Stev. 228. Velja po poŠti: ti celo leto naprej K 26"— n pol leta „ i, 15" ti četrt leta „ „ 6 50 ti en mese« „ ,, 2-20 V upravništvu: ti celo leto naprej K 20"— ti pol leta „ n 10°— ■n» četrt leta „ „ 5" a cn mesec „ m 0 Llubllonl, o četrtek, dne 5. oktobra 1905. ti poSllj. na dom 20 h iina mesec. Posamezne Stev. 10 h, f IrpHništVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez Uredništvu 'dvor|S^ nad ,Iskarno)i _ Rokopisi se jie vračajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slouenskl narod Leto mm. Inseratit Enostop. petitvrsta (72 mm)i za enkrat • . • • 13 h za dvakrat . • • . 11 » za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat ■ 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. IMi poslanci na Reki. Zborovanje hrvaških poslancev na Reki se je dne 3. t. m. završilo. Vršilo se je in dovršile. Že to je velik uspeh. Izbrali so odbor, ki naj poizkuša vresničiti sklepe in pripravlja bodočemu poslaniškemu sestanku tvarino. V odboru so iz Dalmacije: dr. Pero Čingrija, voditelj narodne stranke, Vinko Milic in načelnik pra-vašev dr. A n t e T r u m b i č ; iz Hrvaške pa: d r. A v g u s t H a r a m b a š i c in nam izza krščansko-socialnih shodov v Ljubljani dobro znani Štefan Zagorac. Resolucija, ki so jo sklenili, slove: Povodom političkoga stanja, u koje je dospjela monarkija uslitd krize v Ugarskoj, hrvatski zastupnici sastadoše se u svrhu, da zauzmu stanovište prama tome stanju t da označe pravac političkome radu hrvatskoga naroda u pitanjima, koja su neprieporna i svima zajednička, a neprejuducirajuči načelnem stanovištu, na kojem vojuju u parla-mentarnom životu, bilo kao pripadnici klu-bova. bilo kao pojedinci. Hrvatski zastupnici drže, da su današnje javne prilike u Ugarskoj nastale uslied borbe, koja ide za tirne, da kraljevina Ugar-ska dodje postepeno do podpune državne samostalnosti. Hrvatski zastupnici smatraju tu težnju opravdanom vič strga, što svaki na rod ima pravo, da slobodno i neodvisno od-lučuje o s>ome b cu i o svojoj sudbini. Hrvatski zastupnici uvjereni su, da su oba n^r. da hrvatski i ugarski, ne samo s obzira na svoje histončke odnošaje, vtc još više s obzira na činjenicu neposrednega su-sjedstva i ni realne potiebe svoga života i medjusobne samooDrane upučeni jedan na drugoga, te da se s toga ima izbjegavati svaki povodiuzrok medjusobnom trveniu. Polaztči s tih predpostavaka, hrvatski zastupnici smatraju, da je njihova dužnost boriti se naporedo sa ugarskim narodom za izpunjenje svih državnih prava i slobeština, u uvjerenju, da ce rečena prava i slobošttne biti ed koristi hrvatskomu i ugarskomu narodu; a time cs se udariti temelji trajnomij sporazumljeniu obaju naroda. P.»sttgnuč.s te svrhe, namienjene obo-stranskoi koristi, uvjetovano je najprije rein-korpoiacijom Dalmacije kraljevinama Hrvat-skoj, biavoniji i Dalmaciji, kojima vtc vir tualno i pravno pripada. D( se uzmogne pristupiti k o s t v a -r e n j u remkorporacije Dalmacije treba najprije, da se odstrane današnji n e s n o s n i parlamentarni i upravno politički odnošaji u Hrvatsko] i Slavoniji i da se uvedu takovi •drn šaji, koji čarenje sudačke neodvisnosti, zajam čene svakomu sudcu nepomtčnožču i neod-govornošču za svoja sudačka djela; ustrojenje vanrednih instancija upravno-državm ga suda na zaštitu interesa i poli-tičkih piava gradjana proti upravnoj samo volji; ustrojenje posebnega suda za karnostnu odgov«most svih javnih činovmka radi kr Šenja zakona Hrvatski zastupnici uvjereni su, da se trajni sporazumak izmtdju naroda hrvatsko ga i ugarskoga može postič najprije točnim i strogm vršenjem prava hivatskoga naroda, s,adižanih u postojtooj hrvatsko ugarskoj nagodbi, te promjtnom odnošaja što spadaju u područje posala, koji su danas Hrvatskoj zajednički sa Ugarskom, kao i sa zapadnom polom monarkije na način, da hrvatskomu narodu bude obezbiedjen samostalni politički, kulturni, financijski i otce gospodar -stveni obstanak i napredak. Naravnim tečajem dogadjaja odrazit če se povoljno svaki napredak naroda u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji takodjer i na odnošaje našega pučanstva, koje živi i uj drugim zemljama, posebice u B&iizlož|nUejft.. kraju, biva u posestrimi Istri, ^fe^Jj^ Da se uzmognu provadjati i 36 bstva-renja dovesti ovdje iztaknuta načela, težnje i zahtjevi, izabire se odbor od pet zastup-nika, koji čž imati još i daljnji zadatak, da promiče i za riešenje pripravlja ina pitanja, koja su našim zemljama zajednička, ili su od koristi ebčoj narednoj dobrobiti. Iz sastanka hrvatskih narodnih za-stupnika. Rieka, 3. listopada 1905. Dr. Pero Čingrija, predsjednik. Dr. Roko A r n e r i — dr. Ivan B a -n j a v č i č — Erasmo B a r č i č — Lovro B o r č i č — dr Melko Čingrija — dr. Ante D u 1 i b i c — dr. Eduard G r g i č — dr. August H a r a m b a š i č — dr. Ni-kola K a t n i č — Milan pl. K i e p a c h — dr. Pero K 1 a i c — dr. Ivan M a j -s t r o v i č — dr. Ivan M a n g i e r — dr. Ivan Marovič — Vicko Mat as — Vicko Milic — Antun Radič — Mato R a d i m i r i — Nikola Ribičič — Cvjetko R u b e t i č — Ivan S a š e 1 — dr. Ivan S t a m b u k — dr. Ante Tre sič-Pavičič — dr. Ante T r u m b i c — Grga T u š k a n — Antun U c o v i č — dr. Fran V r b a n i c — dr. Adam V e -r o n a — dr. Bužo V i n k o v i č — Stje-pan Zagorac. Iskreno pozdravljamo skupni nastop na Reki zbranih hrvaških poslancev, ker je z njim otvorjena pot daljnemu delu. Zato se pa smemo tudi nadejati, da se naše nastopne opazke sprejmejo tako, kakor so govorjene. Resolucija sama kaže, da se je debatiralo tudi o istrskih Hrvatih in Slovencih in brez dvojbe se je po daljši debati sprejel pravašem v prilog kompromisni odstavek, ki pravi: napredek naroda na Hrvaškem, v Slavoniji i n D a 1 m a-ciji bo ugodno vplival na razmere našega 1 jud s t v a , k i ž i v i tudivdrugih deželah, zlasti v najizloženejšem delu, v posestrimi Istri. Naše ljudstvo pomenja brez dvojbe tudi Slovence, katerih posebno imenovanje se je opustilo z ozirom na ugovore nepravaških poslancev. A ta odstavek sam dokazuje, d« bo treba k prihodnjim sestan kom pritegniti tudi istrsko- slovenske narodne zastopnike. Ta lo gika je neizprosna. Najznačilnejši so odstavki, ki govore o odnosu do Ogrske. Hrvaški poslanci so izrazili svoje simpatije politiški borbi, ki jo sedaj bije mažarska koalicija. Že dolgo poznamo to stališče, ki ima v Dalmaciji svoje najbolj vnete zagovornike. Osnovne misli tega stališča so te le: Da doseže hrvaški narod svojo samo stojnost, mota najprej končno pasti nemška nadvlada in ž njo 2vezano nemško samo siije. Mažari so se te nadvlade nekoliko otresli, ko pa hočejo dalje, se jim stavijo silne zapreke; vsako stopnjo samostojnosti si morajo izvojevati. Narodi, ki nimajo samo stojnosti, morajo spremljati mažarski boj s svojimi simpatijami. Te misli imajo trdno logiško zvezo. Toda v sedanjih razmerah moramo vendar- le opozarjati na to, da borbe ne vodi Ogrska , da se pri sedanjih spletkah n e g r e za ogrsko samostalnost, marveč edinole za utrditev n a j š o v i -nisti'čnejše mažarske stran-k e. Odstavek v resoluciji, ki pravi, d a s o sedanje javne razmere na Ogrskem nastale vsled borbe, ki gre za tem, da dojde ogrska kraljevina stopnjema do popolne državne samostalnosti, potemtakem ni resničen. Mažarsko pleme hoče svojo nadvlado. V tem oziru nas je naravnost nemilo zadel odstavek, kjer se govori o ogrskem narodu. To je — lahno rečeno — najbolj nesrečen izraz v celi resoluciji, izraz, ki ga moramo najodločnejše odklanjati. Ogrskega naroda ni, in naj se v prilog mažarski nadutosti še bolj trudijo razni ogrski patvoritelji državnega prava, opravičiti ta* pojem, zavoljo tega ni nič bolj pameten in nič bolj pravičen. V pojmu ogrskega naroda tiči mažarska nasilna nadvlada nad vsemi nemažarskimi narodi, ali kakor govori mažarska nomenklatura, narodnostmi, tudi nad prekmurskimi Slovenci in Hrvati. Prisrčno nas pa veseli politiški razum zburovaicev, s katerim s» kot edini pravi temelj daljnemu zdravemu razvoju postavili načelo p o 1 i t i š k e s v o b o d e. Žil, da niso sprejeli načela splošne in enake volivne pravice. Dvakrat žal, če tega niso storili z ozirom na mažarsko koalicijo! Med zahtevami, ki izvirajo iz načela politiške svobode, je izpuščena verska svoboda in narodna ravno-p r a v n o s t. Pogrešamo ju, kakor še druzega marši-; kaj. A upamo, da pričeto skupno delovanje, ; razmeram primerno ojačeno, v prihodnje porodi jasnejše izkristalizovane sklepe! Ker je ta resolucija napravila Košutov-cem prevelik poklon, ni bilo drugače, nego da je zašla v protislovja. O odnosu med Hrvaško in Ogrsko pravi, da se morajo najprej točno in strogo izvrševati pravice hrvaškega naroda, ki jih obsega obstoječa hr-veško ogrska nagodba. To govori tistim Ko -šutovcem, ki pogodbe iz leta 1867 med Avstrijo in Ogrsko ne priznavajo in vsled tega tudi n« morejo priznavati na tem temelju sklenjene nagodbe med Hrvaško in Ogrsko. Brez vsake potrebe so ustvarili hrvaški poslanci zase neki prejudic, ki ni politiško opravičen, ne taktišk« previden. Burni prizori v državnem zboru. Včerajšnja seja se je pr čela ob 3 uri popoldne. Predvčerajšnjim je češ^i poslanec dr K o u d e 1 a zahteval grajo za poslanca A 1 b r e c h t a , ki mu je zaklical „laž niti". Danes sta se nasprotnika poravnala, češ, da so bila na obeh straneh nesporaz-umljenja. Dr. P 1 o j je začetkom seje v imenu grajalnega odseka predlagal, naj zbornica to poravnavo vzame na znanje. Nato je včeraj državna zbornica nadaljevala razpravo o vladni izjavi. Baron Gautsch se je zopet oglasil in z ozi rom na dogodke v Brnu svaril Nemce in Cehe, naj se ne lasajo po ulicah. Nato so govorili krščanski socialec S c h r a f f 1 o splošni, enaki, tajni in direktni volivni pravici, italijanski poslanec dr B a r t o 1 i in kot glavni govornik grof S t e r n b o r g. Ko predsednik naznani, da je grof uternberg glavni govornik, nastane smeh na vseh straneh in poslanci se gne- tejo pred Sternberga. Mnogi mu nagajajo z medklici, osobito Wolf Sternberg svari, končno pa zgrabi kozarec z vodo in ga vrže v W o 1 f a. Zadel ga je na desni rami. W o 1 f ni bil ranjen, pač pa posslanec Wastian na prstu tako, da mu je tekla kri. Nastal je nepopisen krik. Dasi je predsednik zvonil, se duhovi niso pomirili. Predsednik je ukoril grofa Sternberga in označil njegovo postopanje za nečuveno. Obžaloval je, da nima na razpolago drugega disciplinarnega sredstva, kakor ukor. Predsednik je pozval grofa Sternberga, naj nadaljuje. Škandal je bil nato še več i. Sternberg je rekel, da hoče v prihodnje vedno tako nastopiti, da ga ne bodo motili z medklici, ker se ne pusti ostrašiti in terorizirati. Ker le ni nastal mir, je z-pustil predsednik svoj sedež in tako pretrgal sejo. Sternberg je zapustil s svojimi tovariši zbornico. Na mostovžu je izpil čašo piva. Ko se je „pokrepčal", je rekel, da bo nastopil proti vsakemu poslancu, ki ga bo motil. Z ;gotoviti si hoče govorniško svobodo, čeprav z revolverjem. Sternbergu se je približal na predsednikovo prošnjo dvorni svetaik P 1 o j , ki ga ie nagovarjal, naj se opraviči pri Welfu. Češki poslanci so pa rekli Sternbergu. naj ne prosi pod nikakimi pogoji za odpuščanje. Sternberg je odgovoril posredovavcu: ,Zlaj čujete, ne prosim j odpuščanja." Medtem so zborovali načelniki klubov, i Dr. D e r s C h a 11 a je zahkval, naj pred-i sednik takoj vzame gr«fu Sternbtrgu besedo, pridružila sta se mu poslanca Gross in K a i s e r. Poslanec Kramar je pa naglašal, da je dobil Sternberg že ukor in ne kaže podvojiti kazni; tudi Pacak se je pridružil Kram fu. Gr< f Dzieduszycki je tudi govoril proti dr Derschatti in obžaloval. da motijo govornike radikalci. — Končno so sklenili, naj prosi Sternberg zbornico za odpuščanje, a če lazžali Sternberg zbornico, naj mu vzame predsednik takoj besedo. Sklep so naznanili grof < Sternbergu. Ob 6 uri 25 minut je predsednik zopet ctvoril sejo Obžaloval je še enkrat Stern-bergov čin in rekel, da pričakuje, da Stern berg prosi zbornico za odpuščanje. Poslance je pa prosil, naj ne kršijo govorniške svobode Predsednika so motili z medklici Kutscher, Kaspar in Wolf. Grcf Sternberg prične govoriti. Izjavlja, da je prisojen zato, kar je storil v samobranu. (Nemir, medklici), prositi zborn cj za odhuščanje, ker se to ne vjema z navadami zbornico Wolf kriči, da ni to nikako opravičenje. Grof Sternberg nadaljuje: Stvar ni imela narodnostnega značaja in bi bil nastopil proti vsakemu tako, če bi mi kratil govorniško svobodo, kakor mi jo je Wo!f. Gospoda! Moje dejanje je popolnoma nepolitično in izvršeno le v smislu osebnega samobrana pred teroristi zb-.rnice. Predsednik vzame gn.fu Sternbergu besedo, ker je zopet žilii zb.irnco. Nastane zoptt vihar. Sternberg apelira na zbnrmco, a predsednik izjavi, da ne prepusti sklicevanja na zbornico. Pos'anec Ch c oč ta predsedniku, da je lakaj Nemcev. Grof Sternberg kliče, da poslanci niso Wolfovi sluge. Hrum je vedno večji. Predsednik zakliuči sejo ob 6. uri 35 minut in odredi prih' dnjo sejo v četi tek < b 11. uri dopoldne ^ galerije je čuti klici : „Fei Sternberg" ! Sternberg kliče galeriji: „To so predsednikove kreature! jutri pridem z revolverjem." L j počasi so šli poslanci n:irazen. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Dunaj, 5. oktobra. Pred meseci je soc. politični odsek izvolil sedem članov, ki naj napravijo kompromis med strujami v odseku ter na pod logi kompromisa izdelajo nov načrt glede zavarov. zaseb. uradnikov. Pododsek je izvršil svojo nalogo in danes je dr. F o v t poročal v odseku Kompromis je v tem, da se ____.....--H \ nHctun S1CCI IJMlUjc li a u u uaj u v posameznih deželah pa bodo uradi, ki bedo izvrševali zavarovanje in sploh vršili ves promet z zavarovanci. Dalje s« izločene priklade in določene gotove mesečne premije povprek za dobo 20 let. Zavarovanje bode prisilno za vse zasebne uradnike, ki imajo najmanj 600 kron letne plače, in uradnike v j a v. službi, ako nimajo pravice do preskrb-nine v slučaju onemoglosti in starosti, ko so dovršili 18. leto in ne prekoračili 50. leta svoje starosti. zavarovanci so po načrtu razdeljeni v šest plačilnih razredov, in sicer: Prvi razred z letno plačo 600 do 900 kron, drugi razred z letno plačo 900 do 1200 kron, tretji razred z letno plač« 1200 do 1800 kron, četrti razred z letno plačo 1800 do 2400 kron, peti razred z letno plačo 2400 d« 3000 kron in šesti razred z letno plačo nad 3000 kr«n. Predmet zavarovanja je pravica preskrb-nine za slučaj onemoglosti in starosti, pre-skrbnina za vdove, vzgojevalnina za otroke in enkratna odpravnina za vdove in otroke. To pravico dobi, kdor je plačeval vsaj 120 mesecev, in sicer v 1. razredu na mesec 6 kron, v 2. razredu 9 kron, v 3. razredu 12, v 4. razredu 18, v 5. razredu 24 in 6. razredu 30 kron. Letna renta pa znaša: za 1. razred 180 kron, ,. 2- „ 270 „ , 3. . 360 , . 4. „ 540 „ , 5. „ 720 „ „ 6. „ 900 „ Kdor pa vplačuje nad 120 mesecev, dobi primern« večjo rento, oziroma pre-skrbnm«. Odsek je tudi s o g 1 a s n • sklenil, da naj država v pokritje uoravnih troškov na leto prispeva do 100.000 kron. Tej zahtevi pa se vlada odločn« opira; pač pa je upanje, da bode vlada vsaj za določeno dobo prispevala na leto 50.000 kron. Odsek je danes odobril načrt v celoti, ki pride morda v zbornici na vrsto po dež zborih. Dunajska pogajanja o volivni izpremembi na Ogrskem. Včeraj dopoldne je zaslišal vladar zopet Fejervaryja, ki se je prej posvetoval dve uri s Kristoffyjem in Lnnyijem. F e j e r -vary je bil pri vladarju od 10. do 12. ure dopoldne in odi. do */4 na 4. uro popoldne Vladar je zaslišal tudi Guluchowskega Fejervary je izjavil, da se vladar še ni odločil. Cesar ima še pomisleke proti tak« radikalni izpremembi, kakor je nameravana vo-livna izprememba. Prodaja drž. imetja. Dne 3. t. m. je proračunski odsek v četrt ure rešil štiri zakone, ki se tičejo prodaje državnega imetja. Finančni minister se pooblašča, da proda: 1. Vojaško skladišče in bolnišnico na Dunajski cesti v Ljubljani; 2 staro poslopje učiteljske pripravnice v Opavi ; 3. staro vojašnico v Lincu, in 4 več stavbišč v Pragi. Zbornica še v tem zasedanju odobri nasvetovano prodajo. Avstrijski katoliški shod in Čehi. češka katoliška narodno stranka je naznanila, da se ne udeleži avstrijskega katoliškega shoda. Svoj korak utemeljuje z ozirom na stališče, ki sta ga zavzela cen-trum in krščanski socialci v zadevi brn-skega češkega vseužilšča. Cehi, ki so že prevzeli referate na avstrijskem katoliškem shodu, so odložili poročila. Novi kitajski podkralj v Mukdenu. Tokio, 4. okt. Novi kitajski podkralj za Mukden. Cao eul Chen, je prišel v Mukden ter je ofictelne obiskal japonskega vojaškega poveljnika. Ob navzočnosti japonskih častnikov so nato Kitajci z versko ceremonijo zopet prevzeli cesarske grobove v svojo posest Mir med Japonsko in Rusijo. Tokio, 4 oktobra. Tajni svet je danes odobril mirovno pogodbo med Japonsko in Rusijo. Volitve v gosudarstvenno dumo. Car je 30. m. m. ukazal, da se morajo tako) izvršiti priprave za volitve v gosudarstvenno dumo. „Vladni vestnik" priobčuje določila o uvedbi gosudarstvenne dume in o volitvah. Ojama — Finec ? General Kurostovcev trdi, da je vrhovni zapovednik japonske vojske Ojama Finec. Njegovi rojaki žive v Narvi ter imajo zveze z visokimi japonskimi častniki. R»di nekega zločina je ruska vlada iz-tirala Ojamo na otok Sahalin, «dk«der je pebegnil na Japonsko. Ojama je finska beseda in pomenja močvirje. Novo rusko posojilo. Pariz. Novo rusko p«sojil« na Francoskem bo znadalo eno milijardo frankov. Odb«r francoskih bankirjev in denarnih zavodov je nameraval izpočetka izposlavati v raznih deželah 1800 milijonov, a je slednjič določil ene milijardo Odstop ruskega finančnega ministra. „Rusj" poroča, da v kratkem odstopi ruski fin. minister Kokovcev. Finančni minister postane Romanov. Predsednik francoske republike v Madridu. Madrid. Sem je prišlo 30 francoskih anarhistov, da strogo pazijo med anarhisti «b dohodu Loubeta v Madrid. Knezonadškof goriški Andrej Jordan f. Novi Izgredi v Brnu. Danes so došla o brnskih izgredih sledeča poročila: Podrobnosti o demonstracijah v torek zvečer. Ob 6. zvečer so se pričeli zbirati Cehi pred .Besednim domom". Peli so češke narodne pesmi. A ker je proti njim nastopilo orožništvo, je množ ca šla razljučena vsled netaktnega postopanja orožništva na Glavni trg. O navalu na nemško knjigotržnico in na kavarno „Thonethof" smo poročali že včeraj. Okna so pobili tudi na judovski sinagogi. Ranjeni so bili visokošolec Pajek s sabljo nad desnim ušesom, neki Jožef B u š e k na roki in v stegno je bil ustreljen trgovski potnik K r i c , ki so jih odvedli v bolnišnico. Mnogo oseb je bilo ranjenih s sabljami, s streli iz revolverjev in s puškinimi kopiti. A njihova imena oblastim niso znana, ker so jih obvezali češki zdravniki. Cehi so »pustošili kavarne: „Cafč Fran§ois", „Biber", „Belle vue" in „Meravia". Razbitih je 1000 svetilk. Policisti so streljali na več krajih. Brnski župan W i s e r se je izjavil, da je došlo vojaštvo prepozno in sicer šele, ko so bile demonstracije že končane. Včerajšnji izgredi v Brnu. — Pogreb Pavlikov. Ob pol 3. popoldne so neznani storilci ustrelili iz revolverja na .Prestolonaslednika Rudolfa meščansko šolo", ko so ravno zborovali nemški napredni učitelji. Ranjen ni bil nihče. Nato so pričeli metati kamne. Na padalci niso znani. O rajnem Pavliku poročajo, da so vo jaki 49. pešpolka morali nastopiti proti .Besednem domu", ker se bili obmetavani s kamni, lesom in z železom. Ranjenih je bilo več kakor 30 častnikov in vojakov, veliko pušk je postalo nerabnih vsled udar cev in po vrženih kamnih Pogreb Pavlikov ob 5. popoldne se je izvršil mirno. Na pokopališču je bilo več tisoč Čehov. Pri pogrebu so govorili poslanci Prazak, Reichstadter, dr. Bulin, dr Plukar in dr. Seidl. Ko so se pogrebci vračali od pogreba v mesto, sta nagovorila množico poslanca Sehnal in Reichstadter. Navduševala sta pogrebce k vztrajnosti v boju proti brnski občini, a danes naj se mirno razidejo. Množica je ubogala in se razšla. Nemci trde, da so našli pri rajnem Pavliku tri velike kamne in kuhinjski nož. Ker so pričakovale oblasti ob Pavlikovem pogrebu izgredov, je zasedlo vojaštvo ceste. Ker pa ni bilo pričakovanih izgredov, so se povrnili vcjaki, iz-vzemši ene stotnije v vojašnico. Iz Brna poročajo, da so metali Čehi kamne v Varšavi na „Nemšio društveno h šo", na sinagogo in na druge nemške hiše. Pobite so šipe in poškodovane hiše. Cehi so sklenili, da skličejo v soboto v .Besednem domu" shod, na katerem proglase bojkot proti nemškim obrtnikom. Nemci zahte vajo, naj se prepove shod. Zaradi brnskih dogodkov so se podali nemški poslanci Derschatta Gross, Kathrein, Lueger, Pacher, Peschka in seveda tudi Schwegel, rojen Slovenec in svoječasni slovenski pesaik, k ministerskemu predsed niku, da napravi v Brnu zopet red. Gautsch je rekel, da je kons gnirana brnska posadka od 4. ure popoldne nadalje in pomnoženo orožništvo za 150 mož. Od 6. naprej bo patruljiralo vojaštvo p« mestu. Vojno ministrstvo je izjavilo, da 3 t. m ni došlo poročilo, češ da je posredovalo vojaštvo prepozno. Moravski namestnik grof Zierotin je rekel, da je za prepreprečenje nadaljnih izgredov vse storil. Izjemnega stanja ne b« potreba proglasiti, ker se nadja, da se prebivalstvo prej pomiri .Ldove noviny" pišejo, da je povzročil Pavlikovo smrt kadet Modritzer. L>st pravi: „Bajoneti in sablje niso prav nič pomagale, kolikor časa so bili izzivani in napadeni Cehi na brnskih ulicah. Dokler bomo živeli, ne pozabimo tega. Včerajšnji dogodki so dokazali, da je Brno češko mesto. Ako se takoj ne napravi remidura, je pričakovati v Brnu velike katastrofi. Včeraj opoldne nam je naznanila brzojavka iz Gorice, da je umrl goriški nadškof msgr. Andrej J • r d a n. Bil je kot me-tropolit tudi višji pastir ljubljanske, tržaško-koprske, poreškopuljske in krške škofije na otokih ter je imel naslov: „Metr«p«-lit ilirski", ki je združen z goriško nadšk«fijo od leta 1830., ko je bil njen sedež zadnjič za stalne prenešen v Gorico pod papežem Pijem VIII. Z i ko je prevzel nadškofijsko službo, je bil msgr. Jordan bolehen, in ta bolehnost je postajala vedno hujša ter ga je ovirala pri vsem njegevem delovanju, tako da je pri vsej dobri volji vendar zastalo vse njegov« delo Pred nekaj tedni sm« sporočili, da je obolel prav nevarn«. Skozi leta je bolehal na želodcu in navadno ni vžival drugega, nego čisto mleko. Posebne težavna s« bila zanj birmanska pota in vizitacije. Ko je papež Pij X poklical škofe goriške, zadrske in zagrebške nadškofije v Rim, da se posvetujejo o bogoslužju teh dežel, se je tudi on dvignil na daljno pot. Ta pot je bila pa tudi njegeva — poslednja. V Rimu se mu je bolezen shujšala, in ko se je vrnil domov, je legel v postelj«. Ker se je skrbno varoval, mu je semtertje odleglo, a moči se mu nis« več vrnile. Vkljub temu nismo pričakovali tako naglega k«nca. Na dan svoje smrti včeraj je ob 9. uri je sam čital pisma, ki s« došla po pošti; nato je podpisoval akte in ob 10. uri je govoril z zdravnikom. Potem se je pa naenkrat počutil jako slabo in previden z zakramenti za umirajoče je bil že mrtev ob 11. uri! Srčni krči so uničili njegovo življenje! Smrt je nastopila vsled srčnega skrčenja po venodni slabosti. Rajni metropolit je bil rojen v Gorici 29. novembra 1. 1845. 05e mu je bil ondi gimnazijski profeser, ki je zvesto skrbel za vzgojo svojega sina. Dal ga je v latinske šole v Gorico, kjer je vstopil tudi v bogoslovno semenišče. Marljivo se je vdal učenju bogoslovske vede in ko je dokončal štiri letnike, ga je tedanji nadškof Andr. Gollmayr dne 6. junija 1868 posvetil za mašnika. Mladi duhovnik je takoj potem stopil kot katehet v službo na mestnih šolah. Z mladostnim ognjem se je poprijel delovanja v šoli, toda prijela ga je ljuta bolezen, da je moral pustiti šolo in stopiti v začasni pokoj. Na rob groba ga je postavila bolezen, a po volji božji je zopet okreval. Prav tačas je bil goriški nadškof brez kapelana; izbere si torej mladega Jordana, ki mu je vdano služil več let. Deloval pa je tudi v nadškofijski pisarni, izvolili so ga za ordinariatnega tajnika. L. 1883 je postal spiritual v osrednjem semenišču. A tu ni oštal dalje nego tri leta. Zgodilo se je namreč, da je bil 1 1886 tedanji goriški prošt Evgen Valussi imenovan za škofa v Tridentu. Za njim pa je dobil proštijo Andrejjordan. Bil je izvoljen tudi v državni zbor za poslanca in je zastopal kmečke občine furlanske kot naslednik Valussijev. Izprva je bil član Hohenwartovega kluba in zelo priljubljen drug slovenskim poslancem. Podpiral je tudi vse njihove težnje. Po smrti pokojnega kardinala M i s s i a ga je cesar imenoval dne 17. majnika 1. 1902. za nadškofa in 9. junija ga je potrdil sv. Oče Leon XIII. — Dne 20 julija 1902. pa ga je posvetil slovesno v škofa poreško - puljski škof Janez Flapp ob navzočnosti ljubljanskega knezeškofa Jegliča in tržaškega škofa Nagla. Samo dobra tri leta je torej vladal svojo nadškofijo msgr. Jordan. Bil je blag mož, ki je vsem hotel najboljše. — Njegovo zasebn« življenje je bilo vzgledno. Ginljiva je bila njegova ljubezen do matere in sestre. Svetila rajnemu metropolitu večna luč! Štajerske novice. š Osebne vesti. Finančni kon ceptni praktikant g. dr. ) u 1. R a i n e r je prestavljen od deželne finančne direkcije k okrajni finančni direkciji v Mariboru. š Razpisano je učiteljsko mesto na trirazrednici v Kostrivnici. š Nadebudna mariborska mladež. Brata 16 in 17ietni Skale sta bila že večkrat kaznovana radi tatvine in v ponedeljek dne 2. oktobra sta morala zopet v „luknjo". Vl«mila sta namreč v hiši svojih staršev — oče je uradnik — in pobrala vse dragocenost', katere sta hitro zastavila in jo hotela popihati. Policija jima je v zadnjem trenutku prečrtala načrt. No, lepa mariborska bodočnost ! š Strela je 25. septembra udarila v hišo posestnika Korošca pri Sv. Duhu v Ločah. Hiša, gospodarske poslopje in hlevi so pogoreli. Pogorelo je tudi nekaj živine. š Nemškutarji so zmagali zopet pri občinskih volitvah v V e s t e r -niči. Dnevne novice. — Dr. Tavčar — ostmark-deutsch ? Dr. Teutscher postaja vedno bolj — Ostmarkteutscher. Slučaj n« ob istem času, ko so mu združeni slovenski Sokoli odrekli sv«je zaupanje, mu je pa poslal svoj bratski pozdrav protestantovski vsenemški list moravskih Nemcev iz Brna : »Evangelischer Gemeindebote. Eine Monatsschrifc fiir die Ostmarkdeutschen", ki slavi njegove zasluge za boj proti katoliški cerkvi. Posebno veselje ima te glasilo pro-testantovskega vsenemškega klerikalizma nad Tavčarjevimi napadi na ljubljanskega škofa ter ga bodri, naj svoje gesl« „Proč od Rima !" kmalu pokaže tudi v dejanju. „Gemeindebote" že kliče navdušeno : „Son-nenaufgang iiber dir, mein deutsches Ost-markvolk !" Daleč je napredoval starosta ljubljanskega Sokola! Novi deželni predsednik g. Schmrarz je že prišel v Ljubljano. Cu-jem«, da je pri svojih obiskih prav lepo govoril slovenski. Včeraj zvečer se je deželni predsednik Schwarz zopet vrnil v Trst. Istrski deželni zbor. Trst, 3. oktobra. Po zanesljivih informacijah je zelo dvomljivo, da bi se istrski dež. zbor sešel, ako ne pride do kompromisa med Hrvati in Italijani. Hrvaški zastopniki mislijo pri tem, da se počenja imeti Hrvate za važen faktor. Danes se snidejo v Trstu trije hrvaški in trije italijanski zastopniki. Hrvatje ne bodo popustili od svojih zahtev in če ne store tega Italijani, ne bo zbora. — Vihar v Pulju. Dne 3 t m. so imeli v Pulju silen vihar. Strela ie udarila v ulici Tartini v hišo št. 40, šla skozi dimnik in oplazila v kuhinji gospodinjo a i c, ki se je onesvestila. Gospodinji je leva roka ohromela — Hrvaške novice. Nove zgradbe v Zagrebu. Mesto Zagreb misli zidati več potrebnih poslopij. Tako bolnico, klavnico, bolnico za otroke itd. Usmiljeni bratje mislijo tam zidati manjšo bolnišnico za kakih 120—150 bolnikov. — Kandidati za perušički okraj. V perušičkem okraju bo kandidiral od ma-žarske strani Todor Toth, od čiste stranke prava gospiški župnik F r a n j o C a n j u g a, od neodvisne opozicije pa Marko Milen«vid. Dozdaj vlada še ni razpisala volitev v koprivniškem in v vukovarskem volilnem okraju. — Listi pišejo, da se misli „ S e • ljačka stranka" z napredno pomiriti. Poslala je vsem opozicional-nim strankam pismo s svejim programom in v njem izrazila nad«, da bi se združili vsi sinovi domovine in delali skupno na političnem polju ob času volitev. — Nov p e -trolejski vrelec. I. hrvatsko rudarsko društvo v Zagrebu je odkrilo 26. sept, t. 1. v globočini 26 m precej en petrelejski vrelec naiboljše vrste. — Srečko Albini v Zagrebu. Znani komponist Albini je napisal opereto, ki je imela na Dunaju velik uspeh. Zdaj jo mislijo uprizoriti v Zagrebu. Komponist pride ob tistem času sam tja, da izuri igralce in da ob predstavi dirigira. Hrvatje se tega vesele; mislijo ga zdaj zadovoljiti zato, ker je moral svoje dni za kruhom v tujino. To je pač navadna usoda domačih umetnikov. — Na Hrvaškem se prepirajo z a S t r o s s -mayerjevo zapuščino. Kakor je znano, je Strossmayer zapustil največ stolni cerkvi, potem pride na vrsto stolni kapitel in potem seminar. Zagrebška finančna pro-kuratura pa izjavlja, da je mogel biskup postavno razpolagati samo z eno tretjino svojega premoženja. Druga tretjina pripada cerkvi, tretja erarju. Naposled se potegujejo za zapuščino tudi mnogi njegovi sorodniki. — Deveturno delo v železniški službi. Železniška uprava na Vir-temberškem je uvedla 9urn« delo. Isto ukrenejo tudi železniške uprave na Bavarskem in Badenskem. — Obiski tatov. Ponoči 2. t. m. je bilo poKradeno v Žirovnici podom, pri gobarju. Ukradenega je bilo nekaj mesa, sladkorja, kruha in okoli 10 kron denarja. Tatvino je skoro gotovo izvršila neka družba, ki je okno s težavo in s pripravami odprla. Tudi na par druzih krajih so tatovi vlomili, pa so jih prepodili. _ lfjeti tat. Včeraj so vjeli končno tatu, ki je opetovano izvrševal hudodelstva vlomov in tatvin po ljubljanski okolici: Brezovici, Vnanji Notr. Gorici, Logu, Bevkah itd. Z»dnje tatvine je izvrši v Bevkah pri posestniku vulgo Cakapuc. Zasledili so ga v gornji sobi, ko je pobral iz skrinje okoli 8 K denarja in več drugih vrednostnih predmetov. Gospodar je sklical več soobčanov, s katerimi ga je vjel in zaprl v klet v žup-nišče. Tu je tat denar zakopal med prst (okoli 250 dvovinarskih novcev) ter razdrobil ž*go, s katero je uničeval železne ograje med okni na drobne kosce. Vse so potem orožniki, ki so na poklic prihiteli v Bevke izsledili. Imena zviti tat noče izdati, kajti zadostuje naj, po njegovem mnenju, da je priznal hudodelstva tatvin. Odvedli so zlikovca na Vrhniko — Statistiko uradništva na slovenskem ozemlju pnnaša „Omla-dma." Političnih uradnikov na Kranjskem je 21 Slovencev in 41 Nemcev (!); finančnih uradnikov je 27 Slovencev in 17 Nemcev. 1 Lah, 4 nezanesljivi; advokatov je 47 Slovencev, 10 Nemcev, notarjev 48 Slovencev, 4 Nemci, pri deželnem sekretarijatu je 5 Slovencev, p r i deželnem sodišču v L j » b 1 j a n i in v njega področje spadajočih okrajnih sodiščih 75 Slovencev, 13 Nemcev; pri okrožnem sodišču v No vem mestu in v njega področje spada jočih okrajnih sodiščih 43 Slovencev, 7 Nemcev; mestni ljubljanski konceptni uradniki so 4 Slovenci; pri trgovski zbornici sta 2 uradnika Slovenca; zdravnikov 57 Slovencev 25 Nemcev, 12 Ceh»v, 2 Laha, 6 nezanesljivih; živinozdravnikov 18 Slovencev, 3 Nemci; inženirjev 16 Slovencev, 20 Nemcev, 20 Cehov, 1 Lah; gedetov 11 Slovencev (med njimi 2 Hrvata), 9 Nemcev, 11 Cehov, 3 Lahi, 3 nezanesljivi; agronomov 1 Slovenec, 6 Nemcev. 1 Lah. — Nenadna odpoved. Neda ne je bil za dvornega svetnika pri upravnem sodišču imenovan praški advokat dr. Ant. S c h a u e r , član mladečeškega izvrše-valnega odbora. Sedaj se je dr. Schauer nenadoma odpovedal svoji novi časti baje z družinskih ozirov. — Strela udarila v čredo. Mate Cuk iz Z.glava je gnal s svojo ženo s paše čredo ovac, od katerih je bilo 25 njegovih, ostalih pet pa njegovih sosedov. Naenkrat je nastal velik naliv in v stajo je udarila Llubllnnske novice. je je strela. Ubila je vso čredo, a Čuka je samo omamila — Čebele ukradene so bile Francu O nu, posestniku v Podutiku. Ukradena sta bila dva panja plemenj;roval, dokler ne pridejo vsi zarotniki pred vojni sod in dokler ne bodo vsi odpuščeni od vojske. Ti da so ubili kralja in kraljico in s svojim postopaniem užalili kraljevsko avtoriteto. — Nesreča rojaka v Ameriki. V PitUburgu seje ponesrečil 22letni j. B o 1 k o v e c. Sel je na delo in v eni uri ga je plin tako obžgal, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl. Doma je bil iz Preloške fare na Dolenjskem, kjer mu še živi mati in oče in en brat. Kaj bo z mlekom? Ljubljana — Port Artur. Piše se nam: Ves teden je bilo živahno po ljubljanski okolici. Časopisi so kar švigali iz rek v roke, od hiše do hiše. Ljudje, ki se niso nikdar brigali za javne zadeve, so zdaj nestrpno pričakovali novic iz mesta. — Posebno so bili radovedni na poročilo o zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega. Tu se je imelo odločiti, ali bo mir, ali se začne boj. Združeni kmetovalci ljubljanske okolic« so bili pedali županu Hribarju svoj ultimatum: Ali naj župan ljubljansko prebivalstvo pomiri do 4 oktobra, da se mirno pogodi s kmeti, ali pa se s 5. oktobrom ustavi dovoz mleka v mesto To je bil torej čisto pravilen ultimatum, kakor ga stavi ena država drugi, preden začne vojsko. V rokah župana Hribarja je bila torej usoda naših zajtrkov Župan Hribar pa tej nalogi ni bil kos. Storil je velikansko nerodnost, ki se je takoj ma ščevala. Namestu da bi bil stopit sam kot zastopnik mesta v prijazen dogovor z zastopniki kmetovalcev, je nastopil proti njim v občinski seji z oholim prezira-njem, kakor bi bili vsi njegovi sluge, ki ga morajo ubogati. Pri vsakem boju za cene ali za plače se doseže vedno največ s prijaznostjo, a posledica neprijaznosti je vselej mezdni boj — štrajk. G »tovo bi bil župan Hribar izlepa dosegel zmerno ceno, ker izpočetka ni bile v ljubljanskih okoličanih prav n<č bojevitega duha. Saj jih vidimo, kako fLgmatično in ravnodušno hodijo vsak dan po ure daleč za svojim zaslužkom. A kaj je storil župan Hribar? Najprej ji prezirljivo rekel, da take brezimno pisa nje On lahko v koš vrže. Kaj bodo taki kmetovalci pisali mestnemu županu, kot bi bili Njemu enaki! Nate je jel norčevati: Bom pa vseeno prečital pismo, ker je „pre-značilno". Naj le začno kmetje je zbadal, potem je Nam le čestitati; se bo vsaj pokazalo, kako znamo Mi premagati kmeta. Do bra polovica mlekaric ie že na naši strani, se je hvalil, imenoval okoličanske mlekarje ^brezvestne agitatorje", ki „slepijo" in predrzno izzivajo", ter je sklenil svoj odgovor s pozivom da se naj meščanstvo z vso odločnostjo ustavi kmetovalcem. S tem je bila vojska napovedana. — Se nikdar ni neben mestni župan tako lahkomišljeno in oholo postopal v najvažnejši mestni zadevi — v preskrbovanju z živežem! Kakor smo rekli, so bili do tega trenutka kmetje pripravljeni na vsak dogever. A ko so izvedeli o občinski seji, se jevse prebrnilo Ko so čitali okoličani v listih poročilo, kako je bila zavrnjena njihova ponudba, tedaj je završalo med njimi. »Tako se govori znatni!" so klicali. „Ali smo mi mestni hlapci ?" „Bojkotirajmo mesto !" Takoj so se organizirali, in še tisti, ki so bili prej pripravljeni, se vdati, so zdaj potegnili z drugimi in sklenili zavezo, da se ne vdajo za no beno ceno. V vsaki vasi so določili zaupnike, ki so šli od hiše do hiše in naredili v velikem krogu poldrugo uro v polumeru okoli vsega mesta popolno blokado. Kakor sovražnik, ki oblega mesto, so zastavili svoje straže na vseh potih, ki vodijo v mesto. In tako si stojita zdaj nasproti dva zastražena pasova: Ob mitnicah mestni pazniki, ki stražijo mesto proti okolici, zunaj ob cestah pa kmečki pazniki, ki stražijo okolico proti mestu. Danes zjutraj so bili prvi na nogi h žandarji. Na vse zgodaj so že hodili po vaseh in rekli mlekaricam, da lahko brez skrbi vozijo v Ljubljano, ker jih ne sme nihče ustaviti ali jim s silo braniti, da vozijo v mesto. Ogromna večina mlekaric pa se ni zmenila za to, in če y. žandar vprašal: Mati, ali imate pripravljeno ?" je rekla : .Imam, peljem pa, kadar sama hočem". Tačas je bil pa že okoli mesta zastražen ves pas. Ob cestah in pe polju so stali možje, ki so pazili na vsak voziček. Nikomur niso rekli nič žalega, samo vsakoga so prav pomenjivo pozdravili. Videli smo n. pr. na plotu sedečih šest mož, sredi med njimi je bil žandar z nabito puško. Pride mimo ženska z vozičkom. „Mati, imate korajžo, da mleko vozite ?" jo vprašajo. „Samo pe-teršilček in korenje !" se odreže in vezi dalje. Vršilo se je vse večinoma v popolnem miru, samo par burnejših slučajev se je menda primerilo. Nekoga so naznanili orožniki, ker je udaril s koso ob tla pred mle karico. Najbolj trdno so držali Posavci in St. Vidci; nekaj mleka je prišlo samo od Laverce, pe Poljanski cesti in z Barja. Z Viča so bile mlckarice prejšen večer dostavile nekaj mleka, a izjavile, da z drugim jutrom prenehajo Na vprašanje, ali upajo, da na ta način zmagajo, odgovarjajo kmetje: „Gotovo. če držimo vsi skup « Pri Šiški je bil neki mlekarici prevr-njen voziček. V tukajšnjih prodajalnicah mleka se prodaja danes liter mleka po 20 vin. Tako je bila danes zjutraj Ljubljana — brez mleka! Ni bilo prijetno, ko smo čakali na zajutrek, pa ga ni bilo od nobene strani. Izkušali smo po soldaško s črno kavo, a nam ni šla v tek. Dolgih obrazov je bilo po mestu vse polne. Dajte nam mleka, pravimo, in pogodite se med sabo, kmetje in gospodje na magistratu, da se ta neokusna šala kmalu konča! Združeni kmetovalci nam poročajo: Vsi tisti, kateri želijo mleko in se pripravljeni po 20 v. liter plačati, se lahko obrnejo pismeno na združene kmetovalce v Ljubljani, kateri jim preskrbijo donašalce. Iz Dravelj nam pišejo: Imenitno zna računiti „Slov. Narod", mi kmetje ga le občudujemo za njegovo modrost, kako on natanko preračuni, koliko mleka daje ena krava na leto in piše, da krava molze 14 mescev; koliko mesecev pa ima leto? mlečni zadevi. A .Slovenec" zavzema pri tem tisto stališče, ki je edino pošteno in vredno dostojnega političnega lista. Nepošten je bil „Narod", ki je svoje bravce čisto enostransko informiral, ker je priobčeval barsbsko sirove dopise enih, ki kmeta sramote, kmečke dopise, ki jih je dobil, je pa vse zavrgel. S tem je Ljubljančanom slabo ustreženo. Mi nikogar ne zmerjamo in nikomur ne kratimo zaslužka ali hrane. Pač pa smo odprli svoje predale vsem slojem, da pošteno in odkrito povedo o njih svoje gospodarske težnje. Gospodarske stvari se ne smejo vlačiti v osebno politiko, to je naše stališče bilo vedno in je tudi zdaj. Vsak človek pa ima pravico, da se posluša njegov glas, bodisi baron ali kmet, meščan ali poljedelec, delavec ali uradnik, ker le iz dogovora se dd doseči pametna pogodba. Torej naj oni, ki jim kak dopis v „Slo- Gespodom pri „Narodu" ni znano, da krava nosi 9 mescev in da pred teletenjem naj manj 2 meseca ne molze; to mora vsakemu izobraženemu človeku biti znano, sicer nam je pa preneumno, da bi mi na takšne bedarije, kakoršne piše „Narod", odgovarjali. Sedaj je on pokazal, kakšen prijatelj kmeta da je. Kako nas zmerja in psuje o vsaki priliki z oderuhi, lenuhi, pijanci, goljufi itd., kako se v svilo oblačimo, da samo 5 mescev na leto delamo, ves drugi čas pa ležimo in samo jemo in pijemo. Kmetovalci cele Kranjske! To je razžalenje našega stanu. Ce tudi smo kmetje, pa smo ljudje in poštenjaki ; mi se moramo leto in dan ubijati od zgodnjega jutra do poznega večera, ako hočemo preživiti sebe in svojo družino, ako hočemo vstati na svoji grudi. Le redko kdaj pride na našo mizo pečenka in prav redko si smemo privošiti kozarc vin*,. Le poglejte nas, kakšni trpini da smo ! Že na obrazu nam lahko berete, da si ne moremo privoščiti, kakor Vi v mestu. Le poglejte enkrat naše žuljeve roke! Vse boljše moramo prodati, da zamoremo poplačati davke, vse boljše Vam prinesemo v Ljubljano, da se vam bolje godi, za nas je pa dober krompir. In zdaj si ia nesramni list, kateri se nam je dosedaj zmiraj prilizoval, dovoli nas tako sirovo in lažnivo napadati in nas blatiti pred svetom. Kmetovalci, sotrpini, zapomnimo si ga! Kar si je sedaj dovolil, to si bode še večkrat! Kmetovalci! v boj za naše čast, za naš stan in za našo grudo! Draveljčani. S P o s a v j a poročajo : Župan Hribar, glavni ravnatelj banke „Slavije" je predlagal v občinski seji mestnega magi strata, da mora imeti vsaka mlekarica na vozu tablico z imenom, mi mu pa povemo, da bodemo naredili tablice na voz, pa njegove table od banke „Slavije" bodemo potrgali z naših hiš in jih na voz pribili ali pa mu jih bodemo nazaj poslali. Gospod župan, Vi nas le tedaj poznate, kedar Vam denar prinesemo, drugače nas pa zaničujete, ne premislite pa ne, da marsikateri tisočak od nas zaslužite. Ako Vam mi odpovemo, potem se Vam bode Vaša modra glava ne-kol ko povesila, in to bodemo tudi storili Ako ne mirujete, Vas še bodemo v drugih listih priporočali, da Vas kmetsko ljudstvo bolje spozna Ne mislite, da smo tako neumni, kakor nas sodite. Več kmetovalcev. Materam, katere imajo male otroke, pa v Ljubljani ne dobijo mleka, smo mi pripravljeni zastonj postreči, ako pridejo na naš dom. Kmetje iz ljubi j. okolice. Kmetovalci iz ljubljanske okolice nam poročajo, da so sklenili, da bodo držali toliko časa ustavljenje mleka, da se jim ugodi cena 20 v. za liter, ako bi se pa ne mogli zbližati z mestom, po tem oa naredijo svojo mlekarno in začnejo pošiljati mleko v Trst, kjer stane liter 28 v.; toliko časa bodo pa delali sirovo maslo, za katerega je veliko vprašanje, Onim, ki jih hočejo zatirati, pa želijo do ber tek pri prežgani juhi! Neresnica je, kakor se nam da nes poroča, po mestu razširjena govorica da bi loška mlekarna bila pripravljena dajati mleka v Ljubljano po 10 v. liter. Podjetnik ni v nikaki zvezi z županom. Posestnik izPosavja nam piše: „Narod" piše o nas, da smo goljufi, izpi-tani magnati in oderuhi. A naj le pride tak pisač pogledat, kako se nam magnatom godi na polju in v hlevu! Koliko prej imo vitih posestnikov je zdi j že propalo ali so silno zadolženi 1 Mi ljubljanski okoličani moramo delavce mnogo dražje plačevati, kakor pa kmetje po drugih krajih. Letos smo ob žetvi plačevali ženjice po 1 gld 50 kr. s hrano, tako da nas je stal z vsem skupaj delavec po 2 gld na dan. Cena ,brozgi<;, kakor piše .Narod", se ne sme vzdigniti, to je res, a mi Posavci prodajamo le naturno mleko, ne pa brozge. Ljubljanski magistrat ima dolžnost, da skrbi, da se brozga ne prodaja. Nepoštenost in hinavščino očita „Nared" .Slovencu" v pisanju o vencu" ni všeč, napišejo svoje misli in jih naj nam pošljejo ! Prepričani smo, da dosežemo na ta način več, kakor s takim puhlim zmerjanjem, kakor dela „Narod". Občni blagor, za katerega smo poklicani delati, se doseže le, če se upoštevajo glasovi vseh stanov! Uredništvo »Slovenca". Iz delavskih krogov smo dobili z ožin m na včerajšnji „Narod" danes opoldne občimo. jako zanimiv dopis. Dopis pri- lj Cesarska maša. Včeraj ob 10. je opravil v stolnici mil. gosp. stolni dekan Andrej Zamejic pontifikalno sveto mašo za Nj. Veličanstvo presvetl. cesarja. Sv. maše so se udeležili dež. glavar Oton p 1. D e t e 1 a z dež. odbornikom g. G r a s-s e 1 i j e m , zastopniki vseh c. kr. uradov, srelnjih šol, magistrata in mnogo drugega občinstva. lj Hrvaški pevci v Ljubljani. Hrvaško pevsko društvo „Kolo" namerava jrirediti v Ljubljani koncert. lj Volilna reforma tudi predsinoči ni prišla na dnevni red občinske seje. De-avci pravijo, da se zato dela toliko hrupa zaradi mleka, da bi se odvrnila pozornost delavcev od volilne reforme. lj Ljubljansko II. državno gimnazijo prično sigurno graditi pri-lodnjo pomlad. lj Priporočljiv tapetnik je I. Z. Izučen je sicer čevljarstva, pa mu menda ta stan ne diši. Pred par dnevi je dobil od nekega gospoda v popravilo dve žimnici vredni 80 K ki ju pa ni popravil, ampak prodal na starini za prav ničnostno ceno. Policija je čevljarja aretovala in ga bode izročila sodišču. lj Tujoi v Ljubljani. Meseca septembra t. 1. je došlo v Ljubljano 4200 tujcev — 309 manj kot meseca avgusta in 100 več kot v istem mesecu lanskega leta. lj Nezgoda na Trnovskem pristanu. Danes opoldne je neki voz s konjem zdrčil s trnovskega pristana v Ljubljanico. Konje so hitro rešili, voz pa je šel popolnoma v vedo, vendar so ga pozneje s pomočjo ljudi potegnili iz vode. lj Najden je bil dne 28. pret. m. na Sv. Petra cesti velik zavitek različnih sladkarij, ki se nahajajo na mestni policijski stražnici. Kdor jih je izgubil, naj pride po-nje, da se ne pokvarijo. — Najden je tudi zlat ščipalnik in manjša vsota denarja. lj Tatvina. Gostilničarki AniDebev-čevi je bilo v noči 3. na 4. t. m. ukradenih iz njive na Mirji 150 zeljnatih glav. Osumljenec je baje znan. lj V Gorici je otvoril g. J o s. M a -k o v e c pleskarsko obrt. Po svetu. Domače živali pred potresom v južni Italiji. Kakor pravijo prebivalci tistih pokrajin, ki so bile ob potresu močno prizadete, so domače živali tisto noč, ko se je prigodila proti jutru potem katastrofa, to na svoj način prej naznanjale. Potres je bil preti jutru ob pol treh in okrog polnoči so postale domače živali zelo nestrpne. Psi so zelo lajali, petelinje so peli neprenehoma, svinje so letale po stajah brez miru semintja itd. Mogoče je vse to zapopadeno v nekaterih posebnih čutilih, ki jih človek nima. Tako morda kakor ptice, ki vedo natančno za smer, kamor letijo v jeseni ali čebele, ki se posebno odlikujejo v sličnih zmožnostih. Morda so spoznale živali iz atmosfere, da se bliža katastrofa? Seveda je to komaj mogoče - zlasti pri tektoničnem potresu Drugače pa je, ako je postal potres vulkanič- nem potem. Kako se je igralec rešil žene. Izvošček Abelard vozi po Parizu svoj voz s taksomerom. No, pa ni bil to vedno mož, ki sedi visoko na kozlu in vodi dvoje kljuset preko cest in ulic Včasih je bil izvošček Abelard gledišni igralec, včasih je imel na leto 10000 frankov. Srečno je živel tedaj in srečen bi bil ostal tudi dalje, da se ni pokazala nekoč - njegova žena. Ksantipa je bila in hudo ga je zasledovala na vseh njegovih potih. K sodniku je šla J in izposlovala je tam, da ji je moral nelju-beznivi mož odstopiti del svoje plače. Ampak to je bjl karakter! Sklenil je, da ne, pa je raje pustil slažbo, kakor svoj sklep. Tiho jo je mislil popihati daleč kam, ali Ksantipa mu je bila za petami! Na Grško je mislil, bogvekam vse, ali ženska mu je prečrtala vsa potB. No, ostal je „mož jeklen". Da ji ne bi stalno ničesar plačal, je šel za izvcščka. Tam ga ne more sodnija kontrolirati, koliko dobi in koliko je treba, da odstopi svoji Ksantipi. Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Telefonska In brzojavna porotna. Dunaj, 5. oktobra. V današnji seji sta po prečitanju došlih vlog govorila notranji minister in minister za deželno brambo. Nato je izjavil predsednik, da je odtegnil včeraj Sternbergu besedo, ker ga je napačno razumel, prekliče svojo odredbo ter prosi Sternberga, naj se obnaša po parlamentarnem redu. Sternberg izreče na to svoje ob- | žalovanje ter mirno brez kakih razburljivih prizorov nadaljuje svoj govor. Po končani ] debati o vladni izjavi bo poslanec Šuklje utemeljeval nujni predlog za splošno; in enako volivno pravico. Dunaj, 5 oktobra. Italijanski klub je vložil dva nujna predloga: 1. Dovoli se naj tržaški občini, da s svojimi in s stroški drugih italijanskih občin ustanovi pravno in modroslovno fakulteto z italijanskim učnim jezikom; 2. da se priznajo vseučiliški študiji v Italiji tudi v Avstriji z edino izjemo, da se morajo absolvirani pravniki podvreči še eni izkušnji pri prizivnem sodišču svojega prebivališča Reka, 5. okt. Govori se, da je resolucija hrvatskih poslancev napravila na dunajske vladne kroge velik utis. Isti se boje, da nastane nevarnost za Avstrijo, ako pride do sporazuma med Hrvati in Madjari in da ne bodo mogli računati na Hrvate, ako se •dnošnji z Madjari poostre do skrajnosti. Reka, 5. okt. Resolucijo hrvaških po slancev niso podpisali dalmatinski poslanci avstrijskega drž. zbora in ne Iitrani, baje radi magiarofiiskega duha resolucije. Praga, 5. oktobra. Iz raznih čeških mest in industrijskih krajev so naznanjene deputacije delavstva k mauifestaciji za splošno in enako voIivbč pravico dne 10. oktobra. V delavnicah železa in strojev so se delavci dogovorili z gospodarji, da 10. oktobra ne bodo delali. Oklic delavstva k demonstraciji 10. oktobra je policija za praški okraj prepovedala. Brno, 5 oktobra Danes je mir. Ker močno dežuje, tudi to preprečuje nadaljnje demonstracije. Poroča se, da Pavlik ni bil Moskva, 5. oktobra. Patrulje hodijo pe mestu, da preprečijo umore, ki se vsak dan dogajajo. London, 5. okt. Na Finskem so novi resni nemiri, Vrše se krvavi boji. Vsak dan je pričakovati ondi splošne ljudske vstaje. Kronstadt, 5. oktobra. Tu se je zopet pričela delavska stavka. Berolin, 5. okt. V južni Afriki so na teritoriju, ki je pod nemško oblastjo odkrili veliko zaroto Burov proti vladi in nemškim naselnikom. flleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 n m a m a Čas opazovanja Stunje barometra v m ni Temperatura po Celzija Vetrori Nebo .Sls ■5S- PH 4 9. zveC. 733-2 8-1 sl. jug jasno 00 7. zjutr. 7300 10 6 ti obl. u 2. pop. 727 4 10-1 sl. ssvzh. dež Srednja včerajšn|a temp. 7'6°, norm. 12'3°. Vabilo na Javen shod in redni letni občni zbor slov. kat. društva za radovljiški okraj na Ovsišah pri Podnartu v nedeljo, dne 8. oktobra 1905, ob 4. uri pop. VSPORED: 1. Nagovor predsednika, Jan. Vurnik. 2. Poročilo drž. in dežel, poslanca, Jos. Pogačnik. 3. Govor, dr. Evg. Lampe. 4. Poročilo tajnika in blagajnika, Mat. Mrak. 5. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. V slučaju lepega vremena se bode zborovalo pred župniščem K obilni udeležbi vabi odbor: Matija Mrak Janez Vurnik t. č. tajnik in blagajnik t. č. predsednik. Pri zgradbi vodovoda v Hotederšici se za prekopavanje zemlje iščejo 2038 3-1 ur delavci proti primerni plači. Več se izve ravnotam. Panorama Kosmorama tako ranjen, da bi bil moral umreti. Zavezal Dvomi trg Št. 3, pod »Narodno karamo". ga je neki zobozdravnik, ki mu je pozabil _ 2036 Ta teden NORVEŠKA. 2035 Velecenjene gospodinje ! Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov: Vam v korist edino le spodaj J označene. 26-2il| žf/P/K*. UBLJANSKE TESTENINE >ripoznano najboljše! ^ltižbc 2039 3—1 Kuharica v • V • najrajši v zupniscu. Naslov povč upravništvo „Slovenca". Istrska vina nova, si adka, mošt, rebul j a, m uškat, se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio posestniku v Rovinju, Istra. ožilja se točno. Nepoznanim naročevalcem po povzetju. 1919 8—7 zavezati predrto aterijo in tako je Pavlik izkrvavel. Budimpešta, 5. oktobra. Fejervary se je 1 Dunaja vrnil v Budimpešto ter poročal ministrstvu o avdijenci ter o nekate-lih izpremenjenih točkah programa. V ponedeljek bo zopet sprejet skoro gotovo s Kri-stc.ffyjem od cesarja v avdijenci. Peterburg, 5. okt. Stes'ja toži časnikar N a š i n , da ga je Steselj imenoval „cgleduha" in .lopova" ter izgnal iz trdnjave, ker je v »Novem kraju" resnično poročal o položaju Port Arturja. Steselj je okreval od mrtvoudnega napada. Peterburg, 5 novembra. Z ozirom na novo organizacije ruske mornarice so dobili vsi mornariški častniki, katerih izobrazbi več ne zadošča novim določilom, obvestilo, da bodo nrairovljeni, predno do sežejo za umirovljenje zadostno službeno dobo. Moskva, 5. oktobra. Ob 7. zvečer . ' , Več se izve pri Jos. Brščaku, poslo- včerai se je na metropolitanskem vrtu raz- vodja nQosp druš(va« pri Sv. Mihelu. letela b1 raba ' 2037 3—1 Naravni dobri brinjevec 1673 16-9 se dobi pri j v — I L. Sebeniku v Sp. Šiški. Sprejmem učenca ** kojega veseli ključarska obrt. 2620 3—3 Nastop takoj. J. Rebek, ključavničar, Ljubljana. 2W izvsžGana ! rezBaria m sprejme takoj v trajno delo Janez ©Rom, mizarski mojster v _i Skofjiloki. Večja trgovina z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem, katera je prav dobro vpelj na, se proda iz proste roke pod jako ugodnim' pogoji Kje pove upravn 1963 3 -3 Radi izredno velike zaloge blaga se prodaja isto že pred začetkom sezone pod lastno ceno. Največja izbera obleke za gospode, športnih oblek, površnikov, športnih sukenj, zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov kakor tudi oblek za dečke in otroških kostumov. Najfinejše izvršeni damski kostumi, jopice, paletoti, plašči, ovratniki, krila in krasne bluze. Najnovejši ševiotali double poldolgi paletoti se prodajajo od 6 gld dalje brez konkurence. Naročila po meri iz angleškega in francoskega blaga se izvrše najhitreje in najfineje na Dunaju. 1998 6 5 Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Naprodaj je 2024 3 2 kmetijsko posestvo z gospodarskim poslopjem s 5000 m" regu- lovanih vinogradov, nasajenih s staro trto, s sadnim vrtom, približno 40 oralov lepega gozda, mešano s hrastovim, bukovim in smrekovim lesom, ter 30 oralov travnikov in vrtov vse v dobrem stanu, večinoma njive prve vrste. Vse se nahaja skupno v Pavli vasi. Cena 20.000 K. Natančna pojasnila daje Janez Pungerčar, posestnik, Pavlavas-Tržišče (Dolenjsko). Razpisuje se služba 2-1 organista in cerkvenika Prednost ima oženjen rokodelec. Župni urad Podgradom, P. Rudolfovo, Naprodaj je vsa novo izdelana sobna oprava. v Žrebanje nepreklicno 19. oktobra 1905 Glavni dobitek kron 30.000 kron Srečke vdovskega in sirotinskega zaklada a 1K se dobe v vseh menjalnicah, c. kr. tobakarnah in loterijskih kolekturah, kakor tudi pri menjalni akcijski družbi „Merkur", Dunaj I., in njenih filijalkah. 1979 4 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri Irebanjlb pri izžrebanju najmar\j-šega dobitka Promese za vsako žrebanje. K u I a n t n a zvršitev naročil na borzi MeiijariCna delniška drutoa „ M K il C t . Wo!l?«ilp 10 in 13 Ou**ai. I., StreMeassp 7 $9> Pojasnila v vseh guftpudiiatlfc in tluunoniit stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh čpokulaoljsklh vrednostnih paptrjov in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aaioienlb lf.u»iito t« ifin—107 Uuajalei) m odgovorni urednik. Or. Ignacij Žitnik. tisk „iwumsku UsKaiuo" v L,iuui|ani.