51. številka. Ljubljana, sredo 4. marca. VIL leto, 1874. SUttEISKlMBOD Izhaja vsak dan, izvzeiusi ponedeljkeifal dnevi, po praznikih, ter velja po pošli prejemaš, 2a avstro-ogerske dežele /a celo leto 16 fcokL za pol leta 8, za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ia ć.-trt 1. ta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za p..šijai dom se računa 10 kraje, za uiosec, 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospod« učitelje na ljudskih m za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt 1» ta 2 gold. 50 kr.. po posti prejemati /a č« trt leta 3 gld. - Za oznanila se plačiijo o,l Btopne petit-vrste 6 kr. co se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača steuipelj za 30 kr Dopisi naj so izvole frank irati. — Kokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na cel vski cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči v „Narodni tiskarni" v Tavc.i.J.-vi hiši. V M111»U ti II1 3. marca. Kakor smo v včerajšnjem listu povedali, je c. kr. vlada za Kranjsko z oznanilom od 28. februarja prepovedala podpisovati resolucijo katoliškega društva v Ljubljani zoper osuovo koufesijonalnih postav, kakor se bodo menda uže ta teden obravnavale v državnem zboru. Zažugala je ob enem, da bodo nabiralci podpisov kaznovani. Ob kratkem smo tudi povedali svoje stališče nasproti temu vladnemu koraku. Naj ga denes čisto ob kratkem objasnimo. Ni liče, ki nas I i-d kolikaj pazljivo čita, ne bode nas dolžil, da imamo količkaj za-jednega ali vzajemnega l onimi borniranimi ali pa stanovske koristi lovcčinii iu ucveduo ljudstvo zapeljujočitni ljudmi, ki so omenjeuo resolucijo skovali. Kratko pa odločno dovolj smo jo v nedeljskem listu odbili, lu prepričani smo, da bodo naši pametni bralci in vsi privržemki naše uaroduo-svobodomiselne stranke po deželi povsod kmete podučili, naj nikar ne podpisujejo. S tem bi bilo vse opravljeno iu blamaža onih, ki bi hoteli podpise nabirati, ogromna. ..... Čemu torej tieba policije? S tem se le nasprotno od onega doseza, kar se hoče. Vlada, po našem poznanji stvari in ljudij, s prepovedjo bolj za ono bedasto resolucijo reklamo dela. A ne samo ta moment je, ki nas sili, da si v tem dozvoijujomo neslagati se z vladnimi organi in z omenjeno prepovedjo, nego še bolj moramo poudarjati objektivno pravo liberalno in svobodno stališče, ki daje vsakemu državljanu pravico peticijo-nirati in svoje misli izraževati osobito proti rečem, ki nijso še postave. Na Angleškem bi euaka prepoved nikoli mogoča ne bila. Tam, baš ker pravo svobodo za vse poznaju in čislajo, predlansko leto niti nijso nič storili pioti republikancem, ki so celo ustavo hoteli prevroči, lu morda baš ker so jib pii miru pustili, luzguoila se je vsa republikanska agitacija do denes, kakor voda v pesku. Tako naj bi se tudi pri nas ravnalo. vvinder , ki je v imenu delavcev l dotičnim odsekom državnega zbora konferiral', podkupljen. Češkega novinarja L u ke š a časopis „Nation" prinaša v zadnjem broji jako zanimiv Članek pod naslovom „Sloveni^chc Politik/' kateri se proti sedanjemu postopanju naših poslancev jako simpatično izrazuje. Viittiijt* aiKtivc. Wrancom1e& „Assemblee nat." piše o listu cesarja Viljema sledeči fulminantni članek: „Neinški suvcieui v verskih vojskah nijso imeli drugega motiva, nego čestiželjnost, sebičnost in piželjivost. Tudi dendenes smelo in hinavsko preganjanje katoličanov nij nato uamerjeno, da bi se rimsko samosilje odbilo, in da bi se za protehtautizem delalo, nego ima za namen n eni š k o e d i no s t. Toda vkljub proliti krvi, vkljub snu ti toliko ruia-deuičev, vkljub izmetanim milijardam, vkljub zahvalnim molitvam k bogu bitev, vkljub plačanim časnikom vseh dežel cesar Viljem tč svojimi ministri nij dosegel nemške edinosti. On zastonj igra tičarja. Njegovo pismo na carla Russella nij vrt dao velikega cesarja." Na Spttiijskvm zmaguje uporna vojska Karhstov. Maršal tterano je sam šel k severni armadi. V bitvi pri Monte Albano je vladna vojska izgubila MJO mož. --V K>ei'lin.%kih uitraoiontanskih krogih zdaj intrige najlepše cveto, klerikalci imajo strašne nadeje. Oni trdč, da ne bodo le majeve postave odpravili, nego tudi sedanji sistem prebrnili. Nij nam treba zagotavljati, da je tako trdenje ravno tako predrzno, kakor budalasto. Vodeči razredi marveč mislijo vztrajati pri svojem delovanji, dokler nij državno pravo popolnem zagotovljeno. Vidi pa se iz omenjenih trditev, kako velike se domišljije ultramontancev, ki posebno v zimskih mesecih, ko dvorna klika deluje, sč svojimi blagoslovljenimi rokami poskušajo prenarediti državno mašino. Dopisi. Politični razgled. V Ljubljani 3. marca. € i .%it»- je svoj odhod v Pešto odrinil za nekoliko dnij, najbrž do jutri. Za to se tudi ogeiske krizne razmere nijso še rešile. Uriti t ntm pust« a ceni cd opozicije praška „ Politik" nasvet u je, naj bolj odločno postopajo, se debat veC udeležujejo, interpelacije stavijo itd. vprašanje pred dunajskim državnim zborom je po sodbah nemških listov — samo komedija. „D. Ztg.u celo sumi, da je prej bilo vse dogovorjeno, ter da je Ober- Iz Krškemu 28. febr. [Izv. dop.J Z veBeljem smo brali v 14. štev. letošnjega „81ov. Naroda" poziv vrlega rodoljuba g. Kupusa, da bi se osnovalo društvo v podporo slovenskim študentom. — Pričakovali smo, da bo ta poziv našel odmev po slovenskih pokrajinah, pa do sedaj, kolikor mi vemo, se nij oglasil nikdo. — Za to so rodoljubi v Kiškem sklenili, da bi bilo v stvari ne trpeči odloga, škodljivo čakati od g. Kapusa nasvetovane osnove „podpiralnega odbora v Ljubljani", ter so razposlali po Dolenjski strani in brežkem okraji poziv, da bi se žrtvovali zneski v podporo slovenskim študentom. Pri tem jih vodi misel, da pri stvari, ki se tiče vseh razredov in strank našega naroda, naj bi omolknila vsaka strast in blagotvorno delala le ljubezen do s premnogimi materijalnimi težavami se boreče mladine naše. Upamo, da bomo kmalu mogli razglasiti imena in zneske radodarnih rojakov in se trdno zanašamo, da no ostanemo osamljeni. — Zneske prosimo pošiljati začasno g. odvetniku dr. Fr. lira tko viču v Krškem, % 1BI<*«ltB 1. marca. [Izvirni dopis.] Kako mlačni v narodu to Radovljčani, kaže zopet volitev občinskega predstojnika. Voljeni so bili trije, namreč g. Hudoveinik (če ne ne motim je njegovo krstno ime Frice,) z (5 glasovi, g. Franjo Knnstelj z 4 glasovi in najmenj glasov je dobil g. Iio.štjan, ker se ga je le eden usmilil. Torej zopet nem-čur na čelu občinske zbornice. Sliši sebicer, da njegova volitev nij postavna, ia da jb bodo skušali porušiti. Pa če ostane tudi predstojnik, saj bodo imel dosti neprijetnosti, ker so baš sliši, da je pustil užo dosti za-itlinkov bivši župan g. Gust. grof Tliurn, ki jo prostovoljno reslgntral in daje sploh nered v občinski pisarni. Hladnokrvni, a pri kupici vina jako razsajajoči Radovljški pnrgarji so razsajali pred volitvijo, da bodo onietavali volitev od-boruika g. Tavčarja, katera kot davkarnkemu inšpektorju nij pristojna, a pri volitvi nij ne eden zinil besede o tem. Pokazali so purgarji Radovljčani v novic, da so oni možje — kričači le pri kozarci vina, a če pridejo v boj, pomečejo puško v žito in teko kot zajec, če sliši psa za soboj. Želeti bi bilo, da bi novi odborniki za korist občine boljše skrbeli, nego stari ; da bi novi odborniki ne začenjali pravd enakih ka-koišne so imeli stari, takorekoč le za kratek čas sebi in občinstvu na škodo, n. pr. pravno s tukajšnjim župnikom zarad jagnet katera jo stala mnogo stroškov, a prav brez vsega uspeha. To je bila gotovo, brez drugih bedarij, nezaupnica z veliko blamažo. „Tagblatt" je v početku pisaril o njej, a konca nij naznanil. K NotrttilJMkcgru 28. febr. [Izv. dopis.] Jako smo se varali, ko smo mislili, da po državnih volitvah Be ne bodo več fanatični gospodje duhovni v reči vtikali , ki se lehko brez njih blagoslova opravijo. No da bodo poskusili spraviti enega svoje stranke za namestnika ranjkemu Korenu, to smo se morali nadejati. Volilni možje, bili so še stari, to je tisti, ki so še Gosto volili; zato so se pa nadejali, da tudi pri tej volitvi bodo onega volili, ki ga bode Gregorjev dohtar priporočal. Prišel je res osobno na dan volitve v Postojno, da aranžira volilni ples, a nehvaležni volilci ni j smo hoteli po Costovi vo'ji plesati, niti dekoriranih prs nijsmo spoštovali. Da bode za klerikalno stranko tak. slab izid, tega se nijso nadejali, čeravno so oni tega največ krivi. Dakle vse jim je odšlo po vodi. A zavoljo tega vendar ne mirujejo, nego še huje rogovilijo zdaj pri občinskih volitvah. To je vendar čudno, da povsod — po domač«; povedano — svoje nose vti- kajo. Tudi pri teh volitvah jih sicer nobeden ne posluša. Mi kmetje smo prepričani, da ti „gospodjeu le za-se skrbijo, blagor naroda jim je pa le malo mar, zavoljo tega jih tudi pri srenjskih odborih nočemo. Da je tako, mi bode g. župnik in Senožeč nže zdaj rad pritrdil, oni iz Hrenovic pa kasneje, ko bodo tudi tam srenjske volitve dovršene. — Usmiljenja vreden je pa gospod župnik iz .Senožeč. Ta je pri zadnjih srenjskih volitvah S tovarišema županom in okr. sodnikom tako padel, da še zdaj ob palici hodi, ker ga noge bole. Ta trojica je hotela v prihodnje senožeško županijo vladati, trdovratni Seno-žeči jim pa tega nijso privoščili. Kako hočete, da bode sreča v srenji, ako župana ne spoštujete? Kako hočete blagoslov božji imeti, ko župnika ne poslušate, in taka bo tudi 16 zdravjem, ako g. zdravnika ne ubogate. Ko bode vsled pritožbe nova volitev, dajte vendar te tri gospode „enoglasno" voliti, če ne se bo prvi rodpovedaIu županstvu, poslednja dva pa ne bosta hotela svojih služb več brezplačno odpravljati. Prosim, da bi moj dopis koga ne razžalil, da bi ne bil jeze zelen, saj dobro vsak ve, da taka jeza je škodljiva, posebno v denašnjih kozavih časih. Iz Ptlljim 27. febr.: flzv. dop.] Po navadi nekaterih drugih krajev je tudi Ptujska odrasla mladina na pustni vtorek maskiran korzo napravila ; nekateii so po ulicah jahali, drugi pa so se s konji in osli vozili. Proti takim pustnim šalam nečemo nič ugovarjati, vendar pa omenimo, daje bilo breztaktno, da so pred prebivališči naših mirnih, tolerantnih in v omikanih krogih spoštovanih duhovnikov demonstrirali. To je prosto — neotesano. Tudi enemu polnoletnemu gospodu , ki se je v civilni obleki zadnjim maškaram pri-ružil, so se ljudje čudili; o njem bi veljale besede Reinieka: Umi vvackolt dalier Bald vorvvarts und Balil in dio qiir»r, UtkI ziert sich sehr Und denkt \Vundor, Wio sclion ea warl Celo to maškerado pa je neki dopisnik v „Volksblattu" ostro oštel. Huda jeza popade vse, ki so se te veselice udeležili. Ker pa je med niimi mnogo taeih, ki nijso v šolah tako visoko splezali, da bi se naučili, kako se v sedajnem času omikani branijo, so sklenili se sredovečnega nemškega „faust-rechta" poprijeti, po noči napasti in nabu-tati tiste, ki bi bili utegnili omenjeno klerikalno korespondenco spisati. Ker pa dopisnika ne poznajo, so to mazilo slovenskim profesorjem namenili, češ, eden izmed teh je moral spisati. Nekateri fantki, ki so se te veselice udeležili, so bili poprej dijaki; ker so pa iz tacegft kraja doma, kjer se posebno vinski duh visoko časti, njihovi učitelji pri njih nijso mogli pravega spiritusa najti, in bo jim z opravičenim: „Stojte" pot do slavne prihodnjosti zaprli. — Če se profesor s takimi mladeučiki ne peča in je še vrh tega Slovenec, potem je ogenj v strehi. V maRkah so bili čisto pomešani možje, taki, ki nijso več sveta videli, kakor se ga iz Črnega ptujskega turna vidi, nekaterim pa gre naslov „gospod". Ta snrogat je imel zbirališče in sklenili so naše vincarske fante posnemati, kateri so se letos posebno dobro kavsali, ter slovenske profesorje zalezovati in tajno nad njimi svojo moč pokazati. — Kden izmed teh profesorjev je vsled te grožnje k g. županu šel in za osobno varstvo prosil, ker je posebno boječ, da bi mu mogli njegovi bivši učenci na večer domov gredo-čeniu vso zahvalnost „nach dem fanstreehte" izkazati. Nasproti pa imajo tukajšnji dopisniki ustavaško-nemških novin največji mir zagotovljen, ker so kot prusofili znani. K temu Vam samo dostavljam, da ste se v Vašem „Fortschrittsvrr«;inu" prav malo izobrazili, da je Vaše ponašanje prosto in breztaktno, in da se sami motite, če mislite, da ste zmožni ..dic deutsche kultur zn verbrei-ten", zato Vam pa mora značajen Ptujčan v v tej zadevi zameriti. — Ffir brave kinder babe ich noch mehr zuckerl. % milliljai 28. febr. [Izv. dop.] (Iz državnega zbora.) Dve seji dva dni zaporedoma ; to kaže , da je dosti tvarine za posvetovanje in pa, da se poslanci radi ska-zujejo z govori, ki so včasi prav nepotrebni. Včeraj je imel Depretis zopet jako nesrečen dan. Kaže se, da hoče ustavoverna stranka vsakako odpraviti tega moža od roinister-skega sedeža, sicer bi ga Herbst in Giskra ne napadala s tako ostrostjo, kakor sta storila v včerajšni seji. Šlo je za neko prošnjo fabrikantov volnenega blaga , ki so se pritoževali zavoljo cola, kateri daje prednost inozemskim mimo domačih pridelkov. Herbst, kateremu se mora priznati, da je dober govornik in zna najti vsako slabost protivni-nikovo, je DepretiHa hudo šibal in dokazal njegovo nedoslednost in nevednost v čolnih stvareh. Depretis si je pač moral misliti: to je hvala za fino kosilo in šampanjec; kajti Herbst je bil dan poprej pri njem na „diner" povabljen. Tudi Giskra se je oglasil in svoje pušice prožil proti finančnemu in trgovskemu ministru, kateri poslednji pa mu je pozneje dobro povrnil, da bi torej nže tačas lehko se bile te nedostatke odpravile, če so res tako velike. Depretis pa svoje jeze nij mogel brzdati. Odgovarja in kliče poročevalcu, ki je dvomil, da bi vse bilo tako, kakor je minister pravil, z jeznim povzdignenim glasom: To si moram prepovedati („Das mu s s ich mir verhieten"), da bi kdo dvomil nad resničnostjo tega, kar trdim. Po teh besedah je nastal strašen hrup na levici, tako da minister dalje časa nij mogel naprej govoriti. Pri glasovanji je bila točka sprejeta, da se naj odpravi oni ukaz zarad cola, kakor to žele fabrikanti. Upravo je dobil Depretis nezaupnico, a to ga malo briga; on < stane na svojem mestu kljnbu Herbstu, kateri bi mu silno rad na-sled6val. Pa če tudi kedaj Depretis odstopi, ne pride Herbst na njegovo mesto. — V denašnji seji je šlo za verifikacijo volitve rusinske ga korarja Pavlikova. Pokazalo se je zopet Btaro sovraštvo med Poljaci in Rusini. Govorila sta proti veljavi volitve Groholski stvarno in mirno, dr. Crkavski, lvovski poslanec, pa strastno in rekel bi, dennncijatorično. Oponašal je Rusinom, da so p a n s lavi stični agitatorji, da hočejo porušiti ljudfetvo in deželo, da bi morala vlada bolj pazljiva biti, ter več tacih ovadeb. Rusina Kovalski in Janovski sta mu dobro odgovarjala. Volitev je bila potrjena z veliko večino ; samo Poljaci in — pravna stranka so proti njej glasovali. Boleti mora Slovana, ako vidi ta strašni razpor med dvema slovanskima narodoma, ki bi lehko v bratovski zvezi drog zraven druzega ži- vela. A krivi so samo Poljaci, kateri Rusinom nobene narodne pravice ne privolijo. Pisal sem vam, da pridejo konfesijo-nalne postave pred državnim proračunom na posvetovanje in res je prva postava, ki nrednje vnanje razmere katoliške cerkve, na dnevni red prihodnje aeje 4. marca postavljena. Dr. Smol k a je sicer željo izrekel, da naj vse konfesijonalne postave naenkrat pridejo pred zbornico, da sc naj torej Čaka, dokler so vse od konfesijonalnega odbor predložene, a večina je odločila, da pride vsaka postava za-se na vrsto. Tedaj se začne pribodnjo sredo imenitna debata o konfesi-jonalnih postavah. fz RlMtiiii- 28. febr. [Izv. dopis]. Ponedeljek se pričakuje kraljev prihod v Budim-Pešto. Naši ministri mu bodo vsi prošnjo za odpuSčenje podali. Kakor se kaže, bo kralj tudi njihovim prošnjam zadovoljil. Mi todaj stojimo pred stvaritvo nove vlade, novega ministerstva. Tz katere stranke, iz kakih političnih eleirentov se bodo novi ministri vz^li? Po Ghyczyjn poskušana koalicija strank se jo razbila. Osobne ambicije poedinih vodjev so koalicijo naredile nemogočo. Kakoršno god bo naše prihodnje novo ministerstvo, eno se more uže zdaj o njem reči, in sicer to, da parlamentarno ne bo. Pri denašnjih naših strankarskih razmerah je parlameutarna vlada nemogoča. Prvi čin novega ministerstva bo moral tedaj biti razpuščanje našega sabora, in piiziv na narod. Kakšen bo narodov odgovor, to bo odvisno od več ali manje nijajnih, več ali manje priljubljenih imen novih ministrov. Taka imena so pa pri nas denes teško najti. Neki svetujejo Andrassyja, drugi Lonyayja, tretji Bittoa, naj prevzame ministersko predsed-ništvo. O Andrassyju bo to odloČilo, kako sta se z Gorčakovim v Peterburgu sporazumela. Kakor vse kaže, složila sta se za politiko bližnje prihodnosti, in pri tem takem Andrassy sedaj ne odstopi od kancelarstva. Lonyay se kot minister predsednik nij ska-zal niti kot mož čistih rok, niti kot mož odprtega značaja. On ima sicer 8c nekoliko privrženikov, pa veliko premalo za vstvar-jenje jake parlamentarne vlade. Ostane tedaj samo še sedanji saborski podpredsednk Bitto, kot kandidat za sestavljenje prihodnjega ministerstva. Čudno je, da se o kandidaciji Sennyeyja čisto nič ne čuje. Kralj, kakor je sploh znano pri nas, neče, da bi se v našo parlamentarnost dregalo. Starokonser-vativci pod Senvevjem se pa tudi pred tem ne strašijo, da bi celo našo parlamentarnost škodovali, če bi jim to v prilog šlo, in to je da so za vlado nemogoči postali, vsaj za najbližnjo prihodnost nemogoči. Sicer se pa mora položje razbistriti v nekoliko dneh. Kaj se je v Peterburgu o iztočnem vprašanji VBtanovilo, se bo tudi črez ne dolgo časa videti, ali vsaj slutiti dalo. Iztočno vprašanje jo leta 1854. našo monarhijo od Rusije razkrižalo, in ravno to vprašanje je tudi denes moralo povod dati in biti, da ste se Avstrija in Rusija s| ct sprijateljili. Našim Magjarom to sprijateljenje nij povsem po godu. Se pred petimi leti je Andrassi rekel: Kdor je prijatelj Rusije, je naš neprijatelj, in kdor je neprijatelj Rusije, ta je naš prijatelj! In — denes je taisti Andrassv sam šel med „Moskaupilgeije". Sic transit glo-ria. Ali je to prožnost duha, če človek vsakih pet let enkrat kožo svojih nazorov levi ? — Nada monarhija se je ojačila moralično po potovanji Nj. veličestva v Peterburg in Moskvo. To čute naši Magjari, in to jim spet nij po volji. Magjaroszag je do sedaj kakor vampir vso svojo moč iz nemoči naše monarhije sesal. Z ojačcnjem monarhije se je osušil ta vir, in to se ve da jim spet nij po volji. Sicer pa Magjari v notranjem še zmerom sč staro brezobzirnostjo in brutalnostjo gospodarijo. Iz Banata se čuje vsaki dan o novih zaporih in obsojenjih. Miletič in prejšnji minister srbske kneževine Ristič nameravata iti v Švico, ter tam izdavati časopis, zastopajoč sploh jugoslovanske koristi. je Domače stvari. — (Mestno šolo) so preteČeni teden na Cojzovem grabnu začeli zidati. Zida jo, kakor smo užo povedali, ljubljanska stavbena banka. Poslopje bode 23 0 4' dolgo in dve nadstropji visoko. —o — — (Pri zadnjem kazenskem obravnavanji) zoper Aristotelcsovko se je videlo, da je dvorana, v kateri se obravnavanje vrši, veliko premajhna iu tudi v drugih ozirih jako pomanjkljivo preskrbljena. Komaj 100 ljudij ima v njej prostora, za vso ljub ljanske žurnaliste je pripravljena mala mi žica, na katero se jedva eden s komolo opira, pa še tega zadaj stoječi poslušalci ne usmiljeno v hrbet sujejo. Kakor nam znano, ima dvorana tudi to slabost, da je spodaj s tramovi podprta, ker se boje, ds bi se tla ne udrla. Ljudje se pri vsakem za nimivem obravnavanji tlačijo in stiskajo ka kor slamki. Čudimo se tudi gospodom avskul tantom, kako morejo delati v pisarnici, skozi katero vedno ljudje hodijo v dvorano. Ce uže sedaj poslušalci pri končnih obravnava njih nemajo prostora, kaj bode še le odslej pri porotnih, katere bodo občinstvo veliko bolje zanimale, nego sedanje. Najmanje dve tretjini do sedaj poslušalcem odmerjenega prostora bodo porotnikom odločili, kje pa bodo potem poslušalci stali ? Prav zares skrajni čas je bil, da je, kakor slišimo, predsednik c. kr. deželne sodni je prosil vlado, da bi dovolila, da se sodnijsko poslopje za eno nadstropje vzdigne, ter da se v drugem nadstropji naredi dvorana za porotna ob ravnavanja. Toda po pravici vprašamo, kako bomo mogli poslušati porotna obravnavanja do tistega časa? Ali nij Škandal, da celo v malih mestih, n. pr. v Celji imajo za po rotna obravnavanja velike dvorane, v Ljub ljani pa ne, dasiravno bi se primeren prostor lehko našel, Če ne drugje, pa v Križankih. —o— — (Kozč v Ljubljani) nikakor nočejo ponehati, temuč se širijo še vedno in zelo ljudje mrjo na tej bolezni. — (Tatvina.) Na Pluski pri št. Vidu blizu ZatiČine je bilo enemu volovskomu trgovcu 596 gold. ukradenih. — (Nov most Čez Savo) se začne staviti 25. t. m. pri Sevnici in sicer od strani podvzetja rudnika v Št. Janži. — V krat kem se začno tudi priprave za stransko železnico sč ozkim tirom med Sevnico in Šentjanžem, od strani istega podvzetja. — (Dveh tatov konec.) Z Dolenjskega nam piše o uže včeraj omenjeni ljudski sodbi drug dopisnik : Pred par dnevi pride neki posestnik iz Krškega v svojo vas pri sv. Duhu domov. Ženka mu je bila pripra- vila okusno večerjo iu vesel dobrega užitka sklene iti v vinograd še po sodček vina. — Prišedši do svoje zidanice, najde klet odprto, v njem pa dva možaka, ki sta se krepčala pri njegovem vinu. — Naš mož si situvacijo bitro premisli, zapre mahoma duri in jih za takne sč svojo močno palico tako, da tatova nijsta nikakor mogla iz kleti. Potem začne na vse grlo kričati: „Tatje, roparji!" „Po magajte!" Sosedje na mah privro, in ko od prd klet in zapazijo, da sta ta dva možaka znana tatova, ju v svojej jezi tako stepo, da sta mrtva obležala. Ta čin moramo sicer obžalovati, a vsakako je gotovo , da se me-nenje širi med ljudstvom, da Si le sč lastno silo zadostuje žaljenej pravici, i u to zbog tega, ker se potepuhom v zaporih boljo godi, uego kmetovalcu, ki si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh. in ker jo sad današnjo zaporne sisteme večjidel tak, da se obsojenci v zaporu še popačijo in vsakovrstnih malo-pridnnsti nauče. — Izmed ubitih dveh tatov, je eden neki Kovačič, ki je bil uže večkrat zarad tatvine in enačili stvari zaprt. Iz njegovega življenja naj podamo naslednjo do-godbo. V vasi Log jc bil Kovačič pred par leti nekemu kmetu voliča ukradel. Ko gro kmet zjutraj voličo krmit, vidi, da mu enega manjka, na tleh pa najde listnico v njej en bankovec za 10 gld., 2 pa po 1 gld. in na strani je bilnadpis: rA. Kovačič iz.....". Kmet nese denar k fajmoštru na oznanilo in Kovačič se res takoj po pridigi oglasi, da io on novce izgubil. Denar mu je bil istini izročen, a med durmi sta ga uže čakala med tem poklicana žandarja in ga spremila v varno zavetje, od koder se je pred krotkim vrnil. — Ukradenega voliča so našli v Ko vačičevi hiši ubitega in deloma zakopanega vrh tega pa še mnogo nakradenega blaga — (Nesreče.) Iz Savinjske doline se nam piše: Ravno o tem času 1. I. je v vasi Zavrh Gališke župnije 6 letno deklico ogenj usmrtil, ker se je s freskami v posteljo za-trosil. Dete je tisto noč po kolini v stranski izbi samo spalo; sklepalo se je, da se je dete zadušilo, ker postelja zavoljo po manjkanja zraka nij zgorela, ampak stlela Našli so ga ožganega in opečenega. Spet pa imamo tako žalostno dogodbo zaznamovati v Želeskem kraji imenovane župnije. V zibelki je vsled ognja 5 letno deklice umrlo. Po levej strani se ji je koža sežgala, da so se reberca in čreva videle, po desnej pa je imelo še obleko. Govori Be, da je gospodar k vinogradu prišel in so trije možje v izbi skupaj pili in fle dobre kapljice nasrkali, tobak kadili in užigalice lehkomišljeno po izbi metali in ogenj v zibelko zatrosili. Ko gospodar odide, gredo starši (vinicarji) v daljno bosto po drva, domu prišedši, najdejo polno izbo dima in deklice je po neizrečenih mukah še dvakrat izdihnilo. Od druge strani se pa govori, da je deklice dobilo na peči užigalice, s freskami na tleh zakurilo in ogenj zibelko zatrosilo potem se v njo vleglo in zaspalo. Sosedje so slišali, da sta otroka (bil je še dveletni fantek, katerega so sestra-šenega pod pečjo našli) močno vriščala ali nesreča je hotela, da nobeden nij šel gledat. — Ali bi ne bilo bolje pri krščanskih naukih še ncomikanemu in lahkomišljenemu ljudstvu praktične nauke o domaČi varnosti in previdnosti prednašati, kakor pa deželni in državni zbor, in za mir koristne konfesijo-nalne postave lagaje napadati? — (V Kubcdu pod Črnikalom) na Primorskem sta se pustne dni, — kakor se nam piše — dva mladeniča sprijela in prepirala zbog nekega dekleta; tovariši so jih kmalu pomirili; lo nekoliko sta se opraskala. Sram ju je bilo, podobno enega. Šel je, bila je noč, na steno, katera se razprostira nad vasjo, da bi z visočine v nočni tihoti cul, kaj bodo babe o njem klepetale. Ker je bil pijan, kmalu zaspi na višini, pod milim nebom. Prebudivši se, prestopi nekoliko korakov, — a joj! Pijanost ga vrže v prepa'" in zdaj smrtno ranjen, s polomljenimi rebrami in z razbito glavo premišljuje, kateri vrag ga je na steno nesel. Habjcvcrni ljudje tro-šajo vest, da so ga vrše na visočino zanesle \ ieznvitje pa pravijo, da ga je sv. Oče pust se sten"! zagnal. — (Iz Kopra) se nam piše: Da se omikan, inteligenten človek meša v stvari, za katere nij poklican , to je povsod graje vredno. Registrirati moram fuktum, kateri ne bode v čast, niti v slavo dotienemu go- podu. Raznesle so naše priproste ženice vest, da učitelj g. Persoglia v Pasjej vasi — zdravi, da je izvrsten v svojej stroki, in da so mu je posrečilo na pol slepega dečka, ter mnogo drugih ozdraviti. Neprenehoma dohajajo k njemu vsakojaki bolniki, ter tudi on potrebno eskurzijo na vso strani dela. — Poklican je bil včoraj 24. t. m. v Osip. Tu jc bil baje pri šfireh bolnikih, in jim dal zdravila, brinjevo olje in rabarbaro, katero pri sebi nosi. Vecm bolnikom je zagotovljal, da sigurno ozdrave. Dobil ju za pot 5 gld. A v kako ucljubo situvacijo je prišel ta dan, čujte ! Pri Tinjanu ga je roparsko napadel neznan človek, in terjal — denar; hitro mu izroči 7 gold. in uro. Nemilo jo gledal, da so mu lahko prislnžcni novci odšli. — Ne vera, kaj je napotilo gospoda, da se je so svojo poti izgubil, — mesti, da bi ostal samo pri svojem kopitu — pri učiteljstvu, pa tudi medicino prebavlja. Gotovo bi ta postranska praksa dokaj nesla, — a dvema gospodarjema nij mogoče ugajati; ali zanemarja uči-teljstvo ali zdravništvo. — (Slovensko gledališče.) Zadnjo nedeljo predsavljcua Weilenova „Edda" je bila lansko leto bolj še igrana nego letos. Igralci so se menda na lansko nauČenje zanašali, zato pomanjkanje okroglosti v celoti. Dobro so igrali v glavnih scenah gosp. Koceli, Nolli in gpdč. Podkrajškova. — „Boj" v zadnjem prizoru pak je bil preveč „na-raven" in predolg, zato vtis neprijeten. — (Iz Šmartna pri Litiji) nam rodoljub poroča, da je naš dopis od tam v 45. štev., v kolikor se tiče občinske volitve in odbora, neresničen. — Od tega dopisnika torej ne bomo več sprejemali dopisov. Razne vesti. * (Družinsko pravo pri Slovani h) se imenuje nemška knjiga, ki je te dni v Strasburgu izšla. Spisal jo je znani dopisnik „Novic", „Slovenskega Naroda" in Einspielerjcvega ranjcega „Slovenca", Pavi T urne r, rojen Slovenec. Turner je študiral v Mariboru in Reki. Juridične studije je dovršil na Dnnaji, potem je pa šel z mladimi aristokrati na popotovanja. Gladstoneove sinejo učil nemškega jezika. Omenjena knjiga je nastopno pismo Turnerja kot doktorja in profesorja strasburške univerzitate. V knjigi so tudi slovenske in hrvatske narodne pesni. * (Šolstvo na Ruskem). Na Ruskem je 1G.73U euorazrednih in 308 (malo) dvo- razrednih šol. Na 4.861 ljudi spada samo ena Šola. Na Rtakem je 10 (tudi malo učiteljišč, 114 gimnazij, 12 realk iu .'»2 pri. gimnazij. * (D u m a h i u Celi i.) Duma« jo pisal direkciji češkega gledišča v 1'ragi , da jej rad prepusti manuskript zadnje svoje izvrstne drame „ Alplimise" , da so picstavi v češko rekoč, da mu jc dosti na tem ležeče, da s« mu Cehi prijatelj'. * (Umrl je v Rimu prefekt propagande, kardinal Alessaudro Barnabo* , 72 let star. I»il je uže dolgo bolau. * (Zraščeni dvojčki.) Neki doktor v Parizu jo oni teden tamošnji diužbi zdrav nikov predstavil štirinajstletno deklico, ki ima dva zgornja telesa, noge pa samo dve, vsako na euem truplu piirasčeno. Drugo ima vse po dvoje, Uve glave, četiri rok dvoje prsi iu vsako bitje živi iu govori za-Be. — * (S i j a m c š k a mrtva dvojčka) so zdaj zdravniki raztezali, iu bo našli, da bi se bila v življenji brez veliko ucvainosti lahko ločila. JPfe.vii&lllo. Vm'Ui bolnim moč iu zdravje brez leka iu brez turoskov. Hevalesoiere tiu Barry Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne Keva-letelere du Barry uredno /opet oz<' avel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njen uč; '. pripoznalo, ne bo nikdo već nad moojo ti- ' ge /.dr; \ 'no brane dvomil in navedemo Sledeče bolezni katere brez porabe adravila iu brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prs.ih, pljueab, jetrab, na žlez li, na ali/ni koži, v duiojaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, susieo, iiailtibo, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico mrzlico, vrtoglavico, nav.il krvi, šumenje v ušesil' medlioo in bljevanjfl tudi ob času nosećosti, loalno silo, otožnost, sušenje, revmatizeni, protin, bledico. — Izpisek iz To.ooo spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdraviluui zopeistavljale: Spričevalu hI. 78*877. bbl), VVieuerthorgasse, Oton. 2b. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v uiojeui obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar te zdravimo sredstvo smelo drago razmletjo za trpeče človečanstvo imenujem, [svrstan Kevalesciere me je otl nevarnega katara na pijačah in v dušujaku, od vrtoglavice in tiš-eanja v prsih odrešila, katero ao vsem lukom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se moro trpečemu človečanstvo najboljše priporočiti. Florijun K 0 11 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tećnojši kot mesu, priUrain itovaluscicru pri odraictmib m pri otrocih 5ukrat svojo ceno za zdravila. V plchastih puAicab po pol umu 1 gold. 5U kr., L lun t 2 gold. 50 kr., 2 luntu 4 gold. 50 kr., 5 lun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalouciero-Bujcuiten v pusicab a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50* kr. — ttovaloBuiere-Chocolatue v prahu in v ploščicah za 12 t as 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold. 50 kr., W ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat. 10 gold., za JJtftt tas 20 gold., — za 57ti taa 36 gold — .Prodaju: Burry du ilurry & Couip. ua l)u* UMji, 4% alJU»chKu»M«3 it. 6, v JLJublJitul Lu. 51 ali i", v Uratlvl bratje Oburanzmuyr, v m»-brnku Diocbtl * Frank, v Celovot K Biru-b a c h o r, v Lu u 61 Ludvig Al u 11 o r, v TI **r i l»«r u F. & o Letni k a M. Morić, v Alerauiu J. B U t o c k li u u b o ii, kakor v vseh uiestib pri dobrih lo-karjih m specunjskih trgovub; tudi razpošilja du-uajsKi. ....«,.» ua \bU kraje po poštnih naaazuioab ali poviutjib, Tujci. 1. in 2. marca, avropn: Joziuamii iz Ferare. — \Vicner iz Knfiteiaa, — Beidl iz Dunaja. — Weberh Bhuinca — Kikosan iz ttria. Pri Klonu : Diinir iz Gorico. — Lapajno iz Tu rine. — Lapajno Štefan iz Idrije. — Hočevar MM ia in Helena iz Postojne. — Drobnič iz Kuežaka — Bieaau iz Brna, — Ur lioscliiiiz iz I ludoga. — Hine« iz llaarbesga. — M.in 'lun iz Radovljice. — I.opič iz Gorice. — Grof Pače i/. Ponoviča. — Ver tacanski m- Štajerskega. — Koivr iz Idrije. — Pod-lipnik iz liainbeiga. — Rieser i/. Keke. Pri Mulići s I Icinp' . z Dunaja. — Fackler iz Gradca. — Scbink iz Zngorja. — BafMiireis, lrr-g.ing, Siliwar/. z Dunaja. — SJiigoj iz Šr. 1'etra pri Roki. — Rak iz l.ipskega. — Sehuplrr iz Ihmbruka. — Fiitno z Dunaja. — Linasi is Karlovca. — Arter iz IMiue. — VVimer z Dunaja. — Dragovina iz Trsta — Zoneiišajn iz (Jr. »ka.—Daub iz Mogunca. — Spi taler s Koroškega. — Tbouie z Dunaja. — Bartori z Zidanega mosta. — Brot iz Trsta. Pri AainiiK i : Erifon i/. Litijo. — Zupančič iz St. .Jurija. — Toman iz SiskS. — Košir z Zida* nega mosta. — Piučgar iz It r osja Umrli v lJut>Uiiiii od -3. do '-6. febr. G. Andr. Bitenc, glasovirar, 71 1., na jetrnem spridenji. — Marjana Leveč, prebivalska vdova, 72 L na račji bolezni. — Marija Pavlic, prebivalska hči. 34 1. iu lloU Zaje, dekla, PJ 1., obe na pljučnib tuberk. — G. Fr. Loletin, pens. ees. kr. računski akeesist. M 1., na untudu. — Andr. Kališ, labrišk delavec. 21 1., Jožef Škerjanc, kočarsk sin, 12 i. in Marija Oven, kočar.ska loproga, -4 let, vsi trije na kozah. — Avgust vitez pl. l.usdian, otrok c. kr. ti-naučuega komisarja, 4 I., na davici. — G. Ivana Steska. 0, kr. davkarskega nadzornika soproga, 34 1. in Fr. Oblak, posestnik, 45 I, oba na pljučnih tuberk. — (i. Jernej Mali, bivši usnjarski labnkant, 69 1., na mrtudu. — Marija Jakše, strežnica, bO let, na kozah. — G. Matej Bokan, pens. 0. kr. tinančni nadzornik, t>2 1., na slabosti. Dunajska borza .'3. uiaiea. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld, 70 kr. Enotni diž. >lolg v srebru . M n 10 • 104 „ — n Akcijo narodne banke . . 969 „ — - Kreditne akcijo ... '•A2 „ 85 11 i n 30 Napol......... 8 „ 'JO C k. cekini...... • - n — 25 n Za razprodajo pnpravljcuib imam črez 1000 žlalinih sadnih dreves raznega plemena, posebno lepe jablfkiio, hruške in visoke, rdeče iu rumenu ć<*saij«» Ii rn ■talilkaterih ne morem tukaj posamezno navedati. Ker je bilo letos posebno ugodno vreme, naiezal sem črez 20.000 copiK ali niladili no. z imeni na listkih zapisanimi a Si kr. brez drugih stroškov. Dalje imam ttO.OOO rozi'g iu nekaj stotin vlnčt'iiic* od raznih vinskih trt; tudi ae dobijo pii meni divjaki, niurlio, maline«', jagodo. ra%ait» »ckiii(kna in druga kmetijska ioba; razen toga imam tudi aii|rlc>fi»kc Mviiij<> in ovco za plenic na razpolaganje. Ker je c. k. kmetijska družba Mtfroj (mašino) za drcuažiic cevi meni izročila, vabim gg. posestnike, da si uaročč cevij za 4)dii€kljavanjc vode s travnikov iu vinogradov. Cona za >.#**-tlarJHČ ua i*vvin»i9 pošta Ilirska Bistrica. (40—3) H44 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Štev. 243. Učitelj sta služba. ♦ Na enoruziedui š