbezati iz njega.« »Zelo molčeč je, kajne? — Sicer pa,« je nadaljeval smehljaje se, ko je odšel Thorn, »vaš oče se še ni oglasil.« »Skoraj gotovo bo šele zvečer doma. če želite, bom potem poklical našo domačo številko.« »Bilo bi mi zelo prijetno. Ne bi hotel biti negostoljuben, mladi prijatelj, toda mnogo mi je na tem, da bi čimprej odšel. Danes so s pošto prispela sporočila — saj razumete. . .« »Seveda! Kar morem, bom rad storil!« »Zelo ste prijazni!« se je zahvalil Madden in mladeniču se je zdelo, kakor bi bil česa kriv. »Mislim, da je pred jedjo dobro malo zadremati. To pospešuje prebavo.« Bob je ostal sam pri časopisu, ki ga je bil primesesl iz Eldorada, Zdaj pa zdaj je prihlačala mimo smešna Ah Kirnova prikazen; brez ropotanja je pripravljal mizo. Uro kesneje se je trojica v samotni puščavi zopet krepčala z izdelki kitajske kuharske umetnosti. Pri kavi je opazil Bob, kako počiva na njem Maddenov pogled, poln pričakovanja. Smehljaje se je vstal. »Sedaj bi se papa utegnil vsak hip vrniti od napornega športa. Rad bi naročil telefonski razgovor.« »Naj to opravim jaz,« se je ponudil Madden. »Koliko je številka?« Mladenič mu jo je povedal in Madden je prijavil govor. »Pravkar sam se domislil,« je dejal, ko je opravil, »ali mi niste zadnjič nekaj omenjali, da se je v San Frančišku pripetilo nekaj, kar je vašega očeta osupnilo? Kaj in kako pa je pravzaprav 'to bilo?« Bob je hitro pomislil. »Ah — to bo le strašilo detektiva ...« »Detektiva?« »No, papa je vendar v zvezi z različnimi detektivskimi pisarnami, pa so mu zadnjič javili, da.je dospel glasovit lopov, ki kaže sumljivo zanimanje za našo kupčijo. Bržčas ni bilo nič hujšega . ..« '»Glasovit lopov? Kdo neki?« Bob Eden, ki vse svoje življenje ni znal lagati je okleval. »Ne... imena ... ne vem več natančno. Nekak Anglež, mislim. Nekaj podobnega kakor Liverpool...« je končno jecljaje pogodil. Madden je skomizgnil. »Da, če se je v javnosti o biserih kaj razvedelo, je tega kriva vaša stran. Moje hčere, Thorna in mene je sama molčečnost. Bržčas pa je vse bilo res le prazen hrup, kakor sami pravite. No in sedaj, mladi prijatelj, večer je dolg, kaj ko bi za kratek čas malo udarili poker?« »Bojim se le, da ne bom mogel igrati z vami!« »Kajpada se bomo omejili.« Maddena je igra vsega prevzela. »Pridite!« Boba je nekoliko skrbelo. Ko je bil še dijak, je seveda tu in tam igral kdaj poker, in tudi kesneje v San Frančišku; ampak to je bila otročarija. Njemu nasproti sedi sedaj veliki P. J., spekulantski genij, kateri jie potem, ko podnevi borzi ni dal duška, zvečer ogrožal igralnice na štiriinštiridese-ti cesti ... »Trije asi!« se je oglasil s svojim škripajočim glasom. »Kaj imate vi, Eden?« »Svoj, dobitek prodam za staro znamko.« »Martin daje!« Trkanje na vežna vrata je prekinilo igro. »Kdo bi neki to bil?« Madden je sam stopil k vratom. S svojega sedeža je Eden videl prišleca med vrati. Bil je suh človek v površniku — Phil Maydorf sam, toda sedaj brez naočnikov. »Dober večer!« Glas prišleca je donel tenko in votlo. »Ali sem prišel prav — na Mad-denovo rancho?« »Da. Kaj želite?« »Rad bi govoril s svojim starim prijateljem, tajnikom Martinom Thornom.« Imenovani je vstal in pristopil. »Dober večer!« je pozdravil brez posebnega navdušenja. »Saj se še spominjate, kajneda? Mc Cal-lum . . . Henri Mc Callum. Pred letom sem bil z vami v New Yorku na nekem dineju.« »Hm — da. Ali hočete, prosim, vstopiti. Ali vas smem seznaniti z gospodom Madde-nom?« »Velika čast!« je zagodrnjal suhec. '»To pa je gospod Eden iz San Frančiška.« Maydorfove oči brez naočnikov so bile mrzle in krute. Precej časa je nesramno zijal v draguljarjevega sina. Kdo ve, je pomislil Bob, ali mu je znano, da njegovo vedenje v luki San Frančiška ni ostalo neopaženo? Premagoval se je vsekakor prav 1 jP OO | OO ^ OO 00 00 ' oo oo 00 N QO oo Venceslav Winkler: ŠTIRJE ČAKAJO NA KOSILO Pri Petelinčkovih so se odprla vrata in v kuhinjo je prisopihal najstarejši, Matjaž, upehan in razgret. Vrgel je šolsko torbo pod mizo, presenečen pogledal na uro ter vzdihnil: »Ena! Matere še ni! Kdaj bomo danes šele jedli!« Preletel je z očmi kuhinjo, nato se je zatekel v shrambo. Brskal je po policah, nato se je žalosten vrnil. Začel je žvižgati, sedel je na mizo ter bingljal z nogami sem ter tja. Oči so mu begale od mrzlega štedilnika do praznega zaboja za drva. Takrat je prišel drugi fant, Dolfe. Tudi on se je bil upehal. Butnil je v kuhinjo, prevrnil stol, zadel tu in tam ob nepomito posodo, nato je obstal. SegeJ-je z rokami v razmršene lase in dejal: »Duš! Že ena in ob treh moramo biti na igrišču. Danes imamo veliki trening, v nedeljo igramo s Concordio. Kaj. pa misliš!« Nemiren je privlekel od nekod težke čevlje, jih začel čistiti ter požvižgaval. Dvakrat se je ozrl na uro in zraven pomislil na kosilo. Kazalec na uri se je pomikal proti drugi, od zamazanih čevljev se je kadilo. Matjaž je godrnjal in tožil, da bi bilo treba kaj jesti. Potem priteče deklica. Zasopla previdno odpre vrata, nato se zažene v kuhinjo in poskoči. Oči ji šinejo k uri. Kmalu bo dve. »Oh,« 'zaploska, »ob treh moram biti s tovarišicami v kinu. Danes ne odnehamo. Igra Gina Lollobrigida. Tako težko sem dobila vstopnico, kaj vse sem morala obljubiti!« Matjaž zazeha in se zaziblje na mizi. »Ne vem, če bo že kosilo, Lizika!« Lizika si popravlja lase, vtakne prst v usta, zagleda se v mrzli štedilnik, v prazni zaboj za kurivo, nato skomigne z rameni: »Saj bo mama kmalu doma!« Matere še ni. Kazalec na budilki je vedno bliže drugi uri. Matjaž se še zmeraj ziblje na mizi ter premišljuje, ali se izplača začeti z domačo nalogo ali bi šel še nekaj časa na cesto. Dolfe z vso vnemo drgne s krtačo po čevljih ter nekaj vneto pripoveduje o levem napadalcu in o krepkem srednjem krilcu. Matjaž brezbrižno prikimava, sestra Lizika poskakuje sem in tja, kakor bi preizkušala nekak nov ples, zdaj pa zdaj se ustavi in zakrili z rokama ter se zasmeh-Ijivo spači, nato se znova odziblje okrog štedilnika. Kazalec je prekoračil drugo uro in še zmeraj je štedilnik mrzel. Dolfe je očistil čevlje ter jih položil za vrata. Zdaj hodi sem in tja in navdušeno pripoveduje o nedeljski tekmi. Potem pride oče. S težkim korakom pri-ropota po hodniku, odpre počasi vrata v kuhinjo ter najprej utrujeno pogleda na štedilnik, na umazano posodo. Nato mu oči ošinejo prazen zaboj za kurivo. Za trenutek obstane. Verjetno pomisli, da stanujejo v drugem nadstropju in da je daleč do kleti, kjer so drva in premog. Nato krene v shrambo. Nezaupno se ozre po policah: kis, sol, moka, nič takega, kar bi človek lahko vzel takoj v usta. Jezen zapre vrata. Nekaj godrnja, da bi morali vsaj najnujnejše pripraviti, nato skomigne z rameni ter odide v sobo, kjer leže na posteljo. Tako čakajo štirje na kosilo. Dve je že davno mimo, ko prisope v kuhinjo mati, vsa obložena z zavitki in steklenicami. Med vrati za trenutek obstane ter se prime za srce, kakor bi ji hotelo postati slabo. Vsi trije otroci 'poskočijo ter napravijo prostor na mizi. Z vso naglico premetavajo zavitke, radi bi vedeli, kaj se obeta novega. Mati pa stopi k štedilniku in ga potiplje. Seveda, mrzel je. Tudi premoga in drv še ni. »Oh, saj nisem mogla naravnost domov! V trgovinah je treba toliko časa čakati, člo- M. RASKATOV: Že po prvem šolskem mesecu mi je postalo povsem jasno, da šola utruja otroka in da si mora od časa do časa odpočiti. Toda ker te moje ugotovitve prosvetni delavci niso dojeli, mi ni preostalo drugega, ko da jo realiziram sam. Za začetek sem rekel svojemu sinu Kolji: »Danes ne boš šel v šolo!« Kolja je bil zelo presenečen, kajti ni vedel, da hočem poskrbeti za njegovo zdravje. »šel boš na sprehod,« sem mu rekel. »Kaj pa naji rečem jutri v šoli?« »Napisal ti bom opravičilo.« »Kakšno opravičilo?« Navadno! Napisal bom, da te je bolelo grlo.« Kolja je požrl slino in ugotovil, da ga ne boli grlo. »To je vseeno,« sem rekel. »Misli si, da te boli!« Še enkrat je požrl slino in zazdelo se mu je, da ga malce vendarle boli. »Sijajno!« sem rekel. »Zdaj se pripravi za ribolov!« »Ampak če koga boli grlo, vendar ne sme za reko?« Poslušaj: prvič te grlo ne boli v resnici in drugič je zdaj zunaj* toplo. Zato se boš jutri učil še z večjo vnemo. Za kar si danes potreboval eno uro, boš jutri obvladal v petnajstih minutah! « vek dela vse dopoldne, potem mora še spotoma zapraviti toliko časa.« Naglo vzame posodo za premog, odveže ruto in priveže predpasnik ter odhiti. Da, drugo nadstropje je visoko. »Meni se mudi,« kliče zanjo Dolfe, »trening imamo!« »Jaz grem pa v kino,« se oglaša Lizika. '»Lačen sem že,« godrnja Matjaž. »Takoj bo,« obljublja mati. Potem gre vse kot navadno. Mati prinese vsa zasopla iz kleti v drugo nadstropje drva in premog, nato nalije vode v lonec, zakuri z vso naglico, nato ostrga krompir, razreže meso, otrobi solato, skače sem in tja, piha v štedilnik, prenaša lonec, meša, pokuša in zraven le na pol posluša, kako se Matjaž mota od shrambe do loncev ter gode da je lačen, kako Dolfe razlaga, da bo verjetno zamudil, kako Lizika prepričuje vse tri, kako je važno, da vidi Gino Lollo-brigido. In potem pride iz sobe še oče, se ustavi med vrati in zagode: »No, ali bo kaj?« »Precej bo,« tolaži mati in se ne ozre na vse štiri, ki nestrpno čakajo, čakajo. Ko jim pa nalije v krožnik in hlastno zajemajo, se začudijo, da ne more jesti. »Ne morem, nič mi ne diši,« pravi in pogleda vse štiri skozi solze kot skozi meglo. Naslednjega dne sem mu res dal takle dokument: Opravičilo Kolja Zabaškin ni mogel priti v šolo, ker ga je bolelo grlo. Oče (Podpis) Fant je bil vesel, ko se je vrnil iz šole: pri risanju je dobil petico. »Vidiš,« sem rekel, »to je rezultat včerajšnjega odmora. Nadihal si se svežega zraka in s tem se je povečala sposobnost dojemanja. Tri dni pozneje je Kolja rekel, da je utrujen in dovolil sem mu, da ostane doma. Napisal sem spet opravičilo: Opravičilo Kolja Zabaškin ni mogel priti v šolo zaradi bolečin v želodcu. Oče (Podpis) Po naslednjih treh dneh nisem vedel, kaj naj napišem v opravičilo. Hitro sem kupil učbenik za medicinske sestre. Ko sem ga listal, mi je postalo jasno, da je želodec prava zakladnica opravičil. Samo na tej osnovi bi jih lahko pisal za pol šolskega leta. Zato se je tretje opravičilo glasilo: Kolja Zabaškin ni mogel priti v šolo zaradi bolečin v predelu diafragme. Četrto opravičilo je govorilo o bolečinah v bližini žolča, v petem se je bolečina pre- O mraku Kadar sonce se pogrezne v dalji za visoke griče, vse molči, le zvon večerni še v slovo iz stolpa kliče. Drobnih zvezdic še nobena ni tedaj oči odprla, luna nima še svetlobe, da bi zračno plast predrla. Čez razpotje mimo križa nočne romajo prikazni... Tamkaj je nekoč strašilo, danes so strahovi prazni. Vse je kratko in ničevo kakor na drevesu kaplja. — Komaj nam je dan zazorel, že v neskončnost se potaplja. Limbarski selila na desno stran itd. Neprijetna okoliščina je bila samo v tem, da je Kolja pričel dobivati dvojke. Kolikor več je bilo dvojk, toliko več opravičil. Bilo je jasno, da se mora otrok odpočiti. Ker je postal apatičen je bilo hitro treba nekaj ukreniti. Nič pametnega mi ni padlo na misel. Dva dni sem razmišljal, tretji dan se je sin prijokal domov, češ da ne bo mogel s sošolci na taborjenje. Takoji sem stopil v šolo. Direktor in razredničarka sta rekla, da razumeta, kako težko mora biti staršem, če je njihov otrok prebolel toliko bolezni. Na koncu sta dodala, naj si ne razbijam glave, če bo Kolja ostal še eno leto v prvem razredu. To pa je bilo zame preveč. »Kako to mislite? To ni pravično! Otrok je popolnoma zdrav, vi pa ...« »Zdrav?« je rekla učiteljica in izvlekla iz torbe sveženj opravičil. In tedaj ... tedaj sem vse razložil. Bilo me je sram. Dobil sem zagotovilo, da bo smel na taborjenje, če bo seveda popravil vse dvojke. »Jutri se boš učil od zore do mraka!« sem rekel. »Je jasno?« »A kaj, bo s šolo?« je vprašal Kolja. »Ne skrbi!« sem rekel, »dal ti bom spet opravičilo.« NI NESPAMETNO Kdor kajj' ima, ima zmeraj, samo napo-sodo. Samo, kdor se tega zaveda, ima res v laisti. * Moder je, kdor nima nobenih zakladov, marveč samo ključ do vseh zakladov na svetu. * Na Skotškem sodijo, da je slabo zname-nijie za 'tistega, ki (poskuša z eno vžigalico prižgati 13 cigaret. »Ali naj razpravljam v navzočnosti tega tujca?« »To ne. Ni vam pa bilo treba tako brž odzvoniti. Dedcu sem hotel veleti iz sobe. Brž pozvonite še enkrat!« »Izključeno! Šel je že. počivat in pred jutrom ga nikakor ne smem motiti!« Maddenovo obličje se je potemnelo. »Zahtevam! In sem navajen, da se moji ukazi iz-vrše!« »Res? No, pri tem boste pa že morali dovoliti izjemo.« Madden je divji odšel. — »Vi mladi... Vi.. . mladi ...« »Vem — toda krivi ste vi. če pripuščate sem neznanega vsiljivca, morate pač nositi posledice.« ‘»Nisem vabil tega pritepenca! Vrag vedi, kjie ga je Martin pobral. Kajpada, zasebnega tajnika premožne in vplivne osebnosti neprestano oblega vsakovrstna golazen. Thorn pa se vede včasih kakor bebec.« Tajnik je vstopili in položil žepno svetilko na pisalno mizo. Njegov gospodar ga je očitajoče gledal. »Vaš znanec nam je grdo pljunil v skledo!« »Zelo obžalujem, gospod Madden, pa se ni dalo spremeniti. Prišel je pač.« »Kdo pa je pravzaprav?« »Nekak posredovalec. Zastavim vam pa besedo, da ga nisem vabil. Saj; veste, kako se drže te pijavke.« (Dalje prihodnjič) dobro. »Me zelo veseli, gospod Eden,« je ljubeznivo zdrdral. »Enako, gospod Mc Callum,« mu je resno odvrnil mladenič . Maydorf se je zopet okrenil k Maddenu. »Upam, da ne motim. Potujem k dr. Whit-coinabi — imam bronhitis. Vražje samotni so ti kraji — ko sem slišal, da je blizu gospod Thorn, se nisem mogel ustavljati skušnjavi ...« »Izvrstna misel!« Toda Maddenov glas ni pričal o izrečeni vljudnosti. »Ne odlašajte z igro!« je nadaljeval vsiljivec. »Poker, kaj? Že od nekdaj moja strast!« »Odložite plašč,« jie čemerno renčal Madden, »in pridružite se nam! Martin, ponudite gospodu porcijo cbipsa.«i »To je življenje!« je dobre volje zaklical pozni gost. »No, kako pa se je medtem godilo vam, Thorn, stari fant?« Hladno, kakor vedno, mu je povedal tajnik, in igra se je nadaljevala, če je Boba Ede n a že prej skrbelo za njegov mošnjiček, je sedaj izgubil vsako upanje. Phil Maydorf, njegov soigralec pri pokeru ... da*, pred seboj ima res kos tako .zvanega sveta. »Dajte mi štiri karte!« j,e siknil suhec skozi zobe. Trdno je pritisnil karte k prsim; njegov obraz je bil kakor izklesan iz bani na. Tudi Maddenova odločnost je rastja, kakor da bi spoznaval, da gre za veliko. Ta dva sta se borila, Thorn in Eden pa sta 1 Drobiž v igralskih znamkah. z njima le capljala, kakor da bi samo zašla v boj gigantov. Odnekod je prišel Ah Kirn z naročjem drv. Niti ena mišica v topem obrazu Azijca ni pokazala, da bi ga bil osupnil prizor, ki ga je zagledal. Madden mn je velel, naj iprinese vina ... In ko je Kitajec postavljal na mizo visoke kozarce, je Boba spreletela groza, detektivov pas j:e bil komaj dvajset centimetrov stran od spretnih dolgih prstov Phila Maydorfa, Ko bi tale pretkani plaš-čar vedel... Toda Maydorfove misli so bile daleč proč od Phillimorovih biserov. »Še eno karto!« je zahteval, pripravljen na velik udarec. Ostro je pri telefonu zapel zvonec. Bobu je zastalo srce. Sedaj naj, govori s San Frančiškom, le nekaj korakov od Maydorfa! Videl je, da mu je Madden s pogledom pokimal, in je vstal. »Bržčas zame!« Malomarno /je vrgel svoje karte na mizo. »Halo, oče, si ti?« »Da, papa! Tu Bob! Sem srečno prišel — ostanem nekaj dni gost gospoda Maddena. Sem ti hotel le sporočiti, kje sem. — Da, to je vse. — Da, jutri zjutraj zopet pokličem. Si uspešno igral golf? To je pa škoda! Lahko noč!« Ves rdeč v obrazu je planil Madden kvišku. »Trenutek, prosim!« »Papa bi bil rad vedel, kje tičim,«,je veselo menil Bob in sedel na svoj sedež. »Kdo daje?« Gospodar je požrl kletvico, igra se je na- daljevala. Bob se j;e na tihem smejal. Zopet odlog — tokrat pa ne po njegovi krivdi! Njegova zaloga chipsa se je strašno naglo krčila. »Še enkrat okrog — potem pa izstopim,« je izjavil odločno. »Še enkrat okrog in vsi nehamo!« je zarenčal Madden. Nekaj ga je razjezilo. »Pa naj bo vsaj konec pošten, kakor gre!« je želel Maydorf. »Sedaj brez omejitve, gospodje!« Sam je razdelil karte. Bob je imel v rokah štiri od devetih. Ko jih je položil na mizo, je opazil na obrazu Phila Maydorfa hudoben nasmeh. Štiri kraljice!« je oznanil veselo ter jih razpoložil s strokovnjaško gibčnostjo. »Pri damah sem vedno imel srečo! Mislim, da gospodje plačajo!« Plačali so. Nerad je odrinil Bob Eden sedem in štirideset dolarjev. »Zaračunam si vse ipri stroških,« je premišljal. Razume se, da je Maydorf bil Židane volje. »Zelo prijeten večer!« Zložno si je oblačil svoj površnik. »Kmalu zopet pridem, če bo dovoljeno.« »Lahko noč!« je mračno zinil Madden. Thorn je pobral s pisalne mize žepno svetilko. »Pospremim vas do dveri!« Bob se je nasmehnil. Žepno svetilko, zunaj pa je svetila luna, da se je videlo kakor podnevi! »Zelo ste ljubeznivi! Na svidenje, vsem in iskrena hvala!« Maydorf se je prekanjeno zarežal, ko je stopil za tajnikom. Madden je vzel cigaro in odgriznil konico. »No, kako daleč sta prišla z očetom?« Oect&oa (%mcwieiLa Žene tožijo, Že precej dolgo je od tega, odkar mi je pisala neka žena, mati številnih otrok. Pri srcu me je stisnilo, ko sem brala njene vrstice, ko sem po njih takorekoč stopala v polno razkritje njenega žalostnega življenja. Mlada žena toži, prosi pomoči, zdi se ji, da je sama, zapuščena v širokem tujem svetu. Recite, povejte' samo ono besedo... da mi bo lažje! Nato je prišlo še drugo pismo iz čisto drugega kraja, približno iste vsebine. Odlomki se glase takole: »Lepo prosim, da bi ob priliki navedli nekaj osnovnih načel o vzgoji otrok. Še predno sem se poročila, sem slišala, da si morata biti mož in žena o tem edina. Pri nas žal ni tako in naše družinske razmere so nadvse žalostne. Nikoli nisem z besedo posegla vmes, če je mož katerega otroka kaznoval. če pa hočem jaz otroka v skrajni sili kaznovati, se mož požene proti meni, otrok se prevzame, me ne pogleda več dni, me ne uboga, mi grdo odgovarja, celo zaničuje me in obklada s priimki.« »Moj mož vedno trdi, da on ni odgovoren za vzgojo otrok, če pride z dela slabo razpoložen, vedno najde kako malenkost, da me vpričo otrok zaničuje in obdeluje. Govori jim, da mu je žal, da me je poročil in podobno.« »Premislila sem, šla sem vase, iskala krivde. Nimam si kaj očitati, saji se od jntra do večera neprestano trudim, da postrežem možu in otrokom, da je dan prijeten, da je hrana zadostna in okusna, da varčujem, da so oblačila oprana, zlikana in zašita, da kljub utrujenosti in slabemu počutju moža lepo sprejmem, ko pride z dela domov, da mu strežem na vse načine.« »Otroke učim moliti, gledam na to, da molimo vsak večer sv. rožni venec in tudi zjutraj, če ne gremo k sv. maši. Vedno prosim Boga za stanovitno milost sv. vere in v ita namen darujem vse telesno in duševno trpljenje.« Glavna odgovornost za vzgojo otrok je pri starših, ti so njihovi prvi telesni skrbniki, pa tudi duhovni vodniki. Proučevalci otroške duševnosti trdijo, da je treba začeti otroka vzgajati že prvi dan. Pri tem se morata ravnati po istih načelih oba, oče in mati, dolžnost obeh je storiti vse, da bo njun otrok telesno in duševno zdrav, da bo značajen in pošten, veren in koristen član človeške družbe. Oče in mati morata graditi sporazumno; morata v vzgoji in vodstvu otrok drug drugega dopolnjevati. Kar gradi eden, mora UVAŽATI JIH MORAJO. Koga? Svinje. Pa bi ne bilo treba, če bi znali s prašiči prav ravnati, če bi jih znali prav hraniti. Za sodobno svinjerejo je nujno potrebno poznanje bolezni svinj in higiene svinjereje. O tem vas poduči knjiga živinozdravnika Matevža Marolta Hjgiene des Schweines Izšla je v samozaložbi. Posreduje vam jo Knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. KMETJE POZOR! NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE vam nudi ugodno domača tvrdka Johan Lomšek Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Eberndorf, Telefon 04237 246 ■ V V ■ I I vi ascejo tolažbe drugi podpirati; oba morata zavzemati v slučaju kazni enako stališče, da bo otrok naglo spoznal svojo napako in uvidel, da sledi vsakemu grehu tudi kazen. Če sta si kdaj oče in mati v kakem vprašanju needina, pa naj bo to v zadevi otrok ali ne, morata to rešiti sama med seboj, ne da bi otroci za nesporazum sploh vedeli. To je izredne važnosti. Ne gre le za spoštovanje otrok do staršev, za vzdrževanje pokorščine in reda v družini, gre za veliko več; gre za to, kako bodo otroci, ko odrastejo, ko se bo- do poročili, v zakonu živeli. Dejanja, zgledi, ki jih starši trokom dajejo, so najmočnejši nauk, močnejši od vseh besedi. Zgled staršev je važen tako v družinskem življenju, v odnosih do bližnjega, do sosedov, do družbe, do javnih vprašanj, do šole in dejansko do vsega. Otrok potrebuje precej časa, da v tem pogledu pride do lastnih dognanj, gledanj in zaključkov. Otrok se mora v družini, v domu navaditi pravi-coljubnosti, poštenosti, ljubeznivosti, prijaznosti, lepega vedenja, skromnosti in ponižnosti, vsega dobrega, vsega, kar je važno za njegovo zemsko in večno srečo. A. D. ZDA predložile sporazum o vesolju Ameriško zastopstvo v Organizaciji združenih narodov je te dni predložilo svetovni organizaciji osnutek sporazuma o mednarodni uzakonitvi raziskovanja Meseca in drugih nebesnih teles. Predlog Združenih ameriških držav vsebuje 19 točk, od katerih se najvažnejše nanašajo na prepoved vseh ozemeljskih zahtev v zvezi z Mesecem ali katerimkoli nebesnim telesom ter na prepoved, da bi jih izkoriščali v vojne namene, zlasti kot skladišča orožja za splošno uničevanje. Tudi sovjetsko zastopstvo pri Organizaciji združenih narodov je prišlo pred OZN s svojim osnutkom mednarodnega sporazuma o raziskovanju Meseca in drugih nebesnih teles. Kot znano (naš list je o tem že pisal) je nedavno sovjetska zveza poslala glavnemu tajniku U Tantu pismo, v katerem razlaga načrt za sklenitev mednarodnega sporazuma o raziskovanju in osvajanju vesolja izključno v miroljubne namene. Sporazum vsebuje štiri točke: L Vse države lahko brez zapostavljanja raziskujejo in izkoriščajo Luno in druga nebesna telesa; 2. države izkoriščajo lahko Luno in druga nebesna telesa samo v miroljubne namene in ne smejo graditi na njih nobenih vojaških oporišč in naprav; 3. nihče ne sme imeti zemeljskih zahtev v zvezi z Luno in drugimi nebesnimi telesi; 4. pri raziskovanju in izkoriščanju Lune in drugih nebesnih teles države upoštevajo načela sodelovanja, medsebojne pomoči in interese drugih držav. Iz navedenih osnutkov obeh držav je razvidno, da sta si močno podobna. V Was-hingtonu so z zadovoljstvom sprejeli vest o pripravljenosti Sovjetske zveze, da čimprej začne pogovore z Združenimi državami Amerike in drugimi državami o sporazumu za miroljubno izkoriščanje Lune in drugih vesoljskih teles in prostranstev. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDLJA, 3. 7. 1966 6.15 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 7. 14.15 Poročila, vreme, objave. — Pregled sporeda. — Iz zdravnikove beležnice. — Igra ansambel Toneta Kmeteca. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 5. 7. 14.15 Poročila, vreme, objave. — športni mozaik. — Slovenske narodne. — SREDA, 6. 7. 14.15 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 7. 7. 14.14 Poročila, vreme, objave. — Na dom obujaš mi spomin: Rinkole. — Petek, 8. 7. 14.15 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). — Žena in dom. — SOBOTA, 9. 7. 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Sem pod okencem stan. (Glasb, oddaja) Avddfika tdeviziia NEDELJA, 3. julija 1966: 16.25 Kratka poročila — 16.30 Prenos iz linškega štadiona: Rokometno svetovno prvenstvo 1966. Zahodna Nemčija — Vzhodna Nemčija - 19.00 Kratka poročila - 19.30 Aktualni športni pregled — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 San Francisco. Velika ameriška filmska drama — 22.05 2. večerna poročila — 22.15 Filmsko poročilo o kolesarski krožni dirki „Po Franciji” (Tour de France). PONEDELJEK, 4. julija 1966: 19.00 Kratka poročila — 19.03 Pustolovščina pod vodo — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.05 „Tako lepo kot danes!”: Marika Rokk-predstava (III) — 21.10 Največje boksarske tekme stoletja — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Janine Aimee. Zgodba francoske mladenke — 22.25 Filmsko poročilo o krožni kolesarski dirki „Po Franciji” (Tour de France). TOREK, 5. julija 1966: 19.00 Kratka poročila — 19.05 Oddaja za odrasle — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.00 Naš film iz študia „Janco”. Zgodba majhne indijanske vasi v Mehiki — 21.25 Mestni pogovori. Razprava občinstva — 22.40 Čas v sliki — 23.00 Filmsko poročilo o krožni kolesarski dirki „Po Franciji” (Tour de France). ČETRTEK, 7. julija 1966: 11.00 šolska televizija: Kratka poročila — 11.03 Zgodovinski viri — 12.00 Kaj lahko postanem? — 19.00 Kratka poročila — 19.03 športni kalejdoskop — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.05 „Letovanje”; komedija Carla Goldonija — 21.35 Čas v sliki — 21.55 Ta naš svet: Svetovna politična opažanja sedanjosti — 22.25 Filmsko poročilo o krožni kolesarski dirki ,JPo Franciji” (Tour de France). PETEK, 8. julija 1966: 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 „Janco”. Zgodba majhne indijanske vasi v Mehiki — 19.00 Kratka poročila — 19.05 Trg ob koncu tedna — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.10 Dunajski ljudje — dunajsko veselje — 21.30 Čas v sliki — 21.50 Jazz iz Združenih držav Amerike — 22.15 Filmsko poročilo o krožni kolesarski dirki ,,Po Franciji” (Tour de France). SOBOTA, 9. julija 1966: 19.00 Kratka poročila — 19.03 Nepoznani svet. Kuli Ni Kom; poročilo — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.00 Pojoča in muzicirajoča Avstrija. Heinz Conrads obišče salzburško deželo — 21.15 Večerna poročila in v žarometu „Sedem dni svetovnih dogodkov” — 22.45 Naš nočni program: Dr. Jckyil and Mr. Hyde (Zdravnik in demon). Psihoanalitična študija po romanu R. L. Stevensona. ZNAMKA ZAUPA NIA GRUNDNER Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Promenadna cona) Velika izbita perila in blaga pri £. Huum Klagenfurt Alter Plati 35 Ditožba sv. tf&Uacio. PODJETNEGA FANTA Pogoji: matura na gimnaziji ali trgovski akademiji in znanje slovenskega in nemškega jezika. Nudimo: plačo ipo dogovoru in lepo možnost napredovanja v trgovskem oddelku in v upravi Družbe do popolne samostojnosti. }h&Uocfa/a ktofigacna v Celovcu sporoča, da je dobila: Rimski misal, 3. izdaja, (ljubljanska), rdeča obreza, usnje vezano. Maše za vse dni v letu. Razne slovenske gramofonske plošče odkupi knjige: Koledar DSM v Celovcu za leto 1950 Rimski misal, 2. izdaja (celovška), rdeča obreza, četudi je obrabljen. Pregovori o prijateljstvu • Sklepaj; prijateljstva le takrat, ko jih ne potrebuješ. (Pregovor ameriških črncev) • Ni tvoj prijatelj, kdor ti tega sam ne pove. (Bantu) • Prijatelji so kot otroci istega očeta, ljubimci pa kot otroci iste matere. (Madagaskar) O Prijatelja hitreje izgubimo kot dobimo. (Anglija) O Če te hvali prijatelj, mu bodi hvaležen. Če te hvali sovražnik, se pazi. (Turčija) O Zakrpano prijateljstvo le redkokdaj postane celo. (Nizozemska) Najdražji jetnik Kaže, da bo postal čez nekaj tednov najdražji jetnik na svetu nacistični zločinec Rudolf Hess, ki je zaprt v celici berlinskega zapora Spandau in je bil pred 20 leti obsojen v Nurnbergu na doživljenjsko ječo. Zdaj sta v tem zaporu, ki ima 595 praznih celic, zaprta še Baldur von Shirach, bivši šef Hitlerjeve mladine, in Albert Sperr, bivši Hitlerjev minister za oborožitev', obsojena na 20 let ječe. A, kot rečeno, bosta ta dva nacistična vojna zločinca kmalu prestala kazen in se oba odselila v ZDA, kjer imata že »podedovano« bogastvo. In kaj bo s 70-letnim Hessom, nekdanjim Hitlerjevim ljubljencem, ki so ga zaprli že pred 23 leti, ko se je z letalom spustil v Angliji? Za zdaj kaže, da bo ostal še naprej zaprt v tem gradu, ki ga loči od ostalega sveta 670 metrov dolga in 4,5 metrov visoka ograja z bodečo žico, skozi katero je napeljan električni tok. Seveda, odsedeti mora kazen, kakršno mu je naložilo vojaško zavezniško sodišče. In če bo ostal v tem zaporu, bo Hess naj dražj i zapornik na svetu. Zanj bo delalo naslednje osebje: 4 kuharice, 14 ljudi iz kuhinje, 4 natakarji, 6 servirk, 3 sobarice, 60 delavcev in 22 ljudi za »priročna« dela ter straža, ki šteje 250 ljudi. Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja Brafje Rutar & Co. Dobrla ves — Eberndorf Darujte za visokošolski dom Korotan! rmi 14111 Hill IH Ul MII l'Timirill 1/las tednik ICcouLUa Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80,— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-dišc, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.