Poštnina
41. številka.
Dne 7. oktobra 1930.
H. leto.
; " J ¡ji - j
Glasilo obmejnih Slovencev,
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust
Bela in zelena.
Na Koroškem se bliža velika odločitev, i Vsilili so nam glasovanje, ki bi bilo pravično, če bi glasovali tudi v tistih krajih, ki so jih Italijani zasedli. Toda za primorske Slovence ne velja samoodločba, velja, pa za koroške, ki, so bilji najbolj izloženi ponemčevanju. S skrbjo smo sprejeli določbo o plebiscitu, a danes — čez eno leto -— nam je pogled jasnejši. To, kar je bilo septembra lanskega leta nemogo če, je zdaj pred plebiscitom veselo dejstvo. Koroški Slovenci so sami bore proti najhujši bolezni, ki se je oprijela njihovega poštenega srca, proti rji njihovega značaja — proti nemškutarstvu. Opasnejši nogo Nemci, ki vihte svoj nož na svitlem solncu, so tatovi narodne časti, izdajalci svoje matere, bratje Efijalta in 'Judeža — nemčurji. Oni:so skrili od Nemcev jim podani nož pod suknjo in napadajo za hrbtom. Oni so prišli z geslom „Koroška Korošcem“, geslom, proti kateremu bi vstal ves nemški narod, če bi se re -klo: „Bavarska Bavarcem“, Pruska Prusom“ itd. Se bolj zarjavelo in zoprno je to geslo tam, kjer sta živela skupaj dva naroda vslecl stoletnega nasilja, kakor je to na Koroškem. Vsa znamenja kažejo, da ic naše koroške rojake prešinil nov duh, navdal narodni in človeški ponos. Suženjstvo jo sramotno, suženjstvo je Veleizdaja, je dejal nepozabni dr. Krek. In kaj je suženjstvo? Pomanjkanje ponosa, zavesti ih lastne volje.
Na Gosposvetskem polju pri Celovcu je stal nekoč prestol in na ta prestol so sedali novo izvoljeni vladarji dežele, da polože prisego. Obred vstoličenha je stari slovenski običaj, ki kaže, da je Slovan po svoji naravi skozi in skozi demokrat. Ne le obred, temveč tudi jezik je bil slovenski. Knez je moral prisegati v slovenskem jeziku. To je bil zadnii svit slovenske neodvisnosti. Potem pa je govoril samo tuji meč In upognil se je naš;hrbet,, klonila je naša glava, motne so postale naše oči. Najprej je bil nemški grajščak, ki je izpodrival slovenskega kmeta na Ko-
roškem. pozneje pa je njegovo vlogo prevzel nemški uradnik. Ni čuda, ako je koroški Slovenec otopel in postal ravnodušen. Pripravili so ga že na narodno smrt. A svetovna vojna je'končala večstoletno slovensko suženjstvo in „veleizdaja“ ie zbrisala, še večjo sramoto z naše narodne duše. Bali sino se za koroškega Slovenca, da, se ne bo zavedal velikega zgodovinskega trenutka. Enoletno skupno življenje pa je prineslo krasne sadove. Slovenska Koroška je probu-jena. Slovenska, Koroška zre veselega srca na 10, oktober, ki jo za vedno združi s svobodno državo jugoslovansko.
Bela ali zelena! Dve barvi so ji dali; bela pomeni njeno vstajenje, zelena pa plašč, ki bo vanj zavita legla v grob. Odločitev je lahka! Ce je v koroškem ljudstvu dovolj ponosa, toe bo nikdar glasovalo za državo, kateri so koroški Slovenci deseta briga, ki pa zahteva lepo koroško zemljo, da z njo zakrpa svojo siromašno suknjo in ji vtisne nemški pečat ! Ne bod’mo šalobarde! Povejmo vsemu svetu, da je
10.	in 31. oktobra konec nemškemu gospodstvu nad Slovenci.
Kakor zdravje je domovina. Ko izgubiš zdravje veš šele, kako je dragoceno. In kdor je zdravje zapravil, ga ne dobi več, Tudi koroškim Slovencem ne sine nikdar v’eč svoboda, če jo zapravijo 10. oktobra.
Vse se da popraviti in izboljšati, hudi davki in druge krivice minejo, toda zamujenega trenutka ne prine -sejo dolga stoletja več.
Kvišku glave, bratje! Ni je sile, ki bi vas mogla streti, če s$ zavedate svoje dolžnosti do sebe- in svojo bodočnosti. Vaš korak na glasovališče je svet, sa> kujete usodo svojim otrokom in njihovim potom -cem.
Dve barvi ste: bela pomeni novo življenje, zelena pa konča stoletno hiranje in vam pokrije grob, zeleni grob med kamenimi gorami.
Jugoslavija ali Avstrija?
Mirovha pogodba z Avstrijo je'sicer stopila v veljavo, toda dogodki na Koroškem kažejo, da vlada med nami in Avstrijci razmerje, ki prav nič .ne diši po miru. Na koroških tleh s’e bijmmed obema država ma huda in odločilna bitka. Orrfžj,e, miruje, ne miruje pa vojni duh, V Celovcu, v Gradcu in ha Dunaju se kujejo proti nam sovražni naklepi, pletejo diplo -matske spletke, širijo vesti, katerih neresničnost je jasna kot beli dan, ki pa lahko zaslepijo vse one, ka leri 'ne poznajo razmer. V gojenju sovraštva nasproti
Jugoslovanom ne zaostaja vlada za javnostjo, ne stranka za stranko, ne Dunajčan za Korošcem. Za ostudno gonjo, ki jo uganja koroška Landsmannschatt proti Slovencem, stoji vsa Avstrija. Celo iz Nemčije prihajajo darovi za Avstrijce in kamenje' proti J ugoslovanom. V času, ko se na eni strani določajo stalne meje, se bije v drugem odseku huda bitka za Slovensko Koroško, In čimbolj se bliža dan zmage, tembolj se ostre nasprotja.
Jugoslavija je nastala proti volji Avstrije t, j.
avstrijsko-nemškega naroda. Razdrli smo skupno hišo in si postavili novi dom, kjer gospodarimo po lastni volji. Avstrijci imajo tudi lasten dom, toda zgrajen je na starem temelju in se vedno bolj maje. Nik-do ni siguren v njem; vedno preti nevarnost, da se poruši streha in sesujejo zidovi, oljih temelj je raz -drapan in poln odprtin. Umljivo je, da gledajo z grdo zavistjo na ponosno, solidno zgrajeno štavbo svo -jih sosedov Jugoslavije in Cehoslovaške, Nikakor se ne morejo vživeti v misel, da bo ta hiša ostala v ko njihove ropotarnice že zdavnej ne bo, Jugoslavija, ko ji zacelijo vojne rane, bo imela veliko bodočnost; njena polja bodo hranila polovico Evrope, njene gore bodo odkrile neizčrpne zaklade in njene reke bodo •dajale električno silo neštetim novim tovarnam, ki bo do dobivale surovine iz domače zemlje ali pa po jugoslovanski trgovski mornarici iz daljne tujine, Jugoslavija ima morje — krušno mater narodov, ga na-zivlje nek stari pisatelj — in sicer tudi tedaj, če začasno izgubi vse obrežje v severnem delu Jadrana. Zgradila bo nove luke, nova velika pristanišča in jih zvezala z kanali in z železnicami. Vse to je seve vprašanje časa, toda za vsako stvar na svetu je potreben čas. Zrno ne požene takoj klasa, ko ga vržemo v zemljo. Toda če-Je zemlja dobrp, ga bovpognaio gotovo. Jugoslavija pa. ima vse pogoje za velik razvoj in za krasno bodočnost. Ze sedaj se- zanima za naše pridelke, za naše rudnike in prometne naprave ves tuji svet; prihajajo Amerikanci, Angleži, Francozi in drugi, da prouče našo zemljo in naše razmere. Izmed vseh držav čutita največ zavisti Av -strfija in Italija. Kako močna je njuna zavist, spo -znavamo v ljuti borbi, ki jo vodimo za Adrijo in za Koroško. Nič čudnega, a,ko nastopata z roko v roki proti nam, Italija si hoče priboriti popolno oblast ns Jadranskem morju, Avstrija pa hoče vsaj nekoliko zrahljati silen pritisk, s katerim se naslanjate na njen droben životek Cehoslovaška in Jugoslavija. Sega po Koroški, da dobi vsaj malo zraka v svoja dušeča se pljuča, da vsaj nekoliko zaceli neznosne gospodarske razmere in svoje! velikanske dolgove raz -deli med nove slotisoče.
, Da, ker hočemo mi JugosJoveni, da. se pod škodno streho zberejo vsi deli našega naroda, torej tudi koroški Slovenci, zato avstrijski KTcinei besne in v „svoji slepoti izmišljajo najostudnejše laži o nas, podkupi j ajo nezavedne Slovence z visokimi zneski (saj so dovolj denarja izsesali iz nas, dokler so še bili „Herrsehervolk“) in žugajo z poboji, požigi in z nai-skrajnejšim nasiljem, hoteč v zadnjem trenutku zbegati tisti del našega naroda,'ki mora po zaslugi brez glave antantarske politike,sam odločiti, ali hoče v naš novi dom. Cela stoletja so ga zatirali; še lansko ieto so nemški Heimwerovci' požigali slovenske iomo-
LISTEK.
Zapiski.
K« sem se na zadnjo nedeljo pred plebiscitom ožil po Slovenski Koroški, so mi prihajale na misel lesnikove besede: „Kot gora, Korotan, si mi težak.“ shsem se jih mogel otresti. Oči so povsod videle go-e, težke, kamene gore z vrhovi, ki so zaviti v meg-o. Težke so in orjaške, da od njih temni nebo. In •edel sem, da sence teh gora padajo že stoletja v dovensko dušo. Vedno težje, zmerom temnejše. Pod ijimi se vpogibajo naša kolena, od njih so slabi in itrujeni naši koraki. Ali njalo časa še in sence se odo razšle. Ostale bodo gore, težke, kamene gore, i sence bodo padale v nasprotno stran. Se težje, še emnejše. Spomnil sem se, da ima naš narod zgodo ino in da je vedno dajal. Prišel bo pa čas, ko bo udi jemal.
V Grabštajnu pred Celovcem sem prenočil. Bil em utrujen, a dolgo nisem mogel zaspati. Lotevala ¡e me je lahka dremavica. Zdelo se mi je, da se ne-:je za gorami dani, a dneva ni hotelo biti. Nekdo jo ekel, da ga Sploh ne ho. Cernu se pa dani? — sem
| si mislil in se predramil. Spomnil sem se na Gospo j sveto ...	*	*	*
Prišli so agitatorji in so vpili: „Koroško Koro-I šcem.“ Mi poznamo več podobnih gesel, ki jih po -* siavljajo na razpotja, n. pr.: Amerika Amerikancem, Balkan Balkancem itd. Te dni sem jih izvedel še nekaj: Beograd Beograjcem, Ljubljana Ljubljancem ali Veržej Veržejeem. In nastopili bodo blaženi časi, zakaj vsaka vas bo lahko za lastnimi plotovi uživala
vso goloto svoje sreče!
* *
* ,
Rekli so, naj ljudstvo na nepristranski način odloči, kam hoče pripasti. Toda vprašajmo jih: Kaj je ljudstvo in kaj nepristranski'način? Ljudstvo ni od danes do jutri, kakor n. pr. antanta. Ljudstvo je usedlina preteklosti in testo bodočnosti. Stoletja govore iz njega, stoletja bijejo v njegovem srcu, poljejo mu po žilah in ravnajo njegovo voljo. Se v živečem ljudstvu so tri pokolenja: eno prihaja, drugo je na višku, tretje odhaja. Ono, ki odhaja, pripada po svoji duši preteklosti; ono, ki prihaja, pa bodočnosti. Po-kolenje, ki je zgoraj, čuti sedanjost. Cegava beseda bo tedaj prava, ako to ljudstvo spregovori? In nepristransko naj odloči? Izbijte mu iz glave, kar so mu vbijali več stoletij v glavo. Postavite ga v sedanjost, iz njega govore glasovi, ki so tuji, ki niso njegovi in ue naši!
Koroška ni lastnina sedanjega pokolenja, temveč ima tudi njena preteklost in bodočnost pravico, da odloči. Koroška je še last starih knezov, ki so nekoč prisegali na slovensko demokracijo. Zapisani e-vangelij je tujec raztrgal, ali živa beseda se je v -dolbla v narodno dušo in nič je ni moglo izbrisati. Strah’ vas je, ki ste prelomili knežjo besedo, zakaj danes čutite bolj kot kedaj, da ta beseda ni izginila. Bode vas v srcu, zato ste zlobni.
Silno zopern mi je klobuk z zelenim trakom po „obersteirisch.“ Nedolžna stvar, kaj ne? V naših obmejnih krajih in na Koroškem ga srečujem pogosto . Vedno moram misliti na najgršo bolezen, ki se je kedaj lotila slovenske duše: na renegatstvo. Za mene je klobuk z zelenim trakom simbol slovenskega hlapčevstva. Vsi znani ljudje, ki so nosili tak-le klobuk, so bili nemčurji. Zdi se mi, da je bilo iz nemškega stališča prav, da so bili janičarji „uniformira -m.“ Za nemške oči je to bilo tako prijetno, kakor je za naše zoprno.
* *
*
Cankarju ■ so doneli do smrti glasovi dveh zvončkov: ministrantskega zvončka in pa mrtvaškega zvona, ki je spremljal njegovo mater. Tudi slovenski narod bo poslušal vse do Vstajenja dva zvona: onega od Gospe svete in zvon od Svete gore.	B. B.
ve na Koroškem in morili ljudi, ki se jim niso vklenili: sedaj so pa oblekli ovčja oblačilo in uit vabijo v svojo beračijo, hkrati pa prav po volčje zarenče , ako kdo ne verjame njihovi z medom in sladkorjem namazani besedi.
Kaj pa lahko pokažejo Avstrijci; kaj imajo takega, da bi smeli bahavo potrkalti na prsi in reči: Glejte, to imamo! ? Ali so povabili koroško mladino v Gradec ali Dunaj? Tam jpi ji lahko pokazali, kaj pre morejo. Mladina iz cone A je bila minule dni v L»u-1 bljanf in je vrnila polna novih veselih čustev nazaj na Koroško. Videla in spoznala je več, kakor so ji mogli povedati učitelji m šolske knjige,' Zaslutila je bodočnost lastnega naroda, čast in lepoto domačega jezika. In da se vrnemo k Avstrijcem: ali se lahko bahajo z bodočnostjo svoje republike? Rešno že ne; saj še vrabci ifc dajo nič na njihovo državo. Ravno te dni so sklenili, da se izvede po Avstriji glasovanje radi priklopitve k nemški državi. Ce bi bili zadovoljni s svojo državo, količkaj zadovoljni — in priznati moramo, da so Nemci v tem oziru dokaj skromni — ne bi rušili s težavo postavljene hiše. In ako se priklopijo k Nemčiji? Postali bodo breme za celo državo, a vojne odškodnino in starih dolgov ne bo , nikdo črtal. Avstrijska industrija bo vsled konkurence daleko naprednejše nemške industrije težko prizadeta. Nemčija teži k Severnemu morju, ves promet ■e obrnjen proti severu, Avstrija postane manjpomem-bna obmejna deželica, kakor je pri nas n. pr. Mace-■ doni ja- Ze Bavarska je nezadovoljna radi sličnega položaja. a Bavarska je agrarna pokrajina, dočim je za industrijsko Avstrijo položaj znatno težji. Priklo-pilev ne bo prav nič izboljšala njenega položaja, rev ue bo zbrisala preteklosti. K večjemu se bodo vsa njena bremena preložila na nekoliko močnejša ramena. Ljudstvu ne bo s tem nič pomagano. Vzamimo pa v pretres možnost, da se še avstr, republika v/ -trži par let. Morda je vsaj sedanji položaj Avstrrie ugodnejši, ako bodočnost ni dovolj jasna? Znano je , je imela Avstrija že prvo leto svojega obstoja čez deset milijard priinankljaja. Znano je dalje, da p u-radniške plače požro ravno toliko, . kolikor dobi na vseh davkih in drugih državnih dohodkih. Celi polki uradnikov in oficirjev so pa brez službe. (Zato tudi agitiralo tako strastno za nemško Koroško. Zopet bo več mastnih mest praznih!) Avstrijsko poljedelstvo jo pasivno; pridelajo komaj eno petino tega, kar porabijo za prebrano lastne dežele. Industrija hira vedno bolj. Avstrija nima premoga, nima lesa. ne dobi nobenih surovin, ker nima ne denaria ne kredita. Radi tega je zunanji svet mnenja, da je avstrijska valuta neozdravljiva in da bo morala Avstrija napovedati bankrot. Da, mnogo tovarn — ampak vprašajmo jih, kaj pomagajo stroji, če nimajo kaj mleti; kaj hočejo delavci, ki nimajo niti koruznega kruha do -volji? Naj večje premogovnike prepšnje monarhije i -majo Cehi in oni lahko čez noč zaduše vso avstrijsko industrijo, Stotisoči delavcev bodo pahnjeni na cesto in ta množica bo razbila vs'e, kar bo kje celega, Ze danes imajo pošteni Nemci strah pred Volkswelirom, ki zbira v svojih vrstah same delomržne postopače. To druhal se bo danes borila proti Jugoslovanom , jutri se bo dala plačati od soeijalistov in se bo folklia za rdečo vlado, pojutrišnem pa je lahko na razpolago Habsburžanom, ki škilijo na avstrijski in madžarski prestol. Da, tudi Habsburžani so „prednost“, ki na rtjo lahko pokažejo avstrijski Nemci. V zadnjem Času si pridobiva vedno več tal ideja o zbli-• vriju Madžarske in Avstrije pod habsburškim že -zlom. Naravno je, da bi to dalo povod novi vojni, ki bi bila še strašnejša od prve. To vojno pa pripravljajo ravno usti ljudje, ki sedaj toliko hujskajo proti Jugoslovanom na Koroškem.
Se več takih in enakih dejstev bi lahko našteli toda obseg lista je preveč skrčen Naši čitatelri vedo, čemu-se Nemci toliko trudijo za Koroško in iz kakšnega vzroka širijo o Jugoslaviji laži, ki prihajajo tudi v naše obmejne kraje. Uverjeni smo pa čvrsto/, da bodo’ koroški Slovenci to nedeljo napravili konec nemškem divjanju. Pokazali bodo, da si je Slovenec zaslužil enakovredno mesto med narodi, da ni več tlačan nadutemu Germanu in da ni dela našega naro -da, ki bi ne maral Stopiti v novi, velikolepi skuprti dom jugoslovanskega naroda: v našo Jugoslavijo. Prepustimo avstrijsko ropotarnico njeni usodi! Te -melj, ki na njem sloni — vlada nemštva nad drugimi narodi — je že davno predrt. Skozi razpokline in vdrtine veje veter novega čas tu In ta veter bo prej ali slej porušil hišo, ki je bila krivična svojim sosedom!	j
_________
Maša In nemška kultura.
Nemci radi naglašajo: mi smo kulturno visoko nad slovanskimi plemeni. Nemški narod je eden najbolj kulturnih narodov sveta.
Koroški duhovnik Križaj, ki se je radi svojega nenravnega življenja zatekel pod okrilje najzagrize -nejšib nasprotnikov slovenskega ljudstva, je spisal knjižica „Ob 11. uri‘\ ki v nji agitira za Nemce. V velikem delu tega ničvrednega spisa pregreva staro nemško baharijo, koliko je storil nemški narod za človeško kulturo in kako daleč zadaj da so ostali Slo -vani.
Ravno ta Križajeva knjižica pa lahko služi za dokaz, kaj je nemška kultura. Iz vsake vrste govori sovraštvo, nestrpnost in nadutost. Križaj priznava , da je rodom kranjski Slovenec in se radi tega čuti upravičenega?, da sramoti lastni narod in mu odreka
kulturo. Revček, kaj boš besedičil o kulturi slovenskega naroda, ko pa sam nisi imel toliko kulture v srcu, da bi se premagoval in da bi čuval ugled svojega stanu. Za denar si pisal, Judeževe groše si zaslužil,
Kdo je tedaj kulturen? Nemci delajo to v velikem, kar Križaj v malem, S prstom kažejp na tisto, kar ni bistveno kulturno, a nič ne povedo, koliko so kulturni na znotraj. Križaj ima malo kulture, četudi mnogo govori o nji. Sole, tovarne, mostovi, železnice itd, — vse tc ni vedno dokaz visoke kulture, pač pa dokaz visoke civilizacije. Kultura je nekaj drugega, nekaj notranjega: Kultura naroda je način, s katerim narod gleda na svet. Kultura — to so narodni o-bičaji, verstvo, narodne pesmi, slovstvo, umetnost in socialna organizacija. Število šol je lahko merilo narodna kulture, a lahko tudi ni. Za stopnjo kulture je najvažnejši duh, ki preveva te šole. Tovarna, ki izdeluje morilno orožje, je lahko tehničen čudež, pa kulturen pojav ni.
Duh sovraštva, vojne in maščevanja, nestrpnosti, nadutosti in nadvlade močnejšega nad? slabšimi narodi; duh, ki je vodil po morjih nemške podmor -nike, potapljajoče neoborožene potnike in živila za nevtralne države; duh nemške kljubovalnosti in go-spodslvažeijnosti je vse prej nego duh kulture, pa naj stoji za njim še toliko šol, tovarn, laboratorijev, bolnic in drugih naprav. Dokler bo nemški narod živel v sanji, da je več kakor so drugi narodi, da je izvoljen narod, kot je dejal še spomladi leta 1918 takratni cesar Wilhelm, do tega časa ne bo miru v Evropi. In zli duh, ki mu Šepeče to sanjo, je kulturna zmota, je steza proč od resnične kulture.
Slovani smo bili „zid krščanstva“, t. j. zid sodobne evropske kulture, ki si je ne moremo misliti brez krščanstva. Od Severnega do Črnega in od Črnega ter Egejskega in Jadranskega gori do Baltiškega morja je segal ta živi zid. Kaj bi bilo z evropsko civilizacijo, če bi. ne preteklo toliko slovanske krvi? Nam Slovanom je ostalo globoko naziranje na svet, ki ga kažejo naši demokratični narodni običaji, naše' pesmi in povesti, naša umetnost, naše, slovstvo. Spomnimo se, koliko izvirnega kulturnega duha se je bilo pojavilo v sv. Cirilu in Metodu ter pozneje v Husu, Chčelčičkem, v sodobnih ruskih in poljskih pisateljih itd. Bil je to duh istinite kulture, krščanske pravičnosti in bratske ljubezni.
Nedavno so vzbudila pozornost razkritja švi -carskega Nemca dr. Reissa o hunskih nasiljih nemške soldateške v Srbiji. Nek visok nemški vojaški d-stojanstvenik je med vojno izdal povelje, „da napram ■narodu v Srbiji ni treba poznati ne človečnosti ne u-smiljenja, temveč, da je postopati vedno z največjo strogostjo, nezaupanjem in brez prizanašanja.“ Po štetju dr. Reissa je nemška soldateska samo v treh okrajih v Srbiji zagrešila nastopne zločine: ustreljenih moških 345, žensk 64, z bajonetom ubitih 181 64, z nožem ubitih 113 27, obešenih 7 6, izmrcvarjenih 48 26, razparanih 2 4, živo sežganih 35 96, zvezanih in mučenih 52 12, odsekanih in polomljenih rok 5 1, odsekanih in polomljenih nog 3, brez nosa 28 6, izkopanih oči 30 38, odsekanih spolovil 3 3, odsekanih prsi — 3, žrtve, katerim so drli kožo s telesa 15 3, kamenovanih 12 1, razsekanih 17 16, ubitih, o katerih se ne, ve, na kateri način so bili usmrčeni 240 in 55. Dr. Reiss ceni število civilnih žrtev v samo treh okrajih na 4000. In drugod po Srbiji, Hercegovini , Dalmaciji, Sremu itd.?
Bilo je to takrat, ko je nek nemški poslanec v Slov. Bistrici javno razlagal, da mora v smrt kar največ Slovanov, češ, radi tega je svetovna vojna . Takrat, ko je na slovanskem. jugu umrlo več deset -tisoč ljudi, ker niso imeli niti ovsenega kruha. Takrat, ko so najodličnejši nemški učenjaki in umetniki izdali oklic: „Durchhalten!“ Nikogar ni bilo med tern" „kulturnimi“ Nemci, ki bi dvignil glas proti tej nekulturi. Sele pozneje so se oglašali in sicer samo delavski voditelji, spoznavajoč, da je tudi nemškim masam vojne dovolj. „Cvet nemške kulture“, nemška inteligenca, je — molčala,
Kdo je tedaj kulturen?
lemške tolpe na meji.
Na meji med Jugoslavijo in Nemško Štajersko, zlasti v krajih ob Muri, obstoja že od prevrata sem nemška bojna organizacija, ki se skriva pod imenom „Bauernkommando“. O nji smo že večkrat pisali v našem listu. „Bauernkommando“ ima na vesti napad na Radgono februarja 1. 1. in največjo zaslugo na tem, da je postalo obmejno nemško prebivalstvo za -klet sovražnik Jugoslavije, Na zunaj se kaže ta organizacija kot nacionalistična, obrana, v resnici je pa tajha monarhistična organizacija, ki ima svojega drugega nasprotnika, v sedanjem režimu v Avstriji in vidi dosega nacionalističnih stremljenj samo v tem, da se republikanska vlada zvrže in vzpostavi monarhistična, ki bo z roko v rokli z madžarsko vlado povzročila novo zmedo v Srednji Evropi, s tem pa tudi — če bo imela dovolj moči — razveljavljenje „Geivaltfrieden von St. Germain“. To je tista politična vera, ki se z njo tolažijo štajerski Nemci, sanjajoči o časih, ko so še bili gospodarji prelepe Slovenske Štajerske.. Nekaj te vere tiči tudi v neozdravljivih nemčurjih, ki se še skrivajo po naših mestih, zla sti v Mariboru. „Bauernkommando“ |e izvršilni or -gan te ideje. Svojčas je priznalo glasilo te organizacije, pri nas prepovedani ilist „Deutsche Grenzwacht“ da je „Bauernkommando“ organizirala špijonažo v Jugoslaviji. Znano je tudi,1 da se je po svojih odpo_ slancih pogajal^ s takratnim poglavarjem Madžarske
IMOjjn Kahnom radi nastopa proti Jugoslovanom, v murski dolini. Gotovo je, da „Bauernkommando* tudi. zdaj ne miruje in da ima svoje zaupnike v raznih krajih naše države, Z vidika te organizacije je nadalje povsem umljivo, če stoji v zvezi s svojimi so -mišijeiiiki. madžarskimi Hortyjevei,' kar je tem lažie, ker sta Zala-Egersreg in Nagy-Kanizsa, kjer. 'deluje» jo propagandni odbori, blizu in lahko dostopna. Za a v str j ske razjnere ¡c značilno, da sedanja avstrijska vlada, ne more nič storiti proti ,bauernkommando“. Znano je, da je v tej drtfžbi organiziranih okrog
20.000	kmetov. Glavne oprode so mu bivši avsjro-ogr-ski oficir i, duša vsega je pa zdravnik v Stradnu, dr. Willy Brodma/nn. Mož je bil že paeijent v Feld-hofu.
„Bauernkommando“ je odločno proti jugoslov . tranzitu na . progi Radgona—Spiljja. Celo lokomotive za progo Gornja, Radgona—Ljutomer ni pustila čez avstrijsko ozemlje, vsled česar je promet na tej progi ustavljen. Doznavamo, da je štajerska vlada odločno naštopila, proti tej samovolji,! a soditi je, da bo njena odločnost popustila preje kakor trmoglavost in zagrizenost „Bauernkommande“.
Radovedni smo, ali , naša vlada ve, da je „Bauernkommando“ oborožila obmejno prebivalstvo na •Nemškem Štajerskem. Kaj namerava storiti proti temu. da ne bo vsaka banditska tolpa, ki se lahko zbira in javno deluje vsled anarhije v Nemški Avstriji, preprečevala izvršitev določil mirovne pogodbe, zlasti onih o pravici prostega prehoda (tranzita)?
Volilno gibanje.
Volilni program Slov. ljudske stranke. Na
sestanku zaupnikov dne 30. septembra v Mariboru je načelnik Slov. ljudske stranke dr. Anton Korošec razvil volilni program stranke, ki ga prinašamo v kratkem izvlečku. V začetku svojega govora je na -glasil, da Slovenci zahtevamo enake pravice za vse in da smo radi tega odločno proti nadvladi enega plemena nad drugim. Dotaknil se je razrednega boja .1 Ljudska stranka je kmetska stranka, ker je pri nas ljudstvo po ogromni večini kmetskega stanu. Vendar pa se naša stranka ne more ih ne sme omejiti samo na kmete, druge stanove pa izključevati. V nasprotju s Samostojno kmetijsko stranko, kateri je liberalna gospoda napisala program, ne stoji Kmetska zveza na stališču razrednega boja. Kmet naj vodi državo, ne sme pa nikogar prezirati in brigati se more za vse in vsakega. Vprašanje samouprave bo stalo v ospredju volilnega boja. Ljudska stranka je brezpogojno za samostojnost Slovenije. To samostojnost pa hočemo v o-kvirju državnega jedinstva, zato smo proti trializmu, proti federalizmu in proti vsakemu poskusu, da se na en ali drug način slabi državi moč in ugled. Zahtevamo pokrajinsko samoupravo. To zahtevo je na-glašala stranka, že v začetku, ko je 'demokratska stranka zastopala strog centralizem. Glede vprašan -ja: ali monarhija ali republika je dejal dr. Korošec:i Jaz sem monarhist, a tudi vsak patriot republikanskega naziranja mi mora priznati, da še nismo zreli za republiko. Ako bi nam predsedoval Radič, Pribi -čevič ali Protič, naša država bi že zgorela v najsu -rovejšem meščanskem boju, bila bi že davno razbita, j Mi bi bili druga Albanija. In če bi je ne ubila ego-I istična strast naših v državniškem mišljenju popolno-1 ma nedozorelih političnih strank, razbila bi jo poli -I tična razdvojenost in razcepljenost naše vojska. V I nadaljnem je nastopil proti zahtevi, da morajo h j h Valj toiičani v politiki pasivni. Videli smo mnogo znamenj, i da hočejo pri nas začeti kulturni boj, t. j. boj proti I veri in cerkvi. .Vsled tega je treba, da se katoličani i udejstvujemo v politiki. Militarizem je tisto zlo, ki se tudi pri nas pojavlja. Ljudska stranka je bila vedno v načelu proti militarizmu. Ker smo pa kroginkrog obdani od sovražnikov, ne moremo razorožiti Jugo -slavile, a zahtevati smemo, da se z našimi vojaki postopa človekoljubno in pravično. Proti izrodkom militarizma bomo vedno nastopali. Končno je naglasil, da se nasprotniki že zdaj vežejo za kulisami in pripravljajo skupno fronto. Dolžnost pristašev je, da gredo veselo in požrtvovalno v volilni boj.
Darujte za volilni sklad KZ. Da Kmetska zveza izvojuje zmago .svojim poštenim načelom, m potre_ ben denar. Dolžnost pristašev je, da jo podpirajo z darovi. Spominjajte se ob v s akti priliki te dolžnosti. Prispevki za volilni sklad KZ se pošiljajo na naslov dr.. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariborn.
T@densk© nsvice.
To številko posvečamo koroškemu plebiscitu. Zavedajmo se vsi velikega pomena in neprecenljive važnosti 10. oktobra za našo narodno svobodo in boljšo bodočnost! Obmejni Slovenci želimo koroškim bratom kar največ uspeha! Prihodnja nedelja naj napravi konec tisočletnemu gospodstvu Nemcev nad. Slovenci! Svobodni smo, pridite tudi koroški Slovenci pod svobodno solnce!
Koliko je vredna zelena glasovnica? Priznati moramo, da se zelena, t. j. avstrijska glasovnica ne da primerjati glede veljave z belo, jugoslovansko. Kdor namreč odda pri glasovanju zeleno glasovnico, vknjiži si bodisi na posestvo ali hišo, bodisi na lastno kožo, ako ne zmore drugega premoženja, nič manj kakor 141.750 K avstrijske valute. Avstrija ima toli-' kt dolga, da odpade na vsakega posameznega državljana skoraj 142,000 K. Tako je izračunal ameriški
finančni strokovnjak Frederio Austin. Prezadolženi Avstriji bo vsak Korošec storil uslugo, če odda zelena glasovnico, kajti prijateljev, ki bi velikodušno prevzeli na svojo glavo kar 142.000 K dolga, ne bo veliko. C e bo pa storil uslugo tudi — samemu sebi, je drugo vprašanje. Predno se kdo napoti na glasova-lišče, naj dobro preudari, kdo je več: lasten žep ali pa lakirana Avstrija.
Prosto vožnjo na Koroško imajo vsi, ki se hočejo udeležiti glasovanja. 'Pravica do proste vožnje velja za vse proge državne in južne železnice.
Oprostitev obmejnega prebivalstva od vojaške službe? Iz Beograda poročajo, da jo ministrski svet v eni svojih zadnjih sej razpravljal o predlogu, naj se na Koroškem in v obmejnih okrajih Štajerske odpravi dolžnost vojaške službe in uvede milica. Vsak moški od 18. do 50. leta bi moral biti izvežban za o~ rož je, toda k vojaški službi ga ne bi klicali. Zato bi se pa večkrat prirejale vojaške vaje in sicer v do -raačem kraju, pod vodstvom domačih izvežbanih mož. Ta predlog smemo le pozdraviti. Naše meje so v stra-fegičnem oziru tako nesrečne,,da bi morali vso Slovenijo spremeniti v trdnjavo. Napravimo to trdnjavo, toda namesto iz kamenja in železa naj se zgradi iz prebivalstva čvrst, odporen zid, pred katerim bo trepetal sovražnik od juga in od severa. Milica pomeni velika olajšavo vojaške dolžnosti in bi nje uvedba gotova zadovoljila naše obmejno prebivalstvo.
In cona B? Položaj v coni P> je neugoden za nas, kjer so Nemci nemoteno razvijali svojo propagando m uničili sproti vsak poskus narodnega dela v ' elovcu in okolici. Vendar se je v zadnjem času cela med Nemci opažalo, da je Celovec v hudih skrbeh, če se cona A izjavi za Jugoslavijo. Ljudje, ki mislijo trezno in reelno, zlasti tagovci in industrijci, so še zdaj za Jugoslavijo, dasiravno jim javno mnenje no dopušča, da to izpovejo in pokažejo v dejanjih. Ti ljudje niso seve nič manj zagrizeni Nemci, kakor oni pri Landsmannschait. toda za njih je pamet — ža -met, nabasan žep več, kakor pa piavica v gumbnici. Ak« bomo prodrli v coni A,tedaj bo nastal tudi za cono B nov položaj in za količkaj pametne Celovčane nova orijentacija. Značilno je, da je medzavezniška delegacija že .pred prvim glasovanjem določila, da bo plebiscit v coni B 31. oktobra t. 1. Kakor znano, se plebiscit v coni B sploh ne bi vršil, ako bi se cona A izrekla za Avstrijo. Ta sklep plebiscitne komisije je dokaz, da je položaj za Avstrijo izgubljen, ker bi sicer Avstrija preprečila določitev glasovanja v coni 13 pred izidom glasovanja v južni coni.
italijanski, major Navarmi, ki 'ie na shodu v Pliberku oklofutal nekega Slovenca, je bil odpoklican italijanski major Botta, ki deluje pri okrajnem plebiscitnem udboru v Velikovcu, pa na drug način, klofuta Slovence, ker dosledno odklanja dokazane slovenske reklamacije, uvaži pa vsako nemško reklamacijo. Na tako nepristranski način delajo naši .„zavezniki“ za — sporazum!
Jadransko vprašanje bo predmet pogajanj med našim zunanjim ministrom Trumbičem in italijanskim zunanjim ministrom Sforzo. Po zadnjih vesteh se pri-Čno pogajanja že 8. t. m. v Benetkah,, Ni nobenih točnih vesti, kaj misli zahtevati Jugoslavija in kaj Italija. Kolikor moremo soditi po raznih izjavah laških politikov, vlada v Italiji ravno tako malo razumevanja za upravičenost naših zahtev, kakor ga je bilo takoj v začetku. Sicer se govori o sporazumu, Joda pogoji za sporazum, ki se dajo domnevati iz teh izjav, so v popolnem nasprotju s pojmom „sporazum“, kajti vsiljenje italijanskih imperijalističnih zahtev vendar ne more biti za Jugoslavijo pot k sporazumu. Radi tega je zelo malo upanja, da bi siv položaj na Jadranu zjasnil. V glavnem si stojita riasproti dva politična nazora, ločena tako ostro med seboj, da ju ne bo mogoče premostiti. Mi stojimo na idealnem stališču narodne samoodločbe, Italija pa na realnem stališču sile in prava močnejšega. Svetovna vojna je s petletnim prelivanjem krvi skušala izpodbiti drugo stališča in uveljaviti objektivno pravičnost, 'a je dosegla v primeri z žrtvami prav neznaten- vspeh. Se oni, ki so se bojevali proti imperija!ističnemu molohu, so kmalu sami prestopili na njegovo stran. Ni tedaj upanja, da bi potom pogajanj prepričali Italijane, da imamo pravico do severne Adrije. V najboljšem slu -čaju nam vržejo kakšno kost, a mi bomo to razumeli icoi sporazum. Dolga in težavna je pot, ki pelje ' k. zmagi idej v življenju !i
Drzni so postali. V Mariboru, kakor tudi po drugih obmejnih krajih se opaža, da je nemčurskim ostankom vzrasel pogum in stara izzivaška korajža -Na več krajih je prišlo do pretepa med slovenskimi in nemškimi gosti v kakšni gostilni. Prepir so izzvali nemeurji s' svojim nesramnim psovanjem Slovencev . Nedavno jo nek mariborski buršak ubil slovenskega narednika, ki je bil z družino na izletu v Hočah. A višek drznosti pa so dosegli s tem, da celo v mestu napadaj,a jugoslovanske vojake. Kaj bi napravile avstrijska' oblasti s Slovenci, 'ki bi se drznili streljati na vojake iti celo na vojašnico? Skrajni čas je že, da $6 nemčurskim petelinom odreže greben!
Severni slovanski bratje, Poljaki in Rusi, so t-e pričeli pogajati v Rigi. Rusi so že stavili mirov -ne pogoje na podlagi neodvisnosti Bele Rusije, Litve in Ukrajine ter rešitve plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji. Poljaki pa še niso dali na te predloge za mir nobenega odgovora. Medtem je general VVrangel na več mestih v Južni Rusiji porazil sovjetsko vojsko in se pri Jekaterinoslavu združil z ukrajinsko armado. General Wrangel prodira dalje. Prt Odesi jo nastal za sovjetske čete opasen položaj, ker jih lahke Wrangel obkoli. Ruska delegacija v. Rigi se
zaveda važnosti Wranglovega prodiranja, zlasti že z ozirom na notranji položaj v Rusiji, kjer široki ljudski sloji vedno bolj odpirajo oči in uvidevnjo, da je, na > mestu komunističnih nebes bedna, nezmožna, le z | nasiljem se držeča absolutistična vlada. Sovjetska | Rusija bi v naglici popustila od gotovih zahtev, ker i želi skleniti mir in dobiti tako svobodne roke napram generalu Wranglu, nato pa urediti notranje razmere ' (zatreti protiboljševiško gibanje!) in spomladi zopet : kreniti proti Poljski. Ali se bosta ta dva naroda res ; bojevala do popolne onemoglosti? In če izkrvavita , i kdo bo imel korist? Brez dvoma tujec.
Privatne uradnike v Prekmurju in na M ur -skem pslju prosimo,, da se prijavijo z dopisnico na | naslov Josipa Černjavič, uradnika vi Gornji Radgo-[ ni. Trebalo bi ustanoviti za naše okrožje podružnico : društva zasebnih uradnikov, da bomo imeli vsa< ne -kaj koristi od naše organizacije in nekoliko več stika med seboj. Zadeva je nujna!
Združitev Avstrije z Nemčijo. Mala entenla, to je zveza balkanskih držav in Cekoslovaške republike je rodila za Avstrijo in Nemčijo ta uspeh, da se bosta mogli združiti prej, nego je kdo domneval. Kakor je vsemu svetu znano, Avstrija sama zase nikakor ne more živeti, ker ji manjkajo za to vsi gospodarski : pogoji. Francija ji je hotela dati oporov donavski federaciji, v kateri naj bi se zedinile v gospodarsko celoto vse države, naštale iz bivše Avstro-0grške. Glavno vlogo v tej federaciji je Francija namenila Madžarski, da bi si preko nje zagotovila odločujoč vpliv v srednji Evropi, na Balkanu in še dalje proti vzhodu. Ta francoski načrt se je ob odporu Ceho-slovaške in balkanskih držav razbil, in namesto njega se je oživotvorila mala ententa brez Ogrske in brez Avstrijo. Avstriji sedaj ne preostane drugega, nego da se združi z Nemčijo, kar (je povsem tudi naravno in bi moralo priti do tega prej ali slej. Državni tajnik za zunanje posle dr. Renner in predsednik avstrijske, narodne skupščine Seitz sta v javnih govorih žie dala duška veseli nadi, da združitev z Nemčijo ni več daleč. Tega resna državnika gotovo nista govorila brez potrebne podlage.. In res jo tudi v Iran eoski javnosti te dni padla beseda, ko se je izjalovil načrt donavske federacije, ni drugega izhoda, nego da se Avstrija združi z Nemčijo. Tiako piše list „Liber te“, Potemtakem se je Francija že udala v to, da-si gotovo ne rada. Združitev z Nemčijo je — kakor že rečeno — za Avstrijo1 edino naravna rešitev eksistenčnega vprašanja.
Proti trošarini so se vršila v več krajih protestna zborovanja, Poslanci Kmetske!- zveze so pri vladi odločno nastopili, da se ta novi davek, ki pri -zadene v prvi vrsti kmetske in delavske sloje, od -pravi ali pa vsaj olajša.
Tiskovna zadruga' v Gornji Radgoni je na občnem zboru dne 3. t. m. ¡izvolila v načelstvo na novo sledeče gospode: Jankota Pelci, posest, v Policaji, o. g. Jožefa Klekl, vpok. župnika v Crenšovcih, 'g. Antona Bračko, gimnazijskega ravnatelja v Murski Soboti, o. g. Franca Gomilšek, župnika pri Sv. Be -nediktu in B. Borko, urednika „Murske Straže“, v 1 nadzorstvo pa: č- g. Maksa Ašič, kaplana v Gornji | Radgoni, Petra Potočnik, uradnika v Gornji Radgo-I ni. Antona Osojnik, pos. v Gornji Radgoni, Franca | Škof, župnika pri Sv, Antonu v Slov. gor. in Fran-I ca Cobelj, pos pri Kapeli, Prav|ila pa so se spreme-| nila v tem smislu, da lahko postanejo zadružniki sa-1 mo tisti, ki so člani 'kakega krščanskega prosvetnega društva. S tem je pokazala naša tiskovna zadruga tudi na zunaj, kaka načela zastopa in v kaki smeri hoče delovati. V istem duhu so njeni ustanovitelji delovali že od prvega začetka do danes in torej ne pomen ja ta sprememba pravil kakih novih poti. Pokazati hoče samo pred vso javnostjo svoje odločno kr -ščansko stališče, ker je prepričana, da je vsako resno, uspešno narodno delo mogoče le, ako stoji na 1 .trdni krščanski podlagi. V prvi vrsti pa velja to za 1 naše obmejno ljudstvo. Tudi smer lista se s tem ne spremeni. V umazane osebne napade se ne bomo spuščali, ker nikjer ne koristijo. V polemiki, naj že bo tako ostra, bomo se držaji stvarno in dostojno, ker r edno'obsojamo umazanost politične borbe in zlorabo časopisja v demagoške in nizkotne namene. Visoko pa bomo držali vedno naš krščanski prapor in ga branili proti vsakomur. Naše prijatelje prosimo, da nam ostanejo še nadalje zvesti, one pa, ki se strinjajo z našimi načeli, pa nam do sedaj- mogoče niso povsem zaupali, prosimo, da nas podpirajo v našem težkem boju.
Loterija na korist ruskim beguncem. Miuistr -stvo poljoprivrede i voda dovolilo je državnemu od -boru za vsprejem in preskrbo ruskih beguncev pri -reditev oterije v korist ruskim beguncem. Nato se javnost opozarja z vabilom, da sodeluj^ rade volje pri razprodaji srečk omenjenega odbora in tako pomaga ubeglemu ruskemu narodu kojega večina živi v veliki bedi in pomanjkanju.
Promet na progi Ljutomer—Gornja Radgona stoji že cel teden. Lokomotiva je poškodovana, dobava nove pa je nemogoča, ker je nemški banditi ne puste čez vmesno avstrijsko ozemlje. Govori se, da je štajerska deželna vlada dovolila prevoz in je bila nova lokomotiva že odpravljena iz Maribora, a v Pur-kli jo je nemška tolpa zadržala, Obmejni kraji so v težavnem položaju. Iz Gornje Radgone gre pošta vsak drugi dan v Ljutomer. Mursko polje in Slov. gorice so odrezane od sveta, ravno tako Prekmurje. Težave so že sedaj, kako bo šele pozimi? Treba Je, da vlada nemudoma poseže vmes 'in da se upelje vsaj reden avtomobilski promet z Mariborom. Brez vlad -ne subvencije je to neizvedljivo, ker bi bila voznina I previsoka.
J Most v Prekmurje namerava vlada zgraditi te-»
! 1:0aj enega leta pri Veržeju. Priprave so že v polnem E teku,
I Črni ženski jopič s črnim kožuhom ie nekdo izgubil med gostilno Rosenberger in brodom v Ra-| deneih. Kdor ga najde, dobi 500 K nagrade. Oddati! v gostilni Rosenberger v Radencih.
Po jako nizki eeni dobite vse vrste lepega in novega, močnega, angleškega in italijanskega blaga v zalogi g. Franja Repiča v. Ljutomeru,.
Severne mej® in koroški
plebiscit*
Koroška je del naše severne meje: fronta, ki se na nji borimo ob Muri, začenja pri Žili na Koroškem in gre preko Gosposvetskega polja, »čez Labud-sko dolino gori na štajerski Kozjak in nato k Muri ,, dokler n.e prispe v milo, staroslovensko Prekmurje . Severna meja od Dravograda naprej je sicer določena, ali se pa podrobno določa, vendar pa. ima rešitev koroškega vprašanja vejiko važnost za vse naše obmejne kraje. Mi ne računamo z možnostjo, da bi neuspeh na Koroškem zganil ostali del meje in zadal nov sunek v naše ozemlje, dasiravno Nemci goje to pobožno željo. Toda moralen učinek, ki ga bo imela i naša zmaga na Koroškem, daje tudi ostali meji več j trdnosti in takorekoč globlje zaseka naše mejnike v i zemljo. Za nas ni vseeno, koliko zaledja imajo naši jj podravski in pomurski obmejni kraji. Koroška je za-| ledje Maribora in z usodo Maribora je zavozljanau-| soda Dravske doline. Slovenskih goric in Murskega/ i polja. Z usodo Slovenskih goric in Muropolja papa-\ de in stoji Prekmurje. Pisali smo že v našem listu ,
| da bode Italijani v slučaju našega neuspeha pri ple-| bisčitu zahtevali še več slovenske zemlje. Vsak kilo-I meter, ki ga kjerkoli izgubimo, škoduje v spinu naro-| 'Ju, vsej slovenski deželi in celi Jugoslaviji. Zakaj i rop naše zemlje odpira narodu žile in čim več krvi | izteče, tem manj življenja bo v njem.
Naša zmaga, na Koroškem bo pokazala Nem -cem in drugim narodnim nasprotnikom, da živimo v, polni meri življenm naroda, ki ima bodočnost pred sabo, Dobili bomo več moralne moči in Nemcem bo padlo orožje iz rok. Tudi mi na štajerskih mejah bomo dihali lažje. Nemčurjem bo vpadel zadnji pogum, j ki so še ga zmogli in s katerim izzivajo zadnje tedne pred plebiscitom s tako nesramno odkritosrčnostjo, da je njihov vzrasli greben postal že vsakomur [ viden.
S sigurnejšimi koraki bomo stopili pred Italija-\ ne, ki so zavlekli pogajanja v nadi, da bomo polomili t na Koroškem in jim s tem prilili olja v brlečo lučko ( njihovega imperijalizma. Lažje bomo obračunali tudi ^ z Madžari, ki hočejo staviti prav po madžarsko drz-\ ne zahteve pri določanju mej v Prekmurju. Zmago na jj Koroškem potrebujemo tedaj za vse naše meje. Bodi | (e dni tudi pozornost obmejnih Slovencev obrnjena na | Koroško. Doznavamo, da se je minule dni vršilo v, i Murski Soboti zborovanje za Koroško. Prodajali so j cvetlice v prid plebiscitu, enako kot pd vsej domovini.
( Kar nas boli, je poročilo, da so nekateri strankarski j zagrizenci nastopili proti nestrankarski manifestaciji i za Koroško samo radi tega, ker so sodelovali nas-I protniki njihove stranke. Mali ljudje v velikih časih!] | Ali res ni v Prekmurju nikogar, ki bi ljudstvo zain-| ieresiral za veliko in odločilno zadevo slovenskega \ naroda, ki se rešuje na Koroškem? Ali je važnejše | pisariti proti agrarni reformi in se s tem postavljati l v nasprotje z vsem narodom?,
Gornja Radgona. Preteklo nedeljo 3. t. m. je po slavnosti tukajšnje požarne hrambe po noči ranil Pauli 6 iz Melov hlapca pri bratih Bouvier z nožem po glavi. Ds pretepa je prišlo radi nekega starega sovraštva. Kdaj bo srečala naše ljudi pamet ?
Gornja Radgona. Naše državljane, ki imajo naložen denar v nemški radgonski -Sparkaši, opszarja-mo, naj ne hodijo na nemško glavarstvo v Radgono vlagat prošenji da bi dobili svoj denar iz Sparkase. Sparkasa sploh ne izplača slovenskega denarja, ampak samo nemškega in so ljudje, ki sedaj dvigajo denar, poleg zgube na vrednosti nemškega denarja še ogoljufani za onih 20 K, ki jih morajo dati za kolek na prošnjo. Najbolje Je, ako ljudje počakaj’0 z denarjem, dokler ne bodo države med seboj tega uredile in ne dvigalo ničvrednega nemškega papirja.
Iz Gornje Radgone. Blizu Gornje Radgone je oštir dobro rejen mož in tudi dobro podkovan, to se pravi, premožen. Ze iz mirnih časov slovi kot nem -čur, zato je umljivo, da čuti hud revmatizem v svojih ušesih, ker mu nič več ne zvene na uho blagodejni nemški glasovi. Pred par dnevi je mož sedel pred svojo gostilno brez jopiča in je kazal raztrgani rokav na srajci, razlagajoč gostom: „Poglejte, niti ene srajce si ne morem kupiti, ker Jugoslavija nič no premore. V tej državi ne moremo živeti, ljudje so res Slovenci,: ali zemlja je nemška in brez Nemcev ni življenja.“ O možu je znano, da je nedavno kupil nek mlin ob Ščavnici za več stotisoč kron. Predlagajmo, naj de v Gornji Radgoni osnuje društvo, ki bo temu revčku kupilo srajco. (Op. ur.: V Mariboru v Jugoslaviji — je srajc dovolj!)
Mele pri Gornji Radgoni. Mura nam zadnji caa dela zopet veliko škode, ker vedno dalje izpodkopava naše njive nad brodom. Svojčas se je sicer Mura regulirala, toda dobro bi bilo, da bi vlada posvetila!
letos zopet odprto!
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO.
Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdravilišcni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
HlftfiniVne» «ilfRfffP* sprejema in jih obrestuje' po naj višji ■ KB «B B ff B B B k «¿5	obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne; knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačnje Posojilnica sama.
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske bredite in v te-F	košem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-
posoj nje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragah denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne preseglo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drogi nradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do IZ. uredop.
ppostopi so y lastni Mži, Glavna cesta štev. 14, zpaven kolodvora.
izd«ja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Novi koledarji za leto 1921. Cirilova tiskarna v Mariboru jo izdala in razpošilja te-le koledarje za leto 1921: „Ž e p n i b i 1! e ž n i k o 1 e d a r“9 trde« vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „P. i s a r n i š k i b i 1 j e-žni koledar“, obsežen, format 26:17 cm, pripraven da stoji na mizi; ima obširne prostore za dnev ~ ne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najcenejši koledar te vrste. — 'Oba koledarja se toplo priporočata!
P. n. župnijske urade opozarjamo, da blagovolijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto, ker je ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. — .Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.,
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje Ju SI«?, gor. r.z.zo.z.
Im» v aaSosri po najnižjih dnevnih cenah razno manufaktorno blago za moške in ženske oblek», barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, Saj, papriko, usnje, podplate, molke in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, | otrobe, testenine.
šš.wg»saj® zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje,. sploh vse poljedeljske pridelke. S*o»!re«lw$» pri nakupovanja strojev in vseh pj gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Goraji Radgoni. Podružnice: Cankova^ Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
nekoliko skrbi tudi temu delu naše zemlje. Mislimo namreč, da je naše polje vsaj toliko vredno ko pe -tanjsko blato pri Radencih, ki ga varujejo betonirana nasipi.
Od Kapele pri Radencih' nam pišejo: Ker smo ob prireditvi Bralnega društva v Radencih dne 26. septembra zamolčali imena onih, ki so delali pri gledališki tpredstavi nemir, smo prisiljeni danes imenoma navesti nastopni slučaj: V nedeljo, dne 3. t. m., -ja šel br. Tone Kimlar kot zastopnik ljutomerskega orlovskega okrožja h Kapeli. Med potjo od postaje Hrastje-Mota mu prideta nasproti Franc Korošec in Jožei Horvat iz Hrastja, oba natrkana in ga z nožem napadeta. Fantje I Cas je, da se takih pretepačev o-gibljete ter opustite nesrečno pijančevanje, ki je spravilo toliko fantov in družin v sramoto in nesrečo. — Stariši, dajte svoje sinove pravočasno v pošteno dru--žbo, da se ne boste enkrat še grenko kesali.
Tišina. Naši tihotapci so zbegali naše ljudstvo tako, da ne upajo več sprejemati jugoslovanskega denarja. Trdijo namreč, da je ves naš denar ponarejen. Denar, ki ga tihotapci prinesejo čez mejo, je reš ponarejen in nič vreden. Zato pa ni treba sprejemati od tihotapcev nobenega denarja. Enako ničvreden denar pa je tudi nemški, ker se dobi za njega komaj tfet -jina dobrega slovenskega. Zato se še bolj treba varovati nemškega denarja.
Negova. Bog ve kak norec je razširil pri nas govorice, da mora biti- ves denar od Nemške Avstrije žigosan. Kljub vsej neumnosti te trditve se vendar
najdejo ljudje, ki to verjamejo. Opozarjamo naše ljudi, naj bodo radi našega denarja popolnoma mirni . ker je ponarejenega denarja pri nas silno malo, prinašali so ga samo tihotapci ¿z Avstrije. Nemcem pa
popolnoma nič ni tr'eha žigosati našega denarja, ker še je vendar naš denar trikrat toliko vreden kot nem ški. .Pač pa mora naša država žigosati vedno nemške želodce z jugoslovanskim živežom, ker sicer bi bila četa Nemška Avstrija s svoiimi ničvrednimi bankovci že davno tam, kjer ni muh.
Ljutomer. V dober vzgled drugim krajem v domovini so tukajšnji narodni krogi odposlali siedeče zneska zn- plebiscit na Koroškem: 10,000 K .lugoslov. matice, 5500 K zbirka koroškega odbora in 6800 K iz-venredna zbirka, skupaj tedaj; 22.300 K.
V ljutomersko-ormožkih goricah vlada splošna X zadovoljnost glede kakovosti letošnjih vinskih izdel -| kov, ki so kazali v pretečenem tednu 18—22 stopinj ¡i sladkorja. S pridelano množino pa ni zadovoljen ni-| kdo, ker znaša povprečno komaj 1—1% polovnjaka na oral. Všled toplote bo vino hitro zavrelo in pokazalo kaj ima v sebi. Upamo, da bo potem oživela viriska trgovina, ker sedaj je taki položaj, da se. boji vinogradnik kupca, kupec pa vinogradnika. Vsak čaka , kaj bo. Splošno »se sodi, da letošnji pridelek ne bo zaostal za onim iz leta 1917.	— š—
Razno.
Narednik — zidar — vseučlliški profesor. 7A -vimo v čudni dobi. Vse je narobe., Kar jo bilo pred; vojno spodaj, je sedaj zgoraj in nasprotno. Tako n. pr. dobiva sedaj navaden narednik v armadi 650 di-narov ali 2600 K mesečne plače, vseučilišč m. profesor kateri je osivel v svoji službi, pa dobiva mesečno samo 2800 K. Zidar zasluži na uro 13 K, dnevno 104 iv mesečno 3120 K. Ako zidar ni zadovoljen s svojo pračo, začne štrajkati in to se je sedaj v Srbiji že tudi zgodilo. V Srbiji dobiva sedaj zidar na dan 170 K ah mesečno 5100 K. Ako bi pa štrajkal kak vseučiliščni profesor, bi prišel v disciplinarno preiskavo, bi dobival mesečno samo eno tretjino plače, a na vse zadnje bi dobri slovo!	'
REPERTOBRE
Slov. narodnega gledališča v Mariboru.
Četrtek, 7. oktobra: Brat Martin.. Abon. B-3,
Soboto, 9. oktobra: Hlapci. Abon. C-l.
Nedeljo 10. oktobra, popoldne: Divji lovec. Izv ab. ;i zvečer: Samski dvor. Abon A 4.
Torek 12. oktobra: Zemlja. Abon, B 4.
Sreda 13. oktobra: Brat Martin. Abon. C 2.
Četrtek 14. oktobra: Marija Magdalena. Abon. B 5» Soboto 16. oktobra: Sen kresne noči,. Izven abon.
íí zavarovalca zadrega v Zagreta
—= nsíaMljena leta 1884. —=
PedritžRBea za $f<§« v	Star« trg IL
ZLAVliLjRTJeJlS: Življeuske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe! in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, prdii vlomu 1 in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na želez-» niči in parohi odu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije jj sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika ^znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni >e gospod ZDRAVKO VRLI C, Spodnji gris st. 7.
V Ustanovljeno 1903.
1 M|g|||	Ig	Pečati
m jtefsl	S	šablone
Jm Klišeji za tisk VwMne tiskalnice Modeli za predtiskanje perila itd.
Datum-štamptl}© lastnega Izdelka.
Ilovo I
ANTON ČERNE
i graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
naj jo
poravna
takoj
GARJE
srbečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček ia eno osebo s poštnino K 12'50 v lekarni TRNHOZV v IČMfeBJ »KS.
Moško in žensko koto
na prodaj po nizki ceni v Gornji Radgoni, Glavna cesta 19.
Pristopajte k „Jugoslov. Matici“.
in vsa g slastni mora pogininiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgano in miši K 8, za ščurke K 10—,posebna močna tinktura za stenice K 10'—, uničevalec moljev K 8'—, prašek za uši v obleki in perilu K 6'—, in K 10*—, proti mravljam K 10, proti ulem pri perutnini K 10*—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K B*— in K 10*—, mazilo za uši pri Sivini K 6*— in 10*—, tinktura proti mrčesu na aadjts in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10’—, mazilo proti garjam K 10*—. Pošilja po povzetja zarod za eksport.
M. Mer. Zagreb 46, PeirliMa ulica 3,
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve posti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno knpnje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkosy v Ljubljani, Kranjsko, po S zavojčkov. Stane K 80*50 s poštnino.