2uJ. Suhima. Trst, v soboto dne 21. novvembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja v mak dan tiMfi ob nedeljah in praznikih) ob •"». uri, ob i>one deljkih ob i*. uri zjutraj. Posantezne številke «e prodajajo po 3 novč. it> stotiukt v mnngib tobakurnah v Trstu iu okolici, Ljubljani. Gorici, <>lji. Kranju. Mariboru. I> lovcu. Idriji. >t. Petru, Sežani, Nabrerini. N oven mestu itd. Oglase in naro£be sprejema uprava lista „Edinost", ulica Molin piccolo stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. One oirlusoiii lrt stotin k na vrsto petit; poslanice, o-mrtni«**?, javu«- zabvuie in domari oglasi po pogodbi. TELEFO> št v. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kron. Na narocbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre hianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Državni zbor. Odgovor dra. Koerberja na napade grofa Tisze. DL NAJ 'Ji). — Zbornica poslancev. — Mej dosiimi spisi j« interpelacij iz-vrie valueija o d 8 « k a Kemiki li « t r a b k, kakor tudi centrum-a. — internacija s« bavi §e zadnjim govorom er!>erja z doe 17. novembri. Interpelacija «e zgraža na«i obliko ia vsebtao Tissovega govora ia pravi, da je is tsga govorit razvidna, da ogrski ministerski predsednik re-k um ra ogrssemu parlamentu vpljiv na pravice kroae, aeedtem k« je tako vpljivaoje po avstrijskem državnem £>ravu icključene. interpelacija pravi, da bi ton Tkzovega govora že med vladami popola-oma Urjih si držav rzbvdila upravičeno ogorčenje, v tem slučaju pa je postopanje grofa Ti«ze uprav nezaslišano, ker je avstrijski ministerski pred sednia govoril dobroboCmo in fcer je bil T iszov govor naperjen proti vladi, katera izvršuje svoje ustava« dolžnost pod enim ia istim vladarjem in ker se med oUema vladama ravno sedaj vrše po gajanja v v«*Ieva/.aiii stvareh. laterpeUinti vprešufejo vsled tega, kako rtališče zavzema ministerski predsednik dr. Koerl>er nasproti T;szoviin izvajanjem. Nadalje nahaja se med došlimi spisi interpelacija posi. S t r a n s .k v j a in tov., v Kateri se povdarja, da obi:ka in ton zadnjega Turovega govora o KoerUerjevih izvajanjih drast.eno razsvetljuje odvisnost t istran&ke dr • žtkvue jKjiov .ie i a sedanje vlade od Ogrske, kakor tudi nadoaoe ogrske vlade na a v stri j-**k--. Odrski mmiateraki predsednik gotovo ne bil našel t>l;ko pogucna o postopanju proti MVštrijski vladi, ako bi ta vlada ne bila uradniška, marveč parlamentarna. Ji izlika sta.taca obeh vlad avstrijska uradniška in ogr«ka j arlameatarnajl povzročila je premoč Ogrske nad Avstrijo, kar škoduje ne le mater jalnim interesom Avstrije, marveč tudi njenemu moralne mu in političnemu ugledu. Interpeiantje povprašujejo ministerakega predsednika, da-li je pri volji nasvetovati kroni, >:a bi bila potrebna sestava parlamentarne vlade. Zbornični predsednic, gr, f Vetter otvo-ril je ob 11. uri in ea četrt zjutraj sejo in sj je toplimi besedami spominjal dne t. m. umrlega poalansa dr. Brzorada, kar je jt!>-jr„»ica stoje poslušala. Xa to je sledilo č. ta nje doslib spisov.' Prva fe je prečkala interpelacija izvrševal-nejja odbora nemških strank, na kar *e je o(r as 1 za besedo ministerski predsednik dr. K »triier, da odgovori na t~> interj^acijo, D C NAJ 20. Odgovarjaj« na interpela ; •ijo izvrševalnega o iseka nemških strani . centninK* izvajal je miniateriki predsednik dr K'*rber ' S®£trani za svojo dolžnost, da takoj odgovorim na vnašanja, katera so mi postavili poal. dr. Gross, akikrat, tudi o otvo« ritvi pričujočega za«ed*nj*, državnega zbora, j»odal visoki zbornici sliko sedanjega polit č-. nega položaja, moral eem se dotakniti tudi pek če zadeve monarhije, t. j. vojaškega \ prašaaja ter pojasniti svoja naziranja in zakoniti temelj i^tih. Ako bi bil to vprašanje videla bi visoka zl>oroica v tem ne-le y,omanjkljivest v mojih izvajanjih, marveč tudi presizanje svojih prerogativ. — Da ute- ^ rceljim stališče avstrijske vlade, citiral »em besedilo nagodb^n h zakonov, kateri so, tekom časa, žahbog, preveč ctemneli ustavni zakoni monarhij«, in na katere ima v slučaju |w>trebe pravic> akl'cevati se vsak od obeh drž. zbofOV, vsaka od obeh vlad in veak pesa inetfn državljan v obeh državnih polovicah. To sem storil z vesteoatjo p<«61«nega tolmača. O tem opiral sem se na ona določila nagod-benega zakooa, ki govore o deželah, zastopa n:h v tem državnem zboru ter eem se strogo oivjil na vprašanje o armadi. Sedaj pa je kraljevi ogrski ministerski predsednik povdarjal pravo ogrskega drtav-nege zbora, da se nagodbeni zakoni, ki imajo sicw trajno veljavo, ali ne kakor za-easna carinska in trgovinska zveza pogojenega značaja, morejo v sporazumljenju s kraljem spremeniti, in jaz umevam vrednost, katero prilaga teme izvajanju. Vendar pa ije moral , tu Veliko predaleč ste sli!« Kopot in mejkliei. posebno od strani posl. Choca. Kliei : »To je nesramno, pojdite na Ogrsko !« Ropot in ponovni mejkhci od strani čeških railikalcev. Viharni klici: Mir! Dolgotrajni nemir in mejkl ci od strani čeških radikaicev. Predsednik je posl. Choca pozval na red. Zopet dolgotrajni ropot in nemir). Ministerski predsednik : -laz bom nadaljeval, ako bo mogoče. Res je, da v interesu monarhije najglobokejše ol žalujemo naše popuščanje, nikakor pa ne bomo dovoljevali, da se nam odreka pravica reklamirati in poviiarjati naša prava in nikoli Be ne odrečemo nobenemu avstrijskemu pravu ! Kakor ne dovoljujemo, da bi se kedo dotikal naš:h pravic, ravno tako ne dovoljujemo, da bi kdo pokazoval ta mesta kakor manj vredna, ker ona so nam poverjena v imenu države in mi jih jnoramo braniti, kakor mora braniti vojak čast svoje zastave. (Pohvala). Ako bi — kar pa Bog obvaruj — beseda »tuj« priš'a v jm^au t« monarhije do veljave, treba 89 bo spominjati, da je bil kraljev ogrski ministerski predsednik oni, ki jo prvi (Pohvala. ("eški radikalci pa Vpijejo in ropo ' tajt«. Posl. F r e s s 1 žvižga. Ponovno vi- ! harno ropota&je in nepopisen nemir v vsej zbornici.) Posl. S t r a n s k v (Mladočeh) je protestiral proti temu, da je ministerski pred-1 eednik prej odg voril na Grossovo, nego na i njegovo (Stranskovo) interpelacijo, dasiravno je bila ta poslednja prej uložena. Ker so bili vsi nujni predlogi odtegnjeni, pričela je zbornica razpravo o vladnih izjavah od dne 17. novembra. PoaL U e r o 1 d (Mladočeh) je izjavil, da 'tako tUgO ne nastopi v političnem razmerju nikaka sprememba, dokler bo vojska služila germanizacijskim težnjam, dofeler se ne bo proti vsem avstrijskim narodom postopalo pravično, dokler krona ne sklene miru se svojimi lasluimi narodi in dokler bo dr. Koerber sedel na sedežu mšnisterskega pred* sedni k a. Posl. Baernreither (liberalec) je izjavil, da je skupnoat vojske zgodovinska in da se je utrdila na bojnih poljih. Vsako lo- čenje enega dela mora povzročiti spremembo nošenju stroškov za vojsko. Ogrpke zahteve imele bi za posledice jednake zahteve druzih narodnosti. Jedino sredstvo, da £e ozdravijo neznosne razmere, bilo bi vspostavljenje vsaj provicoričnega prem rja in energično izražanje volje našega parlamenta, kar bi pri Madjarih vzbudilo respekt. Oeški posl. Zazvorka je izražal sv. Na današnji volitvi za deželni zbor je prišlo v drugem volilnem okraju do izgredov. ZeobT.uriin pol zjutraj je bil volilni prostor napolnjen z osebami, ki se niso mogle legitimirati za volilce. Prisotni volilni komisar jih je zastonj pozival, naj zapuste volilni prostor. Volilci bo poskušali na to, da jih odstranijo se silo. Ko je prišel na naročilo redarstveni uradnik, je nastalo grozno vpitje, ki je ponehalo še le na posredovanje državnega poslanca Zubeila, na kar eo se megli redarstveni uradniki oddaljiti. Tudi v IV. volilnem okraju je prišlo na volitvi do hrupnih prizorov. Socijalni de-mokratje so napolnili že ob 8. uri zjutraj volilno dvorano tako, da niso mogli volilci dobiti prostora. Večkrat se je protestiralo proti veljavnosti glasovanja. Poklicano je bilo redarstvo, ki je napravilo red. Pripoznanje nove panamske republike. PARIZ 20. »Matinc javlja: Koje tukajšnji poslanik Zjedinjenih držav sporočil ministru za vn&nje stvari, da je njegova vlada pripoznala novo panamsko republiko, odgovoril je minister za vnanje stvari ame-rikanskemu poslaniku, da tudi francozka vlada pripoznava republiko Panama in da je francoski diplomatičai agent obvlaščen stopiti v oficijelne od nosa je s to republiko. LONDON 20. List »Financier and Bullicn ist« doznaje iz zanesljivega vira, da je angležka vlada odgodila pripoznanje panamske republ ke do tedaj, dokler jej ne dobi pomirljivih zagotovil glede vnanjega dolga. i Italijani in Slovani. V diskusijo je posegal sedaj tudi znani častni predat d n k znatejra društva »Dante Alighieric, goapod Paf«|uale Villari, in sicer z dolg m člankom v milanskem »Corriere della Sera«. Uvodoma se sklicuje Villari na neki članek, priobčea svojedobno v spijetskem »Jedinstvu«, kjer je bilo rečeno, da morajo Slovani razmišljati, kako bi mogli zmanjšati število svojih sovražnikov. »Jedinstvo« je na-svetovalo : mirz romanskim svetom! Villari pravi, da te besede izzivljajo pozornost, ker mu je znano, da jih je napisala avtorativna oseba. Villari izvaja nadalje, da so te be-jede zadobile potrjenje po dogodkih v deželnem zboru dalmatinskem. Clankar priznava, da so Italijani v Dalmaciji v manjšini, toda kultura Italijanov da je višja. Po-rušenje U> kulture bi bilo v veliko škodo Italijanom in Slovanom, ker bi odprlo pot germanizmu, ki ima v Avstriji vso drugo' moč in pi moč, nego jo imajo Italijani, in ki že prodira v Kosno, Hercegovino, Bolgarsko in dalje. Avktor se skl ede na skušnje v balkanskih dežela t) v izgled, kako pogubno je, ako je v eni in isti deželi več kultur, veroizpovedanj in plemen, ki se pobijajo mej seboj. Nekdaj so imeli v Dalmaciji Italijani nadvladje na vseh poljih : v šoli, v deželnem zooru, v deželnem odboru in v občinah. Ko pa je Avstrija začela gledati proti Vztoku, kakor da h. če po6tati slovanska država, se je vse spremenilo kar hkralu. Podžigala je Slovane proti Italijanom in ti poslednji so bili vrženi z deželnega zbora, deželnega odbora in iz občin, izvzemši edino le zadarsko občino. Italijac-ke šo!e so se zapirale in odpirale hrvatske, za katere so morali po velikem delu prispevati Italijani ! ! Ali od nekdanjega zistema, dobrohotnega Italijanom, je ostal vendar en fragment: notranji službeni jezikjavnih oblasti, tudi političnih, je italijanski. S tem v nasprotja pa Je ve» sedanji zlstem v Dalmaciji ! Hrvatje trde, da je pokrajina dvoje- zična, da oni so v večini in zahtevajo, naj bo hrvaščina notranji službeni jezik. Italijani pa prigovarjajo, da radi tega, ker je pokrajina dvojezična, ni vzroka, da bi vladal le en sam jezik. Oni zahtevajo, naj se jim povrne njihov delež v deželnem zbooru in v ' deželnem odboru. !Ker pa Nemci zahtevajo, naj se jezikovno vprašanje reši v parlamentu, zaključuje Villari, da Italijanom in Hrvatom ne preostaja druzega, nego — medsebojno spo-razumljenje. A to ni lahko in ee je I zdelo desedaj nemožno. Ob takem stanju stvari je menila avstrijska vlada, da se more i okoristiti in je ona sama predložila nekov . načrt. Govorila je Italijanom, da, ker je večina slovanska, ni možno ohraniti italijanščine kakor notranji službeni jezik. In predlagala je, naj se uvede nemščina kakor tretjijezik, češ, da se tako j obvaruje jednotnost v upravi. Računala je bržkone, da se Hrvatje ne bodo protivili, ker se zgodi to na ekodo Italijanom, da bo zopet ljubše t j, nego pa širjenje slovanskega jezika. Ali prišlo je drugače : Hrvatje, Srbi . in Italijani se skupno uprli proti nemščini, katere nikdo ne govori v Dalmaciji. Hrvatje so rekli, da jim je vendar ljubša italijanščina, ker jo mnogi govore. Tu navaja Villari odlomek iz govora poslanca dr. Trumb'ća v deželnem zboru, v katerem je izvajal isti, da bi bilo pač žalostno, ako bi Italijani in Slovani ne znali rešiti med seboj jezikovnega vprašanja. Govornik je izrekel, da pričakuje, da bo italijanski narod odslej — po zadnjih nemirih — vedel ceniti Hrvats, dočim jih je nekdaj proklinjal, ko eo Ee borili v Italiji »na svojo škodo in eramotoc. Tudi če se — je rekel Trumbič na adreso Italijanov — ustanovi združena Hrvatska ostane italijanščina sredstvo za soudeležbo na napredku — evropske civilizacije. Te besede Trumbiea — pravi Villari — so navzoči Italijani pozdravljali z entuzijazmom in v njih imenu je govoril poslanec dr. Salvi, ki je pozival Hrvate, naj za besedami pokažejo dejanja, Tako zahteva tudi Villari. A ta dejanjn da bodo trajna, ako bodo odgovarjala resničnemu stanju stvari. Brez dvoma bi bilo le na veliko škodo nadaljevanje borbe, ki izcrplja moči in ne dopušča, da bi mislili na drugo. Ob tej borbi propada vse : trgovina, poljedelstvo, industrija. Ta borba je zaprečala, da niso zložno zahtevali od a7strijsbe vlade, naj stori za Dalmacijo vsaj toliko, kolikor za okupirani pokrajini. Ali rešitev ne bo nikdar možna — zaključuje Villari —, ako se ne bo izhajalo iz prepričanja, da kultura in jezik italijanski sta v Dalmaciji potrebna in koristna moč — in to tudi slovanski narodnosti! Italijani sloneči na narodnostnem načelu, ne morejo biti nasprotni slovankemu narodu, ne da bi zanikali — svoje lastne e k z i -b t e n c e. Na ta Villarijeva izvajanja hočemo nekoliko odgovoriti jutri. Nekaj o nemštvu na Moravskem. V Zaojmu na Moravskem imajo društvo mladih trgovcev, ki je sklenilo priporočati svojim udom, naj ee pridno uče — češki ! Slučaj je intereBanten, ker moremo po njem soditi približno, koliko realne podlage ima vse tisto kričavo nemštvo na Moravskem. Glasom zadnjega ljudskega štetja je v Znojmu le 11 odatotstov Cehov, po izpoved bi istega g >ri imenovanega društva pa so trgovski pomočniki v Znojmu po 70 od sto Cehi!! Prvo vprašanje, ki se nam tu usi-ljuje, je: kateri vzrok je, da trgovci v nemškem Znojmu najemljejo češke pomočnike I Mari iz ljubezni ali posebne naklonjenosti ? ! Vse menda pred, nego to. Lastna korist, neizrgibna potreba jih sili v to! Odjemalci so po veliki večini Cehi tudi v takozvanih »nemških« mest h. Kako nujno je potrebno penosnim Nemcem na Mcravskem, da znajo — češki, za to govori pa dovolj glasno to dejstvo, da se uvodoma omenjeno trgovsko društvo ne omeja le na priporočilo, naj se njega udje pridno u*e češko, ampak bi hotelo deliti tudi nagrade onim mladeničem, ki morejo dokazati, da s'> ei priučili češki jezik. Iz tu opisanega slučaja je razvidno, kako malo pravičnosti, morale, a koliko objestnosti in blazne domišljavosti more biti v politiki, ki kriči, da je to atentat na nemško pos«st in pravico, ako v taki pokrajini, kakoršna je Moravska, zahtevajo Ćehi svoje kulturne zavode ! Konflikt med grofom Tiszo in rtrom. Korberjem. Ko je ministerski predsednik dr. Kor-ber izustil svoj tako žalostno ponesrečeni govor, so imele nemške skupine v parlamentu — sojeno se stališča javnega interesa — jeden jaBen moment, da so z ledeno hladnostjo odklonile Korberjevo povodenj frazeologije. Toda pri strankah, ki se toli odlikujejo z nedosežno sebičnostjo se ne amemo čuditi, ako so hitro prišle do spoznanja, da je bilo to se stališča njihovega strankarskega interesa moment hude zmote, ko so svojega zaščitnika ?n pokornega slugo ob enem, pomagale Bpraviti v toli mučno situvacijo ! Ne preseneča nas torej tudi to, da jih že vidimo na akciji, ki naj reši zopet že skoro popolnoma izgubljeno pozicijo dra. Korberja. Kar eden za drugim so se mu ^poklanjali včeraj, da mu izrazijo svoje sočutje na nezgodi, ki mu jo je > kolegijalno — brezobzirnostjo prizadejal grtf Tisza in da se mu stavijo na razpolago in mu b kakoršno bodi parlamentarno akcijo pomorejo parirati udarec ma-dj a reke ga tovariša TiBze, ki ima za seboj tudi vso smejočo se madjarBko opozicijo. Ta rešilna akcija je za nas nemale važnosti, ker se je udeležujejo vBi Nemci od liberalnega do ljudako£trankinega, in preko krščansko-socijalnega do starokonBervativnega krila ! Vsi so se stavili na- uslugo g. Korberju : Baernreither, Gross, Derschatta, dr. Lunger in Kathrein! V tem [soglasju nemške skrbi za dra. Korberja je globlji pomen za nas Slovence vspričo grdega nasilja na Koroškem. Ali bodo naši poslanci hoteli umeti ta pomen in izvajati posledice? Ne menimo sicer, da bi se morali v konfliktu Tisza Kor-ber staviti na stran prvega; ali tega pa tudi nočemo, da bi radi madjarskih manir grofa Tisze pardonirali Korberju in da ne bi v razpravi o njegovem programnem govoru povedali na polna usta, kar mu gre, da ne bi povedali, da mera njegove krivice nasproti Jugoslovanom, ne le da je polns, ampak že prekipeva na vseh straneh. Zborovanje srbske samostalne stranke v Oseku. Srbska samoBtalna stranka v Oseku sklicuje na dan 23. t. m. veliko narodno zborovanje. Na proglasu, ki ga je v ta namen objavil »Hobii CpGoopaH« (Novi Srbobran), so podpisane osebe, iz 22 krajev. Dnevni red tega zborovanje je isti, kakor oni na shodih v Petrinji in Pakracu; namreč program srbske Bamostalne stranke na Hrvatskem, ki zahteva : ravnopravnost srbskega imena in zastave s hrvatsk:m, ravnopravnost pravoslavja ts katoličanstvom, finan-cijelna samostalnost Hrvatske in ustavne pravice. Pričakovati je, da bo to zborovanje močan izraz srbske narodne misli in ob enem bratstva s Hrvati in Slovanstvom in da bo tudi pripomoglo do blagodejnih posledic za zboljšanje oduošajev na Hrvatskem. j Dnevne novice. Nove razprodaje »Edinosti«. — I>a ustrežemo željam mnogih cenj. čitateljev našega lista, otvorili smo sledeče nove razprodaje : P r o s e k : tobakarna g. Fortunata Bukavec; Bazovica: trgovec g. Ivan Selles in g. Iv. Fr. Mahnič ; Sežana: trgovec g. Fran ŠtolfU ; K r a d j : knjigarna g. K. Florian; S t. P e t e r : g. Fran Novak na kolodvoru; P ulj: tobakarna g. Elise Peteros. Uprava lista »Edincst«. Odlikovanje. Cesar je z odločbo od 8. listopada t. 1. podelil c. kr. poštnemu svčt-niku gospodu Arturju Marcocchia pl. Mar-caini v Trstu naslov in značaj višjega pešt-noga sv etnika oprosti vši ga pristojbin. Mržnja na srrobovih. V seji dne 13 novembra deželnega zbora istrskega to podi. Josip Kom p are in tovariši stavili to-le interpelacijo na c. k. vlado: V aprilu tega leta je umrla meščanu in posestniku v Miljah, Josipu Merkandelu, soproga! Da ee odzove dragemu spominu na ljubljeno soprogo, dal jej je žalujoči eopreg postaviti na grob krasno spominsko ploščo. Da je isto smel postaviti, poprašal je, ker je bii župan odsoten, nekatere mestne svetovalce, ki so mu rekli, da more storiti to, 'ler da gotovo ne bo nikdo oporekal temu. Kar je dobil od municipija dopis od 3. septembra 1903 št. 2708, s katerim mu je bilo naloženo, naj v času 48 ur odstrani s pokopališča ono spominsko ploščo, ker sicer «la stori to municipij sam na njegove (Merkandel a troške in nevarnost. Municipij miljski je opravičeval svoje postopanje rekši, da Josip Merkandel ni zadobil potrebnega dovoljenja od župana samega, da je delal po svoji volji, in da je priredil napis v jeziku, ki ne odgovarja mestnemu poslovniku. Vse to, kar je rečeno v tem dekretu miljBkega municipija, ne odgovarja popolnoma resnici, ker je Merkandel zaprosil onega, kogar je našel in ki mu je zadal pošteno besedo, da se zavzame za to, da Merkandel zadobi dovoljenje za postavljenje one spominske plošče. A je povsem nekaj druzega, ki je dalo povod omenjenemu dekretu, ki je bil mimegredč rečeno, izvršen od onega municipija. Povod, da se spominska plošča odstrani, bil je in ostaja edino ta, ker je bil napis na plošči slovenski. Mržnja proti jeziku, ki ga govori polovica prebivalcev miljske županije, podžgalaje nizko strast upraviteljev mesta Milje, da so Da grd način postopali tudi na onem kraju, kjer bi imela mirovati vsaka Btrast, kjer vsakdo, in naj je tuli malo izobražen človek, spoštuje kraj, kjer počivajo mrtvi. To je potrdil isti župan, ko je rekel Merkandelu, da s e m u da dovoljenje, ako napravi italijanski napis! A to se je hotelo ravno, da se na tak brutalen način proslavi uprava mesta MJje. Ni bilo zadosti za Istro, da sta jo na tak grd način pred civilizira-1 nim svetom osramotila Draguč leta 18*5 in županstvo Matarade. Sedaj bo, kakor tretja v tej nečastni zvezi figurirala tudi uprava mesta Milje ! A morda se bo municipij opravičeval b tem, da napis eam ni bil tak, da bi odgovarjal zahtevam morale ali estetike. Evo vam ga, povsem priprost je : »Tukaj v miru počiva Ivana Merkandel v starosti 39 let; zapustila je žalujočo rodbino dne 22. aprila 1903. Naj jej bo zemlja lahka«. Torej je povsem opravičeno, kar je bilo gori rečeno o nekvalifikovanem postopanju miljskega municipija. Zato vprašujejo podpisani slavno vlado: 1) Hoče li čuvati v tem pogledu zajamčene pravice svojih državljanov? 2) Hoče-li uveljaviti v tem slučaju ' svoje naredbe, kakor je storila to v slučajih : Draguč in Materada ? Nasilje na Koroškem. Nedavno so listi poročali o slučaju, ko je dr. Benkov c (koncipijent dr. Brejca) kakor branitelj dveh obtoženih Slovenk, ho;el vspričo tolmača pledirati slovenski, a mu je sodnik zabran:l to, češ, da on, dr. Benkovic, zna nemški. Vsa gorostasnofrt sodnikovega postopanja pa ee zrcali v dejstvu, da obtoženki niati umeli nemški ni ene tame besede ! Sodnik je pov-darjal, da se imati razpravi vršiti nemški, in da je pozvati tohnača, ker tako da je — navada na celovškem okrajnem sodišču! Nezaslišano je, da ae radi razvade krati obtožencem, kar jim gre po zakonu in po principu modernega kazenskega pravoBodstva — po principu ustmenosti in neposrednosti! Danes pa doznajeino iz »Mira« še na dalje vnebovpijoče dejstvo, da sodnik niti tega ni hotel dovoliti dru. Benkoviču, da bi ee informiral pri stranki v slovenskem jeziku ! ! Človeku zastaja pero; na Kranjskem pa se prepirajo, kdo — hoče pomagati koroškim mučenikom. Kmalu bi človek res ne vedel, kateri eo žalostneji prizori: ali v Celovcu, ali v Ljubljani ? ! Pouk v slovenščini. Pišejo nam : Sodeč po tem naslovu, bi bilo soditi, da mi tržaški Slovenci ne znamo slovenskega jezika! Temu pa ni tako. Nobeden narod ne govori pravilno svojega jezika, zato je potrebno, da se učimo izgovarjati besede, kakor to zahteva slovnica, oziroma kakor je pravilno. Piscu teh vrstic jako ugaja namera ustanoviti šolo za poučevanje v pravilni slovenščini, toda v to šolo naj bi zahajali le oni, ki Že vsaj deloma znajo gevoriti naš jezik. Za one pa, ki znajo samo laški, oziroma nemški, bi bilo po mojem mnenju treba ustanoviti posebne kurze — razume se, da le, ako ee priglasi zadostno število učencev. Da bi kak učitelj poučeval kar v treh jezikih je nemogeče ! V Trstu imamo na tisoče onih, ki, da-si sinovi slovenskih starišev, ne znajo slovenskega jezika. Za te bi se moralo odpreti posebne tečaje in bi se tudi izplačalo, seveda, le, ako se jih prijavi vsaj kakih — recimo — trideset. Že ustanovljeni kurz pa naj bi veljal samo za one, ki se žele le popolniti v znanju pravilne slovenščine. Sedaj je Čas, v katerem se lahko prijavi sleherni, ki se želi spopol-niti v znanju lepega na^e^a jezika, zato naj nikdo ne zamudi upisati ee v te prekoristne t«č«je. Pouk v slovenščini se prične prav gotovo v torek, 24. t. m. obT1/^. uri zvečer. Kakor se je že naznanilo, poučevalo se bo ob torkih in sobotah. Zglasilo se je precejšnje število učencev in učenk pa še več bi se jih lahko, saj naše tržaške šolske razmere niso take, da bi slovenski otrcci tud; znali pravilno slovenski. Kdor §e še misli tedaj vpisati v ta prepotrebni tečaj, stori to še vedno lahko in sicer da bo marsikomu lažje, zglasiti se je možno: v »Slovanski Čitalnici«, v »Delavskem podpornem društvu« in v »Bralnem in podpornem društvu«. Meeečmna za pouk bo le 1 krona. Nov »Narodni dom«. Redkokedo ve, da ima tudi nas Skedenj že svoj »Narodni dom«. Ze lanskega leta nakupilo je namreč škedenjsko gospodarsko društvo v sredini vasi obširno in lepo posestvo, kjer so se nastanila vsa škedenjska narodna društva in kjer vsled današnje otvoritve društvene gostilne postane zbirališče škedenjskih rodoliubov in središče vsega narodnega življenja v Sked-dnju. Otvoritev se ne bo vrš.la s posebnimi slovesnostmi — ker eo iste prihranjene za tedaj, ko se preži dajo sedanja poslopja — marveč le s priprostim koncertom pevskega društva »Velesile« in domače godbe. Kljubu temu pa smo uverjeni, da pohiti v Skedenj marsikateri rodoljub, da si ogleda novo narodno trdnjavo v naši okolici. Pevsko in bralno društvo »Zastava« v Lonjerju vabi na veselico s plesom, petjem, igro in deklamacijo, ki jo priredi danes, v soboto dne 21. novembra 1903. v dvorani »Kon&umnega društva«. Vspored: 1. Jenko: »Naprej«, godba 2. »Uj juh«, koračnica, godba. 3. Volarič; »Slovanski svet«, možki zbor. 4. Majcen: »Mila Ljubica«, valček, godba. 5. Novak: »Himna«, poje možki zbor. n. »Slovanski s^et«, venec, godba. 7. Deklamacija, katero deklamuje g.ca Jožefa Pečar-jeva. 8. Hladnik: »Pozdrav«, poje mešan zbor. 9. »Francozka sinfonija«, godba. 10. Iv. pl. Zaje: »Poputnica«, možki zbor. 11. Komzak : »Burska patrola« godba. 12. Igra v enem dejanju. — Ples in svobodna zabava. Začetek \eselice točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veselico 50 st., k plesu možki 80 st., ženske 50 st. Pevsko draštvo »Kolo« ima jutr! popoludne pevske vaje za mešani zbor. Podpisani želi, da se teh vaj udeleže vsa pevke in pevc . Ob ti priliki, sprejemajo se tudi nove oevske moči. Odbor. Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici praznovalo bo prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra t. L, imendan sv. Cecilije, zašeitnice cerkvene glasbe, se slovesno sv. mašo, pri kateri l>o popolni društveni možki in mešani zbor peval lei>e slovenske sklaribe. Popoludne istega dne pa prirede »Lipašl* v prostorih gort Ine pri »Tržaškem mestu« svoj ple-i in pevsko zabavo. — Prijatelji j*etja, plesa in dobre kapljica dobro nam doš'i. L i p a š. Ž»n>ki podružnici družbe sv. Cirila in >letodija je podarila cvetličarka Gerdol 1 krono. G. Cok iz L»onjerja za utrgano cvetico 1 krono. Rodoijubka iz Grete tudi I krono. — Bi g živi vse darovalce in daroval ke. Služba učitelja veronauka je razpisana na tržaŠKi državni realki z nemškim učnim jezikom. Službo bo p -polniti z začet- i kom druzega semestra tekočega šolskega leta. Prošnje je predložni do 20. decembra t. 1. predpisanim služben.m potom namastništvu | tržaškemu. Nekoliko trža>kc statistike. Od ne- j delje doe S. novembra, do vštete sobote dne 14. novembra je umrlo v Trstu 6Cy oseb, 3* možiih m 28 ženskih. Lani v istem tednu 59. Od umrlih jih je bilo 12 do l leta, 5 do 5, eden do 20, 7 d » 30, 8 do 40, 18 do 60, 12 do 80, 2 nad 80 let. Težko ranjenje radi ženske. Sinoči okoiu 0. ure je stal 23-letni sobni slikar Romeo Sus č iz ulice Pončana št. 14 se svojo — »Julijo« na ulici v PonČani ter ž njo kramljat. Neki mladen č, ki je šel mimo njiju je pa radei ob Komejevo Julijo, kar je Romei* fimntral za razžalitev. Vsled tega je Romeo začel psovati mladeniča, a v obrambo tega poslednjega je prišel 41-letni kotlar Josip Pecian, kateri stanuje v isti hiši, kakor Su-«ič. Mej Su^ičem in Pecianom vlada pa že več časa neka jeza. Vsled te jeze je Romeo takoj, ko se je Pecian oglasil, skočil nanj in začel se je pretep. Ko je Romeo videl, da ne more zrna-zmagati nasprotnika z golo roko, je potegnil iz žepa nož ter istega zabodel Pecianu v levo ramo tik vratu. Pecian je z groznim krikom padel na tla, a ranitelj je pobegnil. Ljudje, ki so pritekli na lice mesta so telef^ničnim potom pozvali zdravnika zdravniške postaje, kateri je dal — videč da je rana globoka in nevarna — prenesti ranjenca v ! bolnišnico. Pozneje so redarji aretovali ranitelja na njegovem stanovanju. Navticne šole in pravica do jedno letne dobrovoljne službe. Včerajšnja »Wie ner Zeitung« objavlja naznanilo domobranskega ministra, s katerim ee absolventom navtiČnih akademij podeljuje pravico do jodnoletne dobrovoljne vojaške službe. Najprej zaklal ženo in potem sebe-Neki Podstudenšek iz Gojeda nad Kamnikom je nedavno temu zaklal svojo ženo; te dni pa je zadal težko rano samemu sebi. Za'->ol se je z velikim nožem v levo stran živeta. Na to je hitel k sosedu, ki 89 ga je usmilil in izruval nož. Podstudenšek je izginil brez sledu. Prctepovalki. 14 letni Leopold Pegan je sinoči nadlegoval 22-letno Ivanko Perchtolt in ravno toliko staro Katarino Hubist, obe is zagate Cbiusa št. 1, ter je slednjič začel lučati kamenje za njima. Naveličavši se njegovega nadlegovanja, ste oni dve stekli za njim, a ko sti ga vjeli, ga je Katarina držala a Ivanka začela ga je nabijati po glavi. Na vpitje tepenega nadležneža, je prihitel redar ter odpeljal pretepovalki pred policijskega uradnika, kateri ju je pridržal v zapor. 1 e-gan si je šel zdravit ranjeno glavo na zdravniško postajo društva »Igea«. Tatinska trojica. Sladčičar Emil Hil-leprand, ki ima prodajalnico na trgu Cavana, je že več časa opažal, da mu zmanjkuje sedaj denar, zatem ena, potem zopet druga stvar iz prodajalnice. Dolgo časa ni mogel priti tatu na sled ; slednjič je pa predvčerajšnjim izvohal, da mu kradejo njegovi lastni delavci in s cer 26 letni Dominik Sama iz Vidma, 17 letni Ivan Nordio iz Trsta ter 17 letni Viktor Anton;ni, istotako iz Tista. Ni treba praviti, da je dal g. Hillepr&nd vse tri zapret". Škodo, katero so mu tatovi prov-zročili ves čas njihovega z'očinskega delovanja, ceni gopp. Hilleprand od 200 do 400 kron. Pretep. 21-1. kurjač v mestni plinarni F run Krapež iz ulice Pončana št. 22 in neki njegov kolega sta včeraj popoludne zanetila — seveda, saj sta kurjača — hud prepir med Beboj. V začetku so prasketale same psovke, a pozneje ao začele švigati tudi trde pesti, kar je pomenilo, da se je prepir spremenil v pretep. Krapežev nasprotnik je pa — da bi napravil večji efekt — pograbil kos premoga ter je z istim začel kresati po Kra-peževi glavi. Ojsresal ga je pa tako hudo, da je bil Krapež takoj ves krvav, vsled če sar je moral iti na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da je revež zadobil piesejšnjo rano pjleg desnega senca, mu isto opral ter mu potem obvezal glavo. Mej selitvijo. Dne 9. t. m. se je gospa Antonija Brumati selila iz enega stanovanja v drugo, in sicer iz ulice Chiozza v ulico del Toro. Mej selitvijo jej je pa zmanjkala cula perila v vrednosti 132 kron. Ker so bili vsi njeni poskus*', da bi prišla zopet v la=t ukradene cule brezvspešni, je goapa Brcmati javila včeraj redarstveni oblasti o tej tatvin'. Sodišča. Slabo umevana previdnost. Na večer dne i 4. septembra t. 1. sta bila prijatelja Svelko Zubin in J ust Vouk skupaj v neki kavarni. Ker je bil J ust pijan, mu je Svetko iz previdnosti vzel listnico, v kateri je bila svota 50 kron. — DrHgega dne je pa Juat tožil na policiji prijatelja radi tatvine. Ko je Svetko čez par dni izvedel o tej ovadb", je šel k prijatelju, mu pojasnil, da mu je denar vzel le iz previdnosti, da bi mu ga ne vzel kdo drugi ter mu je tudi vrnil listnico z vs»m denarjem. Just je hotel takoj preklicati ovadbo, a tega ni bilo več mogoče, ker je imelo stvar že sod šče v rokah. Vsled tega je moral Svetko včeraj pred deželnim sodiščem odgovarjati radi tatvine. Za-dišavši Juata Vouka, je Bodieče Svetka oprostilo obtožbe. Trgovina. Borzna (»oroi-iht «1ne 20. novembra. Tržaška borza. Naooleoni K 19.051 19.0H1... aneležke lire K 23.94 j ilo 23.9*. Lond >n kratek termin K 239.30—239.95, i Francija K 95.05—95.30, Italija K 95.15—95.45, i italijanski bankovci K 95.15—95.45, Neme j a K , 117.00—117.30, nemški bankovci K 117.05—117.35. avstrijska ednotna renta K 100.30—100.60, ogrska j kronska renta l\ 98.20—98.50. italijanska renta K 101.90—102.30, kreditne akcije K 671.--«74.—, državne želez iiee K Bt>5.---- ti Ojrrska renta v zlatu 4°/0 118.65 118.60 v kronah 4°/0 98.30 98.35 „ renta 3>/, 89.40 89.40 Akcije nacijonalne banke 1621.— 1623.— Kreditne akcije 671.50 671.75 London. 10 Lstr. 239.55 239.45 100 državnih mark 117.10 117.1> 20 tiar k 23.45 23.43 20 frankov »9.06 19.06 100 ital. lir 95/25 95.25 (Vsareki cekini 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka .renta 98.12, 5C„ italijarska renta 103.95. španski exterienr 90.60. akcije otomanske banke 596. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _._, I.ombardi —.— unificirana tmška renta 88.17, menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta 102 70, ogrska 4% /.lata renta 102.25, Landerbank 4f)7.00. turske srećke 140.50, parižka banki 11.27, italijanske m-ridijonalne akcije 686, akcije Rio Tinto 12.18. Mirno. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 885/s, Lombardi 3'/„ arebro 27\'4, žpa iska renta 891/-, italijanska renta 103.1 4. tržni diskont 313/1S. menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Mirno. Tržna poročila 20. novembra. Budimpešta. Fšenica za april K 7.74 do 7.7"». Kž za april Iv 6.72 do 6.73, za maj —.— do —.—. Oves /.a april K ">.50 do 5.51, za maj tv —.— do —.—• Koruza za maj K 5.26 do 5.27. Pšenica: ponudbe mlačne — —; povpraševanje : omejeno, mirno, prodaja 3U.OOO met. st., nespremenjeno- Druga žita nespremenjeno. Rž povolj-neje. — Vreme: lepo. Hamburg. ( klep pop.) Kava Santos good average za december 301/., za marec 311 \ za maj 31 za september 323/4", vzdržano ; kava Rio navadna loco -J7.30, navadna reelna 31.34, navadna dobra 35.37. H a v r e. (Sklep.» Kava Santos good average za november po 50 kg 37.50 frk, za marc :{8.25 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.95, za december 17.05, za marc 17.55. za maj 17.70, za avgust 18.10, za oktober 18.30. Mirno (Vreme: oblačno.) London. Sladkor iz repe surov ST 16 Sh, Java ;».03 milijonov kron (15.7 milijonov vee, nego lanskega leta v istem mesecu), izvoz pa 2\2.b milijonov kron (21.1 milijonov več, nego lanskega leta v istem meeeeu). O 1 januvarija do oktokra zafcšal je uvoz 1516.3 milijonov kron (98 več nasproti lanskega leta), izvoz pa 1735.3 milijonov kron (161.8 milijonov vee nasproti 1. I.) Aktivum trgovinske bilance znaša torej - li) milijonov kron nazproti 15."» 2 milijonov kron lanskega leta. Dokazano je, da so v obče priljuljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov t r g, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvanjai" rA rt ve ljudi pred neznanimi boleznimi. <).» uranimo gg. čitatelje na današnji oglas m-stni. le-carne v Zagrebu, Markov trg št. 44. ulica Tesa št. 52. A. «v lastni hisi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna d^la tudi po posebnih načrtih. Ilutrom cenik brexpl*6no ln franko. KXXKKKKXXXXXXXXX Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošSe umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. Urar F. Pertot Poste 3, vogal ul. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoi jev i. t. d. Popravlja vsako-vrutne ure po jako zmerni ceni. jtfesečna soba se takoj odda. Kje pove „Edinost". Nekdo bi rad proti mali odškodnini podučeval v citranju. Kje pove Edinost". Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašeene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s tr;i-kovi in napisi. Slike iia porcelanasta ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Prodajalnica »zgotovljenih oblek „Alla Gitta di Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente št. iS \ nasproti gledališču „COLDONI" i s krojačnica, kjer izvršujejo obleke \ po meri in najugodnejših cenah. V ' prodajalnici ima tudi zalogo p e- ' rila za delavski sLaa po izvenredno I nizkih cenah. Izbor boljših in | navadnih movij. | VELIKI IZBOR "Ve i izgotovljenih hlač za delavce I kakor tudi blaga za hlače, ki se na-I pravijo po meri. sprejema »varovanje člove'kejra iiv-jenja po naj razno vr*tnej£ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlarti je ar<*ino zavarovanje na doživetje in -mrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. V«ak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" I — vzajemna zavarovalna banka v Pragi. = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drusa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premićnme prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cen ju je takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje »*■ _._ * Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Na najvišje povelj e Njegovega c. in tr. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. \ Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega lit dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.880 kron. klavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklieno dne K. decembra 11N>:{. jgflna srečka Stane 4 krone. Sre«'ke »e dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna.u. III., Vordere Zollamte- i ■rtraj*^e 7 in v loterijskih kol^kturah. v tobakamah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških j uradih, v menjalnicah itd. : igralci načrti gratis za kupce srečk. I Srečke se dopoiljejo požtnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, j priporoča al. občinstvu, prečast. jdubovščni, i mej i tel jem in predstojnikom zavodov in gol, krčmarjem in kavar- I narjem, ravnateljstvom uradov, g^. brivcem jfd. itd. I natančno in trpežno izvysen§ I stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, čugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago ie iz trdega, izbran?ga j leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. 1 Xa željo pošlje tvrdka najnovejše obš.'rne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franke?. Naroeevaleem na debelo dovor/ se znaten popust. j Odlitorana 1894. 1891. Siiitotffi 1894. ARTKTCCA GORIZLL k 1894 j Odlikovana tovarna ) na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn S ter j velika zaloga vsakovrstnega pohištva j Ivan Bflljal i Mai uri Gorici. ! Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena L 1889. ; V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh , sloeov enako z izvrstnimi *trugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuch mebhranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom- Za mizarje. ' Velika zbirka obkladkov iremeša), strugarnkih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh druglb mizarskih potrebščin. . , r , KX fsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesia: Solldnost in točnost v postezbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak -olkan. —. Kuova štVa 20- U Jiava« ---- Zaloga pristnih ____ štajerskih piščancev, kopunov, kokosi, rac, gosu m perutnine vcake vrste bodisi žive ali oskubljene. Pr^iaje na debelo in fgr rili-« Nu«»va >tv. ^m (vogal ul. Ponterosso i.^_____ Zahtevajte ter ,e \ R mM MnjSISC! i iz Kamnika I Kranjsko). j Dobro t peljali i zastopnik se iseej za Trst in okolico. J TRGOVINA Z ŽELEZ JE M CARL GRE I NI T Z NEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoma svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, >od-njake, pumpe, železne cevi itd., vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne krize in ograje ter orodje za vsako obrt. i Zdravje je največje bogatstvo! = Kapljice sv. Marka. Te ejla^g v,ite;in ntdo«es i j i v e aapljice sv. Marka bit uporabljajo za notranjo in zunanjo labo. Podbaci odstranjujejo trgale po kosteh, nogah in rokah ter (zliavijo vsak glavobol. JJeiuiejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubh 2 i jej o katar, ucutrujejo b leva nje in lajšajo naouno. Pospešujejo prebavi anje. čistijo kri iu čieva. Odvajajo velika in male gliste in vse bolezai provzroeene .od gli3i. Delujejo izvrstno proti bripavosti, zdravijo vse bolezni ------- na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstraniji vsake mrzlica in v*« bolezni izvirajoče iz mrz'ice. Najbolje sredstvo groti maternici in madroDii. Ta kapljice ne eme:o manjkati v nobeni mfstni in kmečki liisi. Dobiva se s&mo v mestni lekarni v Zagrebu. NaroČila naj s* nflS^'lin : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja ni prej, drugače se pcš'je po povzetju. Manje kot jeden ducat, (12 sfeklenčic) ne pošilja. Cena ie sledeča franko na vsako pošto: V> steklenic K 4 —, 24 stekl-nic K 8.—, 36 etekleirc K 11.—, S4 stesknic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . Na razpolago je tisoče in tisoče priznalmd pisen., ti se ne morejo vsa E'gg^1"^0^^ j demo samo injena nekaterih gg., kateri ao s posebnim vapehom uporab fl> £ ^ I Mestna lekarna, Zagreb. Markov t« 44, v Mm cerkve sv. Marto- ■■ Zdravje je največje bogatstvo ! — ___ _ Pmizijska ura „GlasMtte- Najboljši tek! Popolnoma plošč n al a kanali r-rrmoutoif— fiii ZH U- S'ospoile. l'ra je her- i matično 7.:i- ' prta in je to- , raj obvarovana pred prahom in v<»do ter vsled tega ni izpostavljena spremembam temperature. Ima l."> rul>i -ov in -je tek sidra vidljiv na sprednje] kazblnej plošči. Pe> leind pismeno jamstvo za pravilen tek Jeklena stane, odprta. > K. /. od*koeljiviin pokrovcem K :?:» —. odprta :;.*».— K. /. odskoeljivim pokmveem K 40.—, iz dvojiiatejra double /lata tpokrovei so prebleeeni se solidno in pristno zlato plo^eo toraj „e pozlačeni* jamči se. da ta ur» 2T» let izgleda kakor popolHoma /Jata. stane le 40. - K. z ou-skočljiviiu pokroveem K . Ver./iee iz dvojnega duble v najmodernejših oblikah po 6 K in 12 K, . v razmerju z njih težo. Ka/pošilja tranko in carine pr03t0 po povzetju j ali preplačilu Uhrenhaua »Chronosc Basel, Švica. I Na pL-ma v ŠvI.hj sutvlti j.' znamk.. .hI ^tot., na .l.>pi>ak-e J pa 11» Stol. iT Zlatar -m Dragotin Vekjet, (C. Vecchiet). | TRST, — Corso št. 47. — TRST. j Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih nr j Sprejema vsakovrstne poprave zlatih i in srebrnih predmetov ter zepiMgil ur. ! Kupuje staro zlato in srebro. I Cene zmerne. Jfaztiasrilo. Podpisani naznanja, da je prevzel g »st.lno .?Prl tržaškem mestuuT h Bi g. tv. Fv- Mahniča v Bazovici na glavni cesti pri mi.taici. Gostilna >'« preskrbljena za prenočiš a /.a -♦nika, prostorn> hlevom ya ž,vino, dvo-,K' - vel ko lopo za vozove ter lavno j i iecem in tehtnico. A-^dno dobi a vina in Toč Ja se bodo _ oreski bijena vedno druge pijače in kuhinja L wenah. z dobrimi jedili. Vse po zu. \QTVLlklim ter Potovalcem, obrtnikom, priporoča uglednemu občinstvu se najtop'.eje - Hraber liažem - krčmar, organist itd JAKOB KLEMENC zaloga manufakturne ga blaga v Trstu, ulica sv. Antone, št. l s« ^r^T^^iS^^s^ J rfniiotlo s krnji»t"nj'"<> Sokolska obleka k<»m plelna Ha'Ci Ečpremočlii? ed lO do 16 g;ld. Velik izbor sukaenega in bou»l>lL-/tiejr-i l>ta^:i za noite -^ olik-be, »rajrv ihI ilt i iu volne, lun n-i'Uii^ plama iul.f Kisi» tuA-. .»vratnitov, (K-rita za možke, ovratnir v \S4'li 11 ar vali In formah, imx«vic, rut, j.»pic* vseh »r>I P°--ct«n'» '-a tuuriste in kolrMarjo, m "' V-it.1'*, predmetov. rviiv,Vift. iz nitij in koži- tei , Jezuitov, Velik izbor naiodniii in afstrlislcik zasta? in traKov za vence y Tazličnili ____banali. Vse po najnižjih cen^ !la zahteva-^^ Bb^Ujajo so uzorci vš^h vrst z dotič-T^fei cenami, poitnin«> pTosto. "TTt TiTTAN S K A KREDITNA BANKA" V LJUBLJANI Polacvplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja . rent stavnih p»em, prijoritet, komunalnih l^om^ izdaja k vaakemu žrebanju. _ Špitalske uUce štev. = in eskomptnje Daj« ^dujme na vred- papirje. Zamenjava inZav^e IraCke probi kurzni izžrebane vrednostne papirje in vdotc^J' . _ izaubi _ kupone.-------* ® Vlnkuluje in divlnkuluje vlaške S-enltnir.3ke kavcije. _ ^ Bskampt in inkuta meni* ^ Bar~<* naročila. - Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do j -dne vzdiga. - —--— Promet s čeki in nakaznicami.