PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
m.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 18 (12.650)
Trst, četrtek, 22. januarja 1987
Craxi namerava zapustiti Palačo Chigi, Martelli pa ne pristaja na »štafeto«
Previdno taktiziranje političnih strank potrjuje nevarnost predčasnih volitev
RIM — Craxi se pripravlja, da zapusti Palačo Chigi. To je vsaj moč sklepati iz pobude predsednika vlade, ki se je odločil, da pošlje tajnikom petih strank vladne koalicije in predsednikom parlamentarnih skupin »poročilo« o dejavnosti obeh vlad, ki jima je Predsedoval od avgusta 1983 do danes. Gre za neobičajno pobudo, ki zveni kot nekakšen poziv h končni oceni delovanja vlade. Vendar, če Craxi Podaja svoj obračun, njegov oproda v stranki Claudio Martelli ostro polemizira z demokristjani in pravi, da ni nikjer rečeno, da bo do štafete prišlo. »Ne razumem trdi socialistični podtajnik — na osnovi katere logike, ki naj bi jo javnost sprejela, je moč zahtevati, da se vlada, ki je delovala dobro in še deluje dobro v nekem določenem trenutku iz zgolj strankarskih Potreb ali zaradi strankarskega ravno-yesja zamenja z drugo, ne da bi preučili, v katerem kontekstu, s katerim Programom in s katerimi idejami. Še odločnejša je kritika stališča krščanske demokracije v zvezi z jedrsko energijo. Martelli pravi, da je o tem vprašanju možen dogovor, vendar pa demokristjani sploh nimajo stališča, saj obstaja po eni strani stališče Orsi-nija in Andreatte na zasedanju v Genovi, to je brezpogojna opredelitev za jedrsko energijo, po drugi pa predlog Bodrata, ki je za moratorij in zavzema torej stališče, ki je zelo blizu socialistični stranki.
Polemike v petstrankarski koaliciji se torej živahno zaostrujejo, kljub poskusom »razjasnitve«, ki so v teku. Ta razjasnitev bo vsekakor predmet parlamentarne razprave, saj je minister za odnose s parlamentom Mammi včeraj sporočil načelnikom parlamentarnih skupin poslanske zbornice, da je vlada pripravljena na razpravo o političnem stanju, do katere bo prišlo takoj ko bo ministrski predsednik Craxi zaključil krog posvetovanj. Komunist Zangheri je to sporočilo komentiral s trditvijo, da so zahteve komunistične partije
prisilile vlado priznati nujnost, da pride do razčiščenja v parlamentu. Po mnenju predstavnika KPI je treba sedaj preprečiti odlašanja in zavlačevanja.
Nadaljujejo se tudi srečanja med voditelji petstrankarske koalicije in v ta krog sodi dolg pogovor med de-mokristjanskim tajnikom De Mitom in njegovim liberalnim kolegom Altissi-mom. Tudi ob tej priložnosti je bil govor o predčasnih volitvah, vendar po sklenitvi »predvolilnega pakta« med petimi strankami za novo zakonodajno
dobo, ki bi ji predsedoval socialist. Vendar, v kolikor bi obstajala možnost tako trdnega političnega sporazuma in tako gotovega zavezništva, ni jasno, na kateri ustavni osnovi bi lahko predsednik republike razpustil parlament. Komunisti so že govorili o atentatu na ustavo in, ko je postalo liberalcem jasno, da so ga polomili, so poskušali minimizirati in tudi demantirati govorice ter so poudarili, da so proti predčasnim volitvam in da referendumi sploh niso taka tragedija, kot hočejo nekateri prikazati. G. R.
Strauss
revidira
nacizem
MARJAN SEDMAK
Ena od tem, ki so navzoče v sicer medlem predvolilnem spopadu v ZRN, je tudi tista, ki se nanaša na odnos Nemcev do preteklosti in še posebej do dvanajstletnega nacističnega obdobja njihove zgodovine. Gre za temo, ki sodi v širše poglavje tako imenovane nemške nacionalne identitete.
Za aktualizacijo tega vprašanja je ves čas predvolilnega boja, posebej pa še konec minulega in v začetku tega tedna skrbel vodja bavarske CSU in - kot se je sam krstil - deželni oče Franz Jose! Strauss, po pisanju Frankfurter Rundschau drag gost tudi v Jugoslaviji, posebej kadar pride na lov (?). S svojimi intervjuji in javnimi nastopi je Strauss potegnil v politično areno temo, ki je na historiografski ravni že nekaj časa predmet tako imenovanega »prepira med zgodovinarji«. Zelo grobo poenostavljeno gre za spopad med zgodovinarji, ki obravnavajo obdobje nacionalsocializma v njegovi nemški specifiki in en-kratnosti (izraz je v tej polemiki uporabil sociolog J. Habermas), to je predvsem kot izraz hotenja in odločitve nemškega kapitala, ter med revizionistično šolo, ki skuša dokazovati, da se je Nemčija tudi v tistem obdobju ravnala po pravilih igre in zagrešila le to napako, da je krmilo prepustila človeku, ki je s svojimi zločinskimi nagnjenji in nerauvnovešenostjo pripeljal do katastrofe, ki se je nad Nemčijo zgrnila leta 1945.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada bo znižala davčni pritisk in bo krila škodo zaradi neurja
letti je podrobno poročal o tej škodi in naštel kraje, ki jih je ujma najbolj prizadela. Na severu pripada ta žalostni rekord Piemontu in deloma Liguriji, na jugu pa Kampaniji in Kalabriji, kjer je veter poškodoval mnoge javne infrastrukture, posebno ceste in železnice. Denar, ki ga je sinoči nakazala vlada, bodo neposredno upravljale dežele in posamezne pokrajine, ponekod v izrednih primerih pa tudi ostale krajevne ustanove, ki bodo zaprosile za podporo.
Ministrski svet pa se sinoči po pričakovanju ni odločil za podražitev bencina in ostalih naftnih derivatov, medtem ko je odobril reformo izredne dopolnilne blagajne, za katero se je zavzel minister za delo De Michelis.
(st)
RIM — Od prihodnjega leta dalje bomo plačevali manj davkov. Tako je optimistično napovedal finančni minister Visentini, ki je na sinočnji seji ministrskega sveta predložil zakonski osnutek za korenito reformo tako imenovanega davka na fizične osebe (IRPEF). Odlok, ki ga mora sedaj proučiti in seveda uzakoniti parlament, bi moral znatno omejiti davčni pritisk v državi, ki je trenutno med najvišjimi v Evropi. V prvi vrsti pa bo napovedana davčna reforma zadevala dohodke odvisnih delavcev in upokojencev, kot je večkrat obljubil sam ministrski predsednik Craxi.
Vlada je sinoči na predlog ministra za civilno zaščito Zamberlettija nakazala 1700 milijard lir za škodo, ki jo je po vsej Italiji prejšnji teden povzročilo slabo vreme. Zamber-
V senci težkega finančnega položaja
Sinoči redni občni zbor Društva Slovensko gledališče
TRST — Sinoči je v mali dvorani Kulturnega doma potekal redni občni zbor Društva Slovensko gledališče z namenom, da izvoli novi upravni svet.
Po uvodnem poročilu predsednika Boga Samse, ki je spregovoril o poslovanju v zadnjem obdobju, predvsem pa opozoril na dramatično finančno situacijo, ki bi 1. februarja znala privesti celo do zaprtja Kulturnega doma, se je razvila diskusija o bodoči podobi vodstva naše gledališke ustanove.
Podani so bili različni predlogi, sugestije, mnenja, mestoma tudi polemičnega značaja.
Do trenutka, ko zapiramo redakcijo, je občni zbor Društva Slovensko gledališče še v teku. O zaključkih in stališčih, ki jih je sprejel, bomo seveda še poročali.
Vladni odlok v skladu z ustavnimi načeli
Senat pričel postopek o goriški prosti coni
SANDOR TENCE
RIM Vladni dekret, ki podaljšuje veljavnost goriške proste cone do konca tega leta, je včeraj vendarle pričel svojo redno parlamentarno pot. Senat je namreč pozno sinoči soglasno potrdil, da je odlok v skladu z ustavnimi načeli in da ima zato istočasno pravico do pospešenega parlamentarnega postopka. Računajo, da ga bo senat odobril morda že prihodnji teden, nakar se bo z njim soočala poslanska zbornica, ki ga mora vsekakor nujno odobriti v roku dveh mesecev.
Poročevalec Jannelli (PSI) je na kratko obrazložil vsebino in pomen tega dekreta, ki ga je vlada, kot znano, odobrila na zadnji seji v letu 1986, v razpravo pa je sinoči posegel edinole komunistični senator iz Gorice Nereo Battello. Govornik je podčrtal, da bodo komunisti podprli ta odlok in hkrati pozval vlado, naj se čimprej izjasni, kako pravzaprav misli v bodoče ukrepati za
dokončno ter smotrno ureditev režima goriške proste cone, ki je v veljavi dejansko od leta 1948 in ki krije tudi ozemlje sovodenjske občine. V Gorici so namreč upravičeno zaskrbljeni zaradi usode proste cone in zato pričakujejo celovit normativ, ki bi enkrat za vselej preprečil letna obnavljanja veljavnosti teh ugodnosti, tudi zato, ker bi bilo res paradoksalno, da bi bilo Posočje oškodovano zaradi znanih (jalovih) polemik med Trstom in Furlanijo. Polemike bodo žal gotovo izbruhnile tudi v senatu, ki bi moral v kratkem začeti obravnavati vladni predlog o razširitvi nekaterih ugodnosti goriške proste cone tudi na tržaško pokrajino.
Pravni režim goriške proste cone je v marsičem podoben prosti coni, ki je v veljavi v Dolini Aoste. Vlada se je pred kratkim ukvarjala tudi s to problematiko in korenito revidirala ter posodobila tamkajšnjo prosto cono, ki pa nima z razliko od goriške, togih časovnih omejitev.
Tržaška pokrajina v 1985 prva glede bančnih vlog
RIM — Študijsko-raziskovalna ustanova SOME A je objavila v zadnji številki revije vsedržavnega bančnega združenja (ABI) Bancaria primerjalno analizo o obsegu bančnih vlog v Italiji konec leta 1985 nasproti letu 1984. Iz pregleda, ki sloni na podatkih emisijskega zavoda Banca dJtalia in zadeva vsako pokrajino posebej pa še ustrezne rezultate na posameznih gospodarskih področjih, izhaja, da so se bančne vloge predlanskim najbolj pomnožile v tržaški pokrajini, in to kar za 24 odstotkov v primeri s prejšnjim letom. To je seveda dokaz pičle naložbene dinamičnosti.
To pa tudi ni edina zanimivost, kajti močan poskok v vlogah — poprečno 15-odstoten — je bil zaznamovan nič manj kot v 20 pokraji-
nah, tako na primer v rimski za 15 in v pokrajini Aosta celo za 21 odstotkov. Po drugi strani je bila rast bančnih vlog v nekaterih pokrajinah nenavadno majhna, tako je znašala v Bologni komaj 2, v Rovi-gu 3 in v Trentu 5 odstotkov, kar je moč tolmačiti z dejstvom, da je tod varčevanje ubralo druge poti. Poizvedovanje ustanove SOMEA je v tej zvezi pokazalo, da so industrijska podjetja v milanski in turinski pokrajini leta 1985 mnogo manj segala po bančnih kreditih in se rajši zatekala k samofinanciranju, oziroma k tržnim kapitalom. Razvrstitev denarnih zavodov po trendu vlog pa kaže, da so bile najmanjše razlike v mestnih in kmečko-obrtniških hranilnicah.
Ker je že 23 let v ječi in ni znana obtožnica
Poziv društva pisateljev za osvoboditev Demaquija
LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je dobilo pred dnevi iz Združenja pisateljev Srbije tole spro-čilo: »Odbor sodi, da je dolžan javnost opozoriti na popolnoma izjemen, primer političnega zapornika Adema De-magija. Gre za pisatelja, ki je, kot srno izvedeli, v zaporu z nekajmesečno prekinitvijo 23 let. Demagi je, kot lahko presodimo, najdalj zaprti zapornik vesti v Jugoslaviji.«
In naprej: »Če je kak pisatelj obsojen zgolj zaradi tistega, kar je mislil, govoril in pisal, je dolžnost tega odbora, da reagira. Zato se obračamo na javnost in pozivamo odgovorne, da znova pretresejo obsodbo in ustavijo prestajanje kazni Ademu Demagiju.«
Slovenski pisatelji So sporočilo posredovali slovenski javnosti v prepričanju, da bo skupaj z njimi podprla v njem izraženo zahtevo. »Prepričani
smo namreč, da je vsa javnost dolžna prispevati k razreševanju tega in podobnih primerov«.
Sicer pa se o Demagiju kaj malo ve. Srbski pisatelji pravijo, da so podatki o njegovi inkriminaciji nedostopni. Ve se, da je bil sojen »in camera« po čl. 100 starega oziroma 114 novega kazenskega zakonika. O Demagiju je bilo mogoče več zvedeti predvsem iz dokumentov mednarodnih pisateljskih združenj, saj je bil častni član mnogih Pen klubov. To posredno dokazuje njegov status zapornika vesti, torej človeka, ki se ni zatekel k nasilju ali bi nasilje zagovarjal.
Odbor za zaščito umetniške svobode pri srbskem književnem združenju se je doslej zavzemal za »verbalne delinkvente«, zapornike prepričanja, pisatelje in umetnike v ječi. To ponavlja
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogajanja o meji med Kitajsko in SZ
PEKING — Glasnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve je sporo-čik da bodo ponovno stekla pogajanja o definiciji državne meje med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
Strokovne komisije obeh držav se bodo sestale v Moskvi, kjer bodo 9. februarja odprli prvi krog bilateralnih pogajanj. Kitajsko delegacijo bo vodil namestnik zunanjega ministra Qian Oichen.
Na meji med Kitajsko in SZ je prišlo v letih 1969 in 1970 do hudih oboroženih spopadov. Pogajanja o definitivno začrtani državni meji so se prekinila leta 1979, šele septembra lani pa sta se kitajska in sovjetska zunanja ministra domenila za ponovno odprtje zasedanj. Sovjetski partijski voditelj ne varčuje z napori, da bi državi in partiji normalizirali odnose. Glavna ovira pa sta še vedno Afganistan in Kampučija.
•	Strauss revidira nacizem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ta »revizionistična« interpretacija metodološko ne predstavlja posebnega odkritja: opira se na metodo redukcije, ki skuša skrčiti nacizem predvsem za zločinsko sprevrženost Hitlerja, njegovih najožjih sodelavcev in morda celo štaba, ki so mu načelovali, pri tem pa namerno pozablja na to, da je bil nacizem otrok veliko bolj obširno zastavljenega konsenza političnih centrov moči, katerih politika je bila politika obnavljanja nemškega imperializma, ekspanzije, socialnega darvinizma in še marsičesa drugega. Ta revizionistična šola skratka preskakuje dejstvo, da so Hitler in njegovi pred letom 1930 predstavljali samo eno skupino socialnih in političnih obupancev in skrajnežev in da bi to tudi ostali, če jih iz množice ne bi potegnil veliki kapital, ki je potreboval politično ost za izvajanje totalitarizma doma in oborožene ekspanzije navzven. Povsem nehote je na bistvo tega vprašanja te dni v povsem drugam usmerjeni polemiki odgovoril organizacijski sekretar SPD Peter Glotz rekoč, da se je treba zavedati, da mnogi politiki unije (CDU/CSU) niso samo dediči Adenauerja, marveč tudi dediči tistih industrijcev in konservativcev, ki so postavili na oblast Hitlerja.
Strauss ni zgodovinar, zato pa je politik. Hitlerja in vse zločine, ki jih je zagrešil nacizem, obsoja, vendar pa hkrati tudi relativizira: zločine so počenjali tudi drugi (njegovi primeri se nanašajo skorajda izključno na vzhodno in jugovzhodno Evropo, vključno z Jugoslavijo). Res da je Hitler na tem področju dosegel višjo stopnjo »popolnosti«, toda to še ne pomeni, da bi morali Nemci nenehno živeti v senci svoje preteklosti, če to tudi drugim ni treba. Ta skrajno sprevržena upodobitev ima dve karakteristični potezi: Hitler in nacizem sta v njej le še primerek iz vrste mnogih zločinskih »totalitarizmov«. Dvanajst let nacionalsocialistične zgodovine Nemčije pa gre le še na rovaš Hitlerja in njegove zločinske neuravnovešenosti.
Strauss, kot že rečeno, ni zgodovinar, marveč je politik: zgodovino potrebuje le za opravičevanje svojega sedanjega in prihodnjega političnega pragmatizma. Kot realpolitik in pragmatik pa Strauss nikoli ni skrival želje, da ZRN svojo moč in vpliv pokaže tudi v mednarodnih odnosih, če že ne globalno, pa vsaj nadregionalno, in če že ne splošno, pa vsaj selektivno. In to je tudi bistvo Straussovega izleta v historiografijo, kajti sporočilo se v resnici glasi: ZRN ne sme živeti v strahu (v senci preteklosti), da jo bo odločnejše uveljavljanje lastne moči spet privedlo v novo leto 1945. Prav v tem pa je tudi bistvo Straussovih nenehnih napadov na koalicijskega partnerja in zunanjega ministra Gen-scherja, ki mu Strauss očita, da tudi v koaliciji s konservativci nadaljuje zunanjo politiko iz koalicije s socialnimi demokrati.
•	Poziv društva pisateljev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tudi v Demaqijevem primeru, pri katerem so humanitarni oziri še posebej v ospredju, saj je obsojeni skoraj popolnoma slep. Odbor je ob tem v omenjenem sporočilu še zapisal: »Zavedamo se, da se ta primer nekoliko razlikuje od tistih, pri katerih odbor intervenira, predvsem zaradi skopih in posrednih podatkov, ki jih ima na voljo. Toda nezadostna obveščenost je v zvezi z okoliščinami sojenja in sodbe, obsežnosti kazni, pogojev prestajanja kazni, nedvomno tudi — kot je slišati — z ekstremnimi idejami, ki jih De-maqi zagovarja ali jih je zagovarjal pred obsodbo«.
Društvo slovenskih pisateljev in njegova komisija za zaščito mišljenja in pisanja sta v tej zvezi poslala odprto pismo zveznemu sekretariatu za pravosodje, od katerega pričakujeta, da »nemudoma javnosti posreduje vse informacije o človeku, pisatelju in državljanu Ademu Demagiju, ki prestaja že hujšo in daljšo zaporno kazen, kot je po naših zakonih sploh predvidena. Prav tako pričakujemo ne samo za ta primer, ampak za vse podobne sodbe, ki se izrekajo tudi v imenu slovenskega ljudstva v zelo ostrih oblikah, vse temeljne informacije o dokaznem materialu, obtožbah, poteklih procesov, zagovorih obtoženih, utemeljitvah sodb, kar je ne le civiliziran običaj, marveč dolžnost in pravica demokratične javnosti.
Od pravosodnih organov tudi želimo, da omogočajo novinarjem popoln in svoboden dostop do informacij, od množičnih občil pa, da takšne informacije v celoti in neprirejeno posredujejo. Skrajno skopo in pavšalno oblikovanje informacij brez vsakih stvarnih podatkov, opremljene z etiketiranji in navedbami hudih kazni, so v nemajhni meri tudi krive nesporazumov pri stališčih v jugoslovanski javnosti«, je zapisano v odprtem pismu, ki sta ga podpisala Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev in Veno Taufer, predsednik komisije za zaščito mišljenja in pisanja pri Društvu slovenskih pisateljev. (B. L.)
Po trinajstem dnevu bojev pred Basro še ni mogoče napovedati zmagovalca
Iransko-iraška vojna v odločilni fazi Nov poziv Sadama Huseina k pomiritvi
BAGDAD, TEHERAN — Iraški predsednik Sadam Husein je naslovil včeraj iranskemu prebivalstvu nov radijski poziv k prenehanju sovražnosti: »Pot do zmage islama je lahko samo pot miru«. Irance je povabil, naj se vprašajo, kaj je s tistimi 250.000 mladimi, kLjih je teheranski režim poslal doslej na fronto, potem obtožil Homeinija, da ni pravi musliman, ampak heretik, nazadnje pa ponovil iraške pogoje za pomiritev: obojestranski umik oboroženih sil do mednarodnega razmejitvenega pasu, izmenjava vojnih ujetnikov in sklenitev mirovne pogodbe, ki naj predvideva vzajemno nev-mešavanje v notranje zadeve.
Huseinov poziv je sovpadel s trinajstim dnem iranske ofenzive za zavoje-vanje drugega najpomembnejšega iraškega mesta ter industrijskega in naftnega središča južnega Iraka Basre. Padec Basre bi pomenil v najboljšem primeru zaenkratno odtrganje tega območja od zaledja, v najslabšem pa nastanek »iraške islamske vladavine«, oziroma uvod v nenadzorljivo širjenje muslimanskega integralizma vzdolž Perzijskega zaliva z nepredvidljivimi
Lepak v Teheranu, ki zgovorno priča o sovraštvu do iraškega predsednika	(Telefoto AP)
posledicami tudi v vidiku raztegnitve terorizma ter internacionalizacije konflikta; Washington, s katerega orožjem Homeini nadaljuje protiiraško ofenzivo, je dal pač razumeti, da bo v primeru padca Basre primerno posegel, čemu naj ne bi torej tudi kdo drug, kot se glasijo zaskrbljena ugibanja v zahodnih diplomatskih krogih.
Iranska vojska, v kateri je čedalje več mladoletnikov in ki uporablja vse pogosteje tudi letalske sile, se nahaja zdaj kakšnih 10 kilometrov pred Basro. Teheran že nekaj dni trdi, da jo bo zavzel, Bagdad pa odvrača, da ne, tudi zato, ker ima v rezervi posebne udarne sile, ki lahko vsak trenutek vskočijo tja, kjer se v obrambi pokaže vrzel. Dejstvo, da loči iranske čete od Basre samo 10 kilometrov, pa v resnici ne pomeni mnogo: »na pragu Basre« so namreč že od poletja 1982, ko je Homeiniju uspelo potisniti Iračane nazaj čez mednarodno razmejitveno črto, tudi sicer pa je Iran le za streljaj oddaljen od tega iraškega mesta onstran reke Šat-el-Arab.
Da Basra ne bo tako kmalu podlegla (če sploh bo), pravijo tudi na ameriškem obrambnem ministrstvu, češ da si stoji nasproti na vsaki strani po 200.000 oboroženih mož in da ni torej za zdaj moč reči, kdo bo zmagal. Pentagon dodaja, da so Iranci utrpeli doslej 40-50.000 smrtnih žrtev, Iračani pa polovico. Teheran daje seveda drugačne številke in prav tako Bagdad, saj imata oba interes, da lastne zmage napihujeta.
Vsekakor drži, da gre te dni za odločilne bitke, ki so toliko silovitejše, ker se začne v ponedeljek v Kuvajtu islamski vrh, katerega se Iran noče udeležiti, pač pa se ga bo sirski predsednik Hafez Asad, čeprav podpira Homeinija. Asad se bo danes sešel z alžirskim premierom Bendžedidom, ki že dalj časa posreduje za prenehanje iraško-iranske vojne. Za to se je zavzel tudi glasnik kitajskega zunanjega ministrstva. (dg)
Učinki iraških bombnih napadov na Iran	(Telefoto AP)
Iranski vojaki na fronti pred Basro	(Telefoto AP)
Poročilo Franca Viezzolija ob umestitvi za novega predsednika ENEL
Družba ENEL predvideva v prihodnjem petletju 12.445 milijard investicij za jedrsko energijo
RIM — Medtem ko se na vseh ravneh stopnjuje polemika v zvezi z jedrskimi elektrarnami, družba ENEL zaenkrat vztraja pri svojem jedrskem načrtu. To jasno izhaja iz poročila novega predsednika vsedržavne družbe za električno energijo ENEL Viezzolija, ki je včeraj na tem mestu zamenjal dosedanjega predsednika Corbellinija, ki je bil sedem let na čelu te družbe. V svojem umestitvenem govoru je Viezzoli poudaril vlogo družbe ENEL kot tretje največje tovrstne družbe na svetu in po investicijah prve družbe javnega sektorja v Italiji, ki je, kot je dejal, peta najbolj industrializirana država na svetu.
Viezzoli je seveda obširno govoril o bodočih programih družbe ENEL. Ti programi bodo usmerjeni predvsem v kritje energetskih potreb države, ki morajo biti v skladu z načrti o bodočem razvoju države, še zlasti Juga. Pri tem bo treba »delati s čim manjšimi upravnimi stroški in s čim večjimi jamstvi za varnost in za spoštovanje okolja.« Ob tem je predsednik Viezzoli navedel podatke o investicijah v petletju 1987-1991, ko bo ENEL investiral 51.880 milijard lir za gradnjo novih elektrarn in potenciranje oziroma modernizacijo že obstoječih. 3.912 milijard lir bodo namenili hitroelektrarnam, 1.035 milijard geotermičnim elektrarnam, 15.785 milijard ter-
moelektrarnam, 12.445 milijard lir pa je predvidena investicija za jedrske elektrarne.
Viezzoli je sicer izrecno poudaril, da bo o izbirah razpravljala bližnja energetska konferenca in nato odločal parlament, vendar pa je že iz teh predlogov jasno razvidno, da se ENEL nikakor ne namerava odpovedati jedrski energiji.
Sicer pa se je na problematiko energetske konference navezal tudi minister za industrijo Valerio Zanone, ko je dejal, da bo treba, ne glede na stališča konference, upoštevati predvsem vprašanje varnosti in zaščite okolja. Zanone se, kot znano, zavzema za nadaljevanje programa gradnje jedrskih elektrarn in njegov včerajšnji poseg že jasno kaže na smer, ki jo nameravajo ubrati tisti politično krogi, ki zastopajo stališča o nadaljevanju izvajanja jedrskega energetskega programa v Italiji.
V tem tonu zvenijo tudi včerajšnje napovedi, da bo jedrska elektrarna Caorso v kratkem začela ponovno obratovati. Vsedržavna ustanova za alternativne energije ENEA je namreč včeraj objavila poročilo, iz katerega izhaja »dobra raven varnosti te elektrarne«. Poročilo je seveda predvsem tehničnega značaja in navaja nekatere nove varnostne ukre-
pe, ki so jih sprejeli v raznih oddelkih te elektrarne. Opravljen je bil torej pregled, ki ga je 20. novembra lani izrecno zahteval parlament in sedaj je mogoče zatrditi, »da obstajajo vsa potrebna jamstva o varnosti elektrarne«.
Vendar pa je poročilo izčrpnejše in navaja tudi ukrepe, ki bi bili potrebni, da bi bila ta elektrarna v skladu z najsodobnejšimi mednarodnimi predpisi. Odprto ostaja sedaj vprašanje, ali bodo nadzorni organi zahtevali najprej izpolnitev teh pogojev, ali pa bodo že sedaj dovolili ponovno obratovanje elektrarne.
Polemika pa medtem ne pojenja. Na ministrstvo za industrijo prihajajo odgovori na vprašalnik o jedrski energiji, ki ga je ministrstvo pred kratkim razposlalo raznim znanstvenim ustanovam, sindikatom in ekologističnim gibanjem. Razlogi in utemeljitve so seveda različni: po eni strani ENEL trdi, da bi opustitev jedrske energije v korist premoga stala državo 60 tisoč milijard lir, v korist nafte pa kar 121 tisoč miliard lir in da bi vsekakor odpoved tej energiji imela hude posledice za dobave energetskih virov državi. Po drugi strani pa 'številna ekološka združenja trdijo, da se Italija lahko odpove jedrski energiji brez večjih težav ali posledic.
Ustavno sodisce bo razpravljalo o enakopravnosti jezikov na Kosovu
BEOGRAD Odredbo ustave AP Kosovo o enakopravni uporabi albanskega in srbohrvaškega jezika in pokrajinski zakon o uresničevanju enakopravnosti jezikov bo ocenilo ustavno sodišče Jugoslavije, da bi ugotovili, če odstopata od ustave SFRJ. Proučili bodo tudi jezikovno prakso v pokrajini, kjer, kot kaže, favorizirajo albanski jezik.
To je epilog včerajšnje razprave o pobudi Veljka Mihailoviča iz Prištine, da bi ustavno sodišče predlagalo spremembe in dopolnitve iz kosovske ustave in pokrajinskega zakona o jeziku, da bi bila albanski in srbski jezik lahko izmenično na prvem mestu v poslovnih aktih, obrazcih, čekih, prospektih in drugih publikacijah.
Ustavno sodišče Jugoslavije ne more predlagati sprememb in dopolnitev republiških in pokrajinskih ustav, temveč lahko da samo mnenje o njihovi usklajenosti z ustavo SFRJ, ali pa preuči pojave, o katerih govori Mihailovič.
Mihilovič trdi, da je v poslovnih aktih v pokrajini albanski jezik vedno prvi, tako pa je tudi z imeni krajev, tudi s tistimi, v katerih živijo Srbi in Črnogorci. Ne vem, zakaj je tako, je dejal sodnik Dušan Štrbac, vendar če je osnova to, ker so Albanci v večini, je osnova napačna, ker živijo v Srbiji, v kateri so manjšina, (dd)
Sihanukova tiskovna konferenca
BEOGRAD — Predsednik Demokratične Kampučije princ Norodom Sihanuk je včeraj na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da mu je Vietnam predlagal pogovore z Samrinovim režimom v Phnom Penhu. Dejal je, da mu je vietnamski predlog in ponudbo, da bi bila pogajanja v Bukarešti, prinesel romunski predsednik Ceau-sescu. Takšna ponudba Hanoja po Sihanukovi oceni dokazuje, da so vietnamske sile v Kampučiji v težavah in da je Vietnam prisiljen začeti pogovore. Sihanuk je poudaril, da je njegova koalicijska vlada odločno proti takšnim pogajanjem. Dodal je, da so pogovori možni samo z Vietnamom, saj kampučijski problem ni samo notranji problem same Kampučije, temveč vprašanje, o katerem se morajo pogovarjati samo predstavniki Demokratične Kampučije z vlado Vietnama, ki je zasedel njegovo državo.
Predsednik Demokratične Kampučije je dejal, da je kljub temu pripravljen na pogovore z voditeljema režima v Phnom Penhu Samirnom in Senom, vendar samo pod pogojem, da priznata Demokratično Kampučijo kot zakonito državo, koalicijsko vlado pa kot edino predstavnico kmer-skega ljudstva, kot je to naredila OZN. (dd)
Italija o Djilasu
RIM Italijanski tisk je v pozitivnih tonih komentiral vest, da so pred dnevi jugoslovanske oblasti končno vrnile potni list prestižnemu notranjemu oporečniku Milovanu Djilasu, ki ima sedaj odprto pot za potovanja v tujino. Djilas, ki je star 76 let, je formalno zaprosil za potni list z namenom, da bi obiskal sina Aleksa, ki že nekaj časa živi in dela v Angliji. Pristojna telesa so mu odvzela dokument pred sedemnajstimi leti, takoj po objavi knjige »Nepopolna družba«, v kateri je avtor ostro kritiziral socialistično samoupravljanje ter predvsem njegovo birokratsko usmerjenost, tako da so ga posebno na Zahodu imeli in ga imajo še danes za največjega teoretika »jugoslovanske socialdemokracije«. Djilas, ki je nekaj časa presedel v zaporu, je tudi zaradi strogih vrnostnih ukrepov, ki jih je bil deležen, živel zelo odmaknjeno, v zadnjih letih pa je vzpostavil stike z mnogimi zahodnoevropskimi, predvsem pa italijanskimi časopisi, ki so pogostoma objavili njegove članke in intervjuje.
Vest o tem kolikor toliko nepričakovanem in seveda dobrodošlem sklepu beograjskih oblasti so objavili skoraj vsi vsedržavni dnevniki, ki pa se obenem sprašujejo, ali bo Djilasu sedaj res dovoljeno zapustiti državo. Milanski II Giornale, ki je dogodku posvetil posebno pozornost na prvi strani, objavlja krajši intervju z nekdanjim Titovim sodelavcem ter se ob koncu sprašuje, »ali je tudi v Jugoslaviji pričel pihati veter reform, ki prihaja iz Sovjetske zveze in ki ima svojega navdihovalca v Gorbačovu«. Rimska Repubblica pa v nepodpisanem dopisu iz Beograda potrjuje, »da se v Jugoslaviji rušijo mnogi tabuji in mnogi miti, vključno z mitom pokojnega predsednika Tita in celo njegove strategije v partizanski vojni«. (S. T.)
Zoprne obletnice
Stanislav Renko
Sreda, 14. januarja 1987 RAI TV - Politična tribuna:
PRVI NOVINAR: »Ob pravkaršnji 40-letnici ustanovitve MSI - ste kdaj pomislili, da bi morali svojo stranko razpustiti, kot to določa ustava? Ste novi lašisti ali niste, zanikate fašizem ali ga obnavljate?«
ALMIRANTE: »Non negare e non restaurare! To je naše geslo. Razpustiti? Ne! Dokler smo v Italiji četrta največja stranka in dokler naraščamo... sicer počasi...«
DRUGI NOVINAR: »Zakaj ste med seboj — kot pred porazom — "ca-merati"? Perche non cambiate, če nočete stranke obnavljati?«
ALMIRANTE: »Perchč mi piace. Saj tudi Francozi rečejo "camarade"...«
Torej: je že Testaurato"! Kot nekoč (na pr. na Trgu Goldoni na vratih glavnega bara so ukazali napisati: »E vietato Tingresso ai cani e agli Ebrei«), že — vseh 40 let — misovska mladinska organizacija maže tržaške zidove s še hujšimi protislovenskimi sramotilnimi napisi in še podpiše se povrh. Glede trajanja pa je resnica še bolj žalostna, saj Ducejeva organizacija je trajala samo 26 let, medtem ko Almirantejeva že 40. V naši deželi je ta danes namreč povprečno močnejši kot v skoraj vseh ostalih 19 deželah in se ima zato za zelo zaslužnega kar je v sredo tudi povedal, češ da je pri svojih 72 letih zaslužil manj naporna leta starosti ter da bo prepustil svojo funkcijo mlajšemu. Toda vse kaže, da se je že v nedeljo premislil in celo vsedržavni voditelj mazaških mladincev se je pridružil večini sedanjega vodstva s predlogom, naj kar še ostane. Seveda nima MSI-DN nobene zveze s pokolom na bolonjski železniški postaji in s črnimi teroristi, proti katerim se je prav v ponedeljek začela sodna razprava — po šestih letih! — in bila tudi — slučajno — takoj odložena za tri mesece, ker v šestih letih nobena vlada ni poskrbela za ustrezno dvorano, niti Craxijeva dolgoletna ne.
Vse to se dogaja kljub prav tako 40 let stari republiški ustavi (podpisani 27. decembra 1947), v kateri je zapisano: »Prepovedana je v kakršnikoli obliki reorganizacija fašistične stranke«. — In ker je med 75 določbami ustave, ki se ne izvajajo, tudi ta, so volivci Italije predpredlanskega 26. junija izvolili kar 42 fašističnih poslancev od 630 in 18 senatorjev od 322.
Tudi mirovna pogodba z Italijo (za katero še vedno ni na razpolago uradnega prevoda v slovenščino) bo čez tri leta stara 40 let in tudi v njej je s členom 17 prepovedana fašistična stranka, z njenim členom 15 pa so bile zajamčene naše narodnostne pravice, kar smo v našem dnevniku že tisočkrat zapisali in izvajanje tega člena zahtevali.
Četrtek, 15. januarja. — Še ena obletnica.
ODV. GIULIO CAMBER, iz melonarskega vodstva, je izjavil za tednik Meridiana: »...non hanno aggiunto niente a guanto la Chiesa triestina ha detto e fatto per difendere i diritti degli slavi in momenti in cui cid era piu pericoloso. Lesempio e guello di msgr. Santin che diceva messa in croato sotto il fascismo.«
MSGR. JAKOB UKMAR. V Spomenici slovenskih duhovnikov tržaške škofije »GRAVAMINA« v latinščini škofu Santinu 8. septembra 1946 — pred 40 leti v 5. točki od dvanajstih: »I fedeli di lingua slovena del decanato di Trieste che freguentano le cingue parrocchie di Trieste, nelle guali la parola di Dio viene regolarmente predicata anche in lingua slovena, non hanno mai udito il Vescovo parlare loro nella propria loro lingua, neanche dopo il mese di luglio delTanno 1943«. (Tako se glasi italijanski prevod iz latinščine v knjigi: Lavo Čermelj, »Il vescovo Antonio Santin e gli sloveni e croati«, Ljubljana 1953, ki še vedno ni prevedena ne v slovenščino ne v srbohrvaščino, kar velja tudi za Vivantejev »Irreden-tismo adriatico«, ker vse kaže, da urednik knjižnih izdaj našega ZTT izgublja več energije za zmerjanje urednikov našega dnevnika z mrhovinarji kot za prevode in izdajanje Čermeljevih in Vivantejevih dokumentarnih del.) Kot vidimo, gre za rahel melonarski poskus posmrtne rehabilitacije fašističnega škofa.
V petek, 16. januarja — seja občinskega sveta:
C.TE GIULIO STAFFIERI — Iz PD 17. januarja: »Glede najbolj spornega stavka novoletnega voščila, sklicevanja na refren o Rossettijevi domovini, kjer sme govoriti samo v italijanščini, je Staffieri dejal le, da je »sledeč navadi in modi voščil v več jezikih često nevarno, da se komu zameriš.«
ODV. GIACOMELLI (MSI-DN) — Iz II Piccolo 18. januarja: »Il MSI-DN con Giacomelli si e detto soddisfatto della posizione assunta dal sindaco per guanto riguar dav a il »caso vescovo...« — Bil je edini izmed občinskih svetovalcev, ki so torej nedvoumno podprli rasistično novoletno hujskanje komandanta (C.TE) in melonarskega župana!
Opravka imamo očitno z zelo značilnim protislovenskim soglasjem med listarsko, trenutno relativno najmočnejšo tržaško politično formacijo, in fašisti. S tem je bil v petek zvečer dosežen poosimski višek protislovenske zveze v tržaškem mestu prav s tem nevarnim protislovenskim melonarskim — fašističnim tfbnkubinatom ob globokega usmiljenja vredni prisotnosti — nejunaški in taktično dvomljivi, kljub pismu našemu uredništvu — žrtev, ki jima kopljejo grob. — Kdaj je namreč v sejni dvorani pod zvonikom Mihca in Jakca zadišalo (kot ob prihodu Cankarjevega Zlodeja v »Pohujšanju«) po blagoslovu rajnkega fašističnega tržaškega škofa. Prihajal je ta blagoslov iz globokega osmega kroga Dantejevega Pekla, kamor je ljubljenega škofa poslal sv. Peter, kljub usmiljenemu nasvetu pokojnega auberskega župnika Virgila, naj ga začasno pošlje v vice, dokler mu ne odpusti tistega neusmiljenega, nekrščanskega posmrtnega kaznovanja. Obenem pa naj z grenkobo v duši tvegamo parafrazo znane (srbske?) krilatice: »Lepo (in koristno) je biti slovenski občinski odbornik, toda tokrat prav gotovo ni slavno.«
Komunisti za okrepitev enotnosti F-JK ob ovrednotenju vseh njenih posebnosti
TRST — KPI meni, da so zgodovinske, kulturne, narodnostne, gospodarske indruge različnosti, ki označujejo deželo Furlanijo-Julijsko krajino bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti in temelj, na katerem graditi razvoj. Potrebni pa sta dejanska decentralizacija, ki naj prizna stvarno oblast in avtonomijo krajevnim ustanovam, in revizija deželnega statuta, ki naj ovrednoti vse posebnosti. Pod temi pogoji bo po mnenju KPI mogoče premostiti sredobežne težnje, okrepiti enotnost dežele in nakazati perspektive za vsestranski razvoj.
Komunistična partija je vprašanju enotnosti dežele, ki ga je načel list Messaggero Veneto, posvetila dober del razprave na deželnem komiteju. Rezultate analize pa je včeraj prikazal novinarjem deželni sekretar Viezzi s tiskovno konferenco v deželnem svetu. Razgovora z novinarji so se poleg deželnega sekretarja udeležili še številni deželni svetovalci.
Viezzi je v svojem uvodu naglasil, da je KPI posvetila veliko pozornost vprašanju enotnosti, ker se ji zdi, da gre za zelo občuten problem, ki se ga politične sile morajo lotiti z vso resnostjo. Razprava, ki se je ob tem vprašanju razvnela, prisotnost sredobežnih sil, ki težijo k razkrajanju Furlanije-Julijske krajine so, po oceni komunistov, odraz nezadovoljstva in slabega počutja. Oba pa sta posledica pretirane centralizacije deželne oblasti, ki je posledica dosedanjega sistema upravljanja. O decentralizaciji se sicer govori že precej časa, vendar vse je ostalo le pri besedah in tudi sedanji načrt odbora za postopno decentralizacijo ne ustreza potrebam, nasprotno gre le za formalistično potezo,
ki ne bi priznala dejanske avtonomije ne občinam ne pokrajinam. Viezzi, in z njim načelnik poslanske skupine Pas-colat, sta poudarila, da je treba priznati krajevnim ustanovam dejansko avtonomijo z večjimi upravnimi pristojnostmi. Dežele vsekakor ne kaže cepiti, treba pa jo je reformirati, jo prilagoditi novim potrebam z dejanskim ovrednotenjem krajevnih uprav in vseh posebnosti.
Po besedah deželnega sekretarja so v razpravi v deželnem komiteju prišli do izraza različni poudarki, ob njih pa tudi soglasna težnja po ohranitvi enotnosti in ugotavljanju, da ne obstaja neka »velika Furlanija«. Prispevki k diskusiji so bili, kljub razlikam, konvergentni, medtem ko se je v preteklosti večkrat dogajalo, da so bila stališča dokaj različna.
V okviru ovrednotenja posebnosti je treba po mnenju komunistov posvetiti veliko pozornost furlanskemu vprašanju. Gre za vprašanje, ki se je porodilo ob stiku z različnimi civilizacijami in kulturami in je zato lahko spodbuda za kulturo dialoga, za tolerantnost in sožitje, ne pa za neko zapiranje. Le na ta način se lahko uskladi željo po ohranitvi identitete in tradicije s potrebo po sodobnem razvoju. Dosledno s to vizijo KPI ocenjuje kot poskusni kamen za demokratizacijo družbe priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti z globalnim zaščitnim zakonom, ter priznanje in ovrednotenje furlanskega jezika in kulture.
Te probleme predvsem pa predloge za spremembe statuta bo poglabljala posebna komisija, ki jo vodi načelnik deželne poslanske skupine Pascolat.
Furlanija - %	.IS julijska *z-°spEf= krajina		Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau ZA SMUČARSKE TEKE	VAL PESARINA Pradibosco Prato Carnico Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine.	
Smučanje na CIMA CORSO Dl AMPEZZO Žičnice obratujejo vsak dan od 9.00 do 16.00	Valcellina Claut Cimolais ZA SMUČANJE	Karnijski Dolomiti Sauris . . . tvoja smučišča . . . 1250-1500 SAURIS Dl SOTTO Tel. (0433) 86000	Ovčja vas Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko Okrepčevalnice	
SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS Tri vlečnice, 4 proge, smučarski teki, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev. Bližina snega -prihranek pri bencinu	Matajur Zadruga za upravljanje žičnic 1320 n.v., 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik. Smučarski tedni od 8. 2. do 16. 3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI. Smučanje pred hišnimi vrati.	NEVEJSKO SEDLO 120-210 cm snega V JULIJSKIH ALPAH		
		Piancavallo 1300-2000 ■	PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART V DOLINI DNEVNA V SOBOTO 	 15.000-16.000 lir DNEVNA OB PRAZNIKU 	 19.000-20.000 lir ■	SMUČANJE NA URO PONEDELJEK - PETEK 	 3.500 lir na uro SOBOTA 	 4.000 lir na uro PRAZNIKI 	 5.000 lir na uro ■	SKRAJŠANA DNEVNA 5 UR PRODAJA NA PIANCAVALLU OB NEDELJAH 	 19.000-20.000 lir ■	SEZONSKA OD 1. JANUARJA ZNIŽANA ZA 30% ■ Informacije: SEDEŽNICA 0434/655126 - 655258		
T=(Js/>^7 prosta smuka V SONCU IN SNEGU Uprava postaje Ravascletto - Tel. (0433) 66033 — 66035				
za tvoje bele zimske dneve €!feni i^di sopra FORNI Dl SOTTO		AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO TRBIŽ I RABELJ j/m.	TARVISim iw* n*HTM mi’ Hišo?*	
VID VREMEC
Rinko Tomažič in drugi
39 tržaški proces 1941
Iz tiste razsodbe smo povzeli nekaj bistvenih ugotovitev: »Poveljstvo legije kraljevih karabinjerjev v Trstu je decembra 1940 prijavilo temu Posebnemu sodišču obtožence Viktorja Bobka, Giovannija Battista Postogno, Luciana Santaleso, Franca Udoviča, Josipa Ujčiča, Marijo Urbančič in Oscarja Caramore, vse iz Julijske krajine, zaradi vohunske dejavnosti v korist Jugoslavije in v škodo Italije. V naslednjem marcu 1941 so oblasti javne varnosti prijavile številne subversive (prekucuhe), ki so bili na čelu komunističnega in slovansko iredentističnega gibanja v Julijski krajini ali pa so bili njegovi nevarni pripadniki. Ker pa se je takoj pokazalo v teku preiskave, da je bila zločinska dejavnost nekaterih povezana oziroma sorodna s podobno dejavnostjo zgoraj imenovanih sedem obtožencev zaradi vohunstva, je bila ukazana združitev obeh kazenskih postopkov.
Po zaključeni preiskavi je bilo ugotovljeno, kar sledi: Javna varnost v Trstu je odkrila v Julijski krajini v juniju leta 1940 komunistično gibanje s središčem v Trstu in na kraškem tujerodnem območju, razširjeno na sosedne pokrajine Gorice in Reke.
To gibanje je nameravalo ustanoviti slovensko sovjetsko republiko, ki bi združevala vse manjšine Julijske krajine, Koroške in Jugoslavije. Glavni voditelji, ki so bili povezani s komunističnimi središči onstran meje, so se v ta
namen posluževeli škodljive propagandne dejavnosti prek ilegalnega tiska. Torej so obširno razpečevali podžigalni listič, imenovan Delo (glasilo Komunistične partije Slovenije) skupaj z drugimi lističi, tiskanimi v ilegali v omenjenih provincah.
Ta nevarna organizacija se ni omejila na propagandno dejavnost svojih idej, marveč je poleg tega pripravljala med slovansko manjšino pod italijansko oblastjo oboroženo vstajo za strmoglavljenje fašističnega režima. Zanj so trdili, da je odgovoren za dozdevno stanje zatiranja in suženjstva. V ta namen so osnovali prava in primerna ilegalna skladišča orožja, streliva in eksploziva.
V	komunistično gibanje je bila vključena liberalno-na-cionalistična organizacija pod vodstvom slovenskih izobražencev, svobodnih poklicev in univerzitetnih študentov iz Trsta, Gorice, Reke in Istre. Ta je sestavljala in razširjala propagandne lističe Plamen in Iskra. Komunisti in narodnjaki so našli določeno sporazumno točko na področju narodnih zahtev, ki naj bi po njihovem mnenju osvobodile ves slovenski narod izpod jarma tlačiteljev.
V	pričakovanju vstajniškega nastopa, ki bi moral slediti vstopu Italije v vojno proti Jugoslaviji, so skušali opravljati posebno vohunsko dejavnost prek periodičnih poročil, pisem, šifrarijev, gesel in radijskih oddaj. Hujskali so celo tujerodne vojake v naši službi, spodbujajoč jih k dezertaciji in pasivnemu odporu. Obenem so nameravali izvajati teroristično sabotažno dejavnost z jasno določenimi cilji, s pomočjo atentatov na komunikacije, železnice, javne ustanove, vojaške in industrijske objekte.
V	ta namen so uspeli osnovati v težko dostopnih krajih Krasa močna skladišča orožja, municije in eksplozivnega materiala, bomb in drugega, revolverjev in mitraljezov.
Taka zločinska dejavnost je razvidna npr. tudi na eni od zadnjih številk omenjenega propagandnega lističa Delo,
v katerem piše: »Vojaki! Dezertirajte na vseh bojiščih in pritegnite s seboj tudi svoje tovariše! Izdajajte več kot morete vsako tajnost v korist sovražnikov fašizma! Delavci! Poškodujte in uničite v tovarnah vojni material! Kmetje! Skrijte vse svoje pridelke in jih ne izročajte vojaškim oblastem! Ženske! Zahtevajte živila in podpore za svoje osirotele otroke in zase in pazite, da jih bodo pravično razdelili! Povsod škodujte fašizmu, da boste pospešili njegov konec! Slovenski delavci, uprite se tlačiteljem! Tovariš, pazi, da to glasilo ne pade v sovražne roke, ker je besen, saj čuti, da se bliža njegov konec! Slovenska mladina, najmanj zastrupljena od fašističnih laži, bo znala skupaj z italijansko mladino dvigniti se proti oficirjem in čez strelne jarke stisniti roko vojakom drugih držav!« f97)
Nadalje so med drugim še pisali, da se je gibanje iz Trsta, kjer je imelo svoje pogonsko središče, širilo v razne smeri Julijske krajine. Delovalo je po med seboj povezanih skupinah. Tako je bila na Opčinah skupina, ki sta jo vodila Vid Vremec in Bruno Stanič, skupina v Križu in Nabrežini, ki sta jo vodila Colja in Rukin, skupina v Divači, ki sta jo vodila Dujc in Škrlj, skupina v Ilirski Bistrici, ki sta jo vodila Viktor Bobek in Giovanni Postogna, skupina v Slavni pod vodstom Vadnala (ta je več kot desetletje sodeloval pri prenosu propagandnega gradiva, orožja in municije čez mejo). V Trstu je vodil gibanje Tomažič, ki so mu v vodstvu pomagali Budin, Abram in Uršič.
Orožje in municija sta bila že prej prenešena iz Jugoslavije na ozemlje italijanske kraljevine. Pri tem opravilu so pomagali Bobek in pripadniki Vadnalove skupine. Material so razmestili v majhna skladišča pri Žejah. Potem ko je Tomažič dobil od Zelena tisto orožje, ga je ukazal prenesti iz Žej na divaško območje.
(97) Glej opomba št. 96
Zanimiva pobuda CGIL o davčni politiki
Predlogi za pravično obdavčevanje so uresničljivi potrebna pa je nepristranska politična volja
Po podatkih Informativnega odbora o radioaktivnem onesnaženju
Meso, kruh, testenine in ječmen so (po 9 mesecih) še radioaktivni
»Neoporečni« so mleko, krompir, riž, jajca, ribe, perutnina, fižol
Sindikat CGIL je včeraj priredil javno razpravo o predlogih za pravičnejše in enostavnejše davke, ki bi jih plačevali vsi. Razpravo je vodil pokrajinski tajnik te sindikalne organizacije Roberto Treu, vanjo pa so posegli številni izvedenci za davčno politiko in posamezniki, ki so bili prisotni kot poslušalci.
V uvodnem govoru je Treu poudaril zavzemanje sindikata CGIL za uvedbo drugačnega davčnega sistema oziroma obdavčevanja, ki bi moralo biti primerno za vsakega državljana in ki ne bi več dopuščalo ogromnih davčnih utaj. Pot do uresničitve takega sistema je nedvomno še zelo dolga, vendar ni neuresničljiva. Veliko bi k temu prispevala prava politična volja, ki pa se, žal, skriva za številnimi in celo neslu-tenimi interesi. Dejstvo pa je, da so odvisni delavci tisti, ki so najbolj podvrženi izžemanju in da so višji socialni sloji tudi v tem pogledu privilegirani. Dovolj je, da si ogledamo davčne pole, zloglasne obrazce 740, ki so pravi Babilon. Dobršen del točk, členov in postavk je v teh formularjih popolnoma odveč, ponavljajo se in s tem nehote pripeljejo izpopolnjevalen do napačnega prepisovanja. Napačno izpolnjen formular pa za davčne državne urade predstavlja tudi eno izmed oblik davčne utaje. Prav zato je nujno, da se o davčni politiki v Italiji še dolgo diskutira in da se skušajo osvetliti vsi tisti zagonetni zapleti, ki so za marsikoga nepremostljivi. Sindikat CGIL je sicer že večkrat predstavil nekaj svojih predlogov, problem pa je že v dejstvu, da si niso vse sindikalne organizacije enotne glede reforme davčnega sistema in zato nastajajo nesoglasja, ki ne morejo imeti pozitivnega rezultata.
Resnica je vsekakor na dlani vsakomur, ki mora prej ali slej plačati kakršenkoli davek. Na področju davčne birokracije kraljuje popolna dezorienta-cija, v samih finančnih upravah obstajajo vidne oblike ljubosumja in nedoslednosti, kajti vsaka bi rada bila pristojna za ta ali oni davčni postopek, vsaka finančna uprava bi rada od davkov iztržila čimveč. Državne blagajne pa si z bolj ali manj redno plačanimi davki, z bolj ali manj fantazioznimi davčnimi "una tantum" pomagajo le toliko, da se zasilno izvlečejo iz raznih deficitarnih položajev. Po drugi strani pa davčna politika vsebuje tudi take zakone, ki hočeh nočeš sladkajo življenje tistim družbenim slojem, ki itak nimajo finančnih problemov. Nesmiselno je, na primer, da zakonodaja
drži na piki davčnega utajevalca pet let, če ga v tem času ne zasledi, pa se sodni postopek proti njemu avtomatično izniči. Neprimerno velik del davkoplačevalcev se namreč oslanja na možnost, da ga roka pravice ne bo dosegla in to se dosledno ponavlja. Predlog, da bi nadzorovanje nad davkoplačevalci izvajali temeljito in s pomočjo sodobne računalniške tehnologije, je tudi na včerajšnji razpravi naletel na odobravanje, v isti sapi pa je bilo povedano, da je tudi nabava računalnikov in namestitev usposobljenega kadra birokratski problem, ki zahteva svoj čas. O tovrstnih direktivah je obširno razlagal dr. Piccolo, član uprave tržaškega INPS. Skratka, odvisni delavci so edina kategorija, ki je najbolj podvržena davčnemu preganjanju, zlasti zato, ker nima takorekoč nobene možnosti, da bi utajila to, kar dejansko zasluži ali, če hočemo, da se preživlja natanko s tistim, kar mu ostane po neštetih odtržkih, ki jih delodajalec (sicer po zakonu) pridrži vsak mesec. Tudi v tem smislu je bil iznesen predlog, ki pa v določenem pogledu niti ni zanimiv: davkoutajevalce je treba preganjati z drastičnejšimi oblikami kot so navadne globe in zaplemba imovi-ne.
Verjetno najzanimivejši del včerajšnje razprave pa se nanaša na količino davčnih utaj v tržaški pokrajini. Mnenje, da so Tržačani "pošteni" je napačno. Žal ne obstajajo natančni podatki o tem, koliko in kako tržaški živelj izvaja goljufije, kaže pa, da so tržaški
trgovci, draguljarji in gostilničarji pravi siromaki v primerjavi z odvisnimi delavci. Izjeme so seveda izvzete. Po podatkih — nanašajo se na leto 1985 — ki jih je nanizal dr. Aniello iz urada IVA, je razvidno naslednje: med trgovci na drobno, prijavljenih je 4.605, jih 28% prijavi manj kot 36 milijonov zaslužka na leto. Od 128 zlatarjev, urarjev in draguljarjev jih 46% zasluži manj kot 36 milijonov, 26% pa celo manj kot 30 milijonov. Na las podobne so si davčne prijave krznarjev. Še bolj zanimiva je "davčna revščina" komercialistov in finančnih konzulentov, (ki so se zadnja leta razmnožili kot gobe po dežju in ki služijo prav na račun zapletenih davčnih formularjev); na 413 davčnih prijav je 92% takih, ki pričajo o manj kot 30 milijonskem letnem zaslužku. In še, 66% do 72% lastnikov javnih lokalov naj bi zalužilo komaj nekaj več kot kovinarji tretje kategorije.
Celotno včerajšnjo razpravo, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, bi torej lahko strnili pod misel, ki je bila skupna vsem govornikom: da bodo davčne obveznosti postale pravičnejše in enakopravna dolžnost vseh državljanov, je treba izvajati temeljit pritisk na celoten politični sistem, kajti ravnovesje med družbenimi sloji sloni tudi na doslednem opravljanju obveznosti.
Na sliki: polna dvorana trgovinske zbornice med včerajšnjo razpravo.
Odbor za informacije o radioaktivnem onesnaževanju, ki so ga ustanovile številne organizacije po černobilski jedrski katastrofi, da bi obveščale javnost o nevarnostih radioaktivnega sevanja, je tudi ta mesec izdal poročilo o stopnji radioaktivnosti, ki so jo zabeležili v nekaterih živilih.
Odbor opozarja na sledeča radioaktivna živila:
—	goveje, svinjsko, konjsko in ovčje meso (v teh živilih so izsledili maksimalno do 50 nanokirijev cezija 137 in cezija 134 na kilogram, srednja stopnja radioaktivnosti 4,5 nanokirija); predlagana alternativna živila so ribe, perutnina, jajca, sir, soja, fižol, grah, leča;
—	pšenična moka (do 15 nCi, srednja stopnja 3,2 nCi): koruzna moka;
—	kruh, piškoti, prepečenec (do 4 nCi, srednja stopnja 2,7 nCi): polenta, sladice s koruzno moko, krompirjevi kosmiči;
—	testenine (do 4 nCi, srednja stopnja 2,7 nCi): krompir, riž;
—	ječmen, oves (do 20 nCi, srednja stopnja 10 nCi): riž, koruza;
—	otrobi (do 25 nCi, srednja stopnja 12 nCi); zelenjava;
—	jabolka, hruške, orehi (do 4 nCi, srednja stopnja 2,3 nCi); grozdje, banane, kaki, agrumi;
—	lešniki (do 17 nCi, srednja stopnja 10 nCi); sončnična semena in sezamova semena;
—	gobe (do 900 nCi, srednja stopnja spremenljiva);
—	kostanj (do 9 nCi, srednja stopnja 4): grozdje, banane, kaki, agrumi.
Odbor priporoča prebivalstvu naj omeji porabo teh onesnaženih živil.
Za preglednejše primerjanje je Informativni odbor objavil tudi najvišje meje radioaktivnega onesnaževanja s cezijem 137 in cezijem 134, ki jih predvidevata italijanska zakonodaja in zakonodaja Evropske gospodarske skupnosti. V Italiji je dovoljena najviš- | ja stopnja onesnaženja s temi izotopi 2,1 nanokirija na kilogram, v EGS pa 16,2 nanokirija na kilogram.
Ob seznamu živil, v katerih so izsledili radioaktivno sevanje, je Odbor objavil še seznam živil, ki so radioaktivno "neoporečna". To so: mleko in mlečni izdelki, krompir, riž, jajca, paradižniki, ribe, fižol, grah, perutnina, koruza, soja in leča.
Izpopolnjevalni tečaj za zobozdravnike
Konec tega tedna., se bodo tržaški zobni zdravniki in njihovi asistenti udeležili izpopolnjevalnega tečaja, ki bo v prostorih hotela Savoia Excelsior. Tečaj si je ta kategorija zdravnikov omislila zato, ker v našem mestu ne obstajajo primerne strukture, kjer bi si zlasti zobozdravniški asistenti nabirali novega znanja, ki je v tej stroki še kako pomembno. Pokrajinsko Združenje zobnih zdravnikov AMDI jih zato redno prireja na lastno pobudo.
Tečaj za zobozdravniške asistente bo vodila Chiara Camorali, ki se je profesionalno izobrazila v bostonskem zobozdravniškem centru, medtem ko bo zobozdravniškega vodil dr. Mietti iz Bologne. Za to priliko je na predlog dr. Maurizia Zaneija, tržaški umetnik Lucio Saffaro izdelal spominsko grafiko, ki jo bodo dobili vsi udeleženci.
Danes odprtje novega sedeža IRFOP
Danes bodo v Trstu slovesno odprli nov osrednji sedež Deželnega zavoda za poklicno usposabljanje Irfop, ki ima svoje postore v Ulici Capitolina. Slovesnosti se bosta udeležila tudi člana deželne uprave, in sicer odbornik za šolstvo Barnaba, ki je obenem tudi predsednik Zavoda, in odbornik za finance Rinaldi.
Jutri pa bo v novih prostorih Zavoda vsedržavni simpozij z naslovom "Informatika in poklicno usposabljanje". Prisoten bo tudi Giorgio La Malfa, predsednik komisije za zunanje zadeve pri poslanski zbornici, ki bo prebral svoj referat na temo "Novosti v družbeno-kulturnih in produktivnih dejavnostih". Prav tako bosta svoja poročila prispevala rektor tržaškega vseučilišča Fusarolli in predstavnik upravnega sektorja tovarne Zanussi Carlo Verri. Simpozija se bodo nadalje udeležili predstavniki ministrstva za šolstvo in predstavniki podjetij, ki delujejo na področju informatike.
Srečanje konzula Jakomina s stvarnostjo dolinske občine
Generalni konzul SFRJ Livij Jakomin se je v torek zvečer v sejni dvorani dolinskega županstva srečal z občinskim svetom in predstavniki vseh slovenskih organizacij, ki delujejo v občini Dolina. Predstavnik matične domovine je tako začel serijo uradnih srečanj s kulturno-političnimi predstavniki v zamejstvu.
Torkov večer je uradno _otvoril župan občine Dolina Edvin Švab, ki je uglednega gosta pozdravil v imenu vseh organizacij in ustanov, ki se na tem območju aktivno vključujejo v celotno zamejsko stvarnost in se z zglednimi pobudami uveljavljajo tudi izven obmejnega pasu z navezovanjem stikov ter gojenjem prijateljskih odnosov in sodelovanja s sorodnimi organizacijami sosednih držav. Ko je besedo prevzel tovariš Jakomin, je svoj prvi uradni obisk utemeljil prav s temi razlogi, češ da je občina Dolina ena izmed tistih, ki se odlikuje po dinamičnosti in bogatosti v svojem kulturnopolitičnem življenju, pa tudi po vestnosti, s katero pripadnike obeh narodnostnih skupin vzgaja v medsebojnem spoštovanju in obojestranskem upoštevanju. Generalni konzul SFRJ je nato poudaril, da se bo kot predstavnik sosednje države potegoval predvsem za to, da bi italijanski stvarnosti in krogom, ki Slovencem niso najbolj naklonjeni, popolneje in pravilneje predstavil stvarnost, na ka-
tero marsikdo gleda skozi izkrivljeno lečo nepoznavanja in včasih utilitaristične površnosti. Obenem pa bo ostal zvest svoji nalogi posrednika med zamejsko in matično stvarnostjo z namenom, da bi odnos med obema bil čimbolj aktiven, mogoče boljši kot doslej. Ob tem je izrazil željo, da bi postalo sodelovanje med kulturnimi društvi, umetniškimi skupinami, športnimi organizacijami in podobnim na obeh straneh mejne črte še tesnejše in popolnejše.
Spregovoril je nato o situaciji ob meji, o dogodkih, ki uspejo skaliti odprte in prijateljske odnose med dvema državama. Ob tem je izrazil misel, da meja ne sme biti neprodoren zid, ki dve državi ločuje, pač pa mora v obeh prostorih vladati duh nujno potrebnega obojestranskega spoštovanja. Ne smemo pozabiti, da smo usodno vezani drug na drugega in da sta nam na voljo vedno samo dve izbiri: ali živimo v mirnem sožitju, ali pa se gledamo skozi cevi pušk.
Besedo so imeli nato predstavniki organizacij in ustanov, ki so novemu generalnemu konzulu v glavnih potezah orisali šolsko, kulturno, športno in gospodarsko stanje v občini Dolina.
Uradnemu delu je tako sledil družabni trenutek ob kozarcu vina. (dam)
Na sliki: srečanje s konzulom v dolinskem županstvu.
Skupina 85 predstavila Trst Borisa Pahorja
Predstaviti italijanskemu delu Trsta enega izmed njegovih neznanih pisateljev je bil namen srečanja, ki ga je Skupina 85 priredila v torek, ko je v svojo sredo povabila slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. Prepričanje, da slovenska in italijanska literatura enakovredno soustvarjata tržaško kulturo, je botrovalo srečanju Borisa Pahorja z italijanskim občinstvom.
Pahorjevo literarno snovanje je profesorica Marija Cenda predstavila v luči njegovega posebnega odnosa do Trsta, njegovega mesta v zalivu. Pahorjevo literaturo označuje namreč protisloven odnos do tega mesta, ki se prelevi v simbol iskanja in potrjevanja nacionalne identitete. Pahor se polašča tega mesta, ki nam ga odrekajo, tako da o njem pripoveduje. Ob Sabovi topografiji ustvarja Pahor novo, ki postane del kulturne zavesti tržaških Slovencev. Po eni strani ima Pahor skoraj erotični odnos do Trsta, po drugi strani pa je v njegovih delih čutiti večkrat nezaupanje, ker v tem mestu je težko biti Slovenec. Spomin na rojstno mesto in ljubezen do njega pa sta živa tudi v najtežjih življenjskih razmerah. Slovenski književniki v Trstu imajo po navadi zelo sporen odnos do mesta in Pahor je edini, ki mu izpričuje popolno zvestobo. Na ta način postane Trst samostojen lik, večkrat celo glavna oseba, saj je v nekaterih delih pomembno predvsem vzdušje mesta, njegova specifičnost, ki postane prepoznavni znak za vsa-
kega izmed njegovih prebivalcev. Tržačana spoznaš na prvi pogled in tudi najmanjši in nepomembni kotički Trsta se vkoreninijo v zavest njegovih prebivalcev. Tržaška specifičnost prodre tudi v Pahorjev jezik, ki ga navdihuje tržaško slovensko narečje in ki je v prvih letih njegovega pisateljevanja vzbujal kritike in neodobravanja. Mediteranska svetloba njegove proze predstavlja novost za slovensko literaturo, obenem pa ga postavlja v najboljšo tradicijo tržaške literature, zraven Sabe, Slataperja in drugih. Pa
tudi v italijanščini ohranjajo njegovi teksti velik čar in lepoto, kot je s svojim branjem dokazala igralka Giorgia Vignoli. Odlomke iz Pahorjevih del je prevedla prof. Cenda.
Po izvajanju prof. Cende je Pahor prebral novelo, ki jo je napisal za sprejem v pariškem centru Pompidou med lansko manifestacijo »Trouver Trieste«, in ki v literarni obliki pripoveduje o spornih odnosih med italijanskim in slovenskim prebivalstvom v naših krajih. Nato pa je še sam spregovoril o avtorjih in zvrsteh, ki so oblikovale njegov umetniški svet. (bg)
Jutri v KD Prešeren predavanje S. Flega o arheoloških najdiščih okrog Boljunca
Po dveh uspešnih predavanjih v letošnji sezoni, in sicer o jogi z Egidijem Baissom in o Španiji z domačinko Sonjo Gregori, prireja KD France Prešeren iz Boljunca že tretje predavanje in sicer o arheoloških najdiščih v Boljuncu in okolici s Stankom Flegom.
Predavanje z diapozitivi bo jutri ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
Stanko Flego se z arheologijo bavi že od mladih let. Važno pa je njegovo sedanje delovanje v komisiji za arheološko topografijo pri Narodni in študijski knjižnici.
Pravi pomen besede topografija je zbirati podatke o arheoloških najdbah na terenu. Delo na terenu, stiki z domačini, pripomorejo k zbiranju velikega števila podatkov, ki so potem objavljeni v strokovni literaturi, v arheoloških revijah. Ves ta elaborat podatkov menja sliko določenega področja, tako da nudi tudi poklicnim arheologom možnost, da ugotovijo, na katerih področjih bi imelo smisel tudi kopati.
V dolinski občini je še vse, razen rimskega vodovoda in gradišč na Sv. Mihaelu in na Malem Krasu, neznano. Izčrpneje o Boljuncu in okolici pa nam bo jutri obrazložil Stanko Flego.
Italijanski skavti solidarni s škofom
Združenje italijanskih katoliških skavtov AGESCI je izreklo popolno solidarnost tržaškemu škofu Bellomiju, ki je bil v preteklih dneh tarča ostrih polemik. Škofova izvajanja o miru in sožitju namreč povsem sovpadajo z vrednotami, ki so podlaga delovanju združenja AGESCI, piše v komunikeju italijanskih katoliških skavtov. Združenje nadalje ugotavlja, da je Trst še zelo oddaljen od resnične "kulture miru", saj ni zmožen razumeti predlogov na temo medsebojnega sožitja, ki jih je korajžno iznesel škof. Ti predlogi so povsem v skladu z vsebino evangelija in z načeli, ki jih je Cerkev sprejela na drugem vatikanskem koncilu.
Odbornik za urbanistiko Vattovani predstavnikom domačinov
Občinska uprava že odločila: »Sinhrotron bomo zgradili na območju T8 pri Bazovici«
»Tržaški občinski svet bo jutri razpravljal o lokaciji sinhrotrona na Krasu. Načelniki svetovalskih skupin večine so se že odločili za lokacijo T8 Pri Bazovici. Jutri bomo torej z glasovanjem zaključili to zadevo, s tem pa se bo za tamkajšnje območje odprla znanstvena bodočnost.« S temi besedami je odbornik za urbanistiko tržaške Občine Vattovani "sprejel" predstavnike Vzhodnokraškega rajonskega sveta, Koordinacijskega združenja vz-hodnokraških vasi, SKGZ, Kmečke zveze in Kraške gorske skupnosti, ki so se udeležili srečanja, da bi še enkrat ponovili "NE" prebivalstva in domačih organizacij lokaciji sinhrotrona na pašnikih zahodno od Bazovice.
S takim uvodom je Vattovani posta-vil Bazovce pred izvršeno dejstvo. Občinska uprava je v bistvu sklenila, da bo svetlobni generator zrasel pri Bazovici, in pika! Vsi argumentirani ugovori domačinov, društev in organizacij 0 veliki gospodarski, družbeni in am-bientalni škodi, ki bi jo povzročila gradnja sinhrotrona prebivalstvu, niso Pri občinski upravi nič zalegli. Domačini, naj ponovno podčrtamo, niso bili a priori proti sinhrotronu: želeli so le, da bi ga zgradili znotraj Centra za tehnološke raziskave, na območju, ki so ga študije izvedencev označile s šifro ARI.
Vattovani včeraj sploh ni obrazložil Prisotnim, zakaj je Občina zavrnila ogovore. Ko mu je predstavnik rajonskega sveta zastavil točno vprašanje o Jem, ga je kratkomalo obšel; z dokajšnjo aroganco je začel govoriti o drugih velikih objektih, ki so le z muko
zrasli na Tržaškem (na primer železniški obvoz) in poudaril, da se s sin-hrotronom to ne bo ponovilo...
Odbornik je prisotne še "seznanil" s študijo o geoelektričnih posebnostih tal na območju T8, ki jo je izvedla družba Geokarst na pobudo Centra za tehnološke raziskave. Iz te študije naj bi izhajalo, da na tem območju ni kraških jam, zaradi česar naj bi bila lokacija T8 tudi s te plati najbolj primerna.
Takšno "razlago" je generalni ravnatelj Centra za tehnološke raziskave Sancin nato nekoliko "popravil". Dejal je, da študija izključuje "makroskop-
ska presenečenja". Predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Grgič je zatem osvetlil, kako so strokovnjaki Geokarsta izvedli študijo: "Na zemljišča so prišli 9. januarja ob 9.30, do pol enih so opravili prve izvide in nato po kosilu nadaljevali z delom od 14.30 do 16.30!"
Na območju, ki se razprostira za približno 45 hektarjev, so opravili izvide v treh conah, kot izhaja iz študije (stran 7). Tla so "prerešetali" s skupno 19 "električnimi injekcijami". Kaj naj si domačini mislijo o taki študiji?
Izvedenca prof. Fonda in predvsem prof. Brambati sta nato obrazložila, zakaj je tehnična komisija predlagala
območje T8 kot najbolj primerno za lokacijo sinhrotrona. Tehniki so morali upoštevati nekatere temeljne smernice: ravninsko področje, ki naj bi bilo tako obširno, da bi lahko omogočalo razširitev sinhrotronskih struktur in naj bi bilo primerno za občasno "spuščanje" svetlobnih snopičev iz generatorja. Za izvedence je bilo območje T8 v tem pogledu najboljše.
Prof. Brambati je obrazložil, zakaj je območje ARI "slabše". Zemljišče je rahlo strmo, zaradi česar bi ga morali zravnati. Da bi to dosegli, bi morali odnesti več kot 2 milijona kubičnih metrov kamenja in zemlje. V hrib bi morali skratka kopati do 17 metrov globoko. Izvedenec je ob koncu sicer dodal, da je to le mnenje tehnikov in strokovnjakov. Končno besedo pri izbiri ima Občina, ki bi morala, poleg tehničnih, upoštevati tudi družbene, gospodarske, ambientalne in druge aspekte tega področja.
Predstavniki prizadetega prebivalstva, društev in organizacij so podčrtali prav dejstvo, da Občina tega ni storila. Mnenja domačinov so bila, kljub številnim sestankom, bob ob steno.
Odbornik Vattovani je v svojem uvodnem posegu potem ko je naznanil, da je o lokaciji sinhrotrona v bistvu že vse zmenjeno zagotovil, da bo Občina ob skorajšnji pripravi podrobnostnega načrta za prizadeto območje in v operativni fazi gradnje sinhrotrona prisluhnila zahtevam domačinov. Obenem je zatrdil, da se bo angažirala za zaščito okolja. Mu Ba-zovci, po dosedanjih bridkih izkušnjah, lahko sploh še verjamejo?
Po dolgoletnem mrtvilu v širšem mestnem jedru
Mestna mladina
snuje svoj krožek
Videti je, da se po dolgoletnem mrtvilu, ki je hromilo vsakršno dejavnost mladih širšega mestnega jedra, tržaški mladinci vendarle polagoma prebujajo. Najvztrajnejši pripadniki bivšega Mladinskega krožka Barkovlje se pač niso sprijaznili z preminit]em lastne organizacije, krenili so v središče in so s svojim navdušenjem ter nesluteno podjetnostjo okužili mlade "meščane", ki so jim brez premislekov pritegnili. Ožja skupina navdušencev se je sredi oktobra prvič uradno sešla na ustanovnem sestanku, odtlej se pa shajajo vsaj enkrat tedensko v Gregorčičevi dvorani. Ustanovna peščica je začrtala smernice delovanja novoustanovljenega Mladinskega krožka Trst, ki pa so strogo okvirnega značaja. Sleherno izvedljivo pobudo oziroma predlog s strani somišljenikov in članov zapisnikar vestno beleži v krožkov zapisnik, nakar celotna zasedba določa prednostno lestvico uresničljih pobud. Uradnih funkcij ni, nihče neodgovoren nikomur o ničemer, skratka, kdor si je pripravljen naprtiti skrb za blagajno, zapisnik ipd., se pač sam zavzame za odgovornost, za katero se čuti poklicanega oziroma za funkcijo, ki mu najbolj ustreza. Nikomur ni priznana pravica, da se gre v javnosti glasnika krožkovih stališč, vsakdo govori le v lastnem imenu. Ob posameznih glasovanjih, resolucijah oziroma °b priložnostih, ki zahtevajo nedvoumno opredelitev krožkovega mnenja, je manjšina zaščitena, kajti mnenje večine ni edino merodajno. Zategadelj se poleg stališča večine izpostavi tudi gledišče morebitnih oporečnikov.
Mimo navajanja vsebinskih značilnosti notranjega ustroja organizacije,
ki dejansko še ni shodila, prizadeva pa si, da bi v doglednem času izoblikovala celostno, tudi zunanjo podobo, pa ne gre spregledati stremljenja krožkovih "privržencev" po zbliževanju in združevanju z vrstniki, po premagovanju vsakršnih težkoč, ki jih urbano okolje povzroča družbe željnemu slovenskemu mladostniku. Gre za naprezanje zoper odtujitev v znamenju pogovora, primerjave često nasprotujočih si pogledov na stvarnost, skratka,za samodograjevanje kritične osebnosti posameznika, ki se obenem poteguje za udejanjenje skupnih načrtov.
Mladinski krožek Trst bo svojo začasno zunanjo pojavnost obelodanil pojutrišnjem. Uradna predstavitev predpostavlja množičnost, ni pa je množičnejše prireditve od plesa.
Zvedavi mladostniki morajo torej sobotni večer posvetiti vsesplošnemu rajanju, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma naravnost imenitno. Začetek ob 20.30. (pav)
Za boljši dostop do bolnišnic
V preteklih dneh so odgovorni tržaške KZE in predstavniki podjetja za prevoze ACT skupno preučili težave na progah, ki povezujejo katinarsko bolnišnico z mestnim središčem, in analizirali nove možnosti za ureditev prometa v bližini glavne bolnišnice. Predsednik KZE Bevilacgua je pozval ACT, naj postavi avtobusne čakalnice pred vhodom v bolnišnico na Katinari.
V Trstu sestanek demokrščanskih voditeljev o cestnih infrastrukturah iz Osimskih sporazumov
Problemi v zvezi z izvajanjem Osimskih sporazumom in še posebej cestnih infrastruktur, ki jih ta sporazum predvideva, so bili v središču srečanja med demokrščanskimi predstavniki, ki ga je v Trstu sklical deželni tajnik KD Bruno Longo. Srečanja so se udeležili goriški pokrajinski tajnik KD Crisci, namestnik tajnika tržaške KD Tripani, poslanca Coloni in Rebulla, deželni odborniki Di Benedetto, Brancati in Rinaldi ter še Russo, Richetti in Vattovani za tržaško KD.
Izhodišče srečanja je bilo dejstvo, kot piše v tiskovnem poročilu KD, da je z odobritvijo finančnega zakona postala operativna tudi predvidena naložba 400 milijard lir, od katerih naj bi 230 namenili cestnim delom, ki so v pristojnosti ANAS, 170 milijard pa izpopolnitvi infrastruktur, za katere je pristojna Dežela. KD v tej zvezi poudarja, da so prvotni znesek dvignili od 300 na 400 milijard in so ga že vpisali v državni proračun, tako da je moč to vsoto porabiti v kratkem času prihodnjih treh finančnih let.
Po poročilu deželnega odbornika Di Benedetta, ki je orisal potek del, ki so se že začela, so se na srečanju lotili še odprtih vprašanj tako na tržaškem kot na goriškem območju. Ob zaključku pa so soglasno poudarili nujnost, naj deželni odbor pripravi v čim krajšem času in v dogovoru s pristojnimi državnimi organi načrt posegov za določitev del, ki jih je treba uresničiti, in tistih, ki so že v teku in jih je treba izpopolniti.
V tržaški glavni bolnišnici od danes tečaj KZE o zasvojenosti z mamili
Danes se bo v organizaciji tržaške KZE pričel tečaj za informiranje in usposabljanje osebja, ki se ukvarja s problemom zasvojenosti z mamili. Italijanski in tuji izvedenci bodo predavali o najrazličnejših vidikih tega problema: od preventive do terapevtskih skupnosti, aidsa, zaporov, zakonodaje, javnih storitev, sredstev množičnega obveščanja, zaposlitve, šole in mednarodnega prometa z mamili.
Današnje srečanje bo v sejni dvorani glavne bolnišnice v Ul. Stuparich 1. Predsedovala mu bosta deželni odbornik za zdravstvo Renzulli in predsednik tržaške KZE Bevilacgua. Uvodno predavanje na temo »Drugačnost, emarginira-nost in zasvojenost z mamili: problem ali sredstvo« bo imel C. Goos, evropski odgovorni za vprašanja mamil pri Svetovni organizaciji za zdravstvo. Nadaljnja predavanja bodo vsak drugi četrtek ob 16. uri v predavalnici paviljona M, v Ul. S. Cilino 16.
Tečaj, ki ga prireja tržaška KZE pod pokroviteljstvom dežele F-JK, je namenjen vsem delavcem s socio-zdravstvenega področja iz naše dežele, lahko pa se ga udeležijo vsi prebivalci, zlasti pa so vabljeni šolniki, mladinske organizacije, sodni delavci, verske skupnosti in prizadete družine.
Obtožujejo ga, da ni plačalo 11 milijard lir carinskih pristojbin
Tržaško podjetje tihotapilo koruzo
Finančni stražniki iz Benetk so prišli na sled nekaterim uvozno-izvoznim podjetjem, ki so v trgovanju s koruzo ogoljufala državo za najmanj 11 milijard lir v obliki neplačanih davkov in carinskih pristojbin. Zaenkrat so ugotovili, da je med njimi tudi podjetje Gramin iz Trsta, last 48-letnega Jožka Repinca, ki se je pred približno poldrugim mesecem dni zatekel v neko vzhodno državo. V Trst je po telefonu sporočil, da se ne misli vrniti, ker da se boji policijskih omejevalnih ukrepov. Stražniki so ga prijavili beneškemu sodniku Cesareju Albanellu zaradi tihotapstva v obremenilnih okoliščinah, izvoza valute in davčne utaje. Toda kako naj bi se bila odvijala goljufija?
Poveljnik beneške davčne policije Salvatore Golino nam je včeraj pojasnil, da se je podjetje Gramin posluževalo sicer enostavnega trika: s ponarejenimi dokumenti je prikazovalo, da je koruzo uvozilo iz Nemčije, za kar je
bilo blago, po dogovoru držav članic EGS, oproščeno carinskih pristojbin in 18-odstotnega davka IVA. V resnici naj bi podjetje Gramin kupilo koruzo (finančni stražniki govorijo o 42.000 tonah v lanskem letu) v raznih vzhodnih državah in jo nato s tranzitnimi dokumenti »prepeljalo« v Nemčijo. Pri tem ni nujno, da je koruza resnično potovala v ZRN: tranzit je namreč možen tudi v prostih conah. Ko se je pojavila v Mestrah za razcarinjenje, je bila opremljena zgolj z nemškimi dokumenti in ker velja dogovor, da je blago, uvoženo iz držav članic EGS, oproščeno plačevanja carine in davka IVA, je koruza šla mimo davčnih klešč.
Finančni stražniki so v prejšnjih dneh izvedli vrsto preiskav in zaplemb v desetih špediterskih podjetjih iz Benetk in Verone ter v nekem veronskem podjetju, ki je med največjimi uvozniki žitaric v Severni Italiji. Prepričani so namreč, da so se tega
trika posluževala tudi druga podjetja v okolici Benetk in Verone in da so bili v tihotapljenje vpleteni razni špediterji.
V podjetju Gramin v Ulici Torrebi-anca so se beneški preiskovalci prvič prikazali prve dni decembra lani. Po prvih preiskavah so takoj zaplenili vso dokumentacijo, ki jo sedaj preučujejo njihovi tržaški kolegi, obenem pa so tudi zamrznili bančne račune. Kot nam je povedal poveljnik Golino, je podjetje Gramin izplačevalo račune za kupljeno koruzo nekemu podjetju s sedežem v Švici. Tudi to podjetje je sedaj na njihovi muhi. Kaže torej, da bo preiskava imela nove razplete, vendar ne v Trstu. Med najhujšimi obtožbami je vsekakor tihotapstvo v obre-jnenilnih okoliščinah (zaradi poneverjanja uradnih listin), za kar predvideva člen 295 enotnega zakona o carinskih predpisih od 3 do 5 let zapora in globo od 5- do 10-kratne vrednosti davčne utaje.
Moški podlegel posledicam opeklin
Na oddelku za oživljanje v kati-narski bolnišnici je včeraj popoldne izdihnil 65-letni upokojenec Mario Tersalvi, ki se je 5. januarja letos opekel v kopalnici svojega stanovanja v Ul. Guerrazzi 4.
Nesreča se je zgodila, ko je zdrsnil v kopalno kad, napolnjeno z vročo vodo, in pri tem dobil opekline druge stopnje po obrazu in prsih. Zdravniki so si takoj pridržali prognozo, njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjih dneh znova poslabšalo.
■ Neznani tatovi so v noči od torka na sredo skozi dvoriščno okno vlomili v prodajalno kave Europa v Miramar-skem drevoredu 15/D. Vlom je včeraj prijavil lastnik trgovine, ki je ugotovil, da so odnesli le preostanek denarja v blagajni. Trud neznanih nepridipravov pa je bil dokaj revno poplačan: našli so le 150 tisoč dinarjev, kar po uradni menjavi znese okrog 300 tisoč lir.
Glede izgradnje termocentrale
Zadovoljstvo KPI ob spremenjenem stališču Dežele
Tajništvo tržaške federacije KPI je izdelalo oceno zaključkov deželnega seminarja o energiji, ki je bil nedavno v Vidmu, in o njej izdalo naslednjo tiskovno sporočilo.
»Deželni odbor je moral končno priznati, da nasprotovanja izgradnji premogovne termoelektrarne ENEL v tržaški pokrajini niso plod ideoloških predsodkov ali emotivnosti, pač pa da imajo globoke gospodarske, zdravstvene in ambientalne vzroke, potrjene s kvalificiranimi znanstvenimi mnenji.
Utemeljitve za NE v pokrajini, kakršna je tržaška, z zelo omejenim teritorijem, z visoko gostoto naselitve in z načrti za gospodarski razvoj, ki niso uskladljivi s termoelektrarno, so tako, kot kaže, vendarle prevladale. Gre za uspeh tistih 27 tisoč prebivalcev, ki so podpisali peticijo Odbora za garancijo mesta in za priznanje rigorozni študiji komisije Brambati.
Deželni odbor je torej vzel na znanje množično nasprotovanje Trsta projektu o termocentrali in priznal, da je neprimerno graditi centralo na območjih z visoko gostoto naseljenosti, kjer bi ustvarila teritorialno in ambi-entalno vinkulacijo.
Sedaj so potrebna konkretna dejstva,« beremo v zaključku sporočila KPI. »Stališče deželnega odbora, izraženo v sobotni razpravi, mora dobiti značaj formalnega akta, tržaški občinski svet pa mora na njegovi osnovi čimprej odpraviti svoje zadržke in dvoumnosti. KPI bo ob tem seveda nadaljevala svojo angažiranost.«
Karst brothers končno v Zgoniku
Zmrzal jo je v preteklih dneh debelo zagodla tudi kabaretni skupini Karst brothers. Kraški bratci bi morali v nedeljo, 11. januarja, zaključiti svojo novoletno turnejo v Zgoniku, sneg, led in burja pa so jim preprečili, da bi s svojimi vici, pesmimi in domislicami ogreli tamkajšnje občinstvo.
"Brothersi" se niso pustili speljati dvakrat na led: potrpežljivo so počakali, da je sneg skopnel in se led stalil in čas izkoristili za izpopolnitev repertoarja, ki ga bodo na povabilo KD Rdeča zvezda predstavili Kraševcem v nedeljo, 25. januarja, ob 18.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
t
Z bolečino v srcu sporočam vsem prijateljem in znancem, da me je za vedno zapustila moja srčno ljubljena sestra
Evalda Daneu vd. Normali
upokojena tajnica Slovenske gimnazije v Trstu
Od nje se bomo poslovili jutri, 23. januarja, ob 10.55 iz mrtvašnice glavne bolnice, odkoder bo začasno odpeljana na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoča sestra Elizabeta
Trst, 22. januarja 1987
22. 1. 1986	22. 1. 1987
Ob prvi obletnici smrti
Hadrijana Cotiča
se ga z žalostjo spominjajo
žena Slava, hčere Adrijana, Nidia in Marta z družinami ter sorodniki.
Križ, 22. januarja 1987
Ob izgubi drage mame Zore Ruc-hin vd. Caharija izreka občuteno sožalje sinu Aldu in družini sekcija KPI Marij Matjašič - Barkovlje.
Sekcija VZPI-ANPI Barkovlje izreka globoko sožalje sinu Aldu in družini ob bridki izgubi mame Zore Ruchin vd. Caharija.
POPRAVEK: Pri osmrtnici Milka Biščak vd. Čok se je vrinila neljuba napaka pri navedbi priimka. Točno se ime pokojnice glasi MILKA BIŠČAK vd. ČOK, in ne BRIŠČAK.
Squarzina na odru Rossettija
Na odru tržaškega gledališča Rossetti bodo v torek predstavili novo delo v postavitvi skupine "La contemporanea '83". Gre za delo Luigija Sguarzine "Pet čutov" (I cingue sensi), ki je bilo prvič predstavljeno publiki šele pred desetimi dnevi v Trentu. V igri nastopajo Sergio Fantoni, Benedetta Buccel-lato, Gianni Fenzi in Piero di lorio, režira pa sam avtor Luigi Sguarzina
gledališča
ROSSETTI
Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo skupina Giulia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V gledališču Verdi bo v torek ob 20. uri (red A/F) na sporedupremiera opere Z. Kodalyja HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Vamos.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violinist UTO UGHI.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 23. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
CRISTALLO
Nedeljski koncerti. V nedeljo ob 11. uri bo v gledališču Cristallo komorni orkester gledališča Verdi izvajal Bucchije-ve, Paisiellove, Marcellove in Vivaldije-ve skladbe.
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi jutri, 23. t. m., okroglo mizo na temo: SEDANJE STANJE ŽAR-ČENJA V NAŠIH KRAJIH PO ČERNOBILSKI KATASTROFI. Sodelovali bodo izvedenci: dr. M. Čebulec, dr. F. Gemitti in inž. F. Pisani. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad-str. z začetkom ob 20. uri.
KD F. Venturini priredi CELOVEČERNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA kapelnik Stanko Mislej — v nedeljo, 25. t. m., ob
17.30	v Centru A. Ukmar-Miro pri Dom-ju. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi jutri,23. t. m., ob 20.30 v društvene prostore gledališča F. Prešeren, kjer bo Stanko Flego predaval in prikazal diapozitive na temo »ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V BOLJUNCU IN OKOLICI«. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca vabi na PONOVITEV KULTURNEGA VEČERA, ki bo v soboto, 24. t. m., ob
20.30	v Srenjski hiši v Borštu.
KMK občine Dolina vabi na PLES z ansamblom Visitors v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljun-cu.
razna obvestila
Odbor SKD Tabor - Opčine sklicuje redni občni zbor članov v torek, 27. t. m., ob 20. uri prvo sklicanje, drugo pol ure kasneje.
TPPZ »P. Tomažič« - sporočilo ansambla. Jutri, v petek, 23. t. m., bodo ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici REDNE VAJE za jubilejni nastop, ki bo 21. marca v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
kino
ARISTON - 21.15 CLUB ROSSELLI-TE-ATRO STUDIO GIALLO: Strategia per due prosciutti
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90’; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
FENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90’; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Johnny super gigolb a Parigi, pom., □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
EDEN - 15.30, 22.00 La signora e lo stal-lone, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle MacLac-hlan.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Salo e le 120 giornate di Sodoma, dram., It./Fr. 1975, 120'; r. Pier Paolo Pasolini; i. Paolo Bonacelli, Caterina Boratto, □ □
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Magee.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 New York New York, pom., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Ouelle morbide e calde labbra, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V	palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOCKERJA in slikarke Odinee PAM1CI — TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
V	občinski galeriji bodo jutri, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke Claudie RAZA-FLOREANCIG.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
SLOVENSKO ® STALNO „. L-GLEDALISCE f V TRSTU
Kulturni dom
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija: Sergij Verč danes, 22. t. m., ob 10. uri.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da je dežela naknadno odobrila organizacijo sledečih tečajev:
1.	strojepis (150 ur)
2.	vodenje skupin s prizadetimi otroki (100 ur)
3.	word-processing (80 ur)
4.	vzdrževalec - popravljalec elektronskih aparatov (160 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na sedežu zavoda Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. Tečaji bodo stekli, če se bo prijavilo zadostno število tečajnikov.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. januarja 1987
VINKO
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.47.
Jutri, PETEK, 23. januarja ILIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.00 najvišja 38 cm, ob 9.14 najnižja -18 cm, ob 14.10 najvišja -2 cm, ob 19.21 najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1033,5 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 46 km na uro, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniel Milano, Gabriele Lomartire, Jessica Solazzi, Irene Fer-ro-Casagrande.
UMRLI SO: 88-letni Virginio Zabotto, 64-letni Mario Tersalvi, 62-letni Ferdinande Caineri, 73-letni Napoleone Sancin, 65-letna Anita Braico, 85-letna Elfri-da Cicin, 82-letna Elsa Stindl, 67-letni Luigi Rupini, 84-letna Caterina Radoico-vich, 86-letni Michele De Martino, 79-letna Anna Zeriali, 79-letni Arnaldo Zor-zin, 94-letna Francesca Novak.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. januarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznuje v Sežani rojstni dan
NATAŠA KARIŽ
Ob okroglem jubileju ji čestitajo in želijo vse najboljše
kolegi ADIT in Založništva tržaškega tiska
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA ......................... 95.000 lir
MESEČNA ........................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23
darovi in prispevki
Ob 20. obletnici smrti dragega Edvina Starca darujeta mama in sestra Slava
50.000	lir za Dijaško matico in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Martina Semena darujeta Tatjana in Josip Panjek 50.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 9. obletnici smrti dragega Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hčerka Živa 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Pepija Škerlavaja darujeta Mimi in Olga Stikler 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina strica Pepija Škerlavaja darujeta Zmaga in Anica z družinama 100.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Pepija Škerlavaja daruje Eleonora Kralj 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Stanka Prašlja darujejo Laura in Ivan Ban 20.000 lir, Angelo Skerk 10.000 lir ter Ljubo Grilanc in družina 20.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta Sava Sancina darujeta Sida in Vinko
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na drago mamo Melito Pregare ob 11. obletnici smrti darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Stanka Prašlja darujeta Danila in Danilo Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na . Stanka Prašlja darujeta Ernesta in Lado Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Oliviera Candottija darujejo Angelo, Valerija in Ljuba 15.000 lir za ŠD Vesna in 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI v Križu.
Namesto cvetja na grob Danile Grde-lič darujeta Vesna in Stanko Živec 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Stanko Štoka (Gergutov) 10.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Vardota Puntarja in Stanka Prašlja daruje Vida Gerlanc Mennuc-ci 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Mateja Veniera daruje prof. Slavica Malalan 20.000 lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob Zofke Ferluge daruje Marija Markon 15.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob Rože Pertot daruje družina Pertot-Zorn 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Argio Mahnič vd. Mauri darujeta Vida in Darjo 20.000 lir za KD F. Venturini.
Ob obletnici smrti staršev in Pepija Bandelja daruje Regina 20.000 lir za SZ Bor.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Vanka in Tamara 40.000 lir za FC Primorje.
V	isti namen darujejo Egon, Luciana in Marija Bukavec 25.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Stanka Prašlja darujejo Renato in Miranda Blason
20.000	lir, Zofka in Milka 20.000 lir, Josip Starc (Cilen) 10.000 lir, Danilo Kocman z družino 15.000 lir, Nini Furlan (Gabrovec) 20.000 lir ter Oskar in Nelida Rustja
10.000	lir za FC Primorje.
Ob 43. obletnici smrti v Štorjah pri Sežani padlega partizana Marjana Štoke daruje teta Ivanka Čuk-Ukmar 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	isti namen daruje brat Ivan Štoka
20.000	lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na padlega brata Marjana Štoko darujeta sestri Vanka in Dorka
50.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na očeta Antona Štoko daruje hči Štefanija 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Cvetk Prašelj 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Fabjan z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Za TPPZ P. Tomažič darujejo podporni člani Silvester Križmančič (Bazovica 75) 20.000 lir, Stanislav Žagar (Trst) 20.000 lir, Anton Maar (Boršt 87) 30.000 lir, Nevo Kovačič (Bazovica 77) 10.000 lir, Sabina Fonda vd. Križmančič (Bazovica 86) 10.000 lir, Anica in Miljo Vaclik (Opčine 11) 10.000 lir, Pepi Macarol (Gropa-da 114) 20.000 lir, Bruno Zerial (Boljunec 297) 20.000 lir, Germano Švara (Boljunec 262) 20.000 lir, Antonio Lindi (Boljunec 404) 10.000 lir, Ivan Križmančič (Bazovica 43) 20.000 lir, Maro Kralj (Opčine 1244) 20.000 lir, Ivan Slavec (Dolina 162) 20.000 lir, Rudi in Pepka Sosič (Opčine 39) 20.000 lir, Vinko Križmančič (Bazovica 243) 10.000 lir, Vilko Batič (Lonjer 368) 20.000 lir, Stanko Sosič (Opčine) 15.000 lir in Vera Žužek (Trst) 20.000 lir.
V	spomin na Mateja Venierja darujeta Isa in Bruno 30.000 lir za ŠD Sokol.
mali oglasi
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. Tel. 0481/78072.
DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat uno, star štiri mesece po ugodni ceni. Tel. 229224.
NUJNO IŠČEM majhen avto na dizelski pogon. Tel. 814212.
OSMICO je odprl v Mačkoljah Ernest Smotlak.
NUDIMO možnost dobrega zaslužka, zahtevamo resnost; dejavnost je možna tudi kot dopolnilno delo. Tel. ob urah obedov na št. 299012.
OBČINA DOLINA je razpisala javni natečaj za naslove in izpite za dodelitev treh mest čistilke-pomočnice (druga funkcionalna kvalifikacija — področje služb-OPR 347/1983), ki zapade dne 13. februarja ob 12. uri. Za vsako pojasnilo in informacijo naj se zainteresirani obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 228110, 228127 in 228392, int. 19.
OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec (pri Mrtnjačevih) v Zabrežcu št. 4.
PRI BOLETOVIH pri Piščancih so odprli osmico.
PRODAM avto autobianchi primula v dobrem stanju. Tel. 822103.
PRODAM dirkalno kolo znamke pinarel-lo record C., rabljeno 3 mesece. Telefonirati na št. 0481/30890 od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah.
MAJHNO STANOVANJE v mestu dajem v najem. Tel. 228390.
RIBARNICA
CHIATTI
Sesljan 21/A Tel.: 299150
21. 1. 1987
menjalnica
Ameriški dolar			 1300,—	Japonski jen		8 —
Nemška marka 			 709,—	Švicarski frank 		842 —
Francoski frank			 210.—	Avstrijski šiling		100.20
Holandski florint 			 627,—	Norveška krona 		180.50
Belgijski frank				33.20	Švedska krona		195,—
Funt šterling			 1975,—	Portugalski eskudo		8.60
Irski šterling			 1875.—	Španska peseta		9.50
Danska krona			 184.50	Avstralski dolar 		820 —
Grška drahma 				9.20	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 				940.—	Drobni dinar		2,—
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLII\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
NOVI TEČAJ11987
SOLSKI ZAVOD
enenkel
—	Strojepisje
na mehanskih strojih, električnih in elektronskih strojih z video napisi.
—	Registriranje podatkov IBM
• Tečaji se začnejo v januarju in februarju
TRST - UL. BATTISTI 22 - TELEFON: 761989
—	Word Processing
—	Splošno knjigovodstvo
—	IVA - plače
—	Programski jezik basic
Ženska in njena stvarnost
mirna kapelj
Kljub reformam kaznilniškega sistema postanejo malčki ob materah le zaporniki
Italijansko sodstvo je zlasti v zadnjih mesecih dokazalo, da kljub reformam in posodabljanju postopkov, še ni kos svojim nalogam. O mladoletnikih ali celo otrocih, ki so določen čas preživeli v zaporu skupaj z odraslimi prestopniki, se je razpisal ves italijanski in dobršen del tujega tiska. O posledicah ' spodrsljajev ', ki mejijo že na groteskno zanemarjanje birokratskih dolžnosti, bi lahko razmišljali v nedogled.
Tudi reforma kaznilniškega sistema kaže številne vrzeli, ki jih zapolni lahko le teorija, v praksi pa je kratkoma-lo neizvedljiva. "Superzapori", ki naj bi predstavljali višek nadzorstva nad kaznjenci, ki so večjidel politični prevratniki in kriminalci, so se največkrat izkazali le kot neučinkovite betonske strukture, v katere nemoteno prihajajo orožje in mamila. Še bolj na psu pa je reforma tistega dela pravilnika, ki se nanaša na prestajanje kazni v ženskih zaporih. Zakonodaja sicer upošteva del potreb zapornic, vendar večinoma
zapada v protislovja in nepojmljive nedoslednosti.
Položaj mater, ki morajo zaradi kateregakoli prekrška v zapor, je torej dokaj tragičen. Zakon predvideva, kot rečeno, nekatere olajševalne okoliščine za nosečnice in porodnice, vendar se le-te razblinijo takoj, ko se stvarnost odmakne od rutinskega upoštevanja določenih pogojev. Kot prvi primer naj navedemo dejstvo, da v italijanskih ženskih zaporih skorajda ne obstajajo posebni oddelki, v katerih bi upoštevali potrebe normalnega psihomotoričnega razvoja dojenčkov. Tako se malčki nehote spremenijo v navadne kaznjence in so zato deležni istih "uslug". Če je, na primer, nosečnica obsojena na manj kot dve leti zapora, ali pa če obsojenka že ima otroka, ki še ni dopolnil tretjega leta starosti, bo lahko po novem uživala hišni pripor. To (rutinsko) pravilo se v določenih pogledih ujema z načelom, ki ločuje pogoje zapora in materinstva. Z ozirom na možnosti otrokovega razvoja
pa je zadeva kočljivejša. Zakonodaja namreč nalaga materi dominantno vlogo pri vzgajanju otroka in avtomatično ločuje očetovske naravne dolžnosti, ki so tudi sad težko pridobljene (in še vedno dvoumne) enakopravnosti med spoloma. Primera, ko oče prestaja zaporno kazen m mati iz kakršnega koli razloga ne more vzgajati ali vzdrževati otroka in bi ga lahko dala v varstvo očetu, italijanski zakonik sploh ne vsebuje in ga zato načelno ne obravnava. Ob vsem tem pa je nemara še najhuje, da zakonodaja sploh ne upošteva otroka kot nositelja neizpodbitnih pravic, temveč kot nekakšno dodatno breme ženski, ki ga je rodila.
Prav tako sploh ni jasnih pogledov na "anomalije" zakonskega postopka zoper mater, ki mora ponovno v zapor, potem ko je določen čas uživala hišni pripor in njen otrok še ni dopolnil tretjega leta starosti. V tem primeru se v celotno zagonetko vplete tudi psihološki udarec, ki ga doživlja otrok, ki je prva leta življenja prestal v takorekoč neločljivi simbiozi z materjo in se mora nato sunkoma ločiti od nje. Tudi v primeru, ko mati ni deležna hišnega pripora ali drugačnih olajševalnih okoliščin, pravilnik v italijanskih zaporih ne vsebuje določil o možnosti obiskovanja otroškega vrtca ali otroških jasli. Otrok se avtomatično spet prelevi v navadnega zapornika. Skratka, tako demokratična in od morale prekipevajoča družba, kakršna je naša, v določenih pogledih sploh ne upošteva najnaravnejših in najosnovnejših pogojev nemotenega razvoja otrok; celo več, potuhnjeno mu vceplja zavest, da je sad nekakšne pregrešne ljubezni in ima torej tudi sam svoj delež krivde.
Kazni za prekrške doletijo tako moške kot ženske in do tu je stvar upravičena, toda, če že drugje zakoni ne upoštevajo specifičnosti, bi nemara kazenska reforma lahko postala priložnost, da se začne o njej odprto govoriti.
Deželni sedež RA1 je spet poskrbel za ljubitelje lahke glasbe: nocoj ob 19.30 bo tretja televizijska mreža oddajala prvega od petih delov nove oddaje z naslovom Končno v živo (Finalmente dal vivo), ki bo v celoti posvečena glasbi v Trstu.
V	prvi oddaji je predviden posnetek z nastopa skupine Veema (na sliki). S skupino je igral in nastopal briljantni violinist in avtor marsikatere skladbe Velemir Dugina (njegov je motiv Hibram, ki mu boste lahko prisluhnili), ki je pred nekaj dnevi umrl v Rimu. Oddaja bo tako tudi poklon nadarjenemu glasbeniku, ki je bil izredno priljubljen v tržaških glasbenih krogih.
V	nadaljnjih oddajah, ki bodo na sporedu vsak četrtek zvečer, bo nastopila vrsta znanih in manj znanih skupin, kot so Palumbo blues band, Trieste Modern Jazz, Jazz Marca, Steel Crown, Ocho Rios, Marvin group, kantavtorji Gino DEli-so, Alfreda Lacosegliaz, Ivo Tuli, Adriano Doronzo. Andrea Guzzardi, Fabrizio Urbani in pevki Liana Rotter ter Fiorella Agliata. Oddajo bo vodil že priznani tržaški glasbenik Angelo Baiguera, medtem ko sta oddajo pripravila Angelo Baiguera in Lilla Cepak, ki je oskrbela tudi režijo. Posamezne skupine in nastopajoče bo povezoval z duhovitimi škeči igralec Pulvio Falzarano.
Nastopajoči pojejo v raznih jezikih, v italijanščini, slovenščini, angleščini, arabščini, španščini, kar lahko dokazuje željo in težnjo po profesionalnosti. Morda pa jih utesnjenost tržaškega kulturnega prostora sili, da iščejo novih smeri, novih možnosti in razsežnosti, kar jim omogoča vsaj ustvarjalno delo, če jim že ne nudi slave in bogastva.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
Lm/ivtiv
TRST - Ul S Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
današnji televizijski in radijski sporedi
______________»________

n,:'.
..
n ra»i______________________________
7.20	Rubrika; Uno Mattina
9.35	Kviz: Econogioco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Inf. odd.: Okrog nas
11.30	.Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Messner - V imenu gora (8. del)
15.00	Aktualna odd.: Kronika motorjev
15.30	Inf. odd.: Zgodovina snemanja
16.00	Kviz: Econogioco
17.05	Risanka: Marco
17.40	Knjižna rubrika: Tuttilibri
18.10	Pravljica: Sfortunello
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
22.10	Dnevnik
22.20	Nanizanka: Gli invasori (r. Alfred Hitchcock)
22.45	Koncerti Arcangela Corellija z ansamblom I Solisti Veneti (Sonata in Koncert št. 8)
23.15	Dokum.: Trienale iz Milana
23.50	Dnevnik
C RAI 2
11.45	Aktualna oddaja: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in osebnosti, včeraj in danes
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -Una brutta domenica
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nad.: II Generale (i. Franco Nero, Erland Josephson, 2. del)
22.10	Aktualna oddaja: Moda e tutto guanto fa costume
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
22.55	Dnevnik - športne vesti
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.10 Film: Donna di vita - Lola (dram., 1961, r. Jacgues Demy, i. Anouk Aimee, Marc Michel, Jacgues Arden)
r/T RAI 3	I
12.55	Nadaljevanka: Coralba (i. Rossa-no Brazzi, Mita Medici, 4. del)
14.00	Tečaj angleškega jezika
14.25	Informativna oddaja: Tečaj basic (14. del)
15.00	Glasbena oddaja: Carme - Komorna glasba (skladbe A. Libret-tija, D. Lorenzinija, D. Milhauda, F. Poulenca, L. Ferrera)
16.00	Dokumentarec: Zgodovina in bodočnost plastike
16.30	Vzgojna oddaja: Baracca e bu-rattini - Gli eredi di Fagiolino
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarna oddaja: Italijanske dežele - Lombardija
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Filma: L age d'or (fant., 1930, r. Luis Bunuel, i. Lya Lys, Gaston Modot, Max Ernst), nato Simon del deserte (fant., 1965, r. Luis Bunuel, i. Claudio Brook, Silvia Pinal, Hortensia Santovena)
fa" RTV Ljubljana_________________
9.00	Zimski počitniški spored: Periskop - Maska, 9.50 risanka Športnik Billy, 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.25 Ex Lib-ris, 11.25 Risanka, 11.30 risani film Paličica
17.15	Šola smučanja: Začetnik na smučeh (2. del)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Tillove dogodivščine (v koreografiji Ika Otrina, ob glasbi Richarda Straussa, z orkestrom RTV Ljubljana z dir. Sama Hubada, ob pripovedi lutke Sove z glasom Jurija Součka)
17.50	Želeli ste, poglejte
18.15	Risanka: Paddington gre v kino
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Mansfieldski park (r. David Giles, 3. del)
22.00	Jugoslovanski kratki film: Navijač
22.15	TV Tednik
22.30	Dokumentarec: Mir in razorožitev - Črni dež (9. del)
fP) TV Koper __________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Z občnega zbora Slovenskega stalnega gledališča TRST — KPI o deželni avtonomiji TRST — Razgovor s Pavlom Stra-njem o demografskem gibanju (pripravila Ani Pertot)
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice
20.30	Film: Odissea sulla terra (fant., r. K. Nihonmatsu, i. Eiji Okada, Toshy Wasaki, Peggy Neal)
22.20	TVD Vse danes
22.45	Nadaljevanka: Tre anni^- Trieste autunno 1912 (Anton Čehov, r. Salvatore Nocita, i. Giulio Brogi, Paola Pitagora - 2. del)
23.40	Športna oddaja
JU CANALE 5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La felicita non si compra (kom., 1956, r. Michael Curtiz, i. Gor-don McRae, Ernest Borgnine, Dan Dailey)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, 11 grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50 Dokumentarec: Svet okoli nas
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie 18.45 Variete: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Nadaljevanki: Falčon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Tenis:	Australian
Open (polfinale ženske), nato nanizanka Vegas - La vendetta di Andrea
ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Elvis (kom., 1981,
r. Gus Trikonis, i. Don Johnson, Stephanie Zimbalist)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria
19.30	Nadaljevanka: Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Mio mini P°ny
20.30	Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano-Pipolo, i. Federica Moro, Christian Vadim)
22.20	Filmska rubrika
23.15	Film:	Pianoforte
(dram., 1984, r. France sca Comencini; i. Giu-liaBoschi)
1.15	Nanizanka: Magnum P.I.
gMgjl TELEPADOVA
13.00	Risanka: Ransie
13.30	Risanka: Capitan Fu-turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Aktualna oddaja: D come donna
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte, Car-letto principe dei mos-tri, Le avventure di
* Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Che coppia quei due (i. Roger Moore, Tony Čurtis)
20.30	Film: L'isola del dottor Moreau (pust., 1977, r. Don Taylor, i. Burt Lancaster, Michael York)
22.20 Šport: Catch
23.25 Filmska rubrika
24.00	Nočni film
TELEFRIULI 1
13.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Robertapelle, Il tappeto orientale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: La sco-nosciuta
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
I	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; ’ 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: grški ženski zbor konservatorija iz Larise; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug, spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade;
14.45	Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19;45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.30	Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14:30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroška oddaja: L'aquilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasbeni spored; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Laguilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Zaskrbljenost pred prenagljenimi odločitvami o lokaciji upepeljevalnika
Jutri popoldne bo v Gorici, na sedežu pokrajinske uprave, srečanje z deželnim odbornikom za javna dela, arh. Adrianom Bombenom. Predstavili bodo osnutek načrta, ki ga je izdelala Dežela glede preureditve službe za predelavo, oziroma upepeljevanje smeti. Po zagotovilih uglednih predstavnikov deželnega odbora, je to samo osnutek, o katerem se morajo izreči predstavniki občin in pokrajina. Stališče deželne uprave je, da bi v vsej deželi zgradili samo nekaj teh objektov in sicer za večja območja.
Prav taka usmeritev — čeprav podrobnosti deželnega načrta še niso znane — pa je že naletela na ostro nasprotovanje krajevnih uprav in prebivalstva, zlasti v krajih, kjer taki objekti že obstajajo in povzročajo nemalo težav.
Znano je, da si v določenih krogih na Goriškem prizadevajo, da bi upe-peljevalnik, ki je bil leta 1972 zgrajen na robu industrijske cone pri Sovod-njah, povečali in spremenili v osrednji upepeljevalnik za potrebe skoraj vseh občin na Goriškem, razen Gradeža.
Proti takim nameram so upravitelji sovodenjske občine, ki so te dni, pred napovedanim jutrišnjim sestankom, z daljšim pismom, vsem županom občin v goriški pokrajini, izrazili svoje stališče. Nesprejemljivo je, da bi pri izbi-
ri lokacije za novi, osrednji objekt, ki naj bi služil vsej pokrajini, zgradili na istem mestu, kjer že deluje sedanji upepeljevalnik. Ponovili bi napako, ki je bila narejena že pred skoraj dvajsetimi leti, ko se je odločalo o namestitvi tega objekta na neprimernem kraju, v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Najbolj primerna lokacija za novi objekt, tudi ob upoštevanju ekonomskih razlogov, bi bila nekje med Gradiščem in Krminom. Ustrezala bi tudi lokacija pri Moraru, kjer že deluje manjši upepeljevalnik in ki je dovolj daleč od naselja.
V pismu, ki so ga sovodenj ski upravitelji poslali tudi pokrajinski upravi, deželnemu odborništvu za javna dela, sindikalnim zvezam CGIL-CISL-UIL in Kraški gorski skupnosti in ki je opremljeno tudi s posebno prilogo z grafičnim prikazom področja sesedanja pepela in neizgorjenih delcev iz upepeljevalnika, je tudi dovolj podroben opis o vplivu upepeljevalnika na okolje. Značilen je podatek, da se s prostim očesom vidni delci sesedajo tudi v razdalji okrog 800 metrov od upepeljevalnika. Tovrstnim padavinam so prebivalci dobršnega dela Sovodenj podvrženi že leta in leta. Ukrepov za omejitev tovrstnega onesnaževanja pa je bilo, kljub stalnim protestom, bolj malo. Prav zato z veliko za-
skrbljenostjo spremljajo razpravo in polemike o gradnji novih, oziroma novega upepeljevalnika. V preteklosti se je namreč pogostoma pokazalo, da je bila skrb za okolje in zdravje občanov, ob izbiri lokacije za gradnjo "sumljivih" objektov, najmanj upoštevana.
Se bo stara praksa nadaljevala?
Bon: Nesprejemljive so vsiljene rešitve
V razpravo o možnosti gradnje nove termocentrale v Tržiču se je vključil tudi sindikat CGIL. Tajnik zveze kovinarjev FIOM/CGIL, sicer pa namestnik pokrajinskega tajnika sindikalne zveze CGIL Giuliano Bon v posebnem poročilu za tisk predlaga, da bi sedanjo centralo zaprli, oziroma ustavili in zgradili novo, ki bi veliko manj onesnaževala okolje. To seveda, v kolikor držijo jamstva, ki jih glede tega daje družba Enel.
Vsekakor, nadaljuje Bon, ni mogoče sprejeti vsiljenih odločitev, ampak je treba imeti za tako pomembne izbire, soglasje neposredno prizadetega prebivalstva. Razpolagati pa bi morali tudi s točnimi podatki, oziroma natančno študijo o vplivu in posledicah predlaganega energetskega objekta na okolje.
Sodelovanje med šolo in industrijci
Tečaj za poklicno usposabljanje maturantov v tehničnih smereh
Šolsko skrbništvo in Pokrajinsko združenje industrijcev prirejata šestmesečni tečaj za podiplomsko specializacijo v raznih strokah industrijskega sektorja. K tečaju se lahko prijavijo dijaki, ki so zaključili petletno višjo srednjo šolo in imajo bivališče v goriški pokrajini. Pogoj je, da so na maturi izdelali vsaj z oceno 45/60 ali pa, da so v dveh predzadnjih šolskih letih izdelali vsaj s srednjo oceno 7. Kandidati ne smejo biti starejši od 25 let.
Tečaj bo za zaprto število dijakov. Na razpolago je 30 mest. Pričel se bo 1. februarja, zaključil pa 31. julija letos. Teoretični pouk bodo izmenično dopolnjevali tedni prakse v podjetjih ali tehničnih pisarnah. Po dva tedna (5 dni na teden za skupnih 50 ur pouka) bodo teoretične lekcije potekale v šolskih prostorih zavoda ITI Galilei v Gorici, nato pa bo en teden (pet dni po 4 ure dnevno) prakse v podjetjih.
Šolski del tečaja bodo vodili profesorji na višjih srednjih šolah, ki delujejo tudi v proizvodnih sektorjih. Deloma bodo predmeti skupni za vse tečajnike (tehnika upravljanja podjetij, tržno raziskovanje, upravna informatika, tehnična angleščina, gradbeništvo), deloma pa različni glede na indutrij-sko ali civilno usmeritev.
Velik pomen pripisujejo praktičnemu delu tečaja, med katerim se bodo
Danes četrti dan stavke zdravnikov v bolnišnicah
Protest članov avtonomnih sindikatov
Nadaljuje se razčlenjena stavka zdravnikov in tehničnega osebja, zaposlenega v bolnišnicah in včlanjenega v avtonomne sindikate. Danes je četrti dan protestne manifestacije, ki bo predvidoma trajala še do konca prihodnjega tedna. Kako se stavka odraža navzven, kolikšen je odziv in kakšnim težavam gredo naproti pacienti, zunanji in notranji. Vprašanje smo postavili dr. Mauriziu Pecorariju, tajniku avtonomnega sindikata ANAAO.
»Najprej bi rad poudaril, da so zagotovljene vse nujne službe in tudi kirurški in drugi posegi, seveda, če gre za nujne primere. Do precejšnjega zastoja, oziroma upočasnjenega ritma dela pa je prišlo na vseh oddelkih, kjer se stavka izvaja. Ker pa je protestna akcija razčlenjenega tipa, to je da se v različnih oddelkih stavka v različnem časovnem zaporedju, so posledice težje, kakor bi sicer na prvi pogled kazalo. Tako recimo je kirurški oddelek, kjer sicer stavkajo tudi danes, povsem ustavljen, če ni zraven anestezis-tov, ali pa če ne razpolaga pravočasno z izvidi, ki jih opravljajo v laboratorijih.
Težave so zaenkrat sicer bolj omejene, vendar bo nedvomno prišlo do zaostritve v naslednjih dneh, če se bo protest nadaljeval kakor je bilo napovedano. Potem bo treba še kar precej dni, da bomo nadoknadili zaostalo delo.«
Za štirinajstdnevno protestno stavko so se zdravniki, včlanjeni v avtonomne sindikate, kakor znano, odločili na vsedržavni ravni. Zahtevajo gmotne izboljšave ter večjo vlogo pri odločitvah glede vodenja javne zdravstvene službe.
Zaenkrat, dokler se stvari ne uredijo, pa bi kazalo koristiti zdravstvene usluge v javnih bolnišnicah v najmanjši možni meri oziroma v primerih ko smo v to zares prisiljeni.
zaprta. Poslušalce naprošajo, naj pridejo v dvorano pravočasno, ker po začetku koncerta ne bodo nikomur dovolili vstopa. Po izrecni! želji glasbenika, ne bodo dovolili vstopa poslušalcem, ki bodo imeli s sabo fotografski aparat ali magnetofon.
Uto Ughi sodi med najbolj znane svetovne violiniste . Na sobotnem koncertu, ki bo ob 20.30, bo izvajal skladbe, Dvoržaka, Beethovna in Tartinija. Pri klavirju ga bo spremljal Eu-genio Bagnoli.
■ Zaradi del na vodovodnem omrežju na območju Vrha, utegne priti danes do prekinitev dobave vode v tem kraju. Ravnateljstvo konzorcija CAFO naproša uporabnike, naj bi kar se da omejili porabo vode ter prosi za razumevanje.
Slabo vreme in sneg na cestah povečala težave Zelenega križa
Desetdnevno obdobje slabega vremena s snegom in ledom na cestah je povzročilo nemalo težav avtomobilistom, še posebno takim, ki se po službeni dolžnosti niso mogli odpovedati vožnji, kljub neprimernim okoliščinam. Semkaj sodijo vsi, ki opravljajo nujne socialne funkcije na področju pomoči in varnosti na cesti. Med temi so se v najhujših težavah znašli vozniki rešilnih avtomobilov.
Odgovorni pri Zelenem križu, ki na Goriškem in delu Furlanske nižine opravlja precejšnje delo na tem področju, so se te dni potožili zaradi dodatnih težav, ki jim jih je povzročilo slabo vreme. V devetih dneh od sobote, 10., do nedelje, 18. januarja, ko je bilo stanje najbolj kritično, je šest rešilnih vozil Zelenega križa prevozilo skupno 9 tisoč 488 kilometrov. Opravili so 287 posegov, med temi 85 za navadne sprejeme v bolnišnico, 14 ob prometnih nesrečah, 17 zaradi padcev, preostale pa za raznovrstne prevoze in premestitve bolnikov. Opravili so tudi štiri daljše prevoze, dva v Padovo, po enega pa v Bologno in Savono.
Pri tem, ugotavljajo, se je treba zahvaliti veliki izkušenosti šoferjev, da so kljub tolikšnemu delu premostili težavno obdobje brez vsakršnega poškodovanja vozil. Po drugi strani pa so imeli dodatne stroške za nabavo zimske opreme (gume z žeblji, verige in drugo), ki so zaostrili že težavno finančno stanje dobrodelne ustanove. Tovrstni stroški namreč niso predvideni v konvenciji s KZE.
Ker sodimo med organe civilne zaščite - pravijo pri Zelenem križu - bi bilo prav, da bi nam priskočili na pomoč državni oz. deželni organi. O teh in drugih finačnih ter organizacijskih težavah bo v prihodnjih dneh razpravljal upravni svet ustanove.
Uto Ughi
Vstopnice za koncert violinista Uta Ughija so bile že vse razprodane. Tako sporoča občinska uprava ter obenem najavlja, da zato bo blagajna avditorija, pred sobotnim koncertom
V popoldanskem sporedu televizijski Trubar
Poletje v školjki na Film video monitorju
Poletje v školjki, najbolj gledan film na Slovenskem, bo danes ob 21. uri v središču večernega sporeda na 2. Film video monitorju. Po predvajanju filma bo pogovor z režiserjem Tugom Štiglicem, ki je skupaj z mladinskim pisateljem Vitanom Malom napisal tudi scenarij. Kot je mogoče sklepati iz samega naslova gre za prijetno, sončno, brezskrbno zgodbo, ki je v Sloveniji navdušila predvsem mladinsko in družinsko publiko. Pripoved o pobalinstvih najstnikov na piranski obali, o spletanju prijateljstev in mladostnih ljubezni, o dečku in njegovem računalniku, o srečanju s starim ribičem, je prevzela tudi mladinski žiriji na festivalih v Giffoni Valle Piana in Saint Malo v Franciji, kjer je Poletje odneslo prvi nagradi.
V popoldanskem, televizijskem sporedu bodo ob 15. uri predvajali zadnje tri dele otroške nadaljevanke Zlata ribica, takoj zatem pa kulturno-razvedrilno oddajo za mlade Ex libris M & M. Ob 18. uri bosta na sporedu prvi dve od štirih nadaljevanj televizijskega Trubarja. Ista močna ustvarjalna ekipa, ki je posnela celovečerni film Heretik, je v štirih epizodah skušala strniti in predstaviti vsaj najpomembnejše med razburljivimi dogodki, ki označujejo življenje in delo Primoža Trubarja.
Opozoriti gre, da je v Kulturnem domu možen tudi ogled fotografske razstave pionirja slovenskega filma dr. Karola Grossmana.
Pokrajinska uprava pripravlja posvet o paketu Altissimo
Goriška pokrajinska uprava pripravlja, v sodelovanju s tukajšnjo podružnico Banca del Friuli posvetovanje o gospodarski problematiki na temo: Projekt Gorica — ugotovitve in predlogi o bodočnosti pokrajine v osrčju Evrope.
Uvodno poročilo bo imel, kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, prof. Vladimir Nanut. Govor bo predvsem o novih možnostih za naložbe, v okviru olajšav in ugodnosti, ki jih prinaša paket Altissimo.
Posvetovanja se bodo udeležili predstavniki gospodarskih združenj iz naše pokrajine, posebej pa velja opozoriti na prisotnost gospodarskih operaterjev iz sosednjih italijanskih dežel, ki naj bi se tako neposredno seznanili z ugodnostmi in olajšavami za realiza-
cijo novih gospodarskih pobud v krajih ob meji.
Posvetovanje bo predvidoma 12. februarja v pokrajinski sejni dvorani. O samem poteku in o podrobnostih je bil te dni govor na srečanju med predsednikom pokrajine Cumpeto in ravnateljem goriške podružnice Banca del Friuli Robertom Brazzalejem.
Cuore amico
V dvorani oratorija pri kapucinih bo danes ob 16.30 občni zbor združenja Cuore amico. Na dnevnem redu je poročilo predsednika o dejavnosti v lanskem letu ter poročilo o finančnem poslovanju. Združenje ima kot osnovni cilj nuditi pomoč srčnim bolnikom.
Motorist ranjen pri Rafutu S furgonom v drog pri Štarancanu
Mesec dni se bo na ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice zdravil 43-letni Sergio Mocchiut iz Gorice, Ul. Don Bosco 61, ki se je ponesrečil pri Rafutu. Mož se je peljal z motornim kplesom po Ul. Corsica v smeri proti Škabrijelovi ulici. Iz stranske Ul. del Mulino je privozil vol-kswagen, ki ga je upravljal 20-letni Vanja Merviz iz Ul. Cappella 52. Avto je zadel v motorno kolo in prevrnil Mocchiuta na tla.
Moža so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer mu je zdravnik oddelka za prvo pomoč ugotovili zlom ključnice ter zlome več reber. Točne okoliščine in odgovornost za nesrečo ugotavlja prometna policija.
V tržiški bolnišnici se zdravi 43-let-na Giuseppina Visintin por. Bernardi
tečajniki, ob strokovni pomoči tehnikov posameznih podjetij, seznanjali s stvarnostjo in sodobno problematiko v podjetjih. Poleg tega nameravajo prireditelji obogatiti pouk z doprinosi zunanjih izvedencev.
Prošnje za sprejem k tečaju morajo zainteresirani predstaviti najkasneje do sobote, 24. t. m., na Šolskem skrbništvu. Prošnje morajo biti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v tajništvih višjih srednjih šol ter na Šolskem skrbništvu, kjer so na voljo podrobnejše inforamacije. Vpisnina k tečaju znaša 60 tisoč lir.
Tečajniki, ki bodo redno prisotni pri vsaj 80% skupnih ur pouka, bodo prejeli diplomo, njihova imena pa bodo posredovali podjetjem v pokrajini ter poklicnim združenjem.
Squarzina nocoj v Verdiju
V okviru italijanske gledališke sezone bo nocoj ob 20.30 v Verdijevem gledališču gostoval gledališki ansambel Luigija Sguarzine, ki bo predstavil novost »I cingue sensi«. Avtor in režiser predstave je sam Sguarzina, v glavnih vlogah nastopata Sergio Fontani in Benedetta Buccellato. Gre za igro, ki je pred nekaj dnevi na krstni uprizoritvi v Turinu imela velik uspeh. Kljub številnim drugim sugestijam se njena središčna os vrti okrog vprašanja oblasti in njene bistvene votlosti.
iz Turjaka, Ul. Oberdan 59. Ženska je imela svojevrstno nesrečo pri Štarancanu. Z dostavnim vozilom fiat 238 se. je peljala po tamkajšnji Ul. De Amicis. Na križišču z Ul. Dobbia je zavila na levo, proti Tržiču, ko je izgubila nadzorstvo nad vozilom. Domnevajo, da jo je obšla slabost.
Furgon je zavozil s ceste in se zaletel v drog električne napeljave. Ženska je ostala tako vklenjena v vozilu, dokler niso posegli tržiški gasilci in jo osvobodili iz neprijetnega položaja.
V tržiški bolnišnici, kjer so jo sprejeli po nesreči, so Visintinovi ugotovili nekaj udarcev in odrgnin ter močnejši udarec v trebuh. Predvidoma bo okrevala v dvajsetih dneh.
kulturni dom
2. FILM VIDEO MONITOR. Danes: 15.00 - Zlata ribica V-VII, otroška nadaljevanka, r. Dario Frandolič; - Ex libris M & M, kulturno-razvedrilna oddaja za mlade;
18.00	- Primož Trubar I-II, televizijska nadaljevanka;
21.00	- Poletje v školjki, r. Tugo Štiglic; sledi srečanje z avtorji.
razna obvestila
Smučarski tečaj SPD na Nevejskem sedlu se bo pričel v nedeljo, 25. januarja. Avtobusa bosta odpeljala po razporedu, ki je že bil objavljen.
Na Vrhu, v gostilni Devetak, bo jutri, v petek, 23. t. m., ob 19.30 sestanek, ki ga sklicuje Gospodarska zadruga. Govorili bodo o zaključnih delih na kulturnem in športnem centru.
KD Oton Župančič priredi 1. februarja avtobusni izlet na sneg, v Ovčjo vas. Prijave ob sredah zvečer v domu A. Budala.
KD Sovodnje priredi jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje na temo Alkoholizem in narkomanija. Govoril bo dr. Viljem Ščuka.
Ob 100-letnici smrti Frana Erjavca, pisatelja in prirodoslovca bo Zveza slovenskih kulturnih društev v nedeljo, 25. t. m., ob 10.30 priredila spominsko slovesnost na goriškem glavnem pokopališču, s položitvijo venca na Erjavčev grob, nagovorom Marka Waltritscha in nastopom pevskega zbora. Zbirališče pred vhodom na pokopališče.
kino
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka predstava: Luigi Sguarzina, »I cingue sensi«.
CORSO 18.00—22.00 »II ragazzo del pony express«.
VITTORIA 17.30—22.00 »I desideri di una donna erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Daunbailo (Down by law)«.
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Femmine se-ducenti in calore«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00 in 21.00 »Broadway Danny Rose«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Silverado«. Ob 20. uri »Carica Katarina in njeni ljubimci«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. 1. Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Carolina Ker-sevani Grudina iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 9.30 Paola Piani Stobil iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Ločniku, ob 11. uri Qu-irino Mullon iz bolnišnice San Giusto v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ana Cej Miculus iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Nemški filozof Adorno v slovenski izdaji
0 glasbi kot najbolj duhovni umetnosti
Dobili smo prvo celostno knjižno izdajo v slovenščini nemškega filozofa in teoretika Theodorja W. Adorna, najpomembnejšega predstavnika t. i. heglovsko marksistične »frankfurtske šole« oziroma »kritične teorije družbe«. V knjigi so zbrana predavanja in spisi, ki jih je avtor imel na frankfurtski univerzi v letih 1961/62. Opozoriti je treba, da se je Adorno poleg teoretskega dela tudi sam skoraj vse življenje ukvarjal z glasbo, bil je komponist, odličen pianist in osebni prijatelj dunajskih avantgardistov, predvsem Arnolda Schonberga. Napisal je veliko teoretičnih spisov o glasbi, ki pa so naleteli na slabo percepcijo in so še vedno malo brani ali skora nepoznani. Razlog za to je morda v zahtevnosti in ezoteričnosti Adamovega jezika, poleg tega pa zahtevajo spisi podrobnejše poznavanje tako glasbe kot filozofije ali vsaj širše družboslovne problematike.
Predavanja, ki jih prinaša slovenski izvod, so bila sicer namenjena širši javnosti in torej tudi manj poučeni publiki. Kljub temu pa se v njih Adorno problemsko loteva glasbe, predvsem njene notranje strukture in družbenega okvira, v katerem določena glasba nastaja. Osnovna imanentna namera avtorja je priti do njunega medsebojnega sečišča, kjer je sredi glasbene duhovne avtonomnosti že prisotna družbenost kot njen vzrok, obenem pa to družbenost šele ta glasba kot avtonomna sfera umetnosti vzpostavlja. Jo legitimira v določenem zgodovinsko ideološkem univerzumu. V tako zastavljenem konceptu, onstran kritike oziroma apologetskega zagovarjanja, pa se problemska analiza šele prične.
Sociologija glasbe torej. Toda ali je sploh možna kakršnakoli sociologija glasbe? Pogosto je slišati mnenje, da se o glasbi ne sme veliko govoriti, da pa se na tak način, z besedami, o njej itak ne da kaj dosti povedati. Kar je torej nemogoče, je tudi prepovedano. To pa je že dovolj sumljiva zadeva, da nam da misliti, saj je očitno, da je tu nekaj, kar tovrstno početje onemogoča. Iz tega bi zato lahko potegnili sklep, da je ravno v kolikor nemožna, sociologija glasbe lahko povsem koristna in produktivna. Če se umetnost, in. glasba je prav gotovo najbolj duhovna od vseh oblik umetnosti, prikazuje kot družbi izvzeta, avtonomna in od družbe ločena samostojna sfera, je predmet sociološke analize sam ta videz, iluzija nevpetosti v vselejšnjo konkretno zgodovinsko družbo. Umetnost in kultura se napram racionalizirani, politični in materialni družbi prikazuje kot pristna, naravna duhovna bogatost, kjer ni družbenih kon-
fliktov. Umetnost se torej postavlja proti ideologiji, umešča se izven nje, toda ravno s tem odmikom ideologijo zares šele vzpostavi in postane tudi sama njeno priviligirano mesto. Da lahko ideologija nemoteno steče, potrebuje namreč distanco do same sebe, izvzeto točko^ na katero se lahko pripne subjekt. Šele iz te (navidez) izvzete točke bo subjekt veroval, da ga ideologija ne »drži«, ta točka mu podeljuje legitimnost identitete in omogoča videz, da njegov temelj korenini nekje drugje, izven materialne in ideološke družbe. Četudi se subjekt vsak dan udeležuje najrazličnejših procesov v družbi, ekonomskih, političnih, ga ravno ta umestitev v duhovno sfero prepričuje, da je njegovo bistvo nekje drugje, v tistem, kar je »več« oz. kar je »nad« vsakdanjimi opravki. To pa je seveda ravno kultura in umetnost.
Umetnina napotuje na nekaj, kar sama ni. Ta prevara je nujna za umetnino kot za samo družbo, je konstitutivna. V kolikor umetnina vzbuja tovrstni videz, je dvojna točka družbenega prešitja. S tem, ko subjektu ponuja varno zavetje, je družbi (in ideologiji) omogočeno, da nemoteno steče in se obnavlja, lahko se reproducira v danih razmerjih (produkcijskih, razrednih itd.). Lahko se obnavlja, saj je subjekti s svoje varne pozicije posvečenosti ne jemljejo povsem resno. S to umestitvijo pa se je izvršila obenem tudi identifikacija subjekta, z določeno kulturo, umetnostno tradicijo, nacionalnim jezikom itd. Mesto umetnine, ki se prikazuje kot neideološko, je v resnici torej njeno najsubtilnejše mesto, saj omogoča ravno ta videz, iluzijo izvzetosti ter imaginarno identifikacijo subjekta, ki je vselej ideološka interpretacija.
Iz te zgolj fragmentarne izpeljave bi bilo seveda napačno sklepati, da
sta umetnina in ideologija isto. Želeli smo opozoriti le na problematiko, ki se pojavi brž, ko umetnost izpostavimo analizi in jo prenehamo pojmovati kot zgolj humano duhovno sfero. Nemara je sedaj jasno, zakaj se tovrstni analizi umetnost na vse kriplje upira. Adorno vsekakor poudarja tezo, da se družbenosti glasbe ne da zvesti na njene družbene učinke. Prav tako ni mogoče estetske komponente izpeljati iz družbenih razmer. Nepojasnjeno pa ostane, kot poudarja avtor na nekem mestu, zakaj se, vsaj iz distance, zdi, da se slednjič vselej zlijeta imanentna logika problemske povezanosti znotraj glasbenega dela in zunanje determinante. Res je, da po Bachu ni mogoče spregledati določenega po-plitvenja, do katerega je prišlo, obenem pa se je ponotranjena potreba po zabavi, ki je za njim nastopila, sčasoma prelevila v pestrost komponiranega.
Skozi celotno razpravljanje, v katerem zaobjame obdobje od baroka do modernističnega preloma z uvedbo atonalnosti in dvanajsttonske kompozicije Schonberga, Berga in VJeberna, skuša Adorno tematizirati razmerje med duhom, strukturno kompozicijo glasbenega dela in družbenim sočasnim okvirom. Na nekaterih mestih vzame v pretres tudi zabavno glasbo. To je sicer le postranska Adornova preokupacija, kljub temu pa lucidno opozori na fetišistično in poneumljajočo funkcijo, ki jo v modernih družbah opravlja zabavna glasba.
Na koncu je knjigi pridan še strnjen pregled Adamovega filozofskega in glasbenega dela ter odlična sklepna beseda, v kateri je Mladen Dolar teoretsko delo prodorno obdelal nekaj elementov, ki jih odpira Adornov problemski pristop k glasbi.
Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije, prevod zahtevnega besedila pa je opravil Igor Kramberger.
Spacalov e vizije Krasa
Konec prejšnjega leta je pri založbi Venetemblemi izšla oštevilčena izdaja (1200 izvodov) Grafičnega zbornika Lojzeta Spacala. Besedilo (v štirih jezikih) je napisal V. Sgarbi, biografijo je uredil M. Albanese. Knjiga vsebuje 20 barvnih reprodukcij in 352 v črnobelem in ima priloženo originalno grafiko
V svetu čedalje več baletnih tekmovanj
V svetu se kar vrstijo mednarodna baletna tekmovanja. Baletni krogi so namreč že dolgo prepričani, da je za ptesalčevo kariero nujno, da sodeluje na tekmovanjih, Če že ni nujno, pa je vsekakor zelo koristno. Borba za uspeh je brez kompromisov. Če mlad plesalec - tekmovalec, ki se je odločil za plesno kariero, ni sposoben prenesti tudi neuspeha, ni ustvarjen za poklic plesalca.
Med mednarodnimi tekmovanji ima tekmovanje v Lausanni, kamor odhajata jugoslovanska plesalca Irena Veterova iz Skopja in Aleksander Antonijevič iz Novega Sada, posebno mesto. Tekmovanja, ki je bilo ustanovljeno leta 1973, se udeležujejo le gojenci
baletnih šol med 15. in 18. oziroma 19. letom starosti, ki se s plesom še ne ukvarjajo profesionalno. Tekmovanje se začne konec januarja.
Okoli institucije Prix de Lausanne se že petnajst let zbirajo znane baletne osebnosti in strokovnjaki s področja plesno baletne umetnosti, ki imajo vsi za seboj mednarodno kariero in so še danes v središču dogajanj v svetu baleta. Ker se zavedajo, kako pomembna je vzgoja baletnega naraščaja in vloga pedagoga v obdobju doraščanja, so si zadali nalogo, da na tekmovanjih opaženim talentom nudijo strokovno pomoč pri vstopu na odrske deske. Zato se tudi
Prix de Lausanne podeljujejo v obliki enoletne štipendije za šolanje na eni svetovno priznanih baletnih šol v Parizu, Londonu, Monte Carlu ali New Yorku... Visoka strokovnost organizatorjev in strog kriterij pri ocenjevanju izpričujejo rezultati. Nagrajence prejšnjih let že srečujemo med slavnimi baletnimi zvezdami v svetovni plesni areni.
Mednarodna tekmovanja so se sicer začela odvijati že v začetku petdesetih let. Najprej so vzhodnoevropske države začele organizirati mladinske festivale in privabljati tekmovalce v Moskvo in Varšavo, nakar so se tekmovanja »razpasla« po vsem svetu.


Jakob
Renko
Pesmi
Za večnost
Klobuk sem snel £ razbeljene glave, da dam pozdrav neznanemu.
Sicer bi slišal peti čudne govorice o sebi.
Nikar ne reci, da si prišel vame, szih.
Poljudnoznanstveno se kremžim Za oblaki.
Srce, ki diha
Za slabe ure časa,
Za lepo misel in veselje; dam vedno lepega duha in skromno prispodobo Zia.
Priznam, da v tej deželi obdelujem kipe.
Pozaba mladosti
Na pasji dan se srečam s samosvojim jazom.
Kričim, da nisem tu, pa vendar rečejo ljudje:
»Si naš!«
Vmes je kaplja suhe vode, nabrane za poletne dni.
JE RES.
Vračaš se...
Samo v izobilju velikodušne sanje
se spomniš name: vračaš se k meni po dolgoletni odsotnosti in mi polagaš najslajše poljube na usta!
Kaj,
če bi se res zgodilo kakor v sanjah, da se znova srečujeva vsak dan na samem —
v zavist vsem, ki so že zdavnaj pokopali najino ljubezen?
Okoli sebe II.
Ne dam nikoli vsega, kar imam: a dam!
Ne hodim nujno isto pot, nebo pozivam...
Ne maram strmin, a jih le načenjam, če mi tisoč pojmov priča o zvestobi.
Pomislim:
včeraj sem bil sam, _ jutri bom znova sam, toda danes si bila Z menoj!
\
Slikarji podpirajo slovensko Glasbeno šolo na Koroškem
Na pobudo dr. Matjaža Kmecla so pred dobrim letom v Sloveniji sprožili široko zasnovano akcijo, v kateri naj bi slovenski likovniki podarili po eno ali več svojih likovnih del, namenjeno podpori slovenski glasbeni šoli na Koroškem. Akcija, ki je potekala pod naslovom »Slovenski likovni umetniki za glasbeno šolo v Celovcu«, je bila zelo uspešna, saj se je pozivu odzvalo več kot štirideset umetnikov, ki so skupno darovali 60 kvalitetnih likovnih del.
Akcija je potekala v organizaciji republiškega komiteja za kulturo, njegov sedanji predsednik, pisatelj Vladimir Kavčič, pa je minuli teden v Kulturno-informacijskem centru Križanke odprl razstavo zbranih del, ki so jih na ta način predstavili ljubljanski in širši slovenski javnosti. Vladimir Kavčič, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je glasbena šola na Koroškem institucija posebne vrste, ki deluje v organizaciji obeh slovenskih koroških organizacij, v dokaj neurejenih razmerah, razen enega nima stalno zaposlenih delavcev, vsi učitelji so tako rekoč »improvizirani«, vendar delajo po ustaljenem, verificiranem programu. Šola je odvisna od svojih ustanoviteljev, od obeh slovenskih koroških organizacij, potrebna pa ji je pomoč tudi z naše strani.
Razstavo zbranih del bodo prikazali tudi na Dunaju, kjer bodo slike na prodaj. Med darovalci likovnih del so znana imena iz vrst likovnih umetnikov, ki so s tem izrazili solidarnost slovenski glasbeni šoli na Koroškem, ki ima trenutno nad 300 učencev, od avstrijskih oblasti pa, žal, ne dobiva nobene podpore.

Košarka: drevi v finalni skupini evropskega pokala prvakov
Zadar - Tracer osrednje srečanje kola
ZADAR Osrednje srečanje današnjega kola finalne skupine pokala prvakov bo danes v Zaciru, kjer bo domače moštvo igralo proti milanskemu Tracerju. Zadrčani so v prejšnjem kolu zasluženo premagali francosko ekipo Ortheza in tudi drevi bi lahko poskrbeli za podvig. Varovanci trenerja Gjergje namreč povsem drugače igrajo v pokalu kot v prvenstvu.
Po drugi strani imajo Milančani drevi edinstveno priložnost, da z zmago napravijo nadaljnji in verjetno odločilni korak naprej do uvrstitve v su-erfinale. Obeta se torej zanimiv boj, i ga bo neposredno prenašala tucii koprska televizija s pričetkom ob 20. uri.
Drevi bo še srečanje v Tel Avivu med Makabijem in Real Madridom.
V sinočnjem srečanju tega kola je francosko moštvo Orthezg, doma premagalo sovjetsko ekipo Zaljgirisa iz Kaunasa s 94:80 (41:43).
Pokal pokalnih prvakov
GIBONA - MAES PILS 130:88 (61:45)
ZAGREB - Kot je bilo pričakovati, je zagrebška Gibona v predzadnjem
kolu B skupine tega pokala premagala še belgijsko moštvo Maes Pils in se seveda uvrstila v polfinale. Dražen Petrovič (43 točk) in Cvjetičanin (24) sta bila najuspešnejša v domačem moštvu, pri gostih pa se je izkazal Rai-vio s 44 točkami.
LESTVICA B SKUPINE: Gibona Zagreb (Jug.) 10; Scavolini Pesaro (It.) in Efes Pilsen (Tur.) 4; Maes Pils (Bel.) 2.
Koračev pokal
BUDUČNOST - MOBILGIRGI 84:90
(38:41)
TITOGRAD Mobilgirgi iz Caser-te je sinoči premagal še Budučnost sredi Titograda in se tako uvrstil v polfinale tega pokala. V vrstah Mobil-girgija je bil najboljši strelec Glučkov (20 točk), v vrstah Budučnosti pa sta se izkazala Milatovič (22 točk) in Antič (21).
SPARTAK - AREXONS 88:83 (46:37)
LENINGRAD - - Z včerajšnjim porazom proti Spartaku v Leningradu si je Arexons iz Cantuja zapravil še po-
slednjo možnost, da bi se uvrstil v polfinale tega pokala. Francoski Limoges namreč zanesljivo vodi v tej, A skupini.
PARTIZAN - ASSUBEL 109:93 (53:44)
BEOGRAD — V 5. kolu četrtfinalne C skupine je Partizan po pričakovanju premagal francosko moštvo Assubela. Najboljša strelca pri Partizanu sta bila Grbovič (34 točk) in Paspalj (21), pri gostih pa sta se izkazala Barbiercorna (30) in Acres (23).
ZARAGOZA - BERLONI 96:92 (50:39)
ZARAGOZA — Špansko moštvo Zaragoze je po pričakovanju premagalo demotivirano turinsko ekipo Berlonija. V španskem moštvu je bil najboljši Ri-ley (24 točk), pri Berloniju pa sta bila najuspešnejša strelca Garnett (20 točk) in Thibeaux.
Pokal L. Ronchetti
ISKRA DELTA JEŽICA - SIDIS ANCONA 73:76 (35:43)
LJUBLJANA — Čeprav so Ljubljančanke sinoči doma izgubile proti italijanskemu moštvu SIDIS iz Ancone, so
se vseeno uvrstile v polfinale tega pokala, kar je za ljubljansko moštvo seveda velik uspeh. V prvi tekmi v Anconi so Ljubljančanke zmagale z 10 točkami razlike.
V sinočnjem srečanju sta bili v ljubljanskem moštvu najboljši Malackova s 23 točkami in Spainova z 18. V italijanski ekipi pa je bila daleč najboljša Američanka Fordova, ki je dosegla kar 38 točk in je bila najzaslužnejša za zmago svoje ekipe.
Ljubljančanke se bodo v polfinalu srečale s sovjetsko ekipo Daugavve iz Rige.
DEBORAH MILAN (IT.) - MINEUR PERNIK (BOL.) 94:54 (43:12)
ODBOJKARSKI POKALI
POKAL PRVAKOV: Eczacibasi Istanbul (Tur.) - Pariini Modena (It.) 3:1. Prva tekma 0:3. Kval.: Panini. POKAL POKALNIH PRVAKOV: Tartarini Bologna (It.) - Radiotehnik Riga (SZ) 3:0. Prva tekma 2:3. Kval.: Tartarini.
Nogomet: pred kvalifikacijami
Italijanske reprezentance se vneto pripravljajo
APPIANO GENTILE (Como) - Italijanska nogometna reprezentanca se intenzivno pripravlja na sobotno tekmo z Malto v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Včeraj je Vicini-jevo moštvo odigralo trening srečanje z naraščajniško ekipo Interja in zmagalo s 7:0 (4:0) z zadetki Cabrinija, Al-tobellija, Donadonija (2), Gianninija, Ferrija in Mancinija.
Tudi Malta vestno vadi, po izjavah odgovornih pa bi se zadovoljila že s porazom s...3:0. Spomnimo se, da so »azzurri« v prvi tekmi v gosteh dosegli le dva gola.
Včeraj je bila zaposlena tudi italijanska mladinska reprezentanca, ki je v prijateljski tekmi zanesljivo s 3:1 premagala grške vrstnike. Tudi mladinsko vrsto čaka kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo, in sicer 4. 2. na Malti. V prvem polčasu (0:0) mladim Italijanom sicer ni šlo preveč od rok, zato pa so v nadaljevanju pokazali vso svojo tehnično premoč.
Omenimo še, da je na igrišču bila tudi italijanska »under 21«, ki je z 8:0 premagala Pontedero (C-2 liga).
Tenis: mednarodno prvenstvo Avstralije
Favoriti uspešni
Avtomobilizem: na rallyju Montecarlo
Lancii še nedosegljivi
Smučanje: evropski pokal
Prihodnji teden dve tekmi na Kaninu
VIDEM V Vidmu je bila včeraj predstavitev dveh tekem za evropski smučarski pokal, ki bosta prihodnji teden v naši deželi. V sredo in v četrtek namreč na Kaninu pričakujejo najboljše evropske tekmovalce, ki se bodo pomerili v veleslalomu in slalomu. Tekmi bosta veljali tudi za trofejo Banca del Friuli in za trofejo Dežele Furlanije-Julijske krajine.
Doslej so se že vpisale Jugoslavija, Francija, Norveška in Zahodna Nemčija, pričakujejo pa še pristop italijanske reprezentance.
Nogometni ukrepi le za B ligo
MILAN Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v zvezi z nedeljskimi tekmami v B ligi (A lige niso vzeli v poštev, ker je ta teden italijanska reprezentanca zaposlena s kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu z Malto) najtežjo kazen naložila Nicoliniju (Bologna), njegov klubski tovariš Ouaggiotto bo počival eno kolo, prav toliko pa tudi Venditelli (Messina).
MELBOURNE Polfinale mednarodnega odprtega teniškega prvenstva Avstralije bo dejansko dvoboj med Evropo in Avstralijo.
Čehoslovak Ivan Lendl bo namreč v polfinalu igral proti Avstralcu Patu Cashu, Šved Stefan Edberg pa proti domačinu Wallyju Masurju, ki je, kot znano, izločil enega izmed favoritov tega turnirja, Zahodnega Nemca Borisa Beckerja.
V četrtfinalu je Lendl premagal Šveda Andersa Jarryda, in to dokaj lahko po samih treh setih igre. Avstralec Pat Cash pa je moral igrati štiri sete, preden je strl odpor Francoza Vannicka Noaha (nosilca št. 3). Po treh setih pa je Edberg odprvil s Čehoslo-vakom Mečirjem in Masur ni imel težav, da je premagal Novozelandca Kellyja Evernderna.
Četrtfinalni izidi: Edberg (Šve.) -Mečir (ČSSR) 6:1, 6:4, 6:4; Masur (Av-stral.) - Everndern (N. Zel.) 6:3, 7:5, 6:4;
| Cash (Avstral.) - Noah (Fr.) 6:4, 6:2, 2:6,
6:0; Lendl (ČSSR) - Jarryd (Šve.) 7:6, 6:1, 6:3.
Naj omenimo, da sta v igri dvojic izpadli Mandlikova (ČSSR) in Turn-bull (Avstral.), ki sta bili nosilki št. 3. Premagali sta ju Američanki Garriso-nova in McNeilova s 3:6, 6:3, 8:6.
Po anketi Mladosti
Mateja Svet najboljša mladinka
BEOGRAD Po anketi lista Mladosti je slovenska smučarka Mateja Svet najboljša mladinska športnica Jugoslavije v letu 1986.
Mateja je včeraj prejela priznanje. Naj omenimo, da so v anketi tega lista sodelovali nekdanji dobitniki te nagrade kot Ištvan Korpa, Mirna Jaušovec, Borut Petrič, Zoran Filipovič itd.
MONTECARLO — Pred današnjo zadnjo etapo (predvidenih je pet posebnih voženj) avtomobilskega rallyja Montecarlo sta še vedno v vodstvu dve vozili lancia, in sicer s Kankkune-nom ter Biasionom. Težko je tudi pričakovati, da ju bo kdo prehitel. Včeraj je v tabor Lancie nekaj zaskrbljenosti sicer vnesel priziv Mazde, češ da s tu-rinskimi vozili ni vse v redu, vendar je tehnična komisija po pregledu priziv zavrnila.
VRSTNI RED: 1. Kankkunen - Piiro-nen (lancia) 6.0T59"; 2. Biasion - Sivie-ro (it.) lancia po 51"; 3. Rohrl - Geist-dorfer (ZRN) audi 5'50"; 4. Blomguist -Berglund (Šve.) ford sierra 8'40"; 5. I. Carlsson - P. Carlsson (Šve.) mazda 12T0".
Preobrat na rallyju Pariz - Dakar
DARA (Senegal) — Zgledalo je, da je na rallyju Pariz - Dakar že vse odločeno in da bosta zadnji etapi skorajda nekakšna turistična sprehoda proti končnemu cilju. Med motociklisti pa je prišlo do povsem nepričakovanega
preobrata, saj je vodilni Auriol (Fr. -cagiva) padel ter si zlomil gležnja. Z muko je sicer spet sedel na motor ter vozil še 10 km, kolikor je pač tedaj manjkalo do konca včerajšnje etape, vendar je zatem odstopil. Drugouvrščeni Neveu (Fr. - honda) ima sedaj prosto pot do zmage, ki bi bila zanj že peta na rallyjih Pariz - Dakar.
Na včerajšnji etapi sta bili na sporedu dve posebni vožnji. Na prvi se je med motociklisti uveljavil Neveu, na drugi pa njegov rojak Bodou (BMW), medi avtomobilisti pa Finec Vatanen (peugeot) oz. Francoz Zaniroli (range).
Skupni lestvici - MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr.) honda 89.51'07"; 2. Orioli (It.) honda po 1.39'53"; 3. Picco (It.) 3.29'30"; 4. Rahier (Bel.) BMW 3.29'31"; 5. Mas (Šp.) yamaha 7.23'08".
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen - Gi-roux (Fin.) peugeot 54.27'43"; 2. Zaniroli - Lopes (fr.) range po 1.12'45"; 3. Shi-nozuka - Fenouil (Jap.) mitsubishi 4.15'31"; 4. Ratet - Vantouroux (Fr.) to-yota 6.17'42"; 5. Mehta - Doughty (Ken.) peugeot 6.42T5"; 6. Seppi - Arri-vabo (It.) mercedes 7.42’22".
Ukiniti bo treba vodne športe
Ob branju nekaterih včerajšnjih časopisov bi človek skoraj ne vedel, ali naj se razjoče ali nasmeje. Nekateri namreč v isti sapi trdijo, da objektivnega poročanja in informiranja, brez poceni alarmizma in nepotrebnega beganja ljudi, v zvezi z aidsom ne sme manjkati, obenem pa na vidnih mestih z izrednim poudarkom navajajo smešna (da ne rečemo kaj hujšega) opozorila angleške nogometne zveze svojim igralcem. Med drugim zveza svetuje, da ne bi smeli uporabljati istih zobnih ščetk (Angleži morajo biti pravi reveži, da ne premorejo lastne ščetke), pa poljubljati in objemati se ne smejo na tekmah, a še zlasti ne umivati v skupnih bazenih. Kaj sedaj lahko pričakujemo šele od zveze za plavalne športe! Ne ostane ji drugega, kot da sploh prepove vaterpolo, plavanje in sploh vse, kar diši po vodi.
Remi med Španijo in Nizozemsko
BARCELONA V prijateljskem nogometnem srečanju sta se Španija in Nizozemska sinoči razšli pri izidu
1:1 (0:1). Za Nizozemce je bil uspešen Gullit, izenačil pa je Caldere.
Braghin spet pred sodniki?
RIM — Na opozorilo preiskovalnega urada je zvezni preiskovalni sodnik italijanske nogometne zveze Corrado De Biase spet odprl postopek proti nekaterim nogometašem, ki so bili že vpleteni in kaznovani v okviru afere o črnih stavah. Osumljeni so, da so se udeleževali nedovoljenih stav, v bistvu torej, da so tudi sami stavili na »črnih stavah«. Med temi, ki so prejeli De Biasejevo obvestilo, je tudi Mauri-zio Braghin (Triestina), ki je bil že izključen za tri leta.
Atletika: Andrei 21,22 m
GENOVA — Na mednarodnem atletskem mitingu sinoči v Genovi je najboljši rezultat dosegel Alessan-dro Andrei, ki je kroglo sunil 21,22 m, kar je letošnja najboljša znamka.
Naj omenimo, da je v ženskem skoku v višino zmagala Bolgarka Kostadinova, ki je preskočila letvico na 2 m.
Za nas zopet ugodni rezultati
Razplet rezultatov 7. kola govori ponovno v prid naše ekipe. Roy iz Milana, ki je bil že pred dvema koloma na 2. mestu v skupini in kandidat za vstop v polfinale, je ponovno stopil na igrišče okrnjen in zaseda trenutno 3. mesto na lestvici. Z osvojitvijo treh zmag se je Kras Globtrade povzpel na odlično 2. mesto in lahko celo dohiti vodilni Coccaglio. Milan-čanke so tokrat nastopile brez Morettijeve (visoka vročina), Bevilacgua ima še vedno nogo v mavcu, tretja igralka pa je zbolela za gripo in tako se je Roy predstavil na igrišče s tremi igralkami, od katerih sta kar dve predali tekmi brez boja. Rezervna ig-
ralka je tako odigrala edino srečanje proti vsaki nasprotni ekipi.
To je povzročilo vrsto protestov, ker je tekmovalni pravilnik nejasen, in prišlo je do ostrega besednega spopada med trenerjema Coccaglia in Milana. Končno besedo bo seveda imela disciplinska komisija v Rimu in nestrpno čakamo na njene odločitve.
Naše igralke pa so tokrat stopile za zeleno mizo zelo motivirane in so gotovo odigrale eno boljših tekem v letošnjem prvenstvu. Vse so igrale sproščeno in samozavestno in premagale svoje nasprotnice. Dvojica Sedmak - Doljak je tokrat zbrisala slab vtis, ki ga je pustila v zadnjem kolu v Bocnu in tokrat celo premagala par Arrisi - Corbetta, ki je doslej samo dvakrat klonil nasprotnicam. Bernar-dičeva je opravila svojo vlogo,m saj nasprotnice ji niso bile kos; Sonja Milič pa se počasi vrača v formo, njeni »top
spin« udarci postajajo bolj sigurni in prodornejši, toda še vedno brez razloga ne zaupa v lastne sposobnosti.
V soboto in nedeljo se bo v Veroni odvijal vsedržavni turnir za pokal Fo-emina, na katerem bodo nastopile vse najboljše igralke iz Italije, in bo obenem pomembna preizkušnja v preverjanju forme vseh naših igralk od deklic do absolutne kategorije. Nato bo sledil enomesečni premor zaradi svetovnega prvenstva, ki ga bomo izkoristili za to, da popravimo še nekaj tehničnih napak, nakar bo na sporedu v Milanu zadnje kolo prvega dela prvenstva, ki bo prineslo končno razvrstitev na lestvici.
Če je v A skupini položaj za prvo mesto nejasen, je v B skupini že vse določeno; državni prvak Surgelati Arena iz Verone premočno vodi, na 2. mestu je ekipa Ouattromori iz Caglia-rija, ekipa iz Maratee pa se bo z Boc-nom borila za obstanek v ligi.
Sinoči je bila na sedežu ZSŠDI prisrčna slovesnost, na kateri so predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Slovensko kul-turno-gospodarske zveze nagradili zaslužnega športnika in alpinista Dušana Jelinčiča, ki se je lani proslavil z izrednim vzponom na osemtisočak Bro-ad Peak v himalajskem pogorju Kara-koruma. Na vrh te 8047 m visoko gore je stopil dne 4. avgusta 1986 ter tako postavil pomemben rekord: bil je namreč prvi v naši deželi, da je osvojil osemtisočak.
V	prisotnosti predstavnikov izvršnega odbora ZSŠDI in SKGZ je najprej spregovoril predsednik naše športne zveze Odo Kalan, ki je predvsem poudaril, da so taki podvigi v ponos vsej naši manjšinski in širše slovenski skupnosti.
V	imenu SKGZ pa je spregovoril tajnik Duško Udovič, ki je dodal, da so taki podvigi bistveni za uveljavljanje naše stvarnosti na narodnostno mešanem področju prav sedaj, ko se nekateri točno določeni krogi temu uveljavljanju krčevito zoperstavljajo. Kalan in Udovič sta nato Jelinčiču izročila praktična darila.
Na sliki: (od leve proti desni) Jelinčič, Udovič in Kalan med slovesnostjo.
snežne razmere - snežne razmere
Piancavallo 140-150 cm, Forni di Sopra 90-110, Ravascletto 70-125, Sa-uris 40-120, Nevejsko sedlo 100-150, Trbiž - Višarje 100-250, Sappada 50-80, Auronzo 60-80, Misurina 70-90, Val Senales 50-160, Dobbiaco-Tob-lach 30-60, Gortina d'Ampezzo 40-60,
Nevegal 70-110, Madonna di Cam-piglio 70-90, Brunico-Bruneck 20-50, Ortisei 40-50, Sexten 60-100, Krvavec 110, Jezersko 90, Kranjska gora 80-140, Vogel 210, Kobla 100-180, Črni vrh 120, Kalič 110, Sviščaki 100, Kanin 100-200.
TPK SIRENA
sklicuje jutri, 23. 1. 1987, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu (Mira-marski drevored - zasuto zemljišče) -IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. sprememba statuta, 2. razno in REDNI OBČNI ZBOR: 1. podelitev priznanj zaslužnim jadralcem, 2. poročila, 3. razrešnica staremu odboru, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
ŠD MLADINA
priredi v soboto, 24. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z znanim smučarskim demonstratorjem Dušanom Videmškom. Predaval bo in prikazal videokasetne posnetke o sodobni smučarski šoli in o novejši tekmovalni tehniki. Vabljeni!
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS obvešča zainteresirane, rojene v letih od 1970 do 1975, da bo prvi trening na-
raščajniške ekipe v ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri v zgoniškem športno-kul-turnem centru. Pridite, ne bo vam žal.
ŠD POLET
vabi člane na 20. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 22. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 22. t. m., ob 20. uri na sedežu SPDT seja smučarske komisije.
MEBLO
sporoča, da bo odhod avtobusa za sobotno prvenstveno tekmo v Padovi s trga v Nabrežini ob 16. uri.
V Gorici 2. deželni namiznoteniški turnir
Vrsta spodbudnih uspehov za Krasovo in Domovo vrsto
V nedeljo je bil v Kulturnem domu v Gorici, v organizaciji goriške Azzur-re, 2. deželni namiznoteniški turnir za posameznike in dvojice, imenovan 6. trofeja Aldo Picciulin.
Med dečki se je nosilec št. 1, domo-vec Sandro Škarabot, prebil kar do finala, zadovoljiti pa se je moral le z 2. mestom. Njegov brat Steno pa je v polfinalu klonil poznejšemu zmagovalcu, predstavniku pordenonskega San Lorenza, Kraševcem Grudnu, Zidariču in Cahariji pa se ni uspelo prebiti med prvo četverico.
Med naraščajnicami se je najvišje uvrstila krasovka Katerina Kralj (3. mesto), medtem ko se je med fanti do četrtfinala prebil Jan Godnič (Kras). Za kar tridesetčlansko Krasovo zastopstvo je prvo zmago izbojevala med mladinkami Damjana Guštin, ki jepo pravem maratonskem boju strla odpor klubske tovarišice Ksenije Marušič (21:16, 19:21, 27:25). Da so v omenjeni kategoriji prednjačile krasovke, nam priča dejstvo, da je bil polfinale le njihova domena, saj sta se vanj prebili še sestri Raubar.
Dobro se je med mladinci odrezal Legiša, ki si je v četrtfinalu privoščil solidnega De Bernardinisa (Rangers Videm), nato pa je bil proti nosilcu štev. 1 Buttelliju popolnoma brez moči. V moški 3. kategoriji se je med prvo šestnajsterico uvrstil le Boris Štoka (Kras). Za ostale mlajše Krasove igralce pa je bila konkurenca vendarle prehuda za kak vidnejši uspeh.
Med ženskami je največji dosežek zabeležila Tanja Raubar (Kras), ki se je v polfinalu odlično upirala izkušeni domačinki Paganellijevi, proti kateri je v odločilnem setu bila celo na pragu zmage, a se ji je pri stanju 20:18 zataknilo, tako da ji ni uspelo doseči odločilne točke.
Vseeno pa je treba mlado krasovko tokrat zelo pohvaliti, saj se v njeni igri že pozna požrtvovalno delo na treningih. Svojo drugo zmago so krasovke dosegle v dvojicah (absolutna kategorij aj. Premočno sta tu slavili Puričeva in Skerkova. Do polfinala se je prebila tudi dvojica Mosetti - Čok (Kras), ki je izločila največjega favorita Calin -Cergol (GMT).
Med moškimi pa je slovenskim barvam šlo veliko slabše. Njihov ugled sta delno rešila le Štoka - Colja (Kras), katerih zmagovita pot pa se je prekinila žal že v četrtfinalu.
Z veliko prednostjo si je Kras zagotovil tudi prvo mesto na društveni lestvici, za kar je prejel pokal, ki naj bi Krasove igralce in igralke še bolj spodbujal pri njihovem nadaljnjem športnem udejstvovanju. (Z. S.)
Lokostrelstvo: meddeželno prvenstvo
Spet dober nastop Našega prapora
Lokostrelska ekipa Našega prapora nadaljuje z dobrimi rezultati, njena predstavnica Vesna Lutman pa nadaljuje z zmagami. Tako je bilo tudi v Bibioneju na meddeželnem prvenstvu.
Med začetnicami je Vesna Lutman ponovno segla po najvišjem mestu. Tokrat pa je svojo najboljšo uvrstitev zabeležil tudi mladi Ivan Zotti, ki je med dečki dosegel 2. mesto. Tekmovanja so se poleg Zottija in Lutmanove udeležili še Aleksander in David Coceani ter Elizabeta Tomšič.
Naše lokostrelce čaka v naslednjih tednih še nekaj nastopov. Najprej v Spi-limbergu, potem v Gorici. Sredi februarja pa bodo nekateri izmed njih (slednji bodo izbrani na podlagi lestvice federacije) nastopili na državnem prvenstvu, ki bo v Reggio Emilii.
komentar jadranovega trenerja petra brumna
1:
Odločno moramo odpraviti slabosti
V predmestju Padove nas je domačin Interspar pričakal v prijetni, estetski dvorani, ki spominja na na-brežinsko. Maksimalne izmere igrišča naj bi bile kot naročene za igro Jadrana, ki temelji na hitrih protinapadih. Dogovor pred tekmo smo posvetili srečanju s to ekipo v Trstu na začetku prvenstva, osvežili spomin na njihove najuspešnejše igralce ter spregovorili o napakah, ki se na gostovanjih prepogosto pojavljajo. »Film« s tekme v Trevisu je bil še svež, vsak se je zavedal svojega deleža krivde, odločeni smo bili ne ponoviti slabosti in neumnosti.
Prvi polčas je potekal v enakovredni igri, košev sicer nismo dosegali z lahkoto, je pa bilo manj napak v ostalih elementih, predvsem v obrambi smo dostojno izvrševali dogovorjeno.
Plod take igre je bil prevzem iniciative v prvi polovici drugega polčasa ter rezultatska prednost treh točk. Zaskrbljujoče je bilo edino precejšnje število osebnih napak, ki je bilo pogojeno z večjimi nerazumljivimi odločitvami nedoraslega sodniškega para. Če temu dodam, da navkljub solidno odigranim akcijam in metom iz ugodnih — normalnih pozicij, v nekaj zaporednih napadih nismo bili uspešni, se že da slutiti razvoj dogodkov. Res, da si sami nismo znali zagotoviti normalnega poteka zadnjih 10 minut, vendar sta v veliki meri temu pripomogla sodnika s krivičnimi odločitvami, ki so vnesle med nas nervozo. Ne opravičujem nas za prejete tehnične napake, toda kar je preveč, je preveč.
To je bil že četrti podoben poraz v gosteh proti nasprotnikom, ki niso nepremagljivi. Po mojem so vzroki različni. Na začetku prvenstva bi neuspešni gostovanji v Vicenzi in pri Petrami v Padovi pripisal nepoznavanju
nasprotnikov in naši neuigranosti, poslednje slabe rezultate pa gre pripisati padcu forme večine igralcev. Menim, da je ta padec forme pogojen z zaporedjem treh dejavnikov: prazniki ter izostanki zaradi bolezni in vremenskih nevšečnosti. Morda so ti vzroki res tisto, zaradi česar nismo uspešnejši v naših nastopih, toda samo z odkritjem vzrokov še nismo napravili nič, narediti moramo odločne korake k odpravi slabosti. Če bomo dovolili, da se bo krizno obdobje nadaljevalo, bomo kmalu v skupini tekmecev, ki bodo kandidati za izpad. Jadran lahko igra uspešno samo takrat, ko so igralci zelo dobro telesno pripravljeni, ko lahko celo razmetavajo energijo, ki je potrebna za njihov stil igre. Če smo sposobni dve tretjini tekme odigrati odločno in pametno, moramo poiskati tako obliko treninga, ki nam bo omogočil tudi zadnjo tretjino odigrati na polno, z uspešnim koncem.
Nestrpno pričakujemo sobotno tekmo v Padovi
Komentirati sobotno tekmo je zelo težko iz enostavnega razloga, ker se je nasprotnik predstavil kot zelo skromna ekipa, ki se je verjetno že vdala v usodo, da nazaduje. Nasprotnice so igrale demotivirano, mrtvo, brez vsakega agonističnega vzdušja, tako da je bila sobotna prvenstvena tekma za naša dekleta le gola formalnost. Rezultat 15:0 v prvem setu zgovorno priča o kakovosti ekip, ki sta si stali nasproti ob mreži. Omembe vreden je le drugi set, ki smo si ga skoro zapravili zaradi lastne neumnosti. Rezultat 15:0 je zelo značilen za odbojkarsko igro. Ekipa, ki pregazi nasprotnika v prvem setu, igra v naslednjih nizih zelo sproščeno in preveč gotovo v končno zmago in ne računa na nasprotnikovo reakcijo. Slednja je lahko le neznatno boljša in že zmede zmagovalke, ki si ne znajo razlagati od kod ta odpor. Odbojkarska igra ima pač to značilnost, da se vsak set začne od začetka in ne moreš razpolagati z razliko v točkah, ki si si jo priboril v prejšnjih nizih. Zahteva torej stalno zbranost brez umestnih pavz, posebno če hočemo zmagati s čistim 3:0. Razlika v setih bo namreč ob koncu prvenstva determinan-
tna in proti šibkim ekipam je treba izsiliti čimboljši rezultat.
Povsem drugačna pesem bo seveda v soboto proti Padovi. Zadovoljili bi se s katerimkoli pozitivnim rezultatom, le da bi se vrnili iz Padove kot zmagovalci. Tregarofani je namreč edina ekipa, ki nas je premagala v Nabrežini, in to s čistim 3:0. Da smo igrali takrat brez poškodovane Mire Grgič, ni opravičilo in tega se dekleta tudi zavedajo. Občutek imam, da nestrpno pričakujejo sobotno tekmo, kajti dokazati hočejo meni, sebi in navijačem, da je bil poraz v Nabrežini le zgolj naključje. Tako stanje v ekipi zelo pozitivno vpliva na splošno vzdušje in prepričan sem, da bodo dekleta igrala v Padovi svojo letošnjo najboljšo tekmo. Če se bomo vrnili poraženi, pomeni, da so za nas trenutno padovska dekleta premočna in si zaslužijo prvo mesto na lestvici. V primeru naše zmage, pa lahko še upamo, da ulovimo na lestvici vodilno dvojico, posebno ker se bo odvijal v Moglianu izredno zanimiv derbi med istoimensko ekipo in močnim ter nepredvidljivim Coneglianom.
Sobotni prvenstveni zavrtljaj bo na vsak način razgibal začasno lestvico. Ali se bo vodilna dvojica dokončno odlepila, ali pa bo vprašanje napredovanja v višjo ligo odprto kar petim ekipam, med katere sodi tudi naša?
trene,-j	franka drasič	o me Mavih tekmah		igar arel a tekmah v	ala kmečke	banka
Neverjeten poraz
Preprosto neverjetno! Še sedaj si ne morem razložiti, kako je lahko Val Kmečka banka izgubil sobotno tekmo proti povprečni ekipi Spem iz Faenze. Nedvomno gre za klasičen primer podcenjevanja nasprotnika. Ob tej ugotovitvi ne morem mimo dejstva, da so se ekipi Vala Kmečka banka v preteklih sezonah že pripetile take negativne izkušnje in preprosto ne morem razumeti, kako to, da se tako zreli igralci, kot so valdvci, ne učijo iz lastnih napak. Tako dobro poznam to hibo goriških odbojkarjev, da sem se pred tekmo celo pozanimal pri trenerju Markiču, kako je z zbranostjo pri fantih.
Marsikoga verjetno zanima, zakaj se Štandrežci ne morejo otresti slabosti podcenjevanja. Mislim, da je veliko faktorjev, ki . na to negative vplivajo. Psihologi bi se okrog tega sigurno veliko razpisali, ker je to namreč njihovo področje. Kaj pa recept, da ozdravimo tako »bolezen«? To se da samo zdraviti, nikakor pa ne popolnoma ozdraviti. Zdravljenje predstavlja samo stalni in trdni trening. Samo če so fizično in psihično dobro pripravljeni, lahko valovci vzdržijo brez velikih nihanj skozi vso prvenstvo. Teden pred tekmo s Faenzo so namreč valovci zaradi slabega vremena (?!) trenirali samo enkrat in še to okrnjeno. Tekmo samo lahko strnem v tej misli.
V prvem setu je publika na tihem upala na večji odpor gostov, da bi imela nekaj več od tekme. V zadnjem setu pa so vsi natiho samo upali na čudež, ki se ni zgodil. Težko je reči, če bi tudi učinkovala zamenjava vseh igralcev na igrišču. Imel sem namreč občutek, da je apatičnost prisotna v vseh igralcih pri odbojkarskem klubu Val Kmečka banka. Velja poudariti, da sg se gostje iz Faenze predstavili v luči, ki je tipična za deželo, ki jo predstavljajo. Čeprav je ta ekipa že dolga obsojena na izpad, se je predstavila v Štandrežu z 12 igralci, ki so razen prvega seta predvajali tvegano in brezkompromisno odbojko, ki se jim je na koncu tudi obrestovala. Emilia Romagna ni zastonj zibelka italijanske odbojke.
Kaj zdaj?! Je vse izgubljeno? Mislim, da ne. Kljub vsemu je Val Kmečka banka še v dobrem položaju. Seveda maneverski prostor se oži in ni več časa za »darila«. Igralci sami bi morali tudi pomisliti na zveste navijače in na vso javnost, ki jim sledi in si ne bi smeli dovoliti več takih spodrsljajev. Sedaj čaka ekipo Val Kmečka banka obvezno samo pot navzgor. Od drugih rezultatov najbolj preseneča ponoven poraz ekipe iz Belluna. Ta ekipa, ki mi je v prvem delu prvenstva zapustila najboljši vtis, je bila na gostovanju v zadnjih dveh kolih in je izgubila obakrat na razliko. Moštvo iz Belluna pride v goste k Valu Kmečka banka čez dve koli. Mislim, da je postalo prvenstvo zelo zanimivo ravno zaradi teh presenetljivih rezultatov. V soboto gostuje Val Kmečka banka v bližnji Reana del Roiale pri ekipi Friuli Povoletto, kjer se obeta zelo razburljivo in napeto srečanje. Navijači imajo priložnost, da sledijo Valu Kmečka banka v goste in da primerjajo njihov nastop na tujem z domačimi nastopi.
Šport na Primorskem: v 2. zvezni ligi
Kanalski odbojkarji sklenili prvi del prvenstva na 4. mestu
li.
ii
lil
m
Težav ni konca, najhuje s treningi
Sneg in led še vedno prekrivata marsikatero igrišče (na sliki, ki je bila posneta pred dnevi, vidimo pravokotnik v Repnu) in si je res težko predstavljati, kako bodo v nedeljo nekatera moštva lahko igrala
Kanalski odbojkarji so prvi del tekmovanja v drugi zvezni ligi sklenili z zmago. Na domačem igrišču so premagali bivšega prvoligaša Metalca iz Siska s 3:2. Boj je bil trd in izenačen, zmagalo pa je moštvo, ki je v odločilnih trenutkih zmoglo več zbranosti. Ob prekinitvi prvenstva je Salonit tako na 4. mestu prvenstvene lestvice, kar je za novinca vsekakor lep uspeh in pomeni izpolnitev zastavljenih ciljev.
Medtem pa so z drugim delom prvenstva (odmora ni bilo) začeli košarkarji in košarkarice v slovenskih ligah. Postojna je dosegla rekordno zmago nad Iskro Delto Ježico (120:79) in napovedala boj za vrh. Kraški zidar in Koper sta srečanji odložila, kakor tudi košarkarice Cimosa.
Primorske kegljaške ekipe tokrat niso imele uspeha. V slovenskih ligah sta izgubili obe ekipi Tekstilne (moška in ženska), poraz so doživele tudi kegljavke Izole.
S tekmovanji nadaljujejo seveda smučarji.
Med Primorci je najboljši rezultat v zadnjem času dosegel Bremec (Lokve), ki je na republiškem tekmovanju na Sorici med starejšimi pionirji zasedel 10. mesto v slalomu. Počitnice pa so tudi čas zimskih priprav športnikov. V Novi Gorici, na primer, trenirajo najboljši namiznoteniški igralci in igralke Jugoslavije (manjkajo le člani moške A reprezentance), v Kopru pa so se v okviru zimske nogometne šole zbrali najboljši slovenski mladinci, kadeti in pionirji. (D. K.)
Tudi letos veleslalom za »Pokal 3A Šport«
Glede na to, da sta prvi tekmovanji v veleslalomu za »Pokal 3A Šport«, ki sta bili lani in predlanskim na Cima Sappadi in ki ju je priredila istoimenska trgovina iz Tržiča, lepo uspeli, in da se je tudi letos že marsikdo zanimal, kako bo s tem tekmovanjem, se je agilni Stojan Sosič iz Križa odločil, da priredijo tudi tretjo izvedbo pokala. Tekma bo v nedeljo, 15. marca.
Nogometna amaterska prvenstva na Goriškem in Tržaškem so prekinjena že dve nedelji zaporedoma. Z mrzlim in s slabim vremenom se je pojavil še sneg, ki je prekril igrišča in zato sta se deželni in pokrajinski odbor nogometne zveze odločila za odložitev vseh tekem, ki bi jih bili morali odigrati 11. in 18. t. m. (še predvčerajšnjim pa so sklenili, da tudi ta teden ne bo srečanj v 3. amaterski ligi in v vseh mladinskih prvenstvih na Tržaškem, v 2. AL pa bodo odigrali tekme 14. kola). Te odložitve, ki se na žalost v zadnjih letih vseskozi ponavljajo, so nas napotile, da se obrnemo do nekaterih trenerjev naših ekip, ki smo jih vprašali, koliko časa niso že stopili na igrišče, kako vadijo v tem »snežnem« obdobju in kakšno je trenutno stanje posameznih igrišč.
Milan Mikuš (Primorje): »Zadnjo "uradno" tekmo smo imeli prav pred mesecem dni (21. decembra, Primorje -Kras). Kljub praznikom na srečo nismo popustili. Trenirali smo 23. 12., 27. 12.
smo odigrali prijateljsko tekmo s Cos-talungo, nakar smo vadili še vse do 9. januarja. Nato se res ni dalo več stopiti na igrišče. V tem tednu, čeprav je proseški pravokotnik še prekrit z debelo plastjo snega, bomo vseeno redno vadili, ker nas v nedeljo čaka gostovanje v Štarancanu, kjer bomo gotovo nastopili, ker z igriščem ne bi smelo biti težav. Mislim, da se bo dalo igrati tudi v Trstu, čeprav so tereni nekoliko blatni. Povsem drugače je seveda na Kraški planoti, kjer se morda sploh ne bo dalo igrati.«
Vojko Križmančič (Zarja): »Če ne
bi odigrali zaostale tekme s S. Luigi-jem (28. decembra), bi počivali mesec dni. Zaradi slabega vremena 10-12 dni sploh nismo trenirali in zato smo se ta teden odločili, da se vsaj nekoliko razgibamo v telovadnici. Težava je v tem, da so vse telovadnice v večernih urah natrpane. Na srečo nam je uspelo dobiti (v sicer zelo neprimernih urah, od 14. do 16.00) telovadnico pristaniških delavcev na Proseku. Ta teden si
bomo pač morali tako pomagati, ker se zaradi snega in ledu ne moremo posluževati bazoviškega igrišča. Ta prisilna prekinitev prvenstva nam škodi predvsem s psihološkega vidika. Pozabiti ne smemo, da smo pred "počitkom" izbojevali dve zaporedni zmagi (S. Sergio, S. Luigi). V nedeljo pa nas čaka težko gostovanje v Repnu, in sicer derbi s Krasom.«
Ivan Horjak (Breg): »Posledice slabega vremena smo morda nekoliko manj občutili kot ostali, ker smo imeli na razpolago dolinsko telovadnico. Tu smo lahko pilili tehniko, teorijo in taktiko. Na igrišču seveda nismo bili od prekinitve prvenstva zaradi praznikov. Ta enomesečni "počitek" se bo predvsem poznal v 3. AL. Tu se ekipe, ki morda nimajo tehnično nadarjenih nogometašev, uigravajo le s treningi. Proti vremenskim razmeram, čeprav smo športniki, res ne moremo. Zato se popolnoma strinjam s ponovno odložitvijo. V nedeljo, vsaj na našem kot verjetno na mnogih drugih, posebno okoliških terenih, se res ne bi dalo igrati. Na Zvezi bi morali razmišljati, da prvenstva v zimskem obdobju prekinejo, saj smo v zadnjih letih priča stalnim odložitvam zaradi vremenskih razmer.«
Aldo Kralj (Primorec): »Po zadnji prvenstveni tekmi s Hermado (21. decembra) smo v enem mesecu praktično opravili le dva treninga, ne zato, ker bi nogometaši šli na zimske počitnice ali ker ne bi imeli volje do dela, ampak preprosto zato, ker nam je slabo vreme z obilnim sneženjem prekrižalo račune. Na srečo je pokrajinska zveza sklenila, da tudi v nedeljo počivamo. Mislim, da je to pametna odločitev: naše igrišče je še neuporabno in verjetno tudi z vsemi drugimi na Kraški planoti ni nič drugače. V Trebčah je teren še prekrit z debelo ledeno skorjo in zato res nimamo kje trenirati. Pravijo, da po slabem pride dobro in zato pričakujemo izboljšanje vremena. Le tako se bomo izkopali iz težav.«
(B. Rupel)
obv. občini
V TEKU JE
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI DO 60 %
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergoni
pelletterie
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
22. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ministrska komisija za boj proti AIDS sestavila prvi osnutek »bojnega načrta«
RIM — AIDS je virusno obolenje, ki ga zdravniki imajo verjetno upravičeno za kugo dvajsetega stoletja. Na strahovito srednjeveško bolezen spominja predvsem zaradi naglega širjenja in visoke smrtnosti, žal pa je AIDS podedoval od, vsaj po učinkih sorodne bolezni, tudi srednjeveško vzdušje.
Ob virusni bolezni AIDS oz. ob infekciji HIV, kot jo lahko imenujemo po novejši in prikladnejši zdravniški terminologiji, se namreč širi ogromno »teorij«, »predpisov«, »sistemov«, ki naj bi preprečili okužbo.
Tako se že dogaja, da so se zdravniške raziskovalne ekipe izrekle za določene varnostne predpise, drugi zdravniki pa jih tolmačijo kot se jim zljubi.
V Veliki Britaniji je npr. zdravnik John O' Hara, ki v sklopu nogometne zveze »Football Association« skrbi (očitno po srednjeveško) za zdravstvo angleških nogometnih ekip, pravkar izdal »listino prepovedi« proti AIDS. Ker se po njegovem mnenju AIDS očitno širi s slino in z vodo, je prepovedal nogometnim igralcem medsebojno poljubljanje (na igrišču po vsakem zadetku), skupno tuširanje in pitje iz istega kozarca.
O' Harova določila so sprožila val ogorčenih protestov ostalih zdravnikov, ki se ukvar-
jajo z AIDS. Italijanski izvedenec prof. Aiuti je izjavil: »Na vse kriplje se trudimo, da bi nudili prebivalstvu čim popolnejše informacije in vztrajamo v širjenju edinih neizpodbitnih dejstev, s katerimi razpolagamo. Ugotovili smo, da se virusno obolenje AIDS ne širi s slino (oz. s poljubi, s pitjem iz skupnega kozarca itd.), še manj pa z vodo (npr. pod tušem). Zato se nam zdi CTHarovo početje povsem neutemeljeno in škodljivo, v kolikor po nepotrebnem širi psihozo AIDS, angleškim nogometnim igralcem pa ne nudi niti osnovnih informacij o dejanskem širjenju virusnih klic.«
Napake, ki jih je zagrešil zdravnik 0'Hara, so žal že postale del našega vsakdanjega »sožitja« z AIDS in dezinformacija ima kdaj lahko hujše posledice od same bolezni. Zato so vsi poskusi, da bi se problem AIDS spoznalo v svoji pravi luči, dobrodošli.
Tudi ministrska komisija, ki sledi širjenju AIDS v Italiji, je sestavila razvejan načrt, po katerem bo mogoče sestaviti nekaj točno opredeljenih »riziko skupin« in voditi evidenco zdravih nosilcev virusa ter obolelih oseb.
Prva, v kolikor zaenkrat najštevilnejša, je »riziko skupina« narkomanov. V tem sklopu
bodo morale posebne enote KZE izolirati še zdrave osebke in jim posredovati vse informacije, ki zadevajo širjenje virusnega obolenja (izmenjava injekcijskih igel, spolno občevanje). Vsi narkomani, ki se zdravijo pri KZE, bodo morali občasno na »screening« (virološ-ki pregled). Podobne podvige bodo organizirali tudi za pripadnike »skupine homoseksualcev«, ki pa so do danes pokazali večjo dovzetnost do problema AIDS.
Širjenje informacij in zdravniških biltenov bo še utrdilo načrte ministrske komisije za AIDS. Prebivastvu bo na voljo tudi vprašalnik KAP (Knowledge, Attitude, Practice — poznanje, nagnjenje, praksa), čeprav bodo posebne pozornosti še vedno deležni tisti osebki, ki so prišli v stik (v smislu izmenjave krvi ali spolnega občevanja) z okuženimi subjekti. To bo omogočilo tudi sprotno ažurniranje števila primerov AIDS v Italiji in realnega širjenja bolezni. Ne smemo namreč pozabiti, da je AIDS virusno obolenje, ki ima večletno inkubacijo, in da šele zdaj - t. j. z veliko zamudo - sestavljamo prve zametke učinkovitega boja proti klicam tega virusa, ki omogoča drugim boleznim, da uničijo človeški organizem.
Podatki o življenjskih stroških v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Zagrebški zavod za tržne raziskave je objavil podatek, da 57 odstotkov jugoslovanskih gospodinjstev nima dovolj denarja za pokrivanje osnovnih potreb in da letošnji prejemki omogočajo v komaj vsakem devetem gospodinjstvu kolikor toliko dostojno življenje.
Tudi socialna slika slovenskih gospodinjstev, ki jo kaže primerjava razpoložljivih sredstev gospodinjstev s povprečnimi življenjskimi stroški gospodinjstev v Sloveniji v preteklem letu, ni nič kaj rožnata.
V povprečju lahko samo tretjina vseh gospodinjstev pokriva povprečne življenjske stroške ali, z drugimi besedami, živi nad povprečno ravnijo, medtem ko dve tretjini te ravni ne dosegata. Petnajst odstotkov gospodinjstev ne more pokriti niti minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo približno 60 odstotkov povprečnih. Štirje odstotki gospodinjstev pa imajo težave s preživetjem, saj ne morejo pokriti nujno potrebnih mesečnih izdatkov, ki se gibljejo v višini okoli 40 odstotkov povprečnih življenjskih stroškov.
Podatke prinaša obširna raziskava o življenjskih stroških in socialnem položaju gospodinjstev v Sloveniji leta 1986, ki jo je izdelal dipl. ekonomist Janez Šumi z Instituta za ekonomska raziskovanja. Podatki so sicer iz meseca aprila, Janez Sumi meni, da se ob koncu leta niso mnogo spremenili, saj so v tem času naraščali osebni dohodki kakor tudi življenjski stroški.
Delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo povprečne življenjske stroške, se poveča s 33 na 40 odstotkov, če upoštevamo še najrazličnejše regrese, na primer za hrano, prevoz na delo... Vendarle to ne spremeni ugotovitve, da je socialni položaj gospodinjstev nezadovoljiv. Slabša se z naraščanjem števila njegovih članov. V najboljšem položaju so tričlanska gospodinjstva, v najslabšem pa sedem- in veččlanska. Eno- m dvočlanska gospodinjstva so v povprečju v nekoliko slabšem položaju od tričlanskih zaradi velikega deleža upokojenih gospodinjstev, (dd)
Še en nemški državljan ugrabljen v Bejrutu
BONN — Štiri dni po ugrabitvi v Bejrutu bližnjevzhodnega predstavnika kemijskega koncerna Hoechst Cordesa, je bil v libanonskem glavnem mestu predsinoč-njim ugrabljen še en zahodnonem-ški državljan. Z ugrabitvijo Cordesa se je včeraj ukvarjala tudi v ta namen posebej sklicana seja bonske vlade.
O ugrabitvi je poročala bejrutska radijska postaja Glas Libanona, ugrabljeni pa naj bi bil Alfred Schmidt, ki so ga predsinočnjim ugrabili v muslimanskem delu Bejruta. Predstavnik hotela, v katerem je živel Schmidt od sredine tega meseca dalje, je potrdil, da je domnevni ugrabljenec sinoči odšel iz hotela in se ni vrnil. Zahod-nonemško veleposlaništvo je potrdilo, da je Alfred Schmidt eden od zahodnonemških državljanov, ki so na obisku v Libanonu. V navzkrižju s poročanjem bejrutske radijske postaje pa je bejrutska policija sporočila, da je Schmidt odpotoval iz dežele.
Bonska vlada, ki se je včeraj ukvarjala z ugrabitvami, je od torka dalje v položaju, v katerem nima pretirano veliko manevrskega prostora. Potem ko so njeni predstavniki včeraj tudi javno izrekli prepričanje, da obstaja povezava med ugrabitvijo Cordesa in aretacijo libanonskega državljana Ha-madeija, ki naj bi bil udeležen v ugrabitvi ameriškega letala junija 1985, so ameriški organi včeraj tudi formalno zahtevali izročitev domnevnega terorista, z druge strani pa se je oglasil predstavnik PLO v Bonnu Frangi, ki je prav tako izrekel mnenje, da sta primer Cordes in primer Hamadei tesno povezana, ter hkrati izjavil, da bi izročitev Hamadeija ameriškim pravosodnim organom pomenil »smrtno obsodbo« za Cordesa. Le-tega naj bi po podatkih, ki jih ob-
javlja zahodnonemški tisk, ugrabila šiitska in proiranska skupina hezbolahov, Hamadei, pri katerem so na frankfurtskem letališču našli tekoči eksploziv, pa naj bi bil brat enega od voditeljev te organizacije.
Seznam v Bejrutu ugrabljenih Zahodnjakov se tako daljša. Ugrabitve so postale za najrazličnejše skupine skrajnežev priročno orodje prisile, ki naj bi vplivalo na politične odločitve posameznih držav, ali v bolj konkretnih primerih, da bi izposlovali osvoboditve ali vsaj mile kazni na Zahodu priprtih bližnjevzhodnih teroristov. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako napraviti konec tej nesprejemljivi praksi. Vsa dosedanja zagotovila o neomajnosti je hudo načelo ameriško paktira-nje in mešetarjenje s pošiljkami orožja Iranu v zameno za ameriške talce. Take metode se baje poslužuje tudi Francija, kar je nedvomno porušilo strategijo nepaktira-nja, da mora sedaj vsakdo poiskati svojo pot.
MARJAN SEDMAK
Možganske okvare černobilskih otrok Izkušnje ob tragediji last človeštva
WASHINGTON — Ugotovitve ameriških strokovnjakov o zdravstvenih posledicah nesreče v černobilski jedrski elektrarni so v marsičem presenetljive. Direktor oddelka za presaditve kostnega mozga pri kalifornijski univerzi Robert Pete Gale, ki je s svojo ekipo priskočil na pomoč sovjetskim zdravnikom, je namreč navedel, da človek prenese višje doze radioaktivnega sevanja, kot so to dosedaj sklepali. Hematologi in biologi so bili namreč prepričani, da se človek ne more več opomoči, ko dobi dozo 900 radov. Gale je navedel primer dveh oseb, ki sta prekoračili to smrtonosno dozo in sta preživeli po zaslugi takojšnjih zdravniških posegov. Prizadetim so odvzeli trombocite (krvne ploščice) takoj po sprejemu v bolnišnico in jih ponovno vračali v krvni obtok, ko jih ni mozek zaradi okvare več obnavljal. Prav tako so bile uspešne presaditve kostnega mozga.
Manj spodbudne pa so dolgoročne napovedi ameriških strokovnjakov. Podatki so precej manj katastrofalni, kot so jih navajala zahodna občila. Gale je mnenja, da bo umsko prizadetih le nekaj sto otrok. Po dosedanjih izkušnjah ob jedrskih eksplozijah nad Hirošimo in Nagasakijem je najbolj kritično obdobje med osmim in 15. tednom po spočetju.
Če so v tistem obdobju nosečnice prejele visoke doze radioaktivnega sevanja je, možnost možganskih okvar petkrat večja kot v normalnih pogojih. Sovjetske oblasti so seveda s splavi poskrbele, da bi bilo teh primerov čim manj. V znanstvenih krogih vlada prepričanje, da jedrsko žarčenje poruši genetski kodeks DNA, da niso redki primeri tudi drugih telesnih okvar.
Tudi število rakastih obolenj bo v prihodnjem obdobju bržkone nižje od tistega, ki so ga prvotno domnevali. Od 135 tisoč oseb, ki so jin evakuirali s prizadetega območja, bo zbolelo kakih 500, v vsem evropskem delu SZ se bo število rakastih obolenj povečalo za kakih 2.500 primerov, medtem ko bo v svetu od 5.000 do 75.000 dodatnih primerov. Profesor Gale je prepričan, da je spodnja številka naj-bolj^verjetna.
Černobilska tragedija je postala za zdravnike nenadomestljiv laboratorij, da je razumljivo tesno sodelovanje preko državnih in blokovskih meja, saj so izkušnje last vsega človeštva. Zdravstvo išče sedaj odgovore, kako bi na minimum znižalo zdravstvene posledice radioaktivnega sevanja.
Spomladanska in poletna moda v znamenju oprijetih enobarvnih oblek in razkošnih kril
Bliža se pomlad in italijanska moda je na tem, da ji na široko odpre svoja vrata. Kot vsako leto, pa so se tudi tokrat, ob prvih uradnih in težko pričakovanih defilejih, pojavile prve različice med italijansko in francosko modo. Kakšna bo letošnja spomladanska in poletna ženska moda Yvesa Saint Laurenta in Valentina, pa tudi manj znanih stilistov, ki bodo v prihodnjih sezonah odločali, kako naj se krajšajo ali daljšajo krila.
Oglejmo si najprej krila, ki bodo tudi letos (bela, plava, črna in rdeča) osrednji kos naše nove garderobe. Za Italijane, predvsem za Valentina, Fer-reja in Barocca, ki so že predstavili svoje kolekcije, bodo krila segala do stegna, v kroju pa bodo rahlo spominjala na prva šestdeseta leta.
V širokih krilih, ki jih podpirajo plasti spodnjih kril, bo še bolj izsto-ala »ženska 1987«, vitka in visoka, ot nalašč za eksotične modele Aze-dina Alaye. Vso svojo pozornost sta ji posvetila Rocco Barocco in Fene, ki
sta predvsem pri večernih oblekah segla v modno zgodovino petdesetih let in zarisala kolekcijo tesno oprijetih, enobarvnih, svilenih oblek.
Valentino je svoji spomladanski dami prikrojil mehke, ravne in ma-hedrajoče volnene hlače. Dnevne obleke bodo bele, ki jih bodo olepšali visoki usnjeni pasovi. Yves Saint Lau-rent se je tudi opredelil za enobarvne, ravno krojene obleke, le da jih je opremil s pozlačenimi pasovi.
Med izstopajoče kroje letošnjih francoskoitalijanskih modnih ustvarjalcev, moramo prištevati predvsem dvodelne večerne obleke in pikčaste okraske iz nagubanega tula, s katerimi bodo okrašeni robovi oprijetih oblek in kril. Ženske pa naj pravočasno trenirajo ubrano hojo na srednjeviso-kih, a izredno tankih petah, predvsem pa naj vadijo, kako elegantno izstopati iz avtomobilov. Tako v oprijetih oblekah kot v širokih in bogato podloženih krilih se lahko te vsakdanje operacije sprevržejo v pravo muko.
Ferrejev večerni model	(AP)
Na Falklandskih otokih tli pod žerjavico
PORT STANLEV Peto leto po britansko-argentin-skem oboroženem spopadu zaradi posesti Falklandskih otokov se tukajšnjih približno 19.900 prebivalcev še zmerom zaskrbljeno sprašuje, kaj bo z njimi. Pogajanja med Londonom in Buenos Airesom so namreč na slepem tiru in čeprav argentinski predsednik Alfonsin zatrjuje, da hoče spor rešiti po diplomatski poti, se kelperjev, kot pravijo ljudem na teh otokih, loteva občasno bojazen pred novo invazijo argentinskih čet. Sami pravijo, da hočejo za vsako ceno ostati britanska kolonija, Thatcherjevi pa je to seveda po godu in sveto izjavlja, da se ne bo Velika Britanija nikdar odpovedala suverenosti nad otočjem, ki je oddaljeno od argentinske obale samo 600 zračnih milj, od britanske pa kar 8.000.
Značilno za življenje na Falklandih je to, da se otočani preživljajo pretežno z ovčerejo in ribištvom ter da so bili pred argentinsko vojaško zasedbo leta 1982 že precej daleč na poti do fizične in ekonomske integracije z Argentinci. Kratkotrajna, a silovita vojna je ta postopek ustavila in zdaj so se gospodarske razmere še poslabšale: edino pivovarno so zaprli, ker pijejo domačini rajši uvoženo britansko pivo kot pa krajevno Penguin Aleš, poskus predelovanja morskih alg (kelp) v gnojila je propadel in tako naprej. In vendar visi na pročelju vsake hiše v Port Stanleyu Union
Jack (britanska zastava), ki spremlja zahtevo po izdatnejši finančno-gospodarski pomoči iz Londona.
Konservativna vlada je sicer po vojaški zmagi nad Argentinci namenila Falklandom velikanske vsote denarja, vendar ne za ekonomsko rast otokov, temveč za njihovo obrambo. Okrog 450 milijonov funtov šterlingov je porabila samo za izgradnjo novega letališča in številnih kasarn na območju Mount Pleasanta (50 kilometrov zahodno od Port Stanleya), a celoviti strošek za ponovno zasedbo otokov po 10-tedenski argentinski okupaciji je dosegel 4,5 milijarde funtov šterlingov.
Kljub temu se kelperji, kot rečeno, bojijo. Prvič zato, ker se je število britanskih vojakov na otočju znižalo s 4.000 na 2.000, kar tolmačijo kot popuščanje britanskega zanimanja za Falklande, drugič pa, ker obstaja možnost, da pridejo v Londonu na vlado laburisti, ki so očitno naklonjeni diplomatskim pogajanjem z Argentino, ta pa si že od leta 1833 lasti pravico nad otoki, ki jih imenuje Las Malvinas in uživa pri tem posredno podporo OZN ter samih britanskih zaveznikov. Sicer pa bo treba videti, kaj se bo zgodilo, ko bo Vel. Britanija 1. februarja enostransko uveljavila lastno pravico do 150 morskih milj širokega ribolovnega pasu okrog otokov, ki sega na notranji strani v argentinske vode!
Po aretaciji deželnega svetovalca Orsonija
Chiracova vlada razpustila gibanje korziških avtonomistov
PARIZ — Francoska vlada je včeraj na predlog notranjega ministra Charlesa Pasgue sklenila, da razpusti kor-ziško gibanje za samoodločbo in vse »krajevne nacionalistične komisije in sekcije, ki se navezujejo na to gibanje.« Chiracova vlada je tudi zamenjala oba prefekta na Korziki. Te sklepe je sprejela zaradi nemirov, do katerih je prišlo v zadnjih dneh na tem otoku, potem ko so aretirali in prepeljali v Pariz deželnega svetovalca omenjenega gibanja Alaina Orsonija.
Orsoni je bil aretiran, ker je osumljen, da je eden voditeljev Fronte za nacionalno osvoboditev Korzike, tajne organizacije, ki si je prevzela odgovornost za številne atentate v zadnjih letih. Gibanje, v okviru katerega je bil Ortoni izvoljen za deželnega svetovalca, pa je nastalo leta 1983, potem ko je
socialistična vlada razpustila nacionalistične odbore na Korziki. To gibanje se je na zadnjih deželnih volitvah povezalo z Unijo korziškega ljudstva in izvolilo skupno šest svetovalcev ter zbralo na severni Korziki 8,4 odstotka glasov, na.južni Korziki pa 9,7 odstotka glasov.
Generalni sekretar Gibanja za samoodločbo Leo Battesti je v zvezi z aretacijo Orsonija dejal, da gre za golo provokacijo, brez vsakršne pravne osnove. Dodal je še, da je bila aretacija zgolj povod za razpust gibanja, ki je bil torej edini cilj osrednje francoske vlade. To je v bistvu potrdil tudi eden zamenjanih prefektov Francois Garsi, ki je dejal, da ne razume teh zamenjav, kajti njegov naslednik ima, po njegovem mnenju, premajhne izkušnje za tako mesto.