Let© HI.» šfev. 98. V Ceim, čeirfek dtee 25* avgfcsta 1921, Foštnins plučsna v ptovini. ^H^H^fe ^tt ^^ ^ubiJana ^|^M^ ^H ¦¦ ^H H ^^^^V^ ^Iu9k Mane celoletno 120 K, mesec.no 10 K. — Ogissi za vsak mm vššlne stolpca 1 K 20 v. Reklama med teksto.'n, osmrtnice in ?ühvale K 1-50 — Poßamezna štev!2ka siane K 1*20 Kzliaja vsaE lorefe, eetrfeR %n sobofo. ^Manifest kralja AleksaaAra na narotl. UredHiSiVO Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upr&vnlštVO Sirossmajerjeva ul. St. 1. pritHCje. Telefon St. 65 Račun kr. pcštnega čekovnega urada St. 10.066. MOJEMU DRAGEMU NARODU! Zloniljen od velikih naporov, ki jih je oci njcj?a zahtevala poverjcna Mn slnžba narodu in domovini, je i/dihnil Moj niili oee Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plenienito dušo. Niti pod najtežjimi ndarci usode ni Moj oee omahoval v Svo.ii zvestobi naro- lIu zaobljubljciii misli. On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vcro v lepšo bodoe- uost naroda. Skupno z narodom je krčil pota. ki so dovcdla do vstaien.ia narodne zmage in slave. Pod Njegoviui modrini vladanjcm, id je imelo namen, da ves narod zavalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujcdinjenja naroda, da pridobi zan.i sim- patije in poinoč bratskega ruskcga naro- da ier velikih prosvetljcnih zavezniških držav na zapadu. ic bilo izvršeno zgodo- vinsko dclo osvobojenja in nicdinicnia Srbov, Hrvatov In Slovenccv v vcliko lu-rodno državo. Ko je dočakal to najvecio nagrado Svojega Vsemogočnega Bo.ua za brezpri- incnic žrtvc Svojc inSvojega navoda. s katcriin je delil zlo in dobro, k M<>j vzvi- šuii rociitelj zaj.-rl Svojc oči.- Ko stopani po člcnu 56 državnc u- stave na izpraznjeni prcstol tcr spreje- iiič:ui kraljevsko oblast v svoje roke, ob- javljain Svojemu draffeinu narodu, da hočeiii zvcst idcalom Svojega očeta ču- vati nstavne svoboščinc in prava držav- ljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile iz- ročene v varstvo. Prepreeen radi bolezni. da pridcm na pogreb Svojega očeta in da vršim kra- ljcvo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet. da Me zastopa v izvrševanju kralieve oblasti po Mojih navodilili do Aloicua nnvrntka v domovino. SIava"Nj(jy,ovenm \ uk-an.-.ivu kralju Petrn I. in mir Niegovi piemeniti dnši! 2ivel narod Srbov. Hrvatov in Slo- vencev! Dano v Parizii. 17. av.icusta I92J. Aleksander s. r. Zadnja pof Kralja ©svotooctiteija. KRALJEVA RODB1NA SE POSLAVL.JA V nedeljo ob 9. nri zvečer ie bral pa- irijarli Dimitrije mašo zadušnico. Priso- stvovali so princesa Jelena, princ Gjor- gje, kneza Arzen in Pavle. min. predsed- nik Pašič in drugi dostojanstveniki. Po končani maši je princesa Jelena položila v rakev rumenega cvetja, ki ga je pokoT- nik najbolj ljnbil. Nato so se poslovili od umrlega vsi člani kraljeve rodbine. Dvor- ni inaršal je položil v krsto šopek polj- skega cvetja, ki so ga nabrali invalidi na groben za svobodo palih jimakov. Krsto so zatvorili, jo pokrili z državno zastavo in položili nanjo žezlo, jabolka in sabljo. Med venci. ki jih je bila polna sabor- na cerkev, so bili zlasti vidni venec ume- riških Zdrnženili držav, angleškega kralja Jnrija, rumunskega kralja Ferdinanda, francoske republike itd. Itnlijanska voj- ska je položila venee z napisom na traku: »Italijanska vojska — kral.iu osvobodite- NA DAN POGREBA, so se zbrale v Beogradu neštete množicc jiaroda. Iz pokrajin izven Beograda iz vseh delov države je prišlo jcotovo nad 40000 ljiidi. Neprestano so prihajali po- sebni vlaki in ladje. Neprodirna množica je polnila ves prostor od saborske cerkve Oez Terazijc do kolodvora. Ob 7. uri zjutraj so se zbrali v sabor- ski cerkvi zastopniki vseh tujih držav. Ob 7.30 jc prišel poveljnik pogreba, vojvod? Stepanovič. za njim kneginja Jelena z o- troci, princ Qjorgje, Pavel in Arzen, čla- ni vlade, duhovščina vseh ver. Po sveča- nem opehi se je patrijarh v pretresljivem nagovoru poslovil od velikega kralja. VELIČASTEN SPREVOD se je pričel takoj po 8- uri pomikati iz sa- borske cerkve, s kraljevo gardo na celu. za njo gojenci vojne akademije, korpora- cijtj in deputacije, kralievi fanfaristi na belih konjih s črnim florom, gardna muzi- ka, vojvoda Stepanovič s štabom. odde- tek kraljeve garde, odposlanstva vojske s ])olkovnimi zastavami, med niimi depu- tacija 48. češkega pešpolka. ki nosi ime kralja Petfa, oddelek invalidov s slepci na čelu. 44 bosanskih četašev. deputacija akademske omladine, sokolske deputaci- ie, za njimi na 8 velikih avtomobilih nad J200 vencev, pevska društva. mornari- ška sola, duhovščina vseh veroizpove- danj, general! s kraljevimi insignijami. To je bil prvi del sprevoda. NA ZGODOVINSKI TOPOVSKr LAFETI s^splunske fronte, ki je bila v vseh bojih na tej fronti, ki je pri prodiranju srbskih. čet došla do Subotice in raz katero jc bi- lo oddanih zavsem 16000 topovskih stre- lov, je peljalo 60 gardistov zemske ostan- ke velikega pokojnika v hrastovi krst!. Ob njej so korakali generala Jurišič in Maister ter 3 polkovniki. Sledila je kra- Ijeva rodbina, za njo zastopniki tujih dr- žav, vlada, Parlament, odposlanstva iz države, Castniki. beograjske ^aniizije ter ostalo obcMnstvo. Obeinstvo, ki je tvorilo spalir. so cenili veliko nad 100.000. V bližini kolodvora ie divizija artile- rijc izkazala pokojniku z 21 streli zadnjo VES KOLODVOR je bi! odet s črnino. V dvornern vlaku je bil pripravljen katafalk. Pevska drustva so zape-la v slovo. SLOVO BOSANSKiH USTAŠEV OD KRALJA PETRA. •H bosanskih ustašev četašev i/ 1. 1875, ki so se pod vodstvom Petra Mr- konjiča borili za svobodo bosanske rale, je .prislo k njegovemu pogrebu. da se po- siove od svojega tovarisa—sobojevnika. Nepopisno ginljivo je bilo, ko so se po- slavljall sivolasi starci ob vozu s krsto kralja Petra tiho in ponosno od njega. Množica je zaplakala v hipy, ko je po- kleknil pred krsto 70-letni starec Bosa- nec in bridko plačoč poljubil kraljevo sa- bljo in krone Vojvoda Stepanovič ter generali Ju- rišič, Miljutinovič, Tucakovič in Maister so prenesli krsb v vlak. Ob 10. uri se je pričel punnivaii \iaK IZ BEOGRADA PROTI MLADENOVCU Ogromne množice naroda so priča- kovale vlak ob vsej poti, vse postaje so bile črno prevlečene. Pretresl.iivi so bffi prizori, ko se je narod poslavljal od svo- jega kralja. Ob 1. irri je prispel vlak v Mladenovac. Krsto so prenesli na avtömobil, ki se je odpeljal PROTI TOPOLI. V avtomobilih so sledili člani kralje- ve rodbine, vlada in odposlanci narodne skupščine. Tudj na tej poti je bilo po- slavljanje ginljivo. Knrečko l.iudstvo k polagalo na avtomobile priproste venče in šopke. Ob 3. uri je dospel sprevod v Topo- lo. k beli eerkvi z veliko kupolo vrh pri- jaznega grička. SELJAKI SO PRIJEL1 KRSTO in jo odnesli v kapelö. kjer ostane izpo- stavljena še nekaj dni, da se more knieefci narod ])osloviti od svojega eika Pere. Nepregledne množice kmečkega ljudstva so prihajale v kapelo, kralieva krsta je bila v hipu obsuta s šopki in venci kot zadnjimi pozdravi in dokazi nepopisne ljubezni Sumadincev do njihoveca narod- nega vladarja. Ali je kedaj še kak vladar uu/,i\ei večji dokaz ljubezni, nego-li kralj Peter, ko je dospel na zadnji poti v svoje rojst- no selo Topolo? V gostih množicah se ie strnilo Ijud- stvo ob njegovi krsti, zaplakale so žene, zastokali možje in skozi plač množice so se čuli tiižni glasovi: Gospodin pomilnj! vaških svečeiiikov. Velik triumf edinstva med vladarjem in narodom, velik dokaz, kako je bil pokojnik svojemu narodu. iz katerega je izšel, vodja. nosilec njegovih idej, osvoboditelj. In v smrti se je zopet povrnil med svoj krnečki narod, iz kate- rega je izsel. Ne kraljevska krona in rie žezlo in ne ves kraljevski sijaj — Ijube- zen naroda je vez, ki spaja dušo naro'clli z najvišjim nosilcem njegove volje. Kako veličastno se dviga fa kraljevska postava nad vsc one vladarje. ki si domišljajo na inilost božjo! Ves fas od Beograda preko Mlade- novca do Topole je phil visoko v zraku nad pogrebnim sprevodom aeroplan z dr- žavno zastavo. Ko so položili kraljevo trnplo v grobnico na Oplencu. je odplula iz Beograda zračna eskadrila in z aero- planov sipala cvetie in zelenje na kraljev grob. Časopisje o kralju Petru. Olasilo muslimanov Južne SrbiJe »Hak« piše med dniffim: »Vsi muslimani se bodo vedno z Iju- beznijo in spostovanjem spominjali nie- gove velikodugne zaščite. ki jo je niulil muslimaiiskim elementom. Vest o njtgovi smrti je bila istotako kakor v Sumadiji sprejeta s tugo tudi v vrstah mnslimanov v južni Srbiji.« Pariški »Figaro« piše: »Nihce v Franciji ni pozabil juna- škega značaja kralja Petra, ki je podal toliko dokazov o svojem junaStvu, ka- tero je mogla potreti samo starost.-< Pariški »Journal«: «Najpriprostei- šemu in najiskrencjšeniu človeku je bila dodeljena glavna naloga, da izpoini delo svojega velikega deda Karagjorgje. Kralj Peter se je boril poleg Francije ter je ustvaril vez posebne zahvale. ki ve- že Francijo s tern velikim starcem«. Pariski »L' homme libre«: »Franci- ja bo ohranila večen spomin na zveste- sa zaveznika, ki se je na čelu hrabre srbske vojske tako junaško uprl :nem- škemu navalu.« Dunajsko nemško časopisie se tudi ob smrti kralja Petra ni moglo vzdržaH, da ne bi na najostudnejši nacin oblatilo spomina velikega iimaka in borca za svobodo. Nemški šmoki so nepobolj- šljivi. Enako tudi nem.Sko jnsonisje na Češkem. RODOVN1CA DINASTIJE KARA. DJORDJEVICEV. Peter, padel v bojih s Turki 1783— 1784, njegova zena Marica, umrla 1811. Sin Karadjordje Juri Petrovlč, ro- ien leta 1752 y Viševcu, umorjen v noti 12.—13. junija 1817 v Radovanju :iprl Smederevu, vrhovni si'tfski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; — žena Jelena, hči kneza Nikole Jova- no vica iz Masloševa, rojena 1. 1765., u- mrla 11- februarja 1842 v Beogradu. Tega sin: Aleksander Karadjordje- vič. rojen 29. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi učitel.j je bil Dositej Obra- dovič. Leta 1814 je šel z očetom v Av- strijo, odkoder je v jeseni istega leta od- še! v KJnsijo. kjer se ie izobrazil. Leta 1839 se je vrnil v Srbijo. leta 1840 je po- stal elan beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza, Mihajla, leta 1842 pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 1858 je po zakljueku Narodne skiipščine odstopil, sel v-'Avstrijo in ži- vel do smrti 22. aprila 1885 v Te- mešvaru. Pokopan je na Dunaiu. Njego- va žen.a Persida, hči Jevrema Nenado- viča. rojena 1813 v Valjevem, umrla 29. marca 1873 na Dunaiu. Njegov sin Peter, rojen 29. junija 1844 v Beogradu, od 2. junija 1903 kralj Srbije, od 1. decembra 1918 kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. mnrl 16. tin. Nje- gova žena Zorka. hči črnogorskega kneza Nikole I., rojena 1.1. dec. 1864 na Cetinju, umrla 4. marca 1890 ravnotam. Otroci: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki. rjoročena z ruskim veli- kim knezom Jovanom Konstantinovi- čem Romanovim, umorjenim leta 1918 od boljševikov; sin Vsevolod Jovano- vič. rojen 1914 v Petrogradu. Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887, se odpovedal prestolonasledstvn 27. marca 1909. Aleksander, rojen 4. decembra 1888 na Cetinju. prestolonaslednik od 27. marca 1909, regent od 11. julija1914. Jelena. žena bivšega srbskega po- slanika na Dunaiu Gjorgja Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Te- mešvaru, poročen z Auroro, kneginjo Demidovo di S. Donato. razporočena 1896. umrla 1904. Sin, princ Pavel, ro- jen 15. aprila 1893 v Petro^radn. Zakaj uajmeroo poso- jilo v inozomstvii ? Klerikalno časopisje neprestano huj- ska proti vladi, češ da se bodo z najet- jem posojila v inozemstvu zopet zvišali davki, in slika stvar tako. kakor da naja- rne vlada to ppsojilo samo zato, da bo lahko podkupovala poslance, da bi z njo glasovali. Vse to je seveda drzno zavija- nje v namenu, da se hujska proti sedajni vladi. ki je odobrenje za najetje posojila dobila nA ve'iki večiuc narodne skup- ščine. Vocigicu lemu hočenio na kratko po- vdariti glavne momente, ki govore za po- trebo najetja navedenega posojila, in to iz govora finančnega ministra dr. Kuma- nudija samega, ki je v vprašanju brez dvoma najbolj kompetenten. Najprej je treba povdariti, da je na~- rodna skupščina privolila v najetje poso- jila v zlati vrednosti le načelno in da bo ob priliki, ko bo posojilo zakliučeno, vlada predložila skupščini zakonski pred- log o cpsojilu, da ga bo mogla skupščina pretresti in o podrobnostih sktepati. »Cilj tega posojila« — ic dejal fin, minister v seji nar, skupščine — «sb predvsem prometne investiciie. dalje po- kritje državnih obvez v inozemstvu in končno izplačilo državnega dolga pri Na- rodnl banki. Med prometnimi investicija- mi pride predvsem v poštev centralna glavna proga, ki bo vezala našo državo z morjem, ter izgradnja pristanišča, v katerem bi se ta proga končala. Za go- spodarski razvoj države in naroda bo ta proga tako velikega ppmena, da ni potre- be dalje dokazovati, da se mora pričeti v naikrajšem easu graditi. Dejansko danes še nimamo izhoda na morje in ga E* bomo imeli. dokler ne Strait 2. *H *} V A 1* & L V -¦¦ " •¦ v o zasiguramo fce proge, ki bi vodilu M\o/i sredino nase države in bi vczala vse naj- važnejše točke v njei z Jadijanskim mo- rjeiTi. Doklcr se ta načrt ne uresniči, go- spodarski tie morcmo biti osigurani. j Drugi cilj jc: pokritje državnih ob- j veznosti v inozemstvu. Iinamo jih veliko iz raznih dob: izza easa pred vojno, to so do 1. 1914 sklenjcna posojila kraljevine Srbije; izza easa vojue tor izza zadnjih j treh let Za.pokritje teh obvcznosti mora država — kcr nima tujih valut — kupo- vati iste na borzi. Tako mora država sa- ma tlačiti vrednost svojega dinarja. Fiden izmed razlogov, zakaj naš dinar tako niz- ko stoji, je. ker sc država"v zelo kratkih razdobjih in zclo pogosto po.iavl.ia na borzi kot kupec tnjih valut. Z na.iet.LMn te- ga posojila v inozemstvu v iznosu prilič- no 1 milijarde duiarjev v zlati vrednosti bi država poles kritja prometnih investi- cij mogla neposredno plačati tudi svojc obveznosti v inozemstvu. Kcr se ne bi več pojavljala na borzi kot kupec tujih valut za svoje potrcbe, bi država s tern v v.-eliki meri pripomogla k tenm, da se vrednost našega dinarja popravi. Tretji cilj: izplačilo dolgov pri Na- rodni banki je istotako zelo važen razlog za najetje posojila v inozemstvu. Naš dolg pri Narodni banki dosega danes že blizu 4 milijarde dinarjev, kar pomeni, da imamo za to svoto bankovcev v pro- metu- To relativno veliko število ban- kovcev. ki so v prometu. je tudi eden iz- med vzrokov, ki brezdvomno vpliva na vrednost našega dinarja. V trenutku. ko bo mogla država pričeti ta dolg Narodni banki odplaeevati, se bo pričelo manjšati število novčanic v prometu in nastalo bo popraševanje po našem dinarju. S tem trenutkom pa se prične tudi manjšati vC- lika draginja v naši državi vsled slabe vrednosti našega dinarja. Zivljeuje se bo pocenilo. Na drugi strani bodo v našem državnem gospodarstvu izdatki za toliko j manjši, za kolikor se bo popravila vred- nost našega denarja. Tako sc bo inoglo v doglednem času doseči ravnotcžje med dohodki in izdatki. Tak/j bonio z najetjetn posojila v inozemstvu ne le dvignili razvo.i prometa. ampak tucli popravili uas" gospodarski po- 'ožaj. Narodno gospodarstvo se bo dvigr- njlo. notranic razmere se bodo konsoli- dirale. P«*SifiLite vesii* Bolezen kralia Aleksatidra se obrača na bolje in je upati, da pride kralj prve dni septembra v Beograd. Pri občinskili volitvah v Crni Gori so zmagali demokrati v 33. radikalci v 15, nevtralci v 1, komunisti v 1 in zemljorad- niki v 2 občinah. Ogromna večina občiu je v demokratskih rokah. Madžari zasedli Baranjo in Pečuh. Dne 23. tm. so Madžari zasedli Baranjo in Pečuli. Ponekod so streljali na nase mni- kajoče se orožnike. Naša vlada je vložiia oster protest. Iz Pečuha so pobegnili žu- pan Lindner ter razne druge odiične oseb. nosti, ki jih imajo Madžari na proskripcij- 'ski listi. V Osijek je pribežalo iz Bara- nje 492 rodbin, večin- delavskih. Name- scene bodo v naših rudnikih in drugih po- djetjih. V ostale kraje naše države je pri- bežalo na tisoče beguncev iz Baranje. skoro samih Slovanov. Na Grškem je umrl v noči 19. tm. btv- §i ministrski predsednik Rhallis. Biianea Zdravsfv^nega tedna w Cel§u* Ob zakijučku Zdravstvenega tedna dne 10. tm. je bila dolžnost predsed- nika akcijskega odbora, da se je za- hva-il Zdravstvenemu Odseku v-Zagre- bu za filme, skioptik, cliapozifive in razstavo; Zdravstvenemu odseku v Ljub- Ijani za podporo 6000 K, mestni obči- n\ celjski za podporo 2000 K ter ve- leindustrijcu g, P. Majdiču za podporo 1000-K; dalje gdC. lastnici kina vOa- berjih za 20 - kratni brezplačni odstop dvorane; gg. zdravnikom — predava- teijem; possbno priznanje in zahvalo pa jugosiov. akad. klubu »Jurislav Ja- nušič!< Reka - podružnica Zagreb, kajti šele po n;egovem posredovanju in u- plivanju smo dobili rnaterijal, ki je omogočil kiabu naprednih s!ov. akad. v Celju ter z njim združenim kultur- nim društvom, organisirati Zdravstveni teden. Tudi sta dva njegova Člana ak- tivno scdelovala in tudi predavala. Klub se je v veliki požrtvovali-.osti odločil za turnejo v Slovenijo, podri zidovje separatizma in omogočil med- sebojno spoznavanje. Med kulturnimi organizaeijami, ki so sodelovale, je tre- ba pohvalno omeniti del. izobraževalno društvo »Svoboda*, kulturni odsek So- koia, društvo »Zmernost«. »Bratstvo« in kat. izobraževalno društvo. Statistika predavanj: O alkoholJzmu: 31. jul. v St- Pav- lu, 70 ljLidt, 1, avg. Celje, vojaStvo, 300, 1. avg. Celje, civilno prebivaistvo 150,2. avg. Celje, vojaStvo. 300. 2. avg. Store, 80, 2. avg-. Celje, 150, o jetiki; 2. avg, Celjo, 320, o spolnih boleznih; 3- avg. Celje, vojaStvo, 1200 v treh partijah v razstavi (o alkoholizmu); 3. avg. v razstavi, vojaštvo, 1200 v treh partijah (o jetiki in spolnih bo- leznih) ; 3. avg. Celje, vojaštvo, 300 (o alkoholizmu) ; 3. avg. Celje, civilno preb., 320 (o poletnih boleznih); 3. avg. Celje, civilno preb., 320 (o spolnih bo- leznih) ; 3. avg. Laško, 50, o alkoho- lizmu; 4. avg. vojaštvu, (i00 Ijndi, o spolnih boieznih, dve partiji (2 pre- davanj) ; 4. avg. v Celju, 80 ljudi, o spolnih boleznih ; 4. avg. v Celju, 200 ljudi, o glistah ; 4. avg, v Velenju, 320 ljudi, o alkoholizmu; 5. avg. v Celju, 100 Ijudi, o lečiliščih in dispanzerjih ; 5. avg. na Polzeli, 60 ljudi, o alkoho- lizmu; 6. avg. v Celju, 100 ljudi, o spolnih boleznih; 6. avg. v Žalcu,- 50 ljudi, o jetiki ; 7. avg. v St. Jurju, 150 ljudi, o alkoholizmu; 7. avg. v Celju, dve predstavi-predavanji. na- menjeni kmečkemu ljudstvu in delav- cem, zaradi premale udeležbe odpove- dani !! Kdo je kriv?! 8. avg. v Celju, 70 ljudi, o jeliki; 9. avg. v Celju, 35 ljudi, o dispanzerjih (brez predavatelja); 9. avg. v Celju, 200 ljudi, o jetiki ; 10. avg. v Celju, 180 ljudi, o spolnih boleznih; 10. avf. v Celju, 400 ljudi, o poletnih boleznih. Vsega skupaj je büo 32 predavanj izmed katerih je bilo v okolici 8, v mestu samem pa 24 predavanj. Pre- davanja je obiskalo skupaj 7305 ljudi (na predavanje povprečno odpade 230 ljudi). Predavalo se je: o alkoholizmu 13krat, o jetiki 9 krat, o spolnih bo- leznih 2krat, o dispanzerjih 1 krat in 0 dispanzerjih (ffIm brez predavanja) 1 krat. Petero predavanj o jetiki in spol- nih boleznih je bilo vezanih. Predavali so: g. dr- Raišp 4 krat, g. dr. Schwab 3 krat, g. dr. Rak 3 krat, g. dr. Robič 2 krat, g. dr. Matko 1- krat, med. Mikic 9 krat, med. Prebeg 5 krat, jurist RoSič 3 krat, jurist Roš 1 krat. Zdravstvena iziožba. Obiskalo io je: 31. jun. 200 ijudi, 1. avg. 35 ljudi, 2. avg. 100 ljudi, 3. avg. 1260 ljudi, 4. avg. 250 ljudi, sku- paj torej 1845 Ijudi (povprečno na dan 370). Razprodalo se je 105 knjig, ve- liko pa zastonj razdeülo. Prvi uspehi zdravstvenega tedna : Vojaštvo 1. bataijona (g. major Šuput) je naročiio 176 zdravstvenih knjig, ka tere so vojaki sami plačali. Z zani-- manjem, čitanjem in delom se z veliko brzino širi jugoslov. kultura ! Cast ta- kim komandantom nase vojskei Rekord predavanj je bil dosežen 3. avg.; 10 predavanj z 3370 poslu- šalci. Cela prireditev Zdravstvenega tedna (32 predavanj) in zdravstvene izložbe jestala mnogo manj nego stane kaka enonočna veselica. In uspeh na kul- turnem in moralnem polju? 1 Klub napr. slov. akademikov v Celju se v imenu »združenih celjskih kultiirnih društev« zahvaljuje vsem, ki so sodclo- vali pri akeiji za »zdravstveni teden«. zlasti gg. zdravnikom, ki so predavali. Nadalje se iskreno zahvaljuje celjski Po- sojilnici za trikratni brezplačni odstop dvorane v Narodnem donni, g. dr^Mogil- nickemu in g. nadučitelju Sivki v Sentjtir- ju. g. nadiičitelju Pečarju in «:. učitelju Rošu v Št. Pavlu, s. nadučiteliu Farcniku na Polzeli, g. dr. Rošu, g. dr. Čedeju in g. nadučitelju Cetina v Laškem, g. Robleku in g. županu Vabiču v Zalcu, g. predstoj- niku drž. premogovnika v Velcnju in g. ravnatelju tovarne v Štorah za vso njih naklonjenost in požrtvovalnost. — Pred- vsem pa treba, da ^ahvalimo uredni- štvom raznih listov, poscbno še «Nove Dobe«, do. so nam dovolila prostora v svojih cenjenih listih. Žalne pogrebne svečanosti su ^c vi- sile na dan pogreba v pondeljek 22. tin. v celjskih cerkvah tudi popoldnc nied 5. in 6. uro. Tudi v cvangeljski cerkvi so se vr- šilc dopoldno in popoldnc pogrebne sve- čanosti ter je irnel dopoldne vikar Ger- hard Mi\\ krasen nagovor na svoje ver- nikc. Iz Celia. V nedeljo zjutraj ob 7. uri je bilo oznanjeno v farni cerkvi, da nc bo maše po umrlem kralju, pač pa !e kratka molitev, to pa radi tega, »ker kralj ni na- se vere«. Tako torej! Blagi dnšni pastir je čutil potrebo poagitirati, da bi se ne vdc- ležilo prcveč ljudstva. kar ie nienda tudi v polni meri dosegel. Kaj pa med vojno? Saj tudi Viljem in turški sultan nista hila naše verc, a katoliška duhovščina jc v njihovem inienii vseeno Konila naše ljud- stvo v mesnico. In sedaj, ko gre za našo- ga velikega Osvoboditelja — na taka ne- strpna konštatacija ob taki priliki in iz ta- kega mesta! Človeku se kar .vrabi taka hi- navska lnidobi.ja! Na dan pogreba kralia Petra pupol- dne se je veliko število celjskih Nemcev podalo v gostilno Krajnc na Polulah, kjer so celi vcčer izzivalno knilili nemškc pe- smi. Krog polnoči so se vračali in prebi- valci na Bregu so imeli prijetno dolžnost, da so poslušali nemško tulenje. Ninuimo navade za vsako malcnkost klicati polici- je. tokrat pa morarno povdariti, da sina- tramo za najmanj tako umestno. cla pre- preči nemško izzivalno tulenje, kakor da morajo v kazenske preiskave Slovcnci. ki s koncerta se vračajoč mirno za sehe na vozii pojejo narodno pesem. Rovanje in hujskatije med iiivalidi si hočejo zopet privoščiti soci.ialnodcmo- kratske korifeje Leskovšck in tovariši. Še nam je živo v spominu, kako so te ko- riieje hotele spraviti invalidsko organiza- cijo v strankarske socijalnodomokraške vode in kako so organizaeijo spravili na kant. Tudi še čuti organizacija, da je sue. dcmokratični glasbeni učiteli Paunovič kot tajnik invalidskc organizacije izginil čez noč s par tisoči kron premoženja or- ganizacijc. potcm ko je s ponarejcnim podpisom predsednika izvabil od raznih liudi dcnar. In kompanjoni takih Ijudi sc- dai sklicnjejo za 26. tin. shod invalidov, na katerem hočcjo hujskati proti vodstvn organizacije, češ da je buržiusko. hivali- di. cnkrat ste nascdli tcm lmjsk:. jcrn, lni- slinio pa, da imate dovolj! Ne nasedajte strankarskim hujskačcm. ampak delajre trezno in resno kot ncstrankarska iuva- lidska organizacija. S hnjskači in sanio po imenti invalidi pa ven iz organizacije! To je naš resen opomin! Ustanovn! občni zbor osrednjesja društva poštnih in brzojavnili uslužben- cev za Slovenijo — podružnica Celie se vrši v nedcljo 28. avgusta tl- ob 15.30 na tukajsnji pošti s čitan.iem društvenih pravil, volitvo odbora in shtčajnostmi. Vabljcni so vsi gg. tovariši posebno h celjskega okrožja, da sc udeleže Oim številnejše občnega zbora. Pripravljalni odbor. Za posetnike Ijubljanskega vele- seinnia iz Celja in okolice.-Kdor zcli po- setiti Ljubljanski velesemcnj. ki se vrši od 3. do 12. septembra 1921 Dotrebujü lc- gitimacijo in sejmski zn'ak. S to legitima- cijo zadobi pravico do polovične voznine na vseh žclezniških progah v Jugoslavijl do Ljubljane in nazaj v dobi od «20. avg- do 20. septembra in do proste^a vstopa v vse sejinske prostorc v celi dobi vcle- semnja. »Občeslov. obrtno društvo« bode te legitimacije in znake naročilo skiipno 7/d vse one posetnike velesejma iz Celja in bližine, ki se prijavijo društvcnemu blagajničarju ff. Karohi Percu. knjigove- škeinu mojstru v Celju do 23. tm. in mu založijo obenem za legitimacijö in sejmski znak znesek 100 K. S tem si posamezniki prihranijo pisavo in Doštnine. Priporoča- mo, da se tc utfodosti posluži kar naivec Ccljanov in okoličanov. Podružnici CMD za Gaberie sta iz,- i ročila za družbo CM g. Adolf UrbančK: I 60 K in g. Albert Medved 40 K. Iskrena ! hvala! Turistika in sport. ZVEZDNA KOLESARSKA WRKA V CELJE. Podsavez kolcsarskih klubov za Slo- venüo priredi v nedcljp 28. tm od 8. do 11 ure dop. zvezdno dirko vsen Kolesa - kili^klubov in sicer:izLJubl^e Man- bora Novegamesta, Ormoza. Sostanja. ležice, Križevcev ltd. ter večjega stcvila 1 iirvatskih klubov. Cilj za vse klube je Ce- lje. Istočasno priredi klub Slow koiesur- jev v Celju klubovo prvenstveno dirko na 10 km s povratom. Skupni obed in zborovanje v hotelu Balkan, zatem okoli 3. ure pop. obhod po mestu in izlet na Te. harje. Kolesarski klub »Iliri.ia« iz Ljublja- ne priredi popoldne stafetno dirko Tehar- je—Qaberje—Teharje. Kolesarji in prija- telji kolesarstva s-o k prireditvam vljud- no vabljeni. Glavni Sahovski turnir v Celju. V sedmem kolu so bile igre boljše, kot v šestem. lnter&Lantno je opazo- vati to dviganje in padanje duševne energije, ki dobi v sahovski igri nekak matematičen izraz. Briljar.tno igro je igral Poljanec proti Ormaju. Žrtvoval je tiguro za figuro, in že v 23. potezi je nanesel nasprotniku katastrofaler. poraz. Poljanec igra Iepo, tudi kadar izgubi. Ne opira se na nobeno šablono, njegova igra je individualna in polna lepih kombinacij. Njegov napad je ve- hementen in prcdre siloma, ako napravi nasprotnik le eno slabšo potezo. Zelo interesantna je bila partija dr. Erdey- Rožič. Erdey je imel hud napad na kraljevo kriio, ki se je razbil s tem, da je dobil damo za trdnjavo in konja. Slučaj ie pa nanesel, da je stal RoŽič po izrnenjavi figur tako močno, da bi moral dobiti. Napravil pa je giobo napako in izgubil v obče razočaranje igralcev. Rožič je bi! pred leti naj- močnejši hrvacski igralec. V korespon- denčnem turniriu lista »Alkotmany« je dobil od 25 možnih točk 24 in pol, akoravno so se ga udeležili takrat naj- močnejši ogrski igralci. Vse ostale par- tije so se igrale silno trdovratno, in so se morale po štiriurni Dorbi pre- kiniti. V nadahevanju sta postal» remis partiji I(ramer-dr. Banekovič in Peyer- König. Ferjan je dobil proti dr. Tr- stenjaku, Niciforju se pa šteje partija kot dobljena, ker je Kohn odstopil od turnirja. Vukovič je imel prost dan. • V nedeljo so napravili gostie izlet v St. Peter. Vzgledna urojenost kraja je napravila nanje velik utis. Škoda, da potek turnirja ne dovoljuje, napra- viti več izletov, da bi gostje mogli spoznati. §e veČ naših krajev. Osmo kolo se je igralo dobro. Vidi se, da so igralci priSIi »v formo«. Sahovski turnir ni za vdeležence ni- kaka zabava, Treba je dolge ure na- porno misliti in delati načrte, ki jih lahko vsaka naslednja poteza zopet uniči. Razume se, da lahko vpliva ne- ugodno na igro vsaka telesna in du- ševna indispozicija. Še Ie, ko so se igralci navadili stroge igre, nastajajo prave turnirske partije. Taka je parti ja Poljanec-dr. Tr- stenjak. V krasni partiji, v kateri je Poljanec trikrat ponudil damo v žrtev, je v 26. potezi napovedal mat v šestih potezah. König je dobil proti Ormaju, Kohn je izgubil proti dr. Erdeju in dr. Banekovič proti P<-yerju. Partija Vu- kovic-Kramer je postala rerfiis, partija Ferjan-Nicifor je ostala nedoigrana. V šestem kolu nedoigrana partija Ferjan-Ormai je postala remis. Rožič je imel prost dan. Zvečer se je priredil v ^ahovskem klubu brzopotezni turnir. Tu morata pomagitti igralcu edino znanjeteoriie in brzo kornbiniranie. Zahteva se namreč, da igralec na prvi pogled napravi po- tezo. Bliskoma se je vrstiia poteza za potezo in v dobri *.'ri je bil ta turnir pri kraju. Poleg znanih turnirskih igralcev sta se udeiežila turnirja E. Kavčič iz Ljubljane in prcf. Vagaja. Izid ie bil sledeči: dr. Erdey 11 Y2) Poljanec, Vu- kovič 11, Rožšč, Vacraja 7 1/2. dr. Ba- nekovič 4, Ormai 2\'2) Kavčič 1. Deve.to kolo. Od turniria je odstopi! Kohn raüi slabega zdravja, Ormai se je pa moral, dasi nerad, od- peljati radi neodložnih siužbenih opray- kov. Po turnirskih pravilih se Stejejo vse naslednje partije zanja kot «zgiiD- ljene, za nasprotnike pa dobMene. Deveto l'zu$u *n Brežicah. 26450-30 Sprciema VfiOge tia KiijfžfCg in L6&OČI JE85 Kupuje in proctaja vse vfste vrednostnih papirjev, račltll proii ugodnemu obresfovaitju/ 3*S2*S valut in dovoljuje VSaKovrsine Kredite. JPx>odLajLt srečke dpžavne pazredne loter>ije. R©j$istE*©tf* kj^edfititiB §n sfavbena ^a«w &&& JfiFm IIIPSUWI^^ v&«äs& sbtebl ^^a^. iük JfeiP <%«. *i*