Deseta revija amaterskih skupin občine Moste-Polje
Letos tudi dramatska skupina iz Saturnusa
X. revijo gledaliških skupin, na kateri smo videli 9 predstav, je končana - V Slapah je kot umetniški mentor sodeloval režiser RTV Ljubljana Hinko Košak
Šesto revijsko predstavo smo gledali 31. maja v avli osnovne šole Polje. Nastopili so dijaki VI. gimnazije iz Most, ki so uprizorili znano delo iz antike, Aishilovega Uklenjenega Prometeja.
V omenjeni atiški tragediji nam Aishil prikazuje Prometeja, katerega je tiranski bog Zeuss obsodil in dal vkovati v kavkaške skale. Prometej se je namreč pregrešil proti tedanjemu redu, ker je človeštvu, ki je živelo v primitvnih razmerah in bedi, prinesel luč ognja - civilizacijo - umetnost, kulturo, znanost. Znana pa mu je bila tudi skrivnost, kako bo nekoč pokončan sam Zeus. Zaradi vsega tega skuša Zeus zvedeti skrivnost! K Prometeju pošlje svoje zastopnike, bogove Hefaista, Okeanosa in Hermesa, da ga pregovore k zvestobi, da se ukloni. Vendar ostane Prometej zvest svojemu cilju in neizprosno klju-bovalen. V dogajanje se občasno vključujejo Okeanide, ki sočustvujejo z njim, ostanejo mu zveste do konca, ko vse skupaj s Prometejem vred pogoltne zemlja.
Piotneteja je režirala prof. Helena Potokarjeva. V stilizirani sceni, ka-mor je bila vključena orkestra, v ka-teri je nastopal zbor, ji je uspelo pre-zentirati impresivno, komorno ubra-no predstavo. Uprizoritev je bila stu-
diozno pripravljena, z odgovarjajočo menjavo ritmov, pravilno gradacijo in retardacijo notranjih razpoloženj, predvsem glavne osebe in zbora. Mi-zanscena je bila realizirana antično tako, da je nastopal zbor pred odii-m v orkestru. Celoten vtis o predstavi je bil izredno ugoden, po-novno pa smo se prepričali, da se Potokarjeva razvija v odlično reži-sersko moč.
Osebno bi sicer imel nekaj pri-pomb glede nekaterih logičnih pou-daikov posameznih momentov v in-terpretaciji nekaterih figur, vendar je to pri mladih igralcih nujno in razumljivo. Kostumi so bili stilizi-rani.
Naslovno vlogo Prometeja je igral Brane Strukelj. Izredno zahtevno vlogo je rešil zelo uspešno ter s svojo eksptesivno in prepričevalno igro opozoril na posebno afiniteto do dramske igre. Da je predstava tako uspela, je dobršen del tudi njegova zasluga.
Povsem korektno so svoje vloge odigrali še Martin Zgubič kot Hefajst, Maiko PeteUn kot Moč, Gorazd Juvan kot Sila, Barbara Okrupa kot Io (edino človeško bitje, ki jo Zeus spremeni v govedo) ter Metod Pevec kot Heimes. V spo-min se nam je vtisnila tudi podoba
Okeanosa, ki jo je odigral Gorazd Juvan. Posebej bi omenili zbor Okeanid (vilinskih bitij), ki je bil zelo dobro naštudiran in je ubrano zvenel. Okeanide so bile: Silva Cušin,   Jasmina   Pejič,   Damjana
Novak, Mojca Pavlič, Mateja Cerne in Darja Plečko. Dogajanje so moč-no podprli ustrezna glasba in scenski efekti.
Tako je z letošnjim nastopom diamatska skupina VI. gimnazije že tretjič z odlično predstavo sodelo-vala na reviji. Prav bi bilo, da bi s Prometejem jeseni še gostovali in to na čimveč naših odrih.
V nedeljo 2. junija se nam je prvič predstavila dramatska skupina tovarne Saturnus. ZKPO Ljubljana Moste-Polje jih je povabila, da sode-lujejo na gledališki reviji, kulturniki iz Saturnusa pa so se vabilu radi od-zvali. Številnemu občinstvu so od-igiali enodejanko Josipa Ogrinca Kje je meja in hudomušni utrinek Mai-jana Maiinca Oče na polikliniki. V satirični komediji Kje je meja tečejo prepiri in pravda med sosedoma Ma-tijem Križem in Blažem Kiažem. Sporna je namreč meja, ali poteka ob bukovem ali ob gabrovem kolu. Pri tem si obeta veliko korist tretji - Zveriga, uradni sluga, ki ga poleg Križeve Polone zanimata še kmetija in denai. K sreči pa se vžge ljubezen med mladima sosedoma. S to zvezo se strinja tudi Kiiževa žena Majjana in vsi trije končno le pregovorijo k spravi soseda Križa in Kraža, tako da zmagata razum in zdrava pamet.
Režiser piedstave je bil Marjan Bajc, ki je pripravil solidno upri-zoritev. Sceno je zasnoval rahlo stili-zirano in funkcionalno. Odnosi med osebami so bili pravilno nakazani, mizanscena smiselno urejena, le v prizoru, ko doseže dejanje kulmina-cijo, bi biJo želeti večje zaostritve in prepričevalnosti. V celotni predstavi je bilo čutiti rutinsko roko režiserja.
Matijo Križa, polgmntarja, je igral Andrej Valentinčič, ki ima vse dispozicije za dobrega karakternega igralca. Prepričal nas je v igri in maski. Isto velja za Jožico Kastelic, ki je igrala njegovo ženo Maijano. Mlada igralka Anica Podlesnik in Pavle Jerebič sta se uspešno vklju-čila v celoto in že v dosedanjih upri-zoritvali, ki sem jih imel priliko vi-deti, dosegla napredek. Prav dober Zveriga je bil Lado Sluga.
V skeču Oče na_ polikliniki sta bila odlična Dtaško Šubič kot Fianc Poper in Nada Vesenjak kot name-ščenka na polikliniki. Tudi to delo je režiral Marjan Bajc.
Tako so se nam Saturnužani pred-stavili kot zelo dobra in perspektiv-na skupina z vrsto nadarjenih igral-cev.
Predzadnjo, osmo predstavo smo gledali 15. junija v avliosnovne žole Polje, kier je nastopila mlada sku-pina iz Slap. Uprizorili so komedijo Simona Neila Zares čuden par. Za mlade igralce je bilo to delo težka
naloga, saj je bil predviden za drugo, starejšo zasedbo. Vendar nas je predstava prepričala, da so se sode-lujoči potrudili in pri občinstvu dos^li evidenten uspeh. Komedija je lahkotnega žanra in nima poseb-nih literarnih pietenzij. Dogajanje poteka v New Yorku, v stanovanju Oskarja, kjer se zbira družba bivših zakonskih mož ali pa takih, ki so tik pred ločitvijo, kjer kvartajo, pijejo in nekoristno zapravljajo čas. Pri tem je osrednja figura r eliks, ki ima posebno afiniteto do tako imenova-nih ženskfli del - zelo rad namreč kuha, pospravlja in je ves srečen, če dobi za to priliko. Ob koncu dogaja-nja se vključi tudi ženska družba, sledi prepii med osamelimi mo-škimi, ki končno le spoznajo, da to životarjenje ne pelje nikamor in dtužba se z lesignacijo razide.
Zares čuden par je režiral Jože Vidmar. Potek predstave je bil do-volj lahkoten, živahen, konverzacija je bila primerna in mizanscena razgi-bana. Skoda le, da je v zadnjem de-janju intenzivnost nekoliko popu-stila, kar pa bodo lahko pri nasled-njih predstavah popravili.
Kot umetniški mentor je sode-loval režiser RTV Ljubljana Hinko Košak, kar se je pri uprizoritvi vse-kakor poznalo.
Scena je bila estetsko zasnovana in je podpirala deianje.
Od igralcev bi najpiej imenil Igorja Hrena, ki je igral Feliksa. Nje-gov lik je bil piav zanimivo podan, presenetljivo dobro za mladega igralca. Prav dobri so bili tudi Jože Vidmar kot O_scar, Milan Ceral kot Roy in Rado Žaberl kot Murray. K uspehu predstave so še pnpomogb: Ljuba   Železnik  kot Cecily, Marij
Jeršin kot Gwen, Branko Hren kot Winnie in Dane Mohai kot Speed.
Občinstvo je lepo reagiralo in z zanimanje spremljalo predstavo.
Zadnjo predstavo letošnje revije smo gledali v nedeljo 16. junija v Dolskem Nastopfla je domača sku-pina s komedijo Branislava Nušiča Navaden človek.
Znano Nušičevo delo med drugim prikazuje družino trgovca Arse Mili-ceviča^ kamor pride na obisk štu-dent Žarko Damjanovič. Žarko je bil namreč pred kratkim zaradi pesmi z revolucionarno vsebino od oblasti obsojen na zaporno kazen, je na begu, od omenjene družinepaga pozna samo sin Dušan, ker sta bila spšolca. Oba se domenita, da bo Žarko živel pod imenom Vlajko Micič. Situacija pa se zakomplicira, ko ugotove, da stric Vincentije pozna družino Micičevih, še bolj pa takiat, ko se pojavi tudi sam Jo-vanče Micič, kateremu naj bi bil Vlajko sin. Nastane vrsta komičnih zapletov, na koncu pa se vse srečno konča.___
Nušičevo delo Navaden človek je režirala Joža Cerarjeva. Uspelo ji je nakazati primeren milieu, karakterji so bili primerno in zanimivo podani, aranžma je bil ustrezen in iziaz spio-ščen, le sem in tja smo pogiešali večjo dinamiko. Scena je bila reali-stično zasnovana, omenil pa bi tudi odlične kostume.
Arso Miličeviča je s primerno širi-no in plasticiteto upodobil Sašo Novak. Prezentiral nam je zanimiv lik, le škoda, da je na nekaj mestih nekoliko pretiraval. Ženo Marijo je s primernimi potezami realizirala Mar-tina Trdin, hčerko Zorko pa Po-lonca Mihelčič. Izrazita in uspešna je bila interpretacija Dušana, kiga je igral Janez Cerar. Metod Grad je bil prav dober kot Vinčentije, Srečo Simec pa kot študent Žarko. Zelo plastično karakterno podobo nam je
predstavil Ciril Zupančič kot Jo-vanče Micič. Bila je res interesantna stvaritev. Odgovarjajode, nekoliko karikiiano podane so bile Zofija Damjanovič, ki jo je igrala Veri Lautei, in še posebej Persa Micič, ki jo je igrala Rozi Kokalj. Manjšo" vlogo Nikole je ustrezno odigral Zmago Žitnič.
Ce se ozremo na celotno reper-toarno sceno letošnje revije, lahko ugotovimo, da je bila zadovoljiva in prilagojena specifičnim možnostim posameznih skupin. Premiere so bile letos realizirane precej kasneje kot običajno, v glavnem iz objektivnih razlogov, vendai je na reviji sodelo-vala večina naših skupin z devetimi piedstavami. S tem v zvezi smo prišli do ugodne situacije za prihod-njo sezono, saj imamo kar šest pred-stav, s katerimi bodo društva lahko gostovala v raznih kiajih, tudi zunaj občinskih meja. Pravočasno pa bodo lahko začeli tudi s študijem novih del, ker je repertoar za pri-hodnjo sezono že pripravljen. Zani-mivo je še ugotoviti, da sp bile letoš-nje predstave na primerni kvalitetni ravni, pa tudi oprema predstav je bila zadovljiva, kljub pičlim sred-stvom ki so bUa v ta namen na voljo.