lyhfat ptmfmnm v gotovini V Ljubljani, dne 4. decembra 1930. Stev. 19. Letnik LXXI. (ŠoL leto 1930/31) Ifčitelj&Jki Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana Ur.dmiitve bt LjmbIJmna, FranMkmiukM ulica 61. RokopUov nm vratamo. Ntfrankirmnlk pitmm nt 'P- mjmmmm». lxk*)m vmk imtrimk. Naročnin.i letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. člani pov. UJU pimlajm JIW » Ummmrinm. Oglmmi po cenike in dogovoru, davek po sebe. PoiL tek. ral. 11.197. Telefon 3111 Sokolstvo in učiteljstvo. Učiteljstvo se mora danes zavedati, da je Sokol kraljevine Jugoslavije dižavr.a usta* nova in je s tem nastal za vse učiteljstvo brez izjeme napram Sokolstu povsem nov položaj. Z zakonom so dane vse garancije vzvišenosti Sokola nad vsakimi dvomi; ga« rancija pa je dana tudi z osebo najvišjega predstavnika Sokola. Zavedati se moramo, da je sprejeta te» lesna vzgoja po sokolskem sestavu kot ofici» jelna naloga z ozirom na telesno in zdrav* stveno vzgojo mladine v narodni šoli. S spre* jetjem sokolskega vzgojnega sestava kot na* loge narodne šole, se je ustvarila najtesnejša vez med narodno šolo in Sokolstvom. S tem je postala dolžnost narodne šole in dolžnost vsega učiteljsta narodnih šol, da dodobra spo» zna cilje sokolske vzgoje, da spozna sred» stva, ki se jih poslužuje, in da spozna njeno bistvo. Poleg umstvene izobrazbe je telesna vzgoja najvažnejši del vzgoje naroda. Da, ta je celo prva, ker le fizično zdrav narod se lahko razvije tudi umstveno do čimvišje stopnje; fizično nesposoben narod je pa ne» sposoben se razviti tudi1 umstveno. Telesna vzgoja vsebuje in združuje po današnjih modernih sestavih tudi moralno» etično in estetsko vzgojo. Zato je dolžnost države, da se zanima tudi za tovrstno vzgojo Stari narodi so proglašali telesno vzgojo celo kot državno vzgojo ter so dali državi p<'polen vpliv na njo. V teh dobah so bili ti narodi v najlepšem razvitu in najodpornejši proti vsem slabim razvadam in vplivom, ki lpi ra t jedali in slabili narod; ko so popusHli telesno vzgojo, je padala tudi stopnja njih moralno» etične in estetske višine, padala je njih vo» 1 j a proti slabim vplivom in narodi so pola* goma nazadovali, dokler niso propadli Telesna vzgoja naroda je naš nacionalni problem in telesna vzgoja mladine je bistvo tega nacionalnega^ problema, ker le v pravem pravcu vzgojena mladina nam more dati ga» rancije, da se bo izvedel ta nacionalni pro» blem in da se bo doseglo ono, kar se hoče doseči z enotnim ustrojem in sistematično urejenim pravcem telesne vzgoje. Zato ni vseeno, kakšen sestav telesne vzgoje se sprejme kot državni pravec telesne vzgoje, ker smo že prej poudarjali, da zdru» žuje moralno telesno vzgajanje danes tudi druge vrednote, ki istočasno spremljajo te* lesno vzgojo. Ob sebi umevno pa ?e tudi, da država ne more telesne vzgoje prepustiti osebnemu naziranju poedinega učitelja in s tem stremljenju v sto in sto najrazličnejših smeri, brez enotnega sistema in brez rilja. Gornja dejstva narekujejo najimperativ» neje, da se učiteljstvo čimprej in čimgloblje seznani s pravci in bistvom sokolske telesne vzgoje, ker ga bo narodna šola mo-ala iz* vajati. Tradicije, ki so ustvarjale nerazpolože» nje do Sokola v preteklosti, so z novim polo» žajem padle in zato so se odstranila tudi vsa stranpota prt izvajanju enotne telesne vzgo» je, da se je omogočil enoten, strogo naciona» len pravec telesnega vzgajanja. Ugotovljeno je, da je danes včlanjeno v SKJ 17.464 sokolske dece. To znači, da je petdesetkrat in še več šolske dece izven so» kolske vzgoje; na drugi strani pa kaže to dej» stvo. da sokolsko vzgojo vrše povečini samo sokolska društva, dočim šole še niso krenile na novo pot. Ni pa še niti ustvarjen predpo» goj za to, ker ako se hoče, da narodna šola z gotovo idejo vpliva na dušo in telo deteta, je treba predvsem učitelja pripraviti za to, da on sam izvršuje ta vpliv. Vzrokov, da se hitreje ne izvaja impera» tivni pravec nove državne politike glede so» kolske vzgoje, je več in zelo neumestno bi bilo, da bi molčali o njih in bi jih ne skušali javno odpraviti. Poleg tradicionalnih predsodkov, ki se ne dajo čez noč izkoreniniti, so tudi pojavi, ki dobre sokolske delavce med učiteljstvom vznemirjajo in o teh hočemo v prvi vrsti iz» pregovoriti. To so: prenapeto, odbijajoče stališče, Sokolov»lajikov napram učiteljstvu; neosno» vani in prenagljeni izpadi proti učiteljstvu in nezadostna ugotovitev norm za učiteljska na» meščanja in premeščanja z ozirom na sokol» ske potrebe. Prejeli smo sledečo okrožnico: »Dragi brat! Od sokolske župe je prejelo naše društvo okrožnico, na ikatero moram poslati žu» pi odgovor. V tej okrožnici se nam nalaga, da moramo poročati: »ker se bo na tej župni seji obravnavalo tudi delovanje učiteljstva v sokolskih društvih in to predvsem mlajšega, prosimo, da nam pošlješ nujno seznam ce» íokupnega učiteljstva obojega spola na šolah v območju posameznega društva. Iz opombe naj bo jasno razvidno, kdo je član sokolskega društva sploh, obenem z navedbo, da»li se dotični resnično udejstvuje pri sokolskem delu in v kakšnem svojstvu. Zdravo!« Take dopise so dobili šolski upravitelj' od šolsko»lajične strani, da poročajo o oseb* ju svoje šole. Po zakonu imajo šolski nad* zorniki dolžnost nadzorovati, ocenjevati in vpisovati v ocenjevalno polo tudi učitelje» vo izvenšolsko delovanje. Ker lajično vmeša» vanje lahko dovede do nepremišljenih kora» kov in napravi učiteljstvu tudi krivico, mora učiteljstvo biti proti te vrste nadzoru nad svojim stanom. Posebno v manjših krajih pride lahko tudi do vmešavanja osebnih za* dev v stvar samo. Prenapet lok pa tudi rad poči! Da je to mogoče nam izpričuje sledeči dopis, ki ga je objavil nek ljubljanski dnev» nik in slove: 1 »Neverjetno! Prejeli smo: Sokolsko dru* štvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici je prosilo tamkajšnjega šolskega upravitelja, da bi dal društvu ,za njegovo udejstvovanje za 1. de» cember na razpolago šolsko sobano. G. šolski upravitelj je prošnjo prav brez potrebe pred» ložil krajevnemu šolskemu odboru, dasi je za odobritev takih prošenj po tozadevnem od» loku ministrstva prosvete kompetenten edi» no šolski upravitelj. Kakor je bilo pričako» vati, je krajevni šolski odbor prošnjo -odbil. Komentarja ni treba! Upamo, da bo g, sreski načelnik ljutomerski ukrenil primerne ko» rake.« Posledica je bila, da je moral dnevnik prinesti popravek, ker je društvo vložilo prošnjo direktno na krajevni šolski odbor, ne pa na šolskega upravitelja. Tudi ne more upravitelj dovoliti uporabe šolskih prostorov in ne obstoja tak odlok, temveč razpolaga s prostori krajevni šolski odbor. Poleg tega je bil upravitelj navedene šole že prej sam So» kol ter ni razloga za nasprotovanje. O ano» nomni denuncijaciji na sreskega načelnika ne govorimo. Ta slučaj jasno kaže, ksm vedejo prenapete razmere. Glede nameščanj z ozirom na sokolske potrebe, ki so vzbudila mnogo vznemirjenj in tudi polemike v sokolskem tisku, pa sfe» deče: Priznati je treba, ker je Sokol danes dr» žavna institucija, upravičnost namestitve uči» telja*Sokola v kraju, kjer sokolsko društvo nima potrebnega osebja — seveda paralelno in skladno s šolsko potrebo — ker jt za to dana tudi zakonita podlaga v § 101. zakona o narodnih šolah. Preprečiti pa je treba zlorabo sklicevanja na članstvo pri Sokolu, da bi kdo s tem špe» kulativno operiral in izrabljal to v svrho na» mestitve v njemu osebno prikladnejšem kra* ju, osobito protekcijonizem brez stvarne po» trebe v šoli dotičnega kraja in brez stvarne nujne potrebe pri sokolskem društvu aotič» nega kraja. Še v večji meri pa je treba preprečiti zlorabo persekucij za premeščenja iz sokol» skih razlogov. V vsakem slučaju, kjer bi se pojavile pritožbe proti komurkoli, zahteva učiteljstvo, da se ne postopa zgolj na pritož» bo poedincev ali društva, ampak da se služ» beno*disciplinsko preišče zadeva in se brez zaslišanja prizadetega in službene ugotovitve kake krivde ne izvrši nobena premestitev. To smo morali povedati1 odkrito, ker je v interesu stvari in Sokola samega, in ker je to tudi glas zvestih sokolskih delavcev! Zaključujem z besedami brata Boguno* viča, ki lepo pravi o tem akutnem vprašanju sledeče: „ »Pustimo, ko je uvedena telesna vzgoja po sokolskem sistemu v osnovne šole, da učiteljstvo, vzajemno z nami (SKJ), reši samo to vprašanje, da se potom šole organi» žira sokolski podmladek in to na način, da razredni učitelj v času telovadbe in ob drugih ugodnih prilikah, ne vrši samo telesnega, tem* večt udi duševno*moralno vzgojevanje po so» kolskem sistemu. A mi pomagajmo učilelj* stvu, da pride do potrebnega znanja in me» tod. Verujte, da vsebuje učiteljstvo že samo s svojim poklicem vse elemente sokolske kul» ture, ki je identična pri1 šoli in Sokolstvu. Če sprejmemo to načelo in če se enkrat uredi vprašanje telesne vzgoje na učiteljiščih tako, kakor to zahtevajo potrebe naroda in Sokolstva, bodo prenehali tudi oni članki »Učitelji in Sokolstvo« (to so bili članki v »Sokolskem Glasniku« v zadevi učiteljskih nameščanj in premeščanj), ki napravljajo — jaz to dobro poznam — toliko nepotrebne dis* harmonije med šolo z učiteljstvom na eni, in sokolskimi delavci na drugi strani, da ne ome* njam mnogih slučajev netaktnega in nesokol» skega pojmovanja odnošajev Sokolstva do šole in obratno.« > Naši prosvetni domovi. Državna osnovna in meščanska Sola v Zgornji Šiški. Dograjena leta 1929. po načrtih vseučili» škega profesorja*mojstra Jos. Plečnika. Svo» jevrstna in impozantna je notranja razdeli» tev, katero krasi 40 mogočnih stebrov. V po» slopju je 20 učilnic z risalnico; šolsko kopali* šče, 4 družinska stanovanja, pisarni, zbornici, zdravniška soba, 3 kabineti za učila. Svoje» vrstna je tudi praktična, a lična šolska oprema. Poslopje ima še dva vezna trakta zadaj, katera se na sliki ne vidita. Stalo je z opravo in instalacijami (vodovod, centralna kurjava) circa 3,800.000 Din. Šolski upravitelj narodne šole v Zgornji Šiški je tov. J. Pleničar. OBLACILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameftenci dobe blage ledi na obroke proti predložitvi legitimacij. „Kaj pravite ?" »Slovenec« št. 273. od 28. novembra 1930. prinaša pod gornjim naslovom sledeče: »Naš narod se more po pravici ponašati s svojimi organizacijami. Ne mislim na pro» svetne, ampak na gospodarske. Zadnjič mi je prišla v roke statistika vseh zadružnih orga» nizacij v naši državi. In sem na svoje začude» nje videl, da je Slovenija, kar se tega tiče, še na najboljšem. Preprežena je z njimi v.sepov» sod. Za to gre seveda hvala in čast našim go» spodarskim delavcem, posebno duhovnikom, župnikom in kaplanom, ki so posvetili vse svoje življenje, da ustvarijo narodu čim boij» šo zaslombo v gospodarstvu. Danes se lahko ponaša skoraj vsaka slovenska občina s ka» ko zadrugo, ljudsko posojilnico, živinorejsko, vinogradsko ali mlekarsko zadrugo Vse te so namenjene samo v korist naroda. Saj je ravno v teh ustanovah rešitev našega kmeta in vsesplošne gospodarske krize. Včasih se zgodi, da kje kaka zadruga opeša. Zakaj? Največkrat zato, ker ni de» lavcev. Če ni duhovnika, marsikje lepo za» početo delo zaspi. Država ščiti, podpira in priporoča usta» navijanje gospodarskih organizacij- Priporo» ča celo svojim uradnikom sodelovanji. Toda to priporočanje navadno prav malo zaleže in tako izgubljajo te organizacije pod seboj tla. Zadnjič sem slišal nekje o okrožn!cah, ki krožijo po svetu. Kajpada, da ne relifem best» dice zoper nje. Želel bi pa, da bi imele še eno rubriko: ali je učitelj član in sodelavec igo» spodarske organizacije v dotični vasi, koliko f časa je že član ali zakaj še ni postal član te organizacije. Ta rubrika bi bila za naše go» spodarsko življenje silnega pomena, ker bi se iz nje razvidelo, koliko učiteljev se zanima vetč kakor le za učenje in vzgojo otrok. Po tej rubriki se bi dalo tudi včasih upoštevati neobhodna potreba kakega kraja po učitelju, ki je obenem učitelj otrok in odrastlih, kar se tiče gospodarskega življenja. Gospod urednik! Verujte, da je bilo in je še zelo veliko krasnih vzgledov nesebi.ne» ga in vnetega delovanja pri našem učiteljstvu za dvig našega narodnega gospodarstva. To» da bežen pogled v delovanje naših gospodar» skih organizacij bo vsakoga prepričal, da bi se dalo še marsikaj lepega storiti za to orga» nizacijo, če bi bili povsod v njih vneti de» lavci naši učitelji. Spectator. Nismo tako zakrknjeni in bi ne priznali, da je mnogo resnice v gornji zadevi To pot je »Slovenec« precej zadel. Toda če ugotovimo zlo, je treba ugoto* viti tudi vzroke zla. In ti so v prvi vrsti na učiteljišču, ki ni dalo zadostne podlage za gornje delo. Učitelji se morajo sami uspo» sabljati za gornje delo in ni malo učiteljev, ki to vrše, samo zbrati bi bilo treba zadevno statistiko. Ko pa ugotovimo vzroke zla, je dolžnost, da preudarimo, kako odpravimo te vzroke in to zlo? Tu je pa edini izhod reforma učite» ljišč v gornjem pravcu in prirejanje stalnih knjigovodsko*zadružnih tečajev za učitelje. To je nujna potreba in pri tem računamo, da bo tudi banovina storila svojo dolžnost. Ob tej priliki pa še mi nekaj »pravimo«. Nekaj krivde na gornjem zlu je pa še na ne» čem drugem. Učiteljstvo se odriva -d go» spodarskega dela, osobito od kpietskega go» spodarskega dela. To se je zgodilo pri »Kme» tijski družbi«, ko se je učiteljstvu onemogo» čilo redno članstvo. Učiteljstvo rado deia, posebno je rado delalo pri »Kmetijski druž» bi«, a »kravice« ne more imeti vsak učitelj — in zato ne more biti več član »Kmetijske družbe«. Na to pa še za učiteljski stan poni* žujoč sklep, da mora sploh prositi, če hoče delati kot tajnik ¡itd. v odborih Družbe. To tudi ubija gospodarsko dei'o ud» teljstva! Razgled po tujih državah. —td Ureditev prejemkov staroupokojen» cev v češkoslovaški republiki. Konec meseca aprila so pričeli na Češkem razpravljati o osnutku zakonov, ki naj bi uredili vprašanje prejemkov staroupokojencev. Teh je na Če» škoslovaškem vsega skupaj 127.800, za kritje njihovih prejemkov je pa potreben skupni znesek 317,171.860 Kč, to je za poedinega staroupokojenca po 2481 Kč na leto ali na mesec nekaj nad 200 Kč. — Že doslej so bili češkoslovaški staroupokojenci v mnogo bolj» šem položaju nego so jugoslovenski. Na Če* škoslovaškem so prejemali doslej na leto staroupokojenci: uradniki V. razreda 57.334 Din, VI. razreda 45.227 Din, VII. razreda 36.047 Din, VIII. razreda 31.200 Din, IX. raz» reda 27.220 Din. Zvaničniki so prejemali na leto 23.467 Din, služitelji pa 16.840 Din letnih prejemkov kot staroupokojenci. — Pri nas prejemajo staroupokojenci V. činovnega raz» reda komaj dosedanjo pokojnino češkoslo» vaškega zvaničnika*staroupokojenca, a oni VI. razreda prejemke staroupokojenega če» škoslovaškega služitelja. — Leta 1926. je na Češkoslovaškem izšel novi zakon o državnih uradnikih, ki je prejemke aktivnim državnim nameščencem znatno izboljšal. Na neprestano prizadevanje staroupokojencev, ki je našlo pri vladi popolno razumevanje, razen tega pa podporo vseh parlamentarnih strank, je če» škoslovaški ministrski svet odobril' predlog finančnega ministra o ureditvi pokojnin vsem tistim državnim uslužbencem, ki so bili upo» kojeni po raznih zakonih, kateri so bili v ve* Ijavi pred letom 1926. S tem zakonskim pred» logom so češkoslovaški staroupokojenci do» cela izenačeni z novimi upokojenci, upokoje» nimi po zakonu iz leta 1926. Ta izenačitev se pa ne bo izvedla kar na enkrat, temveč v štirih etapah. — Še tekom letošnjega leta bodo izenačeni oni staroupokojenci, ki so bili rojeni do leta 1865. Nove povišane pokojnine se jim bodo izplačevale od 1. januarja 1930. dalje. Teh upokojencev je približno 58.369, njihovi prejemki pa znašajo 135,284.190 Kč. — Od 1. januarja 1931. naprej se bodo pri» čele izplačevati povečane pokojnine staroupo» koj^ncem, rojenim med letom 1865. do 1870.; letni znesek njihovih pokojnin znaša 31 mili» jonov 700.140 Kč. — Tretjo etapo tvorijo sta» roupokojenci, rojeni v razdobju od 1. 1871. do vključno leta 1875., ki bodo prejemali nove pokojnine od 1. januarja 1932. dalje. — V četrto etapo pa spadajo končno vsi ostali staroupokojenci, katerim se bodo izplačevale nove pokojnine od 1. januarja 1933. dalje. — Ta zakon obsega vise uradnike upravne in sodne stroke, častnike, profesorje in učitelje, zdravnike, manipulativno uradništvo, vojaške in orožniške gažiste, državne uslužbence, slu» žitelje, pomožno osebje, delavce državnih podjetij in njih »vdove. — V prvo etapo bo uvrščeno tudi približno 8000 uradniških sirot brez staršev. — Ta zakon velja tudi za učiš teljstvo nedržavnih meščanskih in osnovnih Sol na Slovaškem in v Zakarpatski Rusiji. — Od skupne vsote, potrebne za nove pokoj» nine, odpade: na državne železnice 100 mili» jonov, na pošto 32 milijonov, na tobačno re» žijo 1-7 milijona, na upravo državnih posestev 2 milijona in na državne delavce 1'4 milijona Kč. — Sočasno se je zvišala dosedanja meja privatnih dohodkov od 4000 Kč, do katere je bilo mogoče obenem še uživati državno mi» loščino {ki znaša dnevno 11 Kč), na 7200 Kč, ker se smatra, da je na Češkoslovaškem na» vedena vsota prenizka «a kritje vsakodnev» nih izdatkov. Ta uspeh je pripisovati v prvi vrsti šte» vilčno močnim in dobro organiziranim dru» Stvom staroupokojencev, ki so neutrudno, dosledno in smiselno znala in dosegla, da so se odločilni čLnitelji prepričali in uverili o potrebi nujnega izboljšanja položaja staro» upokojencev. Organizacije so seveda zahte» vale, naj se vsi staroupokojenci naenkrat izenačijo in naj se to izenačenje izvede tudi za nazaj od leta 1926. dalje. Ti zahtevi češko» slovaška vlada ni mogla ustreči, !ker za to nima gmotnih sredstev na razpolago. Nova ureditev prejemkov staroupokojencev bo za» htevala za skoro tretjino povečane proračun» ske izdatke, ker so njihove pokojnine izbolj« Sane za več nego tretjino dosedanjih vsot. Češkoslovaške organizacije upokojencev vztrajajo pri opisanih svojih zahtevah in bodo se naprej delovale, da vlada tudi tem zahte» ram ugodi. — »Naš Glas«, Zagreb. Iz Zveze drž. nameščevcev. _z Nova rumunska uradniška organiza» cija. Pred kratkim je bila v Bukarešti usta» novljena »Zveza javnega uradništva v Ru» muniji«. Po programu nove organizacije bo le<»ta zasledovala podpiranje in zaščito urad» niških stanovskih in strokovnih interesov. Obenem bo novo združenje skupno z drugimi strokovnimi organizacijami služilo -tudi sploš» nim državnim interesom. — »Naš Glas«. Pokret učiteljic. Društvo učiteljic v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne 14. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v glasbeni sobi II. Ide» kliSke meščanske šole v Mariboru. Dnevni red: 1. Tajniško in blagajniško poročilo. 2. Združitev društva z »Društvom učite« ljic v Ljubljani« — poročata tovarišici Zupan» čič "Vita in Vode Ang. iz Ljubljane. 3. Predlogi. Tovarišice, udeležite se občnega zbora polnoštevilno brez ozira na to, da li ste čia» niče društva. Potrebno je, da ste o zadevah društva in učiteljic enkrat točno informirane. Tajnica Nada gospodarska organizacija* —g Učiteljskemu domu v Mariboru je došel znesek 200 Din kot spravni dar posian po g. dr. Pintar Rihardu iz kazenske zadeve naše tovarišice Sabine Trobčeve proti Ivanu Pfeiferju. — Tovarišica Franja Bizjak iz Rač pa je darovala obveznico 7% državnega po» sojila za 100 Din z osmimi zapadlimi kuponi. — Naj bi našli naši vrli tovarišici mnogo po» snemovalcev! Učiteljski pevski zbor UJU. —pev. Pevski zbor učiteljstva UJU. Član» stvu sporočamo, da se vrši pevski tečaj dne 6. decembra ob 9. uri v Glasbeni Matici. 7. de» cembra je koncert v Trbovljah, 8. decembra y Brežicah. Udeležba za vse strogo obvezna. Odbor. —pev. Pevski zbor učiteljstva UJU. Ker je število članic za enkrat zaključeno, sporo» čamo, da se istih do objave ne bo spreiemalo. Odbor. KOLENSKA TVOEMJi A CIKORIJE LJUBLJANA Naš pravi domači izdelek! SploSne vesti. — Seja izvršnega odbora in poverjenikov v Beogradu se je vršila dne 2. decembra t. 1 Razpravljali so o spomenici na ministrstvo prosvete, o razvrščanju učiteljstva z ozirom na bodoči uradniški zakon in o drugih teko» čih organizačnih zadevah. — »Škola rada«, idejna in tehnična struktura. Napisal Šalih Ljubunčič. Knjiga obsega sledeča poglavja: Ročno delo in delovna šola. Vpliv umetnosti na organizacijo delovne šole. Reformni poizkusi. Socialno vzgojstvo in delovna šola. Pedagoška oprt» delitev smeri in smotrov delovne šole. De» lovni pouk. Knjiga obsega 153 strani ter je zanimivo delo te vrste. Izšla je v Zagrebu 1930. Tisk Nadbiskupske tiskarne v Zagrebu. Isti pisec je izdal že nebroj pedagoških del, ki se naročajo pri piscu: Zagreb, Djordji» čeva 17„ Osebne zadeve. —i Napredovali so s 1. novembrom 1930. tovariši(ice): v II./4. skupino: Goruo vianja Verbak Neža, Miiller»Prelog Cecilija, Pirnik Maks, Cernelč Božidar, Kump Anton, Bernot Nada. Cvetko Radovan, Aleksič Filomena; v II./3. skupino: Pertl Marija, Gaberšek Ma» rija, Campa Angela. Rozman Franc, R upnik Josip, Knapič Janko, Seme Marija, Zajec Franc, Vokač Ivan, Miculinič Rudolf, Premk Irena, Senčar Milica z 10%, Volk Cecilija z 10%; v II./4. skupino: Osterc Marija, Benedik Stana, Turnšek Silva. Tratar Josip, Rajš Ma» tilda, Strehovec Pavla, Jančar Kristina; v II./3. kategorijo: Jarc Vera, Fakin Fran; v III./3. kategorijo: Avbelj Ivana. FOTO - APARATI IN FOTO - POTREBŠČINE se dobijo v največji izbiri in po najugodnejših cenah v drogeriji „ADRIJA" Mr. Ph. 8. BORČIČ_ LJUBLJANA / SčLENBURSOVA ULICA Sj. 1 Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo zborovalo v soboto 13. t. m. ob 10. uri na Jesenicah v poslopju osnovne šole s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pred» sedstva. 2. Kmetsko in gospodinjsko nadalje» valno šolstvo, poroča referent za kmetijsko in nadaljevalno šolstvo pri kmetijskem od» delku banske uprave g. prof. Jos. Krošelj. 3. Poročilo tov. poverjenika. 4. Volitev v raz» ne odseke. 5. Poročilo o seji širjega sosvega. 6. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — Odbor. = LOGAŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto dne 13. decem» bra 1930. v osnovni šoli na Rakeku. Pričetek ob 8. uri. Poleg društvenih poročil je na dnev» nem redu tudi predavanje o mladinskem ti» sku. Predavata tov. Vinkler in Vrtačnik. Ude» ležba obvezna! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUB* LJANSKO OKOLICO — 1 zahodni del bo imelo svoj izredni občni zbor dne 13. decem» bra t. 1. točno ob %9. uri v telovadn ct II. mestne osnovne šole na Grabnu. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. 'Nadomestne volit» ve. 3. Predavanje tovarišice Ang. Vodetove: »Metoda pouka manj nadarjene dece«. 4. Po» ročilo sreskega šolskega nadzornika 5. Raz» noterosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO* VOMEŠKI IN TREBANJSKI SODNI OKRAJ bo zborovalo 13. decembra t. 1. na deški osnovni šoli v Novem mestu. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 2. »O sadizmu«, predava tov. Žukovec. 3. »Sokolstvo in učitelj«, predava tov. Šterbenk. 4. Raznoterosti. == ORMOŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo zborovalo dne 13. decembra t. 1. v Ormožu. Začetek ob 9. uri. Na dnevnem redu je predavanje o avtorskem pravu, o tečaju za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani in o iz» delovanju reliefnih zemljevidov v osnovni šoli. =UClTEUSKO DRUŠTVO ZA POLL TICNI iSREZ LJUTOMER bo zborovalo v soboto dne 13. decembra 1930. v Gornji Rad» godi z začetkom ob Ji 11. uri. Razen običaj» nih točk je na dnevnem redu predavanje »O kmetijsko»nadaljevalnih šolah«, ki ga bo imel g. Ivan Krošelj, referent za kmetijstvo pri banski upravi v Ljubljani ter poročilo tov. Mavriča »O seji širjega sosveta«. Ude» ležba obvezna. Odsotnost se mora opravičiti! Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KR* ŠKI OKRAJ. Vabilo k zborovanju, ki se bo vršilo v soboto dne 13. decembra t. 1. v Kr» škem v prostorih osnovne šole. Začetek ob 9 uri 30 min. Dnevni red: 1. Situacijsko po» ročilo. 2. »Nekaj misli o gospodarstvu«, pre» dava tov. tajnik. 3. Izvolitev odsekov za pro» učevanje gospodarstva v okraju. 4. Učni načrt tečajev za rokotvorni pouk, poroča tov. D. Bitenc iz Leskovca. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. — Da bo zamogel tov. Bitenc o zadevi poročati upoštevaje pri tem želje in nasvete vsega učiteljstva v okraju, pro» simo, da upošljejo tov. upravitelji tozadevne predloge, ker je zadeva službenega značaja, RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA Pripravili smo za Vas tak RADIO, kot si ga želite, namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni. Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave: 400 D 300 E 200 T 100 v S etektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za I poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80*— ter petkratno mesečno plačilo po . ........Din 45'— skim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100*— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75*— roelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo ... ......Din 240*— ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180*— tirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din. Poslnžite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat. LJubljana Miklošičeva c. S Radio LJubljana Maribor Aleksandrova 44 na upravo šole v Leskovcu pri Krškem. Sa» mostojne predloge upošljite društvu najkas» neje tako, da dospejo društvu do 10. decem» bra t. 1. ¡Do istega dne naj pošljejo oni člani (ice), ki so zadržani ter «e ne morejo udele» žiti zborovanja, svoja opravičila tov. pred» sedniku! Dovoljujemo si pri tem opozoriti na sklep zadnjega rednega občnega zbora, da bodo vsi oni, ki svoje odsotnosti ne bodo zadostno opravičili, ali ki se sploh ne opra» vičijo, kaznovani z globo po 10 Din, kajti udeležitev zborovanj je za vse članstvo ob» vezna. ' = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŽU* ŽEMBERŠKI OKRAJ bo zborovalo dne 13. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v žužem» berku. Na dnevnem redu je referat tov. Tr» pinove o pisanju v osnovni šoli in predsed» nikovo poročilo o seji širjega sosveta ter na» šem gmotnem položaju. — Pevci, prinesite s seboj Aljaževe pesmarice! — Fr. Mervar, t. č. predsednik. = SVETOLENARTSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 13. decembra t. !L ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse člane obvezna. Tovariši(ice), ki so na novo prišli v naš okraj, naj javijo svoj pristop predsedniku. V okraju naj ne bo učitelja(ice), ki ne bi bil član društva. Odbor. Poročila: + OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA ORMOŠKI OKRAJ se je vršil v Ivanjkovcih dne 11. oktobra 1930. ob 9. uri. 1. Statistika: Od 71 učiteljev00 000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne B knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in 8 vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji S IIMHUIIIIIBIIIIIIHIf ■ ■ ■■tiM—imWWMMiWHflll»HimHHIImMimmMllHWiMll INGELEN U6 šestcevni superheterodynski aparat ali čudo radiotehnike Amerika — Avstralija — Evropa na kratkih, normalnih in dolgih valovih V ZVOČNIKU Kaj nudi ,Ingelen U6'? : ■ : ■ ■ ■ ■ : 1. Sprejem valov od 12 do 2000 m brez izmenjave tuljav. 2. Nastavljanje z enim gumbom. 3. Varnost pred sunki jakega toka. 4. Največjo učinkovitost ob največji sigurnosti. 5. Varovalko proti napačni priključitvi. 6. Priklopitev aparata na vsakršno izmenično napetost tudi med obratom. 7. Skalo z delitvijo po valovnih dolžinah, zaradi tega zajamčeno lahka nastavitev za vsakogar. 8. Največjo selektivnost, izločitev vseh motečih postaj, glasnost za 2 vvatta končnega učinka in poslušanje na elektrodinamični ali na več magne-tičnih zvočnikov. 9. Elegantno vnanjost. 10. Dveletna garancija. Cena Din 9750'— Zahtevajte specialne brošure I — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu! S Miklošičeva cesta 34/1 • Telefon 3198 • Poštni predal 281: Reprezentanca radio tovarne „INGELEN" LJUBLJANA tfPVSV M/®y BVKVKUKBBVBVnU E> VB VJMflMJ B&BVi ZIM/KA OBLAČILA IIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIH za dame in gospode Na željo olajšana plačila! v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki FRAN LUKIČ niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LJUBLJANA a g g g g g g i* XMflsuratffasaisaMMflWfl^««^^ RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. «•MMmMMMMmmMIHH« MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA M ZALOGA US1M11EIIJ IVAfl MASIHAK CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15. Fine moške snkntne obleke le za 340 Din Lepe snknene deške obleke le za 135 Din Velika božična in novoletna reklamna odprodaja manufaktur-nega blaga vse vrste do 20. decembra 1930. znižane cene in še 15% popusta. Priporoča se manufakturna tvrdka JoSfp SltOj Ljubljana — (v palači mestne hranilnice) tvrdke, hi inssriraio v našem olasllu! Lovske puške, floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi. F. K. Kaiser, puškar + Ljubljana, Kongresni trg 9 VSAK IN TUDI VI štedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki * * t * fe 19 9 * k * * A. ZLENPER LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, šifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd. r* Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh »rjt izdeluje v lastni tvornid in priporoüa Učiteljska tiskarna v Ljubljani Predaja jih v korist mUčiteljskega doma" v Mariboru in JUčiteljskega doma" v Ljubljani ; «i «a m