Posamezna številka Din 1.—. ŠTEV. 206. V LJUBLJANI, sreda, 7. oktobra 1925. Poštnina platana v gotovini. LETO H trnom DNEVNIK I*h£]a vs&k dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30’—. MiiMsen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13, TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. j Politične čenčarije. Ker je izdala Zveza slovenskega kmetskega ljudstva poziv na delavstvo, da se tudi ono njej pridruži, je napisal bivši minister dr. Žerjav v »Domovini« članek, v katerem trdi, da se je SKS s tem pozivom odrekla svojemu kmetskemu programu. To fantazije polno trditev je potem pogrelo »Jutro« in šlo seveda še korak dalje ter zapisalo, da je pravzaprav ŠKS sprejela isto stališče ko SDS, ki bdi, da v Sloveniji za stanovske stranke ni prostora. Prepričani smo, da bo »Jutro« to svojo iznajdbo pogrevalo z isto pridnostjo, kakor je svoje dni pogrevalo fraze o državotvornosti ter slovenskem separatizmu in zato smatramo za potrebno, da pristrižemo tej neosnovani fantaziji peroti in da pokažemo stvar tako, kakršna je. Brez dvoma je, da ima kmet čisto svoje posebne gospodarske, kulturne in socialne zahteve in da se v tem oziru loči od vseh drugih stanov. Tako zahteva kmet, da imajo njegovi pridelki dobro ceno, da je izhodišče kulturnega dela vas in ne mesto ter da se socialna skrb uveljavlja na način, ki odgovarja prilikam na deželi. Teh posebnih kmetskih interesov meščanska stranka ne more zastopati, ker se naslanja na čisto drug element in na čisto drug princip. Kolikor je to sploh mogoče, je SDS to sijajno dokazala. Spominjamo le na znani kronski svet v Ljubljani, ko se je na pritisk dr. Žerjava vlada izjavila za čisto konsu-mentsko in kmetskim težnjam diametralno nasprotno politiko. V kulturnem vprašanju ni SDS nikdar niti teoretično poizkusila dvignili vas kot izhodno točko za gojitev nacionalne kulture. Samo drobtinice, ki padejo z mestne mize, nai bi po delu SDS ubile kulturni glad dežele. In v socialnem oziru je pomagala SDS vasi na ta način, da je prepovedala kovaču, da bi zjutraj popravil kmetu voz. Več ko treba je tako SDS dokazala, da nima niti pojma in niti zniisla za stanovsko kmetsko politiko, pa naj je še toliko prepleskovala svoja gesla z nacionalnimi barvami. Ampak vse to frazarenje z nacionalizmom kmeta ni moglo zadovoljiti. Res je, da tudi on Čuti narodno, toda zato so vseeno njegovi interesi drugi ko pa interesi drugih stanov in končno potrebni kompromis je mogoč le potom dogovora med zastopnicami posameznih stanov. Samo to pa je bil zmisel apela Zveze slovenskega kmetskega ljudstva na delavstvo. Avtorji tega apela so se čisto dobro zavedali, da ima delavec, zlasti fa-brični delavec čisto druge interese ko kmet. Fabrični delavec je konsument kmetijskih produktov in je zato za njih nizke cene. V kulturnem oziru je vsled centralizacije industrije veliko bolj za mesto ko za vas. In tudi v socialnem 11 So njegove zahteve čisto druge. Toda na drugi strani imata kmet in de- Pred povratkom Palica. Beograd, 7. oktobra. Nekateri radikalni ministri mislijo, da se g. Pašič še ne bo tako hitro povrnil v Beograd. Kljub temu pa se v službenih krogih pričakuje povratek ministrskega predsednika najkasneje pojutrišnjem. To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je v Paši-čevih rokah ključ politične situacije. Zavlačevanje njegovega prihoda bi pomenilo veliko škodo za vlado, za vladno poslovanje in s tem tudi za državo. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje prihod St. Radiča, ki je včeraj zvečer odpotoval iz Zagreba. Po njegovem prihodu se bodo razčistila mnoga važna vprašanja. V vrstah SDS poka. Dr. Žerjav se zopet trudi, da bi si pomagal s pomočjo radikalne stranke, ker vidi, da pozicije SDS propadajo. Z vso gotovostjo se lahko reče, da bo tozadeven trud dr. Žerjava popolnoma brezuspešen, ker vedo radikali, da jim dr. Žerjav ne more ničesar nuditi in bi sodelovanje ž njim samo poslabšalo pozicijo radikalov v Sloveniji in na Hrvatskem. Vsi napori Pri-bičeviča in Žerjava, da pokvarita sedanjo situacijo in da prideta v vlado, so zaman. Ravno tako pa so brezuspešni j tudi vsi napori, da popravita položaj za SDS. Vsekakor pa priznavajo politični krogi, da je Žerjav taktično nekoliko I boljSikakor Pribičevič. Pa tudi taktično j politična premoč Žerjava ne bo pomaga- I la, ker je radi gotovih momentov zelo slabo za p i5 a n v radikalnih vrstah. Akcija dr. Žerjava je tako malo pomembna, da se javnost ž njo ne bi niti bavila, če ne bi bilo politično življenje trenutno tako neinteresantno, da je časnikarjem celo ta brezupen poizkus samostojnih demokratov dobrodošel. V vrstah Davidovičevih demokratov je nastalo neko novo razpoloženje, ki se more označiti z nezaupljivostjo v stabilnost današnje situacije. Demokrati mislijo, da bi bilo treba to vlado, katero smatrajo za stalen vir notranjih tresljajev, zamenjati z drugo, ki bi bila postavljena na širšo koncentracijsko osnovo. Ta širša koalicija, ki jo zamišljajo demokrati, bi bila sposobna izvesti vsa ona vprašanja, ki so že prišla ali ki šele pridejo na površje. Davidovičevi demokrati so prepričani, da Pašič zelo težko gleda to politiko in da hoče pristopiti k iz-premembi. To stališče demokratov se v radikalnih vrstah ne jemlje preveč resno, ker nihče ne misli na to, da bi pomagal demokratom. O koncentracijski vladi se je zato govorilo samo med onimi, ki vidijo v tem edino sredstvo, da pridejo v vlado. Položaj v Beogradu je neizpremenjen, prav nič zamotan, pa čeprav se pričakuje z nestrpnostjo Pasica, ki naj reši vprašanja, ki pa se tičejo edinole vladnih strank. Vse druge kombinacije so pač samo prazne kombinacije. Divjanja fašistov v Firenzi. vse polno drugih interesov, ki so lavec popolnoma identični”Zlasti v produkcijskem oziru. Kakor kmet, tako zahteva tudi delavec — in tudi inteligent spada sem — za pošteno delo tudi pošteno pla-Jilo. Oba spadata med produktivne stanove in imata zato isto stališče do kapitalističnega izkoriščanja. Oba sta dalje *udi enih misli glede demokratične upra-države in oba sta proti nacionalistič-*i»i in drugim državno-političninn tiradam. Poleg tega pa veže sedanji položaj * Sloveniji še prav posebno delavca in *\®ta, ker sta oba odrinjena od politična vpliva, pa čeprav bi jima morala rok volilna pravica vso moč v Prideta delavec in kmet zopet do Firenza, 7. oktobra. Včeraj je prišel v Firenzo slavni tajnik fašistovske stranke terorist Farinacci. Po daljši konferenci z voditelji fašistov in z mestnim prefektom je posetil vdovo pokojnega Luborinija. Ta ga je prosila, naj obvesti Mussolinija. Farinacci je o tej teatralični morali v grob, omagala v zvestobi za Mussolinija. Farinazzi je o tej teatralični frazi takoj poročal v Rim. Podrobno je poročal tudi o svojih ukrepih za vzpostavitev reda (!) in discipline. (Uboga Fi-renza, ki je spoznala ta red!) Fašisti divjajo kot besni. Tisto noč, ko je bil izvršen atentat, so napadli urednika »Avantija« advokata Cosolo in ga ubili. Prav tako so težko ranili tudi soc. dem. poslanca Scilattija, bivšega tajnika proletarske lige. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Po vsem mestu je zavladala silna panika. Fašistovske čete divjajo po mestu in nihče ni varen življenja. Mestni prefekt je podvzel vse mere, da vzpostavi red in mir. Gledališča, kino in sploh vsi javni lokali so zaprti. Fašisti so v svoji »sveti jezi« vdrli tudi v privatna stanovanja, zlasti ona prostozidarjev. Bolnica, v kateri leži truplo Luborinija, je kar oblegana od faši-stovskih demonstrantov. Intervenirati so morala fašistovska oblastva in milica, da niso podivjani fašisti vdrli v bolnico. FARINACCI O ATENTATU. Firenia, 7. oktobra. Tajnik fašistovske stranke Farinacci je podal novinarjem daljšo izjavo o podrobnostih atentata na Luborinija. Jasno jim je naslikal tudi okoliščine, v katerih se je ta atentat izvršil. V soboto zvečer je bil na sestanku z direktorjem fašistovske stranke Lubo-rini določen, da konča sovražno akcijo prostozidarjev. Ko se je razgovarjal v neki ulici s svojim prijateljem Jambaci-nijem in Baudinellijem o vsebini neke okrožnice, po kateri bi se odpravila borba med fašisti in prostozidarji, je pričel nekdo streljati z revolverjem. Jambacini je bil ranjen v roko, Lubocini pa se je zgrudil smrtno zadet na tla. Vest o atentatu se je bliskovito razširila po mestu. Pasanti so atentatorja tako premlatili, da je drugi dan umrl na poškodbah. Nasprotno trditvam Farinaccija se slika uboj Luborinija sledeče: Luborini je hotel v spremstvu treh fašistov izvesti na stanovanju prostozidarja Baudinelli-ja hišno preiskavo. Baudinelli je o tem zvedel ter se oborožil. Ko je prišel Luborini, je prijatelj Raudinellija ustrelil nanj in ga ubil. Baudinelli je nato pobegnil, fašisti pa so obkolili hišo, znesli pohištvo na ulico in ga zažgali. Nato se je pričelo divjanje fašistov. Razven poslanca Cosola je bil ubit tudi bivši socialistični poslanec Fileti. SPOPADI MED KMETI IN FAŠISTI. Rim, 6. oktobra. V zvezi s firenškimi dogodki je prišlo v provinci do številnih spopadov med kmeti in fašisti. Tako so blizu Alessandrije napadli kmetje fašiste ter jih pretepli s palicami in vilami. Fašisti so se le s težavo rešili. O sličnem spopadu se poroča tudi iz Bergame. veljave, zato je. predlagala Zveza slovenskega kmetskega ljudstva skupen nastop, pri katerem bi ostal kmet ravno tako na svojem stanovskem stališču kakor delavec. Oba bi skupno nastopila le v skupnih rečeh, da bi bila čisto izrabljena njih politična moč in bi se organiziral kmet za sebe in delavec za sebe. Pač pa bi potem stvorila na podlagi produk- cijskega sistema kompromis, katerega bi sedanji politično-taktični dogovor pospešil. O izdajstvu stanovskega principa zato ne more biti niti govora in vsako tozadevno govorenje spada v poglavje političnih čenčarij, kjer ima že častno mesto trditev, da je SDS tisti mojster, ki zna enakomerno zastopati vse stanove. Ministrska konferenca v Locarnu, Varšava, 6. oktobra. Francoska vlada je izročila poljski vladi povabilo na konferenco v Locarnu. Zunanji minister Skrzynski je isti dan odpotoval v spremstvu poljskih ekspertov na konferenco. Locarno, 6. oktobra. Konferenca juristov se je danes nadaljevala. Doseženo je bilo soglasje v vseh dodatnih predlogih. Plenarna konferenca se je vršila popoldne in se je seje udeležil tudi zunanji minister Stresemann, ki je nalahno obolel. Vsled vesti o nameravanem atentatu na Stresemanna in nemško delegacijo, se je govorilo celo o njegovem zastrup-Ijenju, kar pa ne odgovarja resnici. Plenarna konferenca je samo vzela na znanje poročilo juristov. — Govori se, da se udeleži konference tudi Mussolini. Ni pa še gotovo, če se to v resnici zgodi, ker je ostalo vprašanje Brennera še vedno cdprto. Fašistovsko glasilo se sicer postavlja v pozo neustrašnega junaka in kriči, da sploh ne rabi Italija za Bren-ner kakih garancij, ker da je sama dovolj močna, toda ve se, da bi Italija silno rada dosegla garancijski pakt tudi za svojo posest na Brennerju. MUSSOLINI JE RAZŽALJEN. Dunaj, 6. oktobra. Ob priliki debate o novih ženevskih določbah je socialno demokratični poslanec Ellenbogen, ki je bil pred kratkim v Italiji in je na lastne j oči videl blagodati fašizma, vehementno j napadel Mussolinija. Očital je Zvezi na-rodov, da se je v Krfskem slučaju pokorila Mussoliniju, dočim igra proti Avstriji vlogo mogočnega sodnika. Napadel je Mussolinija vsled zatiranja tirolskih Nemcev ter ga imenoval roparja. Italijanski poslanik je takoj protestiral proti temu govoru in avstrijsko zunanje mini-j strstvo je govor obžalovalo. Mussolini pa ! se s tem ni zadovoljil, temveč zahteva, da pošlje Avstrija posebno noto, v kateri se bo opravičila za žalitev in jo slovesno obžalovala. Fašistovski tisk plo-I ska Mussoliniju, ker je tako odločen | proti Avstriji. Na socialne demokrate nastop Mussolinija ni naredil nobenega vtisa. j ' VELIKE IZPREMEMBE V NAŠI DIPLOMACIJI. Beograd, 7. oktobra. V zunanjem ministrstvu se pripravlja ukaz o premešče-nju diplomatskega osobja. Izgleda, da bo naš poslanik v Rimu g. Antonijevič zapustil svoje službeno mesto in da bo na njegovo mesto prišel naš poslanik v Pesti Miša Popovič. — Prav tako bo zamenjan naš poslanik v Washingtonu Tre-sič-Pavičič. Na njegovo mesto bo imenovan sedanji finančni minister Stojadi-novič ali pa Branko Lazarevič. Z ozirom na njegovo politiko napraui sovjetski Rusiji bo naš poslanik v Berlinu Balugdžič imenovan za poslanika v Moskvi. Na vsa izpraznjena mesta bodo prišli diplomati po poklicu. LJUBA JOVANOVIČ SE VRNE V BEOGRAD. Beograd, 7. oktobra. Ljuba Jovanovič je že okreval in je včeraj odpotoval iz Splita v Beograd. V Zagrebu se bo zadržal nekaj časa, to je, do odhoda beograjskega brzovlaka. Njegova obitelj je včeraj slavila krstno slavo brez njegove prisotnosti. Cela vrsta uglednih političnih osebnosti in diplomatov je posetila njegovo obitelj in čestitala, med drugimi tudi predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič in namestnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič. . .nMfcMKKMH- ita OiSi«-':- Upokojenci brez pokojnine in naša administracija. zijo pri Državnem svetu, izkoriščajoč procesno predpostavko, da je I. P. od pravice na pokojnino odbit, ker do danes o tem ni donešeno, kljub urgencam, nobene rešitve. Če je temu res kriv samo Beograd, kakor trdijo na Gradbeni direkciji, bi se seveda dalo raziskovati. Predstoji torej mučen in dolgotrajni spor pred Državnim svetom. 2e sama direkcija pa je pri prvih korakih sprožila vprašanje in spore, ki bi jih moralo uraduištvo z voljo in znanjem samo rešiti. Stranka je zahtevala kot dokazna sredstva za Državni svet neka uverenja in prepise, ki so potrebni za ureditev pokojnine tem potom. Kljub jasni odredbi člena 1‘28. zakona o uradnikih pa je Gradbena direkcija zahtevala takse, in to iz strahu pred posledicami za uradnika (pacanje večkratne takse), če slučaj ne bi bil iz člena 128. zakona o uradnikih, i Uradnik je dolžan uporabiti zakonska ovla- ] i ščenja, tako tudi ovlaščenje iz člena 128. za-j kona o uradnikih. »Strahopetno« postopanje ! in neuporabljauje člena 128. po naših urad-: nikih lahko brez potrebe obuboža Slovenijo | za nekaj stotisočev letno, in to še celo na i račun uradniških žepov. Gospodarske posle-! dice takega postopanja so neizbežne, poseb-Vzroki so razne ovire pri izračunavanju j no če se ima v vidu, da uradniki iz ostalih službene dobe, ki so v zakonu utemeljene, : pokrajin drugače postopajo in da gre v po-ali pa, še večkrat, niso utemeljene. j sameznih slučajih za manjše vsote, ki se ne Na gradbeni direkciji v Ljubljani leži akt zahtevajo s sporom nazaj, o odrejenju penzije omenjenemu I. P., ki ! Govori se, da Slovenija mnogo plača vsled je bil penzijoniran še leta 1928. Revež je i dobrega uradniškega aparata. Prav. fti pa med tem kot rečeno umrl. Službena doba je prav, če Slovenija mnogo plača e neupo- Kadar se srečata dve tradiciji, dve metodi, dvoje zakonodavštev, pojavljajo se tudi neljube posledice. I. P. je srečno preje umrl, predno mu je bilo urejeno vprašanje penzije, kajti po zakonu, ki velja pri nas, je bilo postopano in uradno konštatirano, koliko mu ireba šteti za penzijo, ministrstvo v Beogradu pa je iz tradicije in po tamkajšnji metodi zahtevalo, ne oziraje se na uradno konstatacijo, da to-žitelj podnese vsa uverenja, da bi ono samo konštatiralo na podlagi teh u veren j, koliko ima let za penzijo. Bolni 1. P. tega ni mogel storiti in je zato bil penzijoniran brez penzije in je nazadnje kot tak tudi umrl. Penzijonist brez penzije je nestvor povojne naše administracije, iznajdba, ki je ne pozna niti stari niti novi zakon o uradnikih, nestvor, ki je danes strah vsakega uradnika in njegove družine. Koliko bede, solza in stroškov je že povzročil! In kljub temu, da je novi zakon zopet jasen v odredbi, da se ima v dekretu o upokojitvi izračunati tudi pokojnina, vendar se penzijonist brez penzije še vedno pojavlja v sramoto naše administracije kot nesoci-jalni madež tako »socijalne- dobe kot je naša. gočili v društvih in organizacijah prislaše liberalne stranke. Prihodnjih volitev so se bali. — Edina moja krivda je, da sem stražil ob revolti kooperativo, ker je bilo tam shranjeno vse naše premoženje. Tekom obravnave se je čulo vse polno pri- ■ tožb o slabem ravnanju s preiskovalnimi jet-; niki. Obtoženec Rafajlovicz je izpovedal: Go- ■ spod nadporočnik na vaši levici je prišel vče-I raj zvečer osebno v mojo celico ter me bil s lesenim kladivom po glavi in obrazu. Menil je glasovitega nadporočnika Morareseuja, morilca 30 ukrajinskih kmetov. Predsednik je kvitiral pritožbo s tem, da je dal obtoženca ! okovati. Okovi so težki 20 kg. V Galacu so delili le dni člani mladinske soeijalistične organizacije manifeste, v kate-i rili so poživljali delavstvo, da naj se zavza- ■ me za obtožence v kišinevskem procesu. Z;\-to so jih 40 aretirali, nakar jim je dal poJi- i cijski komisar Marinescu zamašiti usta ter bila po uradnih poizvedovanjih potrjena in vendar se bo morala vdova tožiti za pen- rabljanja jasnih zakonskih ovlaščenj o osvoboditvi raznih taks. Dr. Janže Novak. Mali pojasnila in odgovora to Na izvajanja našega dunajskega dopisnika o stališču Jugoslavije do Nemčije in priklju-čitvenega gibanja odgovarja v »Orjunk g. A. V, Ker je vprašanje načelne važnosti in pri nas mnogo premalo prediskutirano, odgovarjamo na izvajanja g. A. V. že mi, prepuščajoč pri tem zadnjo besedo g. A. G. Predno pa preidemo v stvar samo, moramo zavrniti par netočnosti, ki so v članku »Orju-ne«. V prvi vrsti moramo odločno zavrniti, da bi bilo v člankih g. A. G. le najmanjše avstrofilstvo. V prehudem nasprotju z Avstrijo je bil naš dopisnik g. A. G., da bi v zahvalo za prebite ure v avstrijski ječi, postal avstrofil. Mislimo, da popolnoma pravilno tolmačimo stališče g. A. G., če pravimo, da je g. A. G. predober Jugoslovan, da bi se mogel sprijazniti v tem, da je Avstrija tudi le v eni točki nad Jugoslavijo. Preveč zakladov je dala narava naši zemlji in prezdrav in presilen je naš narod, da se ne bi mogel pod svobodnim solncem razviti in napredovati vsaj tako, kot gospodarsko šibkejša Avstrija. Samo to je bil zmisel izvajanj g. A. G. in samo tako je razumeti njegovo vzpodbujanje Jugoslovenov z avstrijsko primero. Potem’glede nemških manjšin v Jugoslaviji. Po našem mnenju se more govoriti o nemških manjšinah le v Vojvodini in even-tuelno v Kočevju. Spodnještajerski Nemci niso nobena manjšina in zato ni o njih govora, kadar razpravljamo o nemških manjšinah v Jugoslaviji. Pri nas pa je. navada, da se sodi nemške Vojvodince po istem kopitu ko spodnještajerske Nemce. Naglasili smo že enkrat, da imajo Vojvodinski Nemci samo eno izbiro, Srpski knji-ževni glasnik« in sicer iz razlogov, ki so tudi če, bo vod za nas merodajni. »S. K. G.^ namreč piše v , Ušča, kdo •/vozi / zasedanjem Zveze narodov, da je bilo vprašanje narodnih manjšin ,sicer pre- kinjeno, da pa to ne pomeni, da bo odstavljeno z dnevnega reda. Nasprotno je jasno, da se bo to vprašanje tem močnejše razvijalo, čim bolj bo Nemčija popravila svoj mednarodni položaj. »Tistega dne, ko vstopi Nem- jih biti po cele ure z gumijevkami po pod-platih in sploh, kamor je padlo. Več preiskovalnih jetnikov in kaznjencev je izvršilo samomor, ker nečloveškega trpinčenja niso mogli več prenašati. Socijalno-de-mokratski teoretik Pavel Bujor, ki je bil obsojen leta 1919. radi dezertacije na 20 let ječe, sedi že vsa leta v temnici. Politične vesti. — Naša žurnalistika in Ženeva. Konstati-rali smo že, kako je del naše žurnalistike škandalozno poročal o ženevskih dogodkih ter navedli kot dokaz ,-Slovenski Narod , ki se iz strankarskega fanatizma ni obotavljal označiti nad vse umesten nastop St. Radiča proti postopanju Italije z našimi manjšinami kot popolen fiasko . Da meji tako poročanje že na narodno izdajstvo, ni treba posebej povdarjati, ker tudi povprečnemu bralcu časopisov mora biti jasno, da ni Italiji z nobeno stvarjo tako služeno, kakor če jugoslovenski j list, ki se vrhu tega označuje kot nacionali-i stičen, označuje nastop jugasloveuskega dele- in njene odklonitve čl. 16. statutov Zveze je dejal Cičerin, da vidi v tem jamstvo za mir. Zlasti je opozarjal na gospodarske posledice, ki bi jih povzročil sprejem tega člena. Či-čerin je končno izjavil, da je dr. Stresemann odkrito povedal vse svoje pomisleke. = Prazna tolažba. Rumuiiski tisk razpravlja obširno čičerinov prihod v Moskvo ter upa, da se bodo sedaj tudi rumunsko-ruski odnošaji zboljšali. Na podlagi česa zidajo ru-munski listi svoj optimizem, res ne vemo. Pač pa vemo to, da je vsako zbližanje med Rumunijo in Rusijo nemogoče, če ne bo rešeno vprašanje Besarabije. Da pa bo ugodno rešeno to vprašanje le tedaj, če bo vrnjena Besarabija liumuniji, tudi ni nobenega dvoma. Pa ne da bi to spozmali tudi rumunski listi? Maroška vojna Odpor Rifanov postaja vedno manjši. Po zavzetju Ajdira smatrajo mnogi pristaši Abdelkrima stvar za izgubljeno. Tragedija svobodoljubnega in junaškega naroda stopa v zadnje poglavje. — Francozi poročajo o novih uspehih, istotako tudi Španci. Oboji poročajo tudi o padanju rifanskega odpora. — Dva francoska letalca, ki sta morala pristati na rifanskem ozemlju in ki se nista hotela udati, sta bila v boju ubita. Poročila pravijo, da je dal vsled tega Abdel-krim ustreliti 6 Rifanov, ker je hotel dobiti oba Francoza živa v roke. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda 7. oktobra: »Periferija . drama, pre-mijera. — Izven. Četrtek 8. oktobra: »Pegica mojega srca;, komedija. — Red E. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda 7. oktobra: Zajirto. Četrtek 8. oktobra: »Manon . — Red D. čija v Zvezo narodov (in v Locarnu se tudi gata za naše primorske brate kot fiasko. Ni . . - i čuda, da je nastopila v obrambo Sl. Radiča i o tem razpravlja, op. ured.), bodo imele narodne manjšine v njej svojega prvega advo- celo »Orjuna«", ki sicer ne prikriva svojega PERIFERIJA. Predmestje. Stare stavbe, izprane, oguljene, še nikoli popravljene, pravi brlogi bede. kata. In zato bi bilo potrebno, da se pri nas i protiradicevskega stališča. Človek bi mislil, j In življenje v njih? Evo vam: Franci se vra-vprašanje pravočasno prične reševati. Ni j da bo lekcija Orjune« izučila Slovenski ; ga iz zapora. Sedel je treba čakati, da nas Zveza narodov ali kdo : Narod . 'Poda kdor bi to mislil, bi zagrešil diH"i opomni na dolžnosti in obveznosti, ki j veliko naivnost, kakor to dokazuje včerajšnja smo* jih prevzeli.« In nato govori S. K. G. o : Sttevilka »Slov. Naroda . V tej številki se po-vojvodinskih Nemcih in o tožbah, da so oni j roča na prvi strani o izjavi beograjskega 110-nelojalen element, kar vojvodinski Nemci j vinarja Mariinaca, ki je bil avtor one senza-odločno taje in zahtevajo, da se jim to do- cionelne brzojavke v Politiki . Njegovo br-kaže pred 'sodiščem. Skladno z našim izvaja- j zojavko so dementirali zunanji minister Nirn- njem konstatira tudi »Srpski književni glasnik«, da so vojvodinski Nemci element mira in reda in da bodo v Jugoslaviji povzročali najmanj skrbi kot predstavitelji narodnih manjšin. Nočemo, da imamo vsled vprašanja, ki ga moremo ugodno rešiti, proti sebi tudi po-vsodi nemSkn propagando. Tudi iz lega n»- cionalno egoističnega stališča smo za spoštovanje pravic nemških narodnih manjšin in proti vsem represalijam. Vemo, da ni naše stališče popularno in da se nekaterim silno imenitno zdi, če zagroze, da se bomo za krivice nad koroškimi Slovenci revanšinili nad našimi Nemci. Kako nelogično, nenacionalno in nedemokratično stališče je to, se vidi ze iz tega, da se hočemo za krivice nad brati maščevati nad svojimi državljani. Ali mar to boli koroški Heimatsdienst, ali pa boli to 'popolnoma napačno pa je razumel g. A. V. našega dunajskega dopisnika, če mu pripisuje da hoče s pacifizmom reševati koroško vprašanje. Trditev bi bila le toliko pravilna, kolikor vsak pameten človek daje prednost mirni rešitvi pred krvavo. Zmisel izvajanj našega dunajskega dopisnika je obsežen v spoznanju, da ne gre loka preveč napeti in da je treba biti ekonomičen pri uporabi narodnih sil. Zalibog je predmet tako delikaten, da ne vzdrži javne diskusije in zato smo predlagali ustanovitev narodnega sveta, ki je pri nas tem bolj potreben, ker ne posluje skupščinski zunanji odbor. Naj g. A. V. še enkrat pretehta vse kombinacije, ki pridejo pri reševanju koroškega vprašanja v poštev in naj tudi še enkrat prečita članke g. A. G. in tudi naše tozadevne članke, pa bi se čudili, če kot nacionalist ne bi mogel najti one platforme, ki bi nam omogočila rešiti brez krvi koroške Slovence. Prepričani smo, da so izvajanja našega du-, najskega dopisnika zadela čisto v črno in da jih le treba celotno in v podrobnostih podpisati. Prepričani pa smo, da pridemo do ugodne rešitve koroškega vprašanja samo tedaj, če se bomo ravnali v zmislu teh iz-. vajanj. Dvakrat nvučno je zato, če moramo konstatirati, da ni niti glasilo nacionalistov teh izvajanj razumelo in še bolj mučno ‘bo, če bo vodilo debato v tem vprašanju s sta-ima prav. Sicer pa prepuščamo v stvari zadnjo besedo našemu dunajskemu dopisniku. čič, poslanec Vasa Jovanovič, ki v posebnem pismu zanika, da bi nameraval vložiti kako interpelacijo, dalje dopisni urad in končno sam St. Radič. Mislimo, da je demanti dovolj iz kolegijalnosti. Barbara in Tone sta .čistila neko stanovanje — in on je stal na straži. Pa so jih zalotili. Tovariša sta pravočasno ušla, njemu pa so prisodili eno leto. Vrne se na staro stanovanje — a sostanovalca sta se izseljla. Sedaj stanuje tu Ana, predmestna lalikoživ-ka, ki je bila prvotno najbrže tipkarica pri kakem advokatu, morda celo vzgojiteljica — sedaj končava na periferiji. Franci ostane pri njej. Saj je ona prva, odkar je spet »ni svetu . In lepa je, tako lepe še ni videl ni- popolen in mislimo, da je za jugoslovensld koli... Dobi se s prijatelji, ki so veseli svi-list na vsak način čudno, če ne smatra izjave denja s putko — veselim kohierčkom in zunanjega ministra za dovolj verodostojno. tanemaj-strom. Kupili mu bodo zapit Ker UaUo nuj veruje tuji »vet nuSeiruu zuna- . trak, in on in Ana sta čeden par, in v l>nrih njermi mfmsfni, če mu ne verujemo niti ml seT zasluži... A Ana rabi denar, in gospodje sami? — Še lepše pa je to, kar izjavlja g. j ;z mesta plačajo za usluge... Franci ju za U/r t: v mn niKnn /1.-» in Kilonno ! i i* • :__i i* i_____• __.. i_ : • ir.. loti in v nagli jezi ljubosumja ga ubije. Ho- Martinac. Pravi namreč, da je bilanca Radi- ; _ cevega govora: žalilev Francije, žalitev An- ; pošten kot je, na policijo. — A kaj bi glije, žalitev Italije, žalitev vseh mogočih : Ana brez njega. — Plime ga in nese pred narodnih poslancev in vseh mogočih vlad. — : novo stavbo: pijan je bil, padel in se ubil Ko je bila vdušena tatar-bunarska » vstaja, je objavili, vlada sledeče uradno poro-tilo: Boljševiška tolpa 00 mož je prekoračila Dnjestr ter napadla vasi Tatar-Bunar in Ni-kolaevna. Oblast je red zopet vzpostavila. Dnevno povelje komandanta donavske flo-tilje, Garilescuja pa se je glasilo: Čete naše flotilje, oborožene s težkimi topovi so prisilile skupno z infanterijo in ka-valerijo sovražnika k umiku. Padla nam je v roke velika množina orožja, topov, ročnih granat in tovornih avtomobilov. Naše granate in junaštvo mornarjev je vzbudilo pri vsem pobunjenim ljudstvu zoper rešpekt. Iz zaslišanja glavnega obtoženca Mihaela Timoteja Ungereanuja pred kišinevškim vojaškim sodiščem je pa razvidno, kakšen je bil movražnik . Ungereanu, 75-letni starček, sprva nikakor ni bil »sovražnik Rumunije. Rumunske kulturne slike. Bil je član organizacije, ki je sklenila pri-klopitev Besarabije k Rumumji. la je izpovedal takole: Odkar smo z vami zdruzem, nas samo ogrožate, plenite, pretepate. Vpadli so v našo deželo' da so mogli krasti in moriti in, ko smo nastopili zoper to, so nas privlekli sem. Na repliko predsednika, kaj da poreče k temu da so sc uprli z orožjem v roki zoper državo ter poklicali tolpe boljševikov na pomoč, je odgovoril: Tako trdijo žnndarji, Oe smo se družili z boliSeviškimi tolpami, kje pa so sedaj? Med obtoženci ni bilo nobenega boljsevika, med ubitimi tudi ne. Vse je laž, da bi se opravičilo dejstvo da je bilo slo m sto kmetov poklanih in mučenih. V Bahtievi niso našli prav nobenega orožja, ni bilo niti sence kake po-bune in vendar so postrelili 14 oseb, med njimi dva moja vnuka. Zakaj? Ker smo onemo- Francozi ali Angleži pustili svoj narod žaliti, ne da bi reagirali? Stališče St. Radiča bi moralo biti v resnici neverjetno močno, da bi zaradi njega naredili izjemo. In dalje. Ali je dopustno, da piše jugoslovenski list, da je jugoslovenski delegat, torej oficielna oseba, žalil Francijo in Anglijo? Ali bi nam hotela g. Martinac. in >Slov. Narod- naprtiti mednarodne težkoče? In vrhu vsega je vse to izmišljeno, kakor dokazuje to ne samo izjava g. Ninčiča, temveč tudi vse francosko časopisje, ki je obširno poročalo o Radičevih go-\ or ih in našlo v njih vse mogoče, samo ne žalitve Francije. Kaj mislita g. Martinac in »Slov Narod« bolj braniti francosko čast od Francozov samih? Posebej pa bodi pripomnjeno, da smatra »Slov. Narod« za žalitev Italije. če nastopi jugoslovenski delegat v obrambo narodnih manjšin Italije! — Iz strankarskega fanatizma je udaril »Slov. Narod« po oficielnem delegatu naše države in pri tem se niti ne zaveda, kako nezaslišano ie nastopil proti državi. In to je najhujše. Ali pa se je zavedal? V tem slučaju pa ni očitek izdajstva — nezaslužen. — Mark« Gjuričič, namestnik Pašiča, je označil političen položaj sledeče: »Pa po o-žaj se razvija normalno m v ™du tei \ ku sloge in sporazuma glavnih državnih čl niteliev. Vlada dela v največji harmonij, m ničesar ni, kar bi jo kvarilo. Časopisne vesti o nekih nesoglasjih nimajo nobene podlage in vsa vprašanja se bodo polagoma reševala v smeri konsolidacije razmer. Omenili ste uradniška vprašanja. V tem oziru ni nobenih konfliktov. Razumljivo je, da ta osebna vprašanja ne morejo iti čisto gladko, loda ne morejo biti vzrok za nobena načelna nesoglasja. Sedaj se vračamo v Beograd in nadaljevali bomo s svojim delom imajoči pred očmi sa- ...» ...........b—j— -------r'*'-n or- ino dobro vse naše domovine.< - Samostoj- , vič opozarjamo. To dramo so vpriz°r'"p^a. no-demokratski listi pa vedo seveda več ko ; vjkrat lani v vlnogradskem gledališč« nu(,pni najstarejši minister v vladi in oni bodoJte naprej farbali svoje bralce. Kaj Je i''lk^er' nost bralcev samostojno-demokratskih lislov res brezmejna? . , . „ y glavni odbor samostojno-demokratske stranke je bil med drugimi izvoljen tudi dr. Albert Kramer, direktor »Jutra . = Izjava Čiferina. Pri sprejemu v ruskem veleposlaništvu v Berlinu je govoril Cičerin JC ,----------------------- ,......... o političnem položaju in pri tem povdaril, »Kolo« na curiški oddajni postaji več da je sovjetska Rusija proti vstopu Nemčije ■ rosiovanskih skladb. Koncert se je vršil v Zvezo narodov in proti sklenitvi garanc j- . n..,,z£r0dai — boljše bi bilo vsaj ob desetih prijateljem: ...udaril sem ga s kosom stola in dovolj je bilo. Sam sem ga nesel na stavbišče, kjer so ga našli in prosim: san sen. poklical stražnika... A kdo je verjel »putki«. Tudi žena umorjenega noče verjeti, saj ga je sama neprestano ubijala v duhu, iu ji je bila smrt dobrodošla. In tako gre Franci s svojim poročilom drugam. On ve, kje ga bodo morali poslušati. A tudi policijski komisar ga zapodi ... In tako se zateče k staremu zapitemu sodniku, ki ga je vesel, ker je končno prišel človek, ki išče svoja prava in pravico. In ta mu pravi... Mislim, da postane samo ena možnost: Ubijte še koga! Dosegli bi radi pravico za svoj zločin — a zločina vam ne priznajo. Dajte torej pravici zločin, katerega bo lahko kaznovala. Zato vam svetujem brez strahu, ubijte še koga ... In ubili hoče ravnatelja bara, a tega ne more »putka«. In končno ubije njo, Ano, in prijateljem pove: Nisem je jaz ubil. Nisem je jaz zadavil. Jaz bi tega ne mogel. Ona sama je. Položila je n.oje roke okrog vratu kot zanko, in zanka se je zadrgnila -niti ne vem kako. Bila je dobro dekle in storila je to, da bi mi pomagala, da bi ne mislit na tistega prvega več. Prejeli so ga in ukle-nili ... »In v tistem trenutku se je zazdelo Franciju, da se je razlila krog njega ne a dobra čista luč, in za to lučjo je slop« > ga je stražnik odpeljal. Okovi mu ni. ščali po poti, temveč zvončkljali so. * > v ,i guljčki na vratu krotkih ovac-.- Frant. Langer je sodobni češki dramatik, ki je bil vpeljan pri nas po svoj. komedij. »Kamela skozi uho šivanke Njegova drama »Periferija je imela lam ob premijeri v Pragi velik uspeh. — 1— Na premijero Langerjeve »Periferije« v»°[ vikrat lani v vlnogradskem gleda i1 ”CUj n ^cen i -gi. Tam jo je režiral slavni Kva^"ritvij0 v ral pa slikar Feuerslein J n i(, ješke Ljubljani pre8topi >Perifenj ^ ^ sir kom te sezone. Koncert zagrebškega pevskega društva K lo< v Curihu. Minuli pondeljek zvečer ob oamih je pelo znano zagrebško pevsko dru- \ T ..1 A 11(1 /ki Ilirih ! .. . 1 1 .. ! « ^ « A r*Li I, \7fliP v Zvezo narodov in proti —- „„niU skega pakta. V obeh stvareh je po čičerina naperjena ost proti Rusiji. ( USI Vlil ‘"“'M W,v vinski pogodbi z Nemčijo je dej^ ^, mg(j da ni samo znak prijateljskih °“"kti£nn nu; obema deželama, te^vn*Ltu0« br. 322/1V se vsi taki negativni odloki preklicujejo v kolikor zadevajo isti mozemce, ki so bili zaposleni v tuzemstvu že predno je Zakon o Zaščiti delavcev stopil v veljavo, t. j. ki so bili zaposleni v tuzemskih službah že pred 14. junijem 1922. Za vse navedene inozemce morajo njihovi delodajalci, če še reflektirajo nanje, čimpreje vložiti nove prošnje za za-poslevanje. Isto velja za vse inozemske delavce, katerih prošnje so bile rešene pod pogojem, da si pridobijo naše državljanstvo. Tudi za te so dolžni delodajalci vložiti čim-preje ponovne prošnje za zaposlenje, ne glede na datum, ko izteče rok dovolila. Za vse ostale, t. j. za inozemce, ki so bili v tuzemstvu zaposleni po 14. juniju 1922 veljajo še v naprej v polnem obsegu predpisi § 103. Zakona o Zaščiti Delavcev in Pravilnika o Zaposlovanju Inozemskih Delavcev ter se v lem pogledu dosedanja praksa ne izpremeni. —_ Pristaniška dela v Kotom hitro napredujejo, tako, da bodo v najkrajšem času končana. Kotorska luka bo druga največja luka v naši državi. Prva je splitska. — Vodovod v Dubrovniku. Dubrovniška ODcma je sklenila razširiti mestni vodovod .55? 0l>remiti z modernimi stroji. Sedaj se ne zulnlt0. •OVOdlVJake,n da nikakor nezadostn e potrebam prebivalstva. n 1 močvirje — žitnica vse Dalmacije m Hercegovine Že dve leti me- Meil-nvičfi*11 J^^ičnega oddelka v x t neretvansko močvirje in delajo načrte za regulacijo Neretve, oziroma za osuševanje močvirja. Načrti bodo gotovi do konca leta. nakar se prično takoj regulacijska dela. Stvar je velike važnosti za prehrano ondotnih pasivnih krajev, kajti z osuše-njem močvirja bo pridobljenih nad 30.000 ha rodovitne zemlje, vsled česar poslane ta se- | daj nerodovitni teren žitnica vse Dalmacije in Hercegovine. Istotako pa je osušenje močvirja velike važnosti v higijeničnem oziru, zakaj z osušenjem bo prenehala v tamkajšnjih krajih malarija, ki stane državo, ki deli prebivalstvu brezplačno kinin itd. letno ogromne milijone. — Ekspresni vlak Pariz—Praga je skočil v nedeljo 30 km od Strassburga s tira. Vzrok je bila karambolaža z nekim tovornim vlakom. Kurjač ekspresnega vlaka in zavirač tovornega vlaka sta bila ubita. — Potop izletniškega parnika. Iz Marseja poročajo: Tu se je potopil izletniški parnik s 120 pasažirji. Dve osebi sta mrtvi, tri pogrešajo. — Smrt v valovih Donave. Te dni je divjal nad Beogradom hud vihar, ki je'zalotil Ljubico Ludošan in Sergija Nikodima iz Borč v malem čolnu na Donavi. Vsled silnega viharja se je čoln prevrnil in Ljubica Ludo-šan je izginila v Valovih. Sergiju Nikodimu se je posrečilo, da se je obdržal na prevrnjenem čolnu, dokler ga niso končno rešili, ko je bil že na pol mrtev, in prepeljali v bolnišnico. — Razkosano truplo mlade deklice na tračnicah. Iz Rima poročajo: Te dni so našli na železniški progi blizu Turina razkosano truplo mlade deklice, stlačeno v vrečo. Lokalni ogled je ugotovil, da je bil umor izvršen malo predno so truplo našli. — Dve rodbinski tragediji. Te dni je ustrelil v Berlinu 76-letni brezposelni mehanik Meier svojo ženo, nakar si je prerezal žile na rokah ter^ si pognal vrhu tega kroglo v glavo. — V slezijski vasi Schon Langvvitz je napadel 67-letni delavec Sturm svojo težko bolno ženo z nožem. Na njene klice ji je prihitel na pomoč njen sin. Zato je navalil pobesneli starec nanj, ga ranil na roki in liudo pretepel. Nato je slekel na železniško progo ter se vrgel pod vlak. — Od milijonarja do poglavarja tatinske tolpe. Iz Londona poročajo: V Old Beiley-u je bil te dni obsojen 71-letni starček James Roberts na 10 let prisilnega dela. Ta zločinec pa ni eden povprečnih lopovov, temveč izredna firma, ki je dala policiji mnogo opraviti. Delal je samo »en groš . kot šef številne tolpe. Njegovo življenje je zanimivo Pred mnogo leti je prišel iz Amerike, kjer je bil njegov oče bogat živinorejec. Na Angleškem je^ poskusil svojo srečo na dirkališčih. Kupil je cel hlev prvovrstnih dirkačev. V začetku je imel fenomenalne uspehe ter nagronuidil ogromno pre-mozenje. Končno je taJco propadel, da se je družil po špelunkah z zločinci. S svojo energijo se je povspel kmalu do poglavarja tatinske tolpe. Nekega dne ga je dobila v pest policija in obsojen je bil na pet lef prisilnega dela. Po prestani kazni je preložil svoje torišče v London. Tu je »deloval dolgo vrsto let, ne da bi ga bila mogla policija dobiti v pest. To se je zgodilo šele sedaj, ko je možu 71 let. — Ameriški banditi. V Newyorku so vdrli pred kratkim pri belem dnevu razbojniki v neko bižuterijo ter odnesli 70.000 dolarjev gotovme in najmanj za toliko dragocenih Kamnov. Lopovi so izginili brez sledu. LAJŠANA PLAČILA ZA B L E K E DAJE BERNATOVIČ. licija šminkFolie Bergere , znan francoski gledališki strokovnjak Lemar-chand, je prišel na inicijativo svojih londonskih prijateljev v London, da bi si ogledal »karikaturo« — tako si je mislil — svoje pariške revije. Od prizora do prizora je raslo njegovo začudenje, ko je opazil, da je angleški avtor njegovo delo enostavno prestavil, ne da bi se ž njim domenil glede avtorskih pravic. Proti koncu predstave je planil Lemarchand kvišku in glasno protestiral zoper slabo imitacijo svoje revije. Angleški gledališki ravnatelj se je izgovarjal napram novinarjem, da je kupil od nekega gledališkega podjetja v Parizu — stare kostume za kore, ki nastopajo v reviji, češ s tem je pridobil po angleškem zakonu pravico uprizarjati scene, ki se igrajo v teh kostumih, brez vsake odškodnine. — Kot poročevalec padel. Reginald Caun, poročevaleč francoskega lista »Tempst v Maroku je padel njt maroškem bojišču. Na potu v sprednje vrste ga je zadela marokanska krogla in obležal je na mestu mrtev. Bil je dolgoleten sotrudnik listov »Tempst in »L’ Illustration«. Ko so izbruhnili boji med francoskimi četami in Abdelkrimom, se je prijavil kot rezervni oficir garnizije v fronto, da je mogel pošiljati vsak dan »Tempsu« obširna poročila o vojnem položaju. — Dosmrten jetnik odklonil svobodo. Belgijski justični minister je ponudil voditelju nemških aktivistov za časa okupacije dr. Onnsu, ki je bil obsojen na smrt, nato pa poiniloščen na dosmrtno ječo, izpust na svobodo pod pogojem, da se vzdrži odslej vsakega političnega udejstvovanja. Dr. Onnus je bil mnenja, da tega pogoja ne more sprejeti ter je ponudbo odklonil. Tako poroča neki seriozni list. »Se non e vero, e ben trovato!< — Zapuščena otroka. Neki 81-letni starček v Trstu se je grel te dni opoldne pred svojo hišo na solncu. V teni se mu je približala mlada borno oblečena ženska, ki ga je prosila, da bi ji za par minut popestovaL otroka, ker ima nujen opravek. Dobrodušni starec je njeni prošnji ugodil. Toda čakal je in čakal, ženske pa ni bilo več na spregled. V svoji zadregi se je obrnil do nekega orožnika, ki mu je dejal, naj nese dojenčka v mestno bolnico. Tam so otroka odvili ter našli med plenicami listek, popisan z okorno žensko pisavo, na katerem pojasnjuje mati, da je rojen otrok meseca avgusta v Pulju, da ni bil še krščen ter da ga prepušča usmiljenim ljudem, ker jo je zapustil njen ljubimec, vsed česar otroka ne more vzdržati. — Podobno presenečenje je doletelo istega dne neko zasebnico v Trstu. Nenadoma je našla na hodniku pred vratini svojega stanovanja v plenice zavilo dete moškega spola. Kakor pri prvem otroku, tako so našli tudi pri tem listek, na katerem sporoča mati, kako je otroku ime in kdaj je rojen. Tudi ta zapuščenec je romal na materinski oddelek tržaške ■ mestne bolnice. — Turistom sporočamo, da ni ukinjen nedeljski gorenjski večerni turistovski vlak, ki Negujte svoje noge z „Burgitom“! S tem se iznebite kurjih očes In Vaše noge postanejo zopet mlade in vztrajne. K Burgitovem negovanju nog spada razven sredstva zoper kurja očesa, ki se je tekom 19 let že milijonkral izkazalo kot jako uspešno tudi obliž za podplate in čudovita kopel za noge. Preparate dobile posamezno kompleten Burgll asorlima za nego nog pa stane Din 30 — »BURGIT", Ges. m. b. H., Freilassing, Bayern. Oblačila za gospode in dečke se kljub vsemu najugodneje kupijo pri J. MAČEK, Ljubljana prihaja v Ljubljano ob 22.20 min., temveč je ukinjen samo jutranji turistov,ski vlak, ki je odhajal iz Ljubljane ob 5.15?.' Turisti imajo zato dovolj časa, da obiščejo tako Krvavec ko Veliko Planino. Zadnjo nedeljo se je le kakih pet turistov poslužilo večernega vlaka, dočim je vse odšlo že preje. Čudimo se, da ni železniška uprava sama tega sporočila. ZA IZBORNO KAKOVOST našega mila »Gazela lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverili se bodete sami, da je naša trditev resnična. Ljubljana. 1— Predavanje o češkem slikarju Vojtechu Hynaisu. Jugoslovensko-Češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi v sredo, dne 7. oktobra ob 7. uri zvečer v univerzitetni-dvorani predavanje s skioptičnimi slikami o češkem slikarju Vojtechu Hynaisu. — Govori dr. Mesesnel. — Vstopnine ni. — Umetnost ljubeče občinstvo je vabljeno, da se udeleži te prireditve, s katero proslavi Jugoslovensko-Češkoslovaška Liga spomin pred kratkim umrlega češkega mojstra. — Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 13. t. m. v šentjakobski šoli esperantski tečaj za začetnike. Kdor se misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. uri v šentjakobski šoli II. nadstr. Mesečna učna pristojbina bo znašala Din 15.—, za dijake Din. 10.—. — Esperantiste in vse one. ki sc zanimajo za esperanto opozarjamo, da izide v najkrajšem času »Popolna slovnica esperant-skega jezika z malim slovarjem. Interesenti naj se obrnejo pismeno na »Esperantski klub* v Ljubljani (Narodna kavarna). 1— Premog za vojne invalide in vdove po znižani ceni. Pismene odnosno ustmene prijave rednih članov(ic) sprejema samo od 7. do 12. t. m. Ljubljanska podružnica U. V. I. med uradnimi urami. Maribor. Akademija Jugoslovenske Matice v Mariboru. V soboto 10. t. m. se vrši v Narodnem domu akademija. Sodelujejo prof. dr. Kovačič z govorom o Koroški, pevska društva »Drava«; in »Jadran«, Dramatično društvo z igro »Valkun« ter g. Bratina, kateri priredi primerno alegorično sliko. Vstopnina v korist Koroški po 15, 10 in 5 Din, dijaštvo prosto. Začetek ob 8. uri. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik in v trgovini Weixl. Manifestacija narodnih društev 11. oktobra v Mariboru za Koroško. V korist Koroške se izda posebne znake po 1 dinar. Prosi se udeležence, da prispevajo ta mali obulus. Obhoda se udeležijo vse šole. Društva se opozarjajo, naj pravočasno ukrenejo, da zberejo svoje članstvo. Zbirališča za posamezne kategorije društev se tekom tedna posebej objavijo. Vsa društva, ki imajo svoje zastave naj pošljejo zastavonošo z enim spremljevalcem v skupino zastav, ker bodo tisti korakali v posebnem oddelku zastav. Vsak zaveden Jugoslovan se mora udeležiti manifestacije. Vsi naj nastopijo v sprevodu. V vrstah gledalcev ne sme biti zavednih Jugoslovanov. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 6. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 81, bi. 87; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 350; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20; bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 223, bi. 240; Merkantilna banka Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 1002; Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne- d. d., Ljubljana den. 123, bi. 127; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 365, bi. 367; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den 120, bi. 150. Blago: bukovi hlodi poljubne dolžine, od 25 cm prem. naprej, fco nakladalna postaja, 1 vag. den. 225, bi. 225; breza, od 10—30 cm, fco meja bi. 400; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco nakladalna postaja den. 170; hrastovi hlodi, od 30 cm pr. napr., fco nkl. postaja bi. 480; pšenica domača, fco ■ Ljubljana den. 255; koruza nova, umetno sušena, par. sremska postaja, 1 vag. den. 162.50, bi. 162.50; koruza činkvantin, umetno sušena, par. baranjska postaja, 2 vag. den. 1 215, bi. 215; koruza nova, par. slavonska postaja, oktober, november, december, 100% kasa pri sklepu bi. 122.50; fižol ribničan, fco Ljubljana den 325; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 300; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 350; fižol beli, z roko zbran, b/n, fco Postojna trans, den 300, bi. 310. BORZE. Zagreb, dne 6. oktobra. Devize: Newyork, ček 56.175—56.775, London, izplačilo 272.7— 274.7, ček 272.56—274.56, Pariz 260.5—264.5, Milan, izplačilo 226.65—229.65, Praga 166.56 —168.56, ček 166.5—168.5, Curih 1086.5— 1094.5, ček 1086—1094, Dunaj 792.8—802.8, Berlin 1342—1352, Budimpešta 0.0789— 0.0799. Curih, dne 6. oktobra. Beograd 9.1875, Newyork 518.75, London 25.1075, Pariz 24, Milan 20.85. JPraga 15.35, Varšava87. Bukarešta 2.50. Dunaj 73.15, Berlin 123.50, Budimpešta 0.007260. X Iz Zveze industrijcev. Predsedništvo * Zveze industrijcev je sklicalo V. redno glav-: no skupščino Zveze industrijcev za poslovni leti 1924 in 1925, ki se bo vršila v sredo dne 14. oktobra 1925 ob 15. uri popoldne v dvo-j rani Mestnega magistrata v Ljubljani, in si-| cer s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika IV. redne glavne skupščine od \ 28. oktobra 1923. 2. Poročilo o poslovanju j Zveze industrijcev v poslovnih letih 1924 in | 1925. 3. Računski zaključek za poslovni leti 1923 in 1924 in proračun za leto 1925. 4. Volitev v odbor Zveze industrijcev, volitev računskih preglednikov. 5. Davčne zadeve. — Carinske zadeve. — Železniške zadeve. 6. Socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje. 7. Samostalni predlogi. 8. Slučajnosti. X Poljedelska in industrijska razstava v Kairu. V Kairu se vrši od 20. februarja do 6. marca 1926 velika poljedelska in industrijska razstava. Razstava bo imela sledeče skupine:!. Poljedelska skupina: 1. Poljedelski proizvodi; 2. poljedelska industrija; 3. živina; 4. veterinarska služba; 5. čebelarstvo; 6. svilnrstvo in 7. sadjereja. II. Industrijska skupina: 1. Motorji; 2. poljedelsko orodje; 3. prevozna sredstva; 4. tekstilije; 5. pohištvo; 6. gradbeni materijah Namen razstave je pospeševanje poljedelstva v Egiptu in popularizacija uporabe poljedelskega orodja. Parobrodne družbe, ki vzdržujejo zvezo med Evropo in Egiptom bodo dovoljevale za po-setnike razstave 50 do 70% popusta. Za informacije je vprašati: Directeur de la Soci- ete Royale d’ Agriculture B. P. No 63, Caire. X Znižanje sladkornih cen. Neki listi so poročali, da se je cena sladkorja zaradi znižanja prevoznine znižala za 60 par pri kilogramu. V vednost interesiranih krogov bodi pripomnjeno, da so bile cene v Sloveniji pred sedanjim znižanjem mnogo nižje iko v Beogradu, kjer se tudi nahaja sladkorna tovarna in da se nanašajo sedaj znižane cene in sicer za kilogram kristalnega sladkorja 12, sladkorja v kockah 13.50 ter za kilogram surovega sladkorja 11 dinarjev le za Beograd in najbližjo okolico sladkornih tovarn. Za Slovenijo pa veljajo navedene cene le pri celovagonskem odjemu. Vsled tega pa niso v Sloveniji cene za sladkor višje, ker je treba plačati za Slovenijo višjo prevoznino in s tem zvezane druge večje stroške. To in ono. EKSCELENCA. Nj. ekscelenca podmaršal lord Plumer je prispel kot novoimenovani angleški high commissionar za Palestino na angleškem parniku v Jaffo. Njegova noga je stopila prvič na sveta tla, ki jih ščiti mandat. Streljanje s topovi v pozdrav. God save the king ... par povelj, tisočglava množica aklamira . .. sijajno ... Ekscelenca sprejme vojaške prijave in stopi na estrado, da se izpostavi pozdravnim nagovorom. Med.govori pregleduje ekscelenca slavnostni prostor s pogledom vojskovodje. Njegov pogled obvisi na skupini slikovitih Arabcev na konjih. Ko je program nagovorov guvernerjev in županov izčrpan, prečita ekscelenca kratek, jedrnat odgovor: : Lep sprejem... Hvala, tudi v imeun lady ; Plumer. Upa na prosperiteto in procvit de- žele ... Hurra! God save the king. Ekscelenca stopi z estrade ter rece guvernerju : ... . , . , j »I vvaut to see horses!« (Konje bi rad j videl!) I V bližini stoječi gospodje vladni funkci-jonarji, ki bi imeli biti tudi predstavljeni, stopijo nehote korak nazaj. Podmaršal je mislil na plemenite čistokrvne konje Arabcev, ki jih je dolgo opazoval s pogledom vojaškega poznavalca in z dopadajenjem. Nato je sledilo predstavljanje digmtarjev. Ta točka programa je bila pa absolvirana prav hitro. (101) li oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. " »Ali ga ne smem izvedeti?« »Ali še kdo ve, kako se proizvaja morrisit?« »Razen mene noben človek.« »Tudi mr. Hartung ne?« »Niti mr. Green.« O tem ni vedel ropar ničesar, saj ga tudi včeraj ni pogrešal v avtomobilu in Georg tudi ni nič govoril o odsotnem Adamu. »Aha, izvrstno, da to takoj zvem!« se veseli Austin.« »Pa dobro, obdržim vas v ujetništvu.« »Kakšen pomen naj ima to?« vpraša Leonor ravnodušno. »Lepo bom ravnal z vami, ampak končno vam bo morda vendar tako dolgčas, da mi boste za svojo svobodo vseeno raje izročili recept.« »Na to boste pač dolgo čakali!« »O, poznam tudi druga sredstva, ki drže do cilja.« »In to so?« »Oni mr. Hartung vas vendar tako ljubi kot ljubite vi njega.« Prvi trenutek Leonor kar osupne, potem pa se zdrzne, kakor, da jo je pičil gad. »Kaj govorite tu?!« »O, mis, nikar se Kako ne delajte. Tudi jaz sem bil nekoč mlad in sem izkušen v teh stvareh. Dva mlada človeka vendar nista zaman vedno skupaj, in sicer v tako ozkem prostoru, in zlasti, če je mož za vodnika, ki mu žena zaupljivo sledi. ..« »In iz tega sklepate, da se ljubiva? Hahahaha, nikar ne bodite smešni!« »Ne samo iz tega, imam tudi direktne dokaze.« »Kakšne dokaze?« »Opazoval sem mr. Hartunga, kako se je vedel na samostanskem dvorišču, ko je čakal na vaše prebujenje, ki naj odloči ali boste živeli ali umrli. Kako strašno nepotrpežljivo je čakal, venomer je izpraševal samostanske prebivalce ... to mi je razodelo zadosti.« »Meni ne. Da je bil v skrbeh radi mene, to ze verjamem, drugega pa prav nič.« »No, vi sami ste priznali, da ga ljubite.« »Jaz?!« »Da, popreje v spanju, v sanjah. Neprenehoma ste govorili o svojem Georgu.« Zdaj ne odgovori Leonor ničesar in se grize v ustnice. . . »Ostanite torej v vjetništvu,« nadaljuje Austin mirno; »poznam skrivališče, kjer boste dobro spravljeni, kjer vas ne najde noben človek. Mr. Hartung bo gotovo iskal svojo ljubico in četudi potečejo leta, tedaj se bom začel z njim pogajati in videl bom, če mi ne izroči aparata s pokalnim plinom in morrisi-tom, da dobi zato svojo iskreno ljubljeno, vse seveda z vašim privoljenjem, če mi boste raje že pieje povedali recept. O, jaz že vem, kaj je ljubezensko hie-penenje.« Leonor, ki sedi napol dvignjena na odeji, strmi nemo v zaničljivo govorečega; zdaj tiplje njena roka za pas, potem v nedrije. »Najbrže iščete svoje orožje? rl ega sem vam seveda odvzel. Z Američanko, ki potuje krog sveta, je treba, da je človek previden.« »In moje ... in moje ...« jeclja Leonor še vedno tipajoč nedrije. »Menite vaše bodalo? Tudi to sem našel.« »Vi ste se drznili.. .< »O, bodite brez skrbi, zgodilo se je z uajvečjo obzirnostjo, sem poročen mož, in sem res gentle-man...« Kot panter poskoči nenadoma Leonor, a pravega napada ne izvrši, pravočasno je še nameril Austin , • ™«ri€>d na orožje jo ustavi, revolver nanjo m p°Rlea J J Ali pa je le to vzrok? Ne, da je opustila napad, to je povzročilo nekaj drugega. Toda Austin ne more videti za sabo, on meni, da je povod le revolver, da ji omahnejo dvignjene roke in da stoji onemogla pred njim. »Na kaj takega j>a nikar ne mislite, mis. Ugnal bi vas kaj hitro in potem bi vas moral zvezati. Ali torte pametni?« (Mje prjh ) MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana STAHI TBO ŠTEV. 21 k ima vedno v zalogi najnovejSe damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi •, Popravila se sprejemajo. ................ MALI OGLASI vsaka nadaljna beseda Cerna c^Uso« do Vi besed Lin 5‘ 90 par, Posojilo 1600 Din Bujno išče uradnik proti mesečnim odplačilom. — Dopis pod »Takoj« na upravo. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent s večletno prakso, išče primernega mesta pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Prvovrstna moč«. Gospodična veselega »načaja želi znanja x mla dim inteligentnim gospodom. -Ponudbe nn upravo lista .pod »Vera«. Uradnica t večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«. Kis se lipi le pri tvrdki r PETEunt Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši Šivalni s»ro| ze rodbinsko »H obrtno rabo. svetovno znanih ..GRITZvER" — „ADLER“ — „PH0NIX Isto tam posamezne dele za stroje In «« es»> Iple, olje, |ermena, pneumatlka. Pouk o vezenju na stroj brezplafenl Večletna s«ranc |a Na vellvo I N* "»l0 1 Premog -Cehio- (PoKooa Samostojna mjlgovodkinja in korespondeniinjn « večletno prakso išče stalno mesto ut takoj v večjem kraju na Gorenj-tkem. Ponudbe z navedbo plače nn tpravo lista pod »Energična moč«. ♦♦>♦*♦««♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦»♦♦♦♦♦*♦< „GROM“ OJUUMSKO POSBEDNiSKI IN SpEDICIJSKI BUHEAkl LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. ItaSlOV bmojavkami Telefon Inlerurbnn .OBOM”. Mevr. ««• PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice:, Rakek. ^U«e 'r>* ▼ to otroku »podnjoC« posle noJlllUtJ« lit pod kulontnlml pogiojl. ilopnlki družbe spalnih voz S. O. E. sa ekspresne pošiljke. JI Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju- Izdajatelj in odgovorni urednik: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: Andrej Sever.