SLOVENSKI TEDNIK 0 - Ano VII. No. 33!) "EL SEMANARIO ESLOVENO" n«™ [Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— O velikem pomenu in namenu Cena 10 cent. O pomenu in namenu izseljenske organiza-clJe je naš list toliko pisal kot o nobenem drugem vprašanju. Nikoli ne more biti dovolj pov-darjen namen organizacije, toda razvoj je odvisen od društev in posameznikov. Posameznik navadno ne občuti kolikšnega pomena je celokupnost, kajti vprašanja, ki za> devajo celoto navadno rešujejo posamezniki. To bi veljalo zgolj za načelno vprašanje, nikakor pa ne za posamezna, skoro vsak ima kake potrlbe po nasvetu,- zaščiti, posredovanju 111 se ne ve kam obrniti, da ubere pravo pot. V takem primeru občuti tudi posameznik pravo Potrebo organizacije, občuti, da je kot član velike družinske organizacije močan, ker ni sam. Če hočemo pravilno razumeti pomen skupnosti tedaj moramo pogledati v življenje. V Nesreči se ljudje vedno bolj zbližujejo. Sovražniki v srečnih dneh si podajajo prijateljsko r°ke ker se osamljeni čutijo šibke. Poglejmo politično življenje po raznih drža-Vah, ali nam ne nudi dovolj jasnega dokaza, se združujejo posamezne stranke v enotno fronto, ko hočejo premagati večjo vladajočo skupino? Prav tako, četudi v drugačni obliki se mora-m°- v izseljenstvu organizirati ter se boriti za, skupne koristi. Toda če pogledamo malo okoli sebe, ali smo res prav vsi, ni nikogar, ki samo sleda, ko se borijo drugi, da bo potem spočit „ V(>ejini zamahom zgrabil za uspehe, ki ,so mu •llh priborili drugi! Ali je čist in jasen tak Pogled 1 lake misli obdajajo vsakogar,* ki se v pra- 111 ^enutku zaveda resnega položaja, ki se ^aveda pomena organizacije. Resnost časa zali- Va' (la ne mislimo samo na svoj lasten žep in Ul"ega .sebe, da se pobrinemo za skupne koristi m j . ^ ^ '<> zadnje se zdi težko razumljivo, ven-žrtev posameznikov za skupnost ni bila še J (>1> nikomur v škodo. Zelo grešijo tisti, ki v ali no morejo razumeti, da so v borbi ^ 110 potrebne žrtve, ne more razumeti, da d vsak posameznik poseči v borbo, ko gre hf! sk,1Pne koristi. Prav vsak član naše nasel-. ,noi'a prispevati po svojih močeh, sodelo-v v (ll'Uštvih, ali vsaj biti naročen na Slo-l'isti U ki zastopa in brani skupne ko- '• Odtegovati se od tega, pomeni isto, kot »Kodovati samemu sebi. Vendar S i v Sk(i . ' l(> hočemo resnico govoriti, slovenja ,Iy"sp -ienstvo se ne zaveda o velikem name-tn». Pomenu organizacije, ki je mišljenja v ' (lil v« I skupn SH sv°ji'1 močeh prispeva za ni,„,. °S ' ^ zadnji številki smo izdali na naše ""ocijike ni ,jn]v 111 naročnice tozadevni apel, ki pa so b(,(io °Nt Samo zan->e' temveč tudi za tiste, ki T0 na(v°s °brniH do njih, da se naročijo na list. KoženVS>eZa fifunab: lufwlcrfin/y y /w/a nwMofgen^ boMxih» bodočnosti. Samo malo da bi se ozrli v preteklost. pa bi jim bilo marsikaj jasno in hi se znali na potu življenja izogniti marsikakeinu zločestvu. Kako lepo so nas učili naši starši, škoda le, da njih nauke vse premalo vpoštevamo. Med mladino je premalo medsebojnega spoštovanja in zato tudi v zakonu ni sreče, ker ni prave ljubezni. Pepca. V soboto zvečer — Mama, sem že pripravljena! Kaj bom ku-.pila! Da hi le že atek kmalu prišel. — Da otrok, saj se tudi meni mudi za večerjo skuhati in nimam kaj! Atek bo prišel vsak čas in medtem bom pripravila ogenj. Saj prodajalne ne bodo še tako hitro zaprli. Težki koraki odmevajo po patju. Hčerka poskoči in mati vsa vesela pobrska po žerjavici. Oče vstopi. Pogled mu je hudo žalosten. — Kaj ti je vendar? — žena vsa prestrašena vprašuje moža? Mali sinček, ki je kot ponavadi hotel splezati očetu v naročje, se skrije za materino krik). — Tu imaš zadnje denarje! — reče mož žalostno. Odpustili so me od dela. — Mračnih misli je sedel na klop. Žena ni mogla spregovoriti nobene tolažilne besede, samo solze so se ji zabliščale v očeh. — Bo že bolje, — je rekla žena čez hip — saj smo zdravi. Bom pa jaz poiskala kako delo, saj za ženske je lažje dobiti zaposlitve. Boš pa ti ostal pri otrocih. — Ali žena, kaj vendar govoriš. Jaz sem vendar mož in je moja dolžnost skrbeti za t« be in otroke! — Seveda je tvoja dolžnost in moja dolžnost je podpirati moža v sili. Ta čas, ko boš ti iskal nove zaposlitve, bom jaz toliko zaslužila, da ne bomo v pomanjkanju. Nikar ne bodi tako črnogled. Nasmehnila se mu je in on jo je nežno pri-vil k sebi ter sam pri sebi mrmral: — Ti .si moja ljubezen, moja sreča in moj največji zaklad. Dokler imam tebe. se ne bojim življenja ! — In tudi jaz — je rekla mlada žena veselo — se za takega moža rada žrtvujem in mi je delati zate in za najine otroke največja sladkost. Medtem ko je mati pripravljala večerjo, sta Marica in Francek zopet kot ponavadi jezdila očetovo koleno. Pepca Ivan: Predsmrtnico Solnce je pravkar zašlo! Ptičji spevi tožno mro! Vse je tiho in mračno! Ah. meni je tako hudo!... Sanjal sem, da sem umrl, — sred zasneženih poljan legel k njej v grob hladan! Mir je krila razprostrl... FEODORA On nama moril dovoliti avdijenco, — vzklikne l)e-liir£ /. vso živahnostjo Francoza, — ali pa se bom takoj olirnil brzojavno na svojega konzula in na francosko poslaništvo v Petrogradu. Orom in jeklo, nam se vendar ni treba pokoravati "euninim predpisom teh Rusov! — če pa smo v njihovi državi, prijatelj, — odvrne Arhibald Foulton, ki si je medtem oblekel plašč in si posadil klobuk na glavo, — ne moremo drugače pomagati, kakor da gubernatorjevo sreč ganemo s svo-Jimi prošnjami. ^ i, mila Feodora, pa ostanite tukaj, kajneda da ne ''"sto zapuščali sobef Sicer pa mo gospodar te hiše navdaja zaupanjem. I ~~ Povpraševala sem že po njem, — odvrno Feodo-a> — in o trgovcu Pristovu sem dobila najboljše informacije. On kakor tudi njegovi sinovi so pošteni ljudje. ' Lahko so pošteni, — se nasmehne Delare in potegne iz lepa močno parfumirano rutico ter si jo Pntisne k nosu — samo če ne bi tukaj tako strašno »nirdelo po kožah. Ah, dragi prijatelj, — odvrue Foulton, — ven-('ar »e boste zahtevali, da bi v hiši trgovca s kožami '■'Salo po vijolicah t Vsak človek nosi vonj svojega poklica na sebi, je ''"'■i"1 nekoč velik angleški učenjak. " Tedaj bi moral dišat jaz po šampanjcu, — se Z|)smeje Delaro. — Vi pa bi moral dišati po črnilu in Papirju, ker sto novinarski poročevalec! ' No, odkar sem v Rusiji »e mi |>olngomn kri iz-Pr«minja v črnilo, — odgovori Foulton, — kajti črna Je *e prav tako kakor črnilo. ' ° teh besedah sta se oba gospoda poslovila od ^dore. Obljubila sta ji, da bosta v kratkem času zo-Pri njej in izrazila upanje, da bosta morda pri-ne"'a povoljne vesti. ^ ln tako jo ostala Feodora sama v hiši Prislova, Kovca h kožami. Zopet jo sedla lopa mlada kueginja stol ob oknu in opazavaln pisano življenje na ulici. Vendar ne njenim očem ni uudiln ravno najpc-* slika, kajti revno ljudstvo je hodilo po ulici, 'dje no hodili v svojih dolgih kaftanih sem ter tja eodorn te temu ni posebno čudila, kajti njena tin'ln a'<-a ji povedala, da je v neposredni bli-^ 1 ulice, v kateri je stala hiša trgovca Pristova, ži-- o mesto, to se pravi tiiti del mesta kjer so "hijeni izključno le Židi. Kajti kakor so bili nekoč v Nemčiji in Avstriji tako zvani Getti, v katerih so'bili židi prisiljeni stanovati in se brez posebnega oblastnega dovoljenja niso smeli preseliti, je bila ta navada še sedaj vpeljana v Rusiji. Čeprav so židje koristni člani ruske družbe in so s svojo pridnostjo vedno mnogo doprinesli k narodovemu blagostanju, vendar uiso uživali pravic ostalih državljanov. Naseliti so se smeli samo v nekaterih gubernijah in distriktih. Samo izjemoma so jim dovolili, da so se smeli naseliti v večjih mestih, pri tem pa so jim določili ulice, kjer ho si smeli postavljati svoje hiše. Pod Feodorinim oknom, na slabo tlakovani ulici, se je igralo več otrok. Zdelo se jc, da so bili brez vsakega nadzorstva. Nihče se ni zmenil zanje in Feodora je smehljajočega se obraza opazovala, kako sc majhen-deček, star približno kakšnih šest let igra z majhno deklico, ki je bila najmanj dve leti mlajša od njega: oba sta se valjala po blatni cesti. Toda ta dva otroka sta bila izredno lepa, črni kodrasti lasje so obrobljali njuna obraza. če bi ta dva otroka kdo negoval in če bi ne bila oblečena v cunje, ki so bile popolnoma ometane z blatom, bi lahko služila kot model vsakemu slikarju. —> Vendar je vso v življenju natančno določeno, — si reče Feodora. — Če bi ta dva otroku rojena v bogati hiši bi bia popolnoma drugačna, njuno življenje bi bio čisto drugače urejeno. Zares se mi smilita. Vrgla jima bom nekaj srebrnjakov in jima zaklicala, naj jih odneseta domov materi. Feodora vzame tri srebrne rublje iz svojega žepa, odpre okno in zakliče otrokama: — Pazita malčka, — vrgla vama bom nekaj rubljev, — pojdita domov in jih odnesita svoji mamici in ji recita, naj vama kupi novo obleko. Čeprav sta bila otroka So majhna, jo Feodora takoj videl«, da dobro vesta kaj pomeni denar. V rusko.židovskih rodbinah učijo to otroke že v najzgodnejši mladosti. Ko sta deček in deklica slišali, da gre za rublje, sta takoj vstala z blatne ceste. Sklenila sta ročice in gledala proti Fcodori. — Tu imata, majhna divjaka! — jima veselo zakliče mlada kneginja in vrže tri srebrne rublje na ulico. V prveui trenutku se je Feodora do solz nasmejala, kajti deček in deklica sta se tepla za denar kakor divja. Planila sta, bežala po cesti, se topla in padala in si tako v teku hotela osvojiti denar, toda--— —Uniaknita se, umaknita se, — poglejta, konj prihaja, — na pomoč, — na pomoč! Feodora se je sklonila skozi okno čisto do pasu in s pridušenim krikom pogledala na ulico. Prizor, ki se je dogajal na ulici, je povzročil da se je stresla groze. čutila je, kako ji je za trenutek srce prenehalo u-tripati. Po ulici je dirjal v divjem galopu splašen konj, — v sedlu pa ni sedela, temveč je prav za prav visela na njem elegantna postava mlade jahalke, ki je popolnoma izgubila oblast nad konjem. Majhen klobuček ji je padel z glave, lepi lasje pa so so vili po zraku. Z gornjim delom telesa je bila naslonjena nazaj, medtem ko se je z rokama krepko držala grive neukrotljivega konja, orjaškega vranca. Samo na ta način se je jahalka obdržala na konje-vem hrbtu. Toda bilo je jasno, da vsak trenutek lahko strmoglavi na tla. Padec na kameniti in razorani tlak bi utegnil imeti zanjo strašne posledice. Množica je hitela pred konjem. Žene so tarnale, moški so vpili in nikomur ni prišlo na misel da bi nesrečnici pomagal. Bilo pa je tudi že težko pograbiti konja za vajeti. Kajti s prednjimi in zadnjimi nogami je bil okrog sebe, 7. ust pa mu je silila pena. Morda pa mlada jahalka niti ni bila v največji nevarnosti. 8 hitrim pogledom se je Feodora prepričala, da sta dve drugi bitji v veliko večji nevarnosti, — to pa sta bila uboga otroka, ki sta se igrala na cesti in nista slutila, da jima je nevarnost tako blizu. če se ne bo nikomur posrečilo ustaviti podivjanega konja, preden bo prišel do otrok, tedaj so bo pripetilo nekaj strašnega. Eden edini udarec konjskega kopita bi zadostoval, da bi razmesaril otroku glavo, drugi pa bi pri tem odletel vstran in se tudi ubil. Ta misel je veliko knoginjo Feodoro tako prestra. šila, da se ni mogla več premagovati. Glasno, drhtele in proseče je zaklicaln na ulico: — Za božjo voljo, usmilite se ubogih otrok, ali ne vidite, da sta malčka izgubljeno, — hitro, hitro, re. šite ju, potegnite ju v stran! Angela Marušič: Srce nazaj želi Oj x*ožmarin, oj rožmarin med nageljni si zelenel! V srcu mi budiš spomin, četudi zdaj si ovenel in v vrtu nič več ne duhtiš! Čez polje vel je vetra piš... Ob stezi tam vijolica, nikdar ne boš pozabljena, kako je bil tvoj cvet duhteč kot ljubezni poljub kopneč'. Oj lilije in šmarnice, marjetice in gartrože: Kras slovenskih si deklet, domače zemlje rože cvet; oj lepših nima, nima svet! Zvončki po zeleni travi in divje rože v goščavi: V naročje sladko vabijo, /la dušo potolažijo, ki žejna v tujini umira. — Nikjer moj dulio pokoja nima Slovenska zemlja, mili kraj! Srce želi, nazaj, nazaj! Na rožne trate, vinske griče me vedno nekaj skrito kliče! Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 luramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 V A nv dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih svečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires NOVOPOEOČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak Toda zdelo se je, da se ni nihče menil za njeno klicanje. Večina moških in žensk je hitela, da bi se sama umaknila nesreči, ki jiin je pretila. Poskrili so se po hišah ob ulici, odhiteli so v trgovine in pozaprli vrata za seboj, kakor da bi se bali, da jih 1)0 konj preganjal po trgovinah. Toda nevarnost je postajala z vsakim trenutkom večja. Razločno je slišala Feodora regetan.je podivjanega konja, zdajci pa se je izvil mladi jahalki iz prsi strašen krik. Kaj je bilo to? Iz neke stranske ulice, ki je bila kakšnih sto korakov oddaljena od hiše trgovca Pristova in se je odpirala v najprometnejši del mesta, je pridirjal jezdec. ' Tudi 011 je jezdil krasnega konja, ki ga je držal za vajeti. Feodora ni mogla videti njegovega obraza, toda postava njegova je bila krasna, uniformo pa je imel obšito z zlatom. Opazila je, kako si jedec, prizadeva, da bi pognal konja v čim večji dir. Vsekakor je nameraval podivjanega konja uloviti in ga zopet ukrotiti. Vse je bežalo pred tem jezdecem. On pa je stiskal z ostrogami svojega krasnega konja, tako da je žival dirjala kakor divja. Feodora sklene roki, ustnice pa so ji šepetale molitev. Prosila je Boga, da bi dal temu lepemu jezdecu moči, da bi ujel konja in rešil nesrečneže. Ha, podivjani konj je ž« prispel skoraj do otrok. Malčka sta popolnoma izgubila zavest. Od strahu nista vodela kaj storiti. Deklica je odhitela k svojemu bratcu, ki jo je objel, »ločim je sam klečal. Ganljiva slika, katero bi utegnil prihodnji trenutek izpremeniti v sliko groze. Konj je bil samo še kakšnih pet korakov oddaljen od otrok. Feodora je na tihem upala, da bo zavil mimo njih, toda ne, konj je dirjal naravnost proti njima. Za je dvignil konj kopito, da bi zamahnil z njim po glavi malega židovskega dečka. Zdajci pridirja jedec, kakor da bi ga prinesel vihar. V zadnjem trenutku je planil s svojim konjem naprej in zgrabil z obema rokama vajeti, ki so visele k sreči na tisti strani, po kateri je prispel on. Potegnil jo vajeti k sebi — — — Feodori se je zdelo, da vidi, kako sq se mišice na njegovih rokah napele, mišičevje iz jekla in železa, ki je kakor ustvarjeno za to, da premaga tudi najbolj divjega konja in — vzklik radosti je zaoril iz tisočih grl okrog rešitelja. Posrečilo se mu je. V zadnjem trenutku ni samo rošil lepe mlade ja-lialke, temveč tudi oba uboga židovska otroka, ki bi bila brez njegovega poguma, brez njegove odločnosti brez dvoma izgubljena. — Moja otroka, — moja otroka, kje sta moja otroka, — gorje mi, mrtva stati Mlada Židinja je planila iz hiše. Ni bila počesana, njeni črni lasje so vihrali po raku, srajco iz grobega domačega platna jo imela komaj zapeto na prsih. Izvojevala si jo pot med množico, ki je medtem napolnila ulico in z nepopisnim krikom planila k svojima otrokama. — živa sta — hvala Bogu, moja otroka sta živa! — je'vzklikala mlada mati in se spustila na tla k svojima otrokama in si oba istočasno pritisnila na prsi. Dajta, da vaju poljubim, ljubljenca moja! Blagoslovljen bodi vajin rešitelj, hvaljen Bog v nebesih. — Tistemu mlademu častniku se morate zahvaliti, — je v trenutku zaklicalo več glasov, — če bi ne bilo tega mladega jezdeca, bi ležala vaša otroka sedaj mrtva na tleh. Tedaj jo odšla mlada mati proti jezdecu z otrokama v naročju in zaklicala: — Hamo siromašna Židinja sem, gospod in ne morem se vam zahvaliti, toda veliki oče v nebesih, ki nas vso varuje, vas bo tisočero poplačal, — ne, milijon -krat bo nadomestil to, dal vam bo sto let življonjn v zdravju in lepoti, pa tudi jaz bom molila zato in vor-jemite mi, da vam tudi moiltev prezirane in zavrženo židovke lahko prinese srečo. Tedaj opazi Feodora, kako jo častnik, čigar obraza še ni mogla videti, ker jo gledal na drugo stran, spustil Židinji v roko nekaj zlatnikov. To je množico še bolj navdušilo in gromkemu vzkli-kanju ni hotelo biti konca. Toda častnik se ni mnogo zmenil za navdušenje, ki ga jo povzročil med tem prebivalstvom. Z obema rokama jo krepko prijel lopo mlado deklico. Zdelo se je, kakor da počiva mladenka brez zavesti na njegovih prsih, medtem ko se jo Se vodno naslanjala s hrbtom na konja. Zdajci odpre deklica oči. Skoraj prestrašeno pogleda svojega rešitelja, — in zdelo se je, da se ji je zavest zopet vrnila in da razume, na kakšen način je prispela mlademu častnik« v naročje. Zašepetala mu je nekaj besed v zahvalo, potem llfl so jo odločno vzravnala. še enkrat se je hvaležno nasmehnila svojemu rešitelju, dobro se je namestila v svojem sedlu, obrni'8 konja, krepko prijela za vajeti in počasi odjezdila 1 sosednjo ulico. Mladi častnik se je samo za trenutek ozrl za ".1°' Potisnil si je čepico trdnejše na svoje lope kodras'6 lase in zaklical pritiskajoči množici: — Dajte mi prostora, ljudje, ne smem izgubli®1'1 časa, — pustite me naprej, ljudje. Te besedo je jezdec zaklical tako glasno, da j" dora slišala na oknu vsako besedo. Zakaj je naenkrat prebledela? Zakaj se je zdrznila, kakor da bi bila slišala b'"1* duha — zakaj je hotela v naslednjem trenutku čiti kar z okna na ulicof Feodora je spoznala glas svojega Vladimirja, 'i"'J Ijenegu — Vladimirja Borotina. 28. POGLAVJE. V zločinskih rokah. Samo sekundo jo stala Feodora kakor otrp'0 '' oknu, toda tudi to je zadostovalo, da je usoda 10 srci, ki sta se tako hrepeneče iskali. u)1 Kajti Vladimir Borotin ni pogledal proti oknu, ^ ni opazil svojo ljubice in že si je delal pot. med 1 žico, ki so mu je s spoštovanjem umikala. ^ — Vladimir, - - Vladimir. — jo odjeknilo L ^ Pristovljeve hiše. —-. Vladimir, poslušaj me, — tvoja Feodora. i Zaman — glas mlade lepo knoginje ni ....,) mladega poročnika, kajti bil je že precej 0 j| r. od njo, isker konj, na katerem je jezdil, ga j" bliskovito naglico. Feodora jo strmela za njim in videla, kak«' Je ginil v neki stranski ulici. |(i Samo za trenutek jo še videla postavo drag®' ' je jezdil na konju, tedaj pa — — — Mrak ji jo zagrnil vid. Mlado telo je vzdrgotalo, krik se ji je izv'1 1 in Feodora jo ob oknu omahnila na tla. V glavi so ji je vrtelo, zavest je izginja'11- ^jn-Toda takoj jo Feodora začutila, da no i""u '^"^je, hi poguma, če noče, da bi šlo po vodi vsako UP da bi so Se kedaj srečala z ljubljenim inožo®' (Nadaljevanj0"'' PRIMORSKE MESTI BEG IZ PRIMORJA V JUGOSLAVIJO SE NADALJUJE Zagreb, februarja. (Italpress) Ubežniki 12 Primorja in Italije vsak dan v večjem šte- Vl'u prihajajo v Jugoslavijo, ki v resnici de-stem. laJ° velke preglavice jugoslovanskim oblastem. Tabor", ki ima svoj sedež v Ljubljani in katerega vodijo poznani Primorski politiki, med katerimi je tudi bivši poslanec Besednjak, poroča, da vsak dan v večjem številu prihajajo ubežniki iz Italije in to ne samo pred fašističnim terorjem temveč tudi pred vpoklicem v Afriko. V Dravski banovini so ustanovili eno zavetišče, ki lahko sprejme do 1000 oseb. Enaka zavetišča so ustanovljena tudi po drugih banovinah: V Primorski (Dalmacija) in Sav-skl (s sedežem v Zagrebu). V Tuzli v Sarajevu so ustanovili dva koncentracijska taborišča v katerih se sedaj nagaja 2.800 italijanov in 5.000 Slovencev in ,8trijanov. Ubežniki so zelo lepo sprejeti od ju-Roslovenskih oblasti ter uživajo veliko svobodo- Hrane so deležni enake kot vojaki. Italijanske oblasti so izdale ukaz, da ne bodo nobenega kaznovale, če se povrne nazaj v Italijo. Res pa je, da vsakega, ki ga dobijo, izro-ulJo zloglasnemu posebnemu sodišču v Gorici iu Trstu. Zadnji čas poročajo, da je zbežalo iz Bari v Jugoslavijo 300 vojakov in podčastnikov. delo proslulega grazioi.ija Rezana, januarja. — Kakor povsod so tudi Sežani pobirali prstane, toda s to razliko, da 0 Jih morali nositi v posebno posodo, postav-Jeno pred oltarjem v cerkvi po maši. Poleg je prosluli fašistični poveljnik Grazioli in po-Cn Zapisnikar, ki je vsakogar zabeležil. S tem vodili kontrolo nad onimi, ki so darovali in operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-'jenjo na podlagi krvne analizo (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. tritravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA flIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ZIVONE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nom-fikem načinu. f^UčA: KaSolj, Šibka pljuča. ziLODEC: upadel, raSirjeni, kisline, tož-6Bk'1 gobava, bruhanje, rnne. pok C0,itiB' rRzSirjonjo, kronična za- USEt,A- vnetJe- P°"P1: Brez u BOLEZNI: maternica, jajčni- neredno čiSčenje. ™ eavod s svojimi modorniml napravami m z Izvrstnimi SPECOIJALISTI Je catni to vrste v Argentini. — Lečcnje zajamčeno. - Ugodno tedensko in me-sečno plačevanje. Pregled brezplačno Km Once Rivadavia 3070 d 21 ob nedeljah od 8—12 nad onimi, ki niso. Mnogo ljudi je ravno vsled tega, ko so zvedeli, da straži pri "prostovoljnem" darovanju Grazioli ta koj hotelo domov, obvestili so še druge i prinesli prstan v cerkev. ITALIJANI SE MAŠČUJEJO NAD NAŠIMI LJUDMI Postojna. — Kiju temu, da mnogokrat zgodi, da razni fašistični činitelji v naših krajih pošiljajo one, ki niso v Italiji zadovoljni, čez mejo, se razne oblasti maščujejo nad družinami vojaških uežnikov. Tako so v neki vasi blizu Slavine odvzeli gostilniško koncesijo družini, katere član se je izognil ekspediciji v Abe-sinijo. Pa tudi iz neke vasi v reški pokrajini poročajo o takem slučaju. O RANJENCIH V ABESINIJI Trst. — Poročajo!'da je bil pri Makale ranjen neki domačin Slovenec iz Škocijana pri Divači v ramo o dveh drugih pa že dalj časa ni nobenih poročil. Podrobnosti o tem bomo poročali kasneje. NOVA NASILJA NAD NAŠIM LJUDSTVOM Gorica. — Pretekli mesec so aretirali v Solkanu pri oGrici radi protifašističnega delovanja dva mladeniča in sicer Komavlija Rihar- ' da, trgovskega, pomočnika v konzumnem društvu v Mirnu in Grosarja Vladka, mizarja ter ju odpeljali v zapore. Po enomesečnem preiskovalnem zaporu sta bila obsojena na triletno kon-finacijo. Pravi vzrok nam ni znan. Kaj se skri. va za tem da sta bila obsojena zaradi protifašističnega delovanja, pa tudi ne moremo presoditi, ker fašistične oblasti motivirajo s tem vse, česar ne morejo dokazati. KMEČKI FANT S KRASA OBSOJEN NA PET LET KONFINACIJE Trst. — Nezadovoljstvo našega ljudstva proti fašizmu dobiva izraza že v najzakotnejših vaseh. O tem pričajo številne žrtve naših kmečkih fantov, ki so se na kakršenkoli način pregrešili in s tem dali duška v imenu vseh proti nasilnemu režimu. Poročali smo že, da je bil pred kratkim aretiran v majhni vasici Goriče med Vremsko dolino in Divačo neki mladenič s hiše pri Biščevih. Omenjeni je bil klican na nabor in bi moral kmalu oditi z doma. Pri tem pa je dal duška nezadovoljstvu in se izrazil nekaj proti režimu in bil po ovadbi odpeljan v tržaš ke zapore. Kakor smo zvedeli je bil pred kratkim obsojen na petletno konfinacijo. &IVADAVIA 3070 PLAZA oNca* HOTE in RESTAVRANT "PACIFICO" Oalle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T 44 (Juncal) 5406. .. Najmodernejši in največji slovenski hotel v Buenos Airesu v neposredni bližini (3 kvadre) treh velikih kolodvorov: Central Argentino, Central Cordoba ter Pa-cifico. Zračne sobe s kopalnicami ter toplo in mrzlo vodo ob vsaki uri. Domača kuhinja: Štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo. Hotel je silno pripraven za vse rojake iz provincij, ki prihajajo v Buenos Aires. Pripravna dvorana za poročne gostije. Cena 3 — 5 pesov na dan s popolno oskrbo in vinom. I' j; ----- < . Lastnik: Anton Bojanovič ARETACIJA NABORNIKA IZ ZAVRHKA PRI DIVAČI Trst. — V Škocajinu pri Divači so aretirali pred božičnimi prazniki nekpga fanta iz Za vrh' ka, ko se je vračal od nabora. Bil je nekoliko vinjen in je v tem stanju razgrajal ter kričal po gostilnah, kar ne bi smel. Povsod so ga opozarjali, a vse je bilo zaman, dokler ga ni ovadil neki domačin iz Škocijana, po imenu Žnida-rič, po domače Jakopinov. Bil je zaprt in z avtomobilom so ga»odpeljali neznano kam. Od tedaj že drugi mesec ne vedo ničesar o njegovi usodi. Aretirani je doma, kot rečeno iz Zavrli-ka, majhne vasice med Divačo in Vremsko dolino in je iz znane hiše po domače pri Biscevili. "S/AMO PICCOLI ITALIANI, LETOS BOLJ ZABITI K' LANI" Ljubljana. — Naš rojak, ki je imel to srečo, da je lahko obiskal nekatere naše kraje, nam je, ko se je vrnil, znal povedati marsikaj. Najbolj žalostno je, pravi med drugim, že človek opazuje naše najmlajše, za katere pravijo fašistični vlastodržci, da niso več naši, ampak jih zahtevajo popolnoma zase. Zato skušajo našo najmlajšo generacijo odtegniti domači zemlji, običajem in govorici in napraviti iz njih prave janičarje. Morda se jim bo tu pa tam tudi kaj posrečilo, saj izmečki so se pokazali celo takoj ob prihodu Italijanov, vendar pa, kolikor se da danes ugotoviti, nimajo tudi tu posebne sreče, kajti s kakim uspehom se ne morejo ponašati, pač pa obratno. S svojo metodo v ljudskih šolah bodo dosegli le to, da bodo naši otroci ostali analfabeti in da se bo tako začel po naših krajih počasi širiti analfabetizem, katerega do zdaj nismo poznali. To bo pa zanje tudi najlepši spomenik, ko bodo odšli. Sicer bi človek tu pa tam na prvi pogled sodil naše otroke drugače, ko jih vidi kako stopicajo, postrojeni v vrstah, oblečeni v fašistične uniforme in prepevajo fašistično himno. Ko pa pomisli, da je to edino in zadnje, kar ima naš otrok danes, ko mu dom ne more nuditi morda niti poštenega kosa kruha več in čedne ter primerne obleke, gleda na vse te cerimonije čisto drugače. Zlasti drugače pa gleda, če opaža otroke po vaseh, ko se vrtijo v družbi mlajših in starejših in igraje prepevajo : "siamo piccoli italiani, letos boj zabiti k' lani". POZOR ROJAKI Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— Prva slov. radiotehnična delavnica ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires ^tttttti• ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- E SLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Oral. OESAR DIAZ 1657 Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOOIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin ŠTEVILNE OBSODBE KADI DEZEli- .. TERSTVA Trst. — Številno onih, ki so se izognili mobilizaciji v Italiji je precejšnje. Tudi z naših vasi jih je mnogo prešlo mejo. Da pa ne bi ostali nekaznovani in da bi prizadeli našim ljudem čim večjo gospodarsko škodo, so pričele oblasti obsojati vse one. ki so zbežali, oziroma njih domače, na naravnost ogromne denarne kazni in na ječo. Tako vidimo po naših vaseh na vratih nabite obsodbe, s katerimi v prvi vrsti pozivajo dezerterje, da se vrnejo domov, na drugi strani jim obljubljajo omenjene kazni. Tako^sta v Senožečah obsojena brata Anton in France Jurca, prvi na 25.000 drugi na 20.000 lir denarne kazni in vsak na šest mesecev zapora. Omeniti moramo, da sta oba prekoračila mejo že pred štirimi leti. Kmetija je tako ostala brez pravih gospodarjev in edini oče, ki je že v letih ter baš sedaj nevarno bolan ne more voditi gospodarstva. Kakor se vidi grabežljivo gledajo, da bodo zasedli Italijani zopet eno našo domačijo. VELIKA KLINIKAl (ONSTITUCION Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovensko kolektivitete. Moderne razkuževalnice veneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahljaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA ŠIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC teško prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 40.— tedensko $ 6.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah in praznikih od 19—12. ISKRE SEBIČNEž Mož in žena stojita v zverinjaku pred opičjo kletko. Žena reče možu: "Pojdiva dalje — jaz bi rajši videla leve!" "Počakaj! Jaz najrajši gledam opice..." "Da, ti zmerom misliš samo nase!" POTEM PA ŽE! "Največji mož, kar jih je kdaj živelo, je bil prav gotovo Polikarp Trpin. Tako pametnega, marljivega in dorotljivega moža ne bo več na svetu!" "Kako morete to trditi?" Oženil sem se z njegovo vdovo!" ZAKONSKI DVOGOVOR Mlada žena svojemu m,ožu: "Ivo, ali me ljubiš?" . "Seveda te ljubim! Ali misliš, da bi ti drugače tridesetkrat rta dan odgovoril na isto vpra šanje?" M F 1) 1 C 1 N A NFW S Oddelek za venerične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 daljo mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vsoli vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd., izpušaji, lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Načelnica tega odelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ženskih in otroških boleznih, z mnogoletno prakso, ki govori slovanske jezike. Klinika general. Jetika, srce, želodec, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra vio-leta infra rudeča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakorinekoli bolezni, po nizkih conah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen progled za venerične bolezni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEZELI. Ordiniramo od —12 od 15—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. pOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS EALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trellea 2534 TRDOVRATEN DOLŽNIK "Oče me je poslal k vam in mi zagrozil da se ne smem praj vrniti, dokler ne plačate racu na". "Pa menda vendar tvoj oče ne misli, da bos kar čez počitnice pri meni ostal?" PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: "Ali ste že koga vprašal az svet?' Bolnik: "Sem gospod doktor! Gospoda lekarnarja!" Zdravnik: "Ta vam je gotovo nasvetoval kako neun^nost". Bolnik: "Da, k vam me je poslal!" Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) 1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob ores bolečin $ 2. Nov način in različne vrat'- stavljanja to > Obiščite krojačnico "LA C0NF1ANZA" ki Vam nudi na izbero najboljša angleška in nacionalna sukna. I r ^ Delo prvovrstno. — Cene jkonomične. Priporoča se ANTON KLINO Rosetti 1527 — Bs. Aires Ano VII. Num. 339] Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Bd-°deIBIGOYEN 1548 PLAZA comww DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE; Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRA^IOLETA - DIATERMIA Pueyrredon 936 U. T. 47 — 1410 Sprejema od 8 do 10 14 do 16 in 19 do 21. _Ob nedelja od 8 do 9.