fosmiesM tolika sfaise 3# vfiaarfm.
tete . .	, M,—
-s» »'?$&ar|«v. —
mišid&*o L^se?«ižtws: Ko*t?§&» cfioK & — TrJsfea & m
■■■V »
M@©đvis«si političen lisi usa slovefisko ljudstvo.
&i
&
m
m msg^ßä.
$ itmSsfäSrntm ts issagg
ggma&i	te m
80* Številka;
Maribor. «lyre 6, oktobra f9f<-T
T/otaik XT


Obletnica smrti Janeta E«|
' ^ Kraka.
Bilo bi preveč vsakdanje, ako bi se hoteli spomniti rajnkega Kreka z navadnim pisateljskim slavo -spevom. Obenem je pa tudi nemogoče moža, ki je rezal tako globoke brazde v življenje in usodo celega jugoslovanstva, predstaviti že danes v njegovem celotnem pomaau-JKrek spada v zgodovino in o njem se bodo pisale knjige in priobčevale temeljite razprave. Sedaj drvi čas prenaglo okrog nas in lovimo se za penami, ki se delajo na površju od trenotka do tre -notka.
Krek je problem, s katerim se bodo pečali raziskovalci na različnih poljih našega kulturnega življa, slovstveni zgodovinar, politični zgodovinar, soci-jolog, narodni ekonom, politik in marsikdo drug se bo moral pečati z njegovo postavo in osebnostjo.
Njegova postava je tragična, kakor junaka iz žaloigre. Padel je, kot borilec za velike ideale, v tre-nofku, ko je pred sabo z jasnim pogledom preroka gledal v novo bodočnost. Prerok je bil v resnici in sicer v najobsežnejšem pomenu svetopisemskega preroka. Gledal je vedno v bodočnost, živel v kraljestvu duhov, materija je izginjala okrog njega. Boril se je vedno za zatirane in reveže, napovedoval je propad in vstajenje, oznanjal leto izveličanja v Gospodu: Lahko bi o njem navedel besede preroka stare zaveze:	„Duh Gospodov je nad menoj, zato, ker me je
Bog mazilil. In poslal me je.“
Primerjal bi ga Mojzesu, ki je gledal v obljubljeno deželo, v katero mu ni bilo sojeno iti. Primer -jal bi ga z junakom iz žaloigre, ki pade za svoje u-zore in uzori zmagajo z njegovo smrtjo.
Krek je psihološki problem. Vsebina njegovega življenja je bil boj med idejami duha in kompromisom življenja in v tem boju je slednjič tudi padel, da je ideja toliko bolj čista ostala iz groba. Kot človek velikih idej je bil slab poznavalec mesa. V svojem idealizmu je hitro zaupal vsakemu človeku, nasedel je marsikateri nesposobni ali nepošteni osebi- in posledice takega ravnanja je moral najbolj bridko občutiti ravno sam. V svoji nesebičnosti sploh ni verjel v človeško sebičnost, iz globin svojega demokraškega duha,, vtrjenega v bistroumnem razumevanju filozofs -•kih načel, se je navdušil takoj za vsak če tudi samo zunanji pojav demokratizma. Ta slabost je imela večkrat težke posledice, toda njegova načela so bila tako trdna in njegova volja tako neupogljiva, da ga ni moglo ostrašiti nobeno razočaranje in je preko vseh bolestnih pojavov in žalostnih izkušenj korakal smelo *u.prej v določeni smeri? Bil je Kralj duha, glasnik
idej, na njegovih ustnicah so je vedno zibal bojni klic revolucije. >_ kada- bi bil moral v živi-enju sio-- riti revolucijni korak, se ni mogel odločiti, uklonil se je razmeram in naredil kompromis. Takih usodepol-nih kompromisov je naredil več in ob njih se je zlomilo Krekovo življenje. Prvi in morda najbolj usode-polni je bil oni, ko se je pred 20 leti združil z dr. I. Šušteršičem, takrat mladim in slavohlepnim voditel -jem kranjske konservativne stranke. Da Šušteršič ni Slovenec, o tem se je kmalu prepričal vsakdo, kdor se je bližje zadel ob njega, bolj čudno je, da zatrjujejo ugledni duhovniki, doktorji bogoslovja, ki ga poznajo od blizu, da on sploh ni notranji katoličan. Dr. Kreku ni bilo treba Šušteršiča, ker bi bil brez njega še lažje in bolj zanesljivo zavladal nad celim slovenskim narodom. Šušteršiču je bilo treba Kreka — ker brez njega bi bil kmalu ostal osamljen z majhno družbo raztrešenih privržencev. S to zvezo je Kre -kovo delo trpelo neizmerno in njegov duh se ni mogel izražati v jasni luči pred celim narodom. Vedno jasneje je postajalo, da se mora ta nenaravna družba razdružiti, popolnoma očitno je to postalo od trenotka, ko je postal Šušteršič kranjski deželni glavar. Krek je to uvidel, a ni mogel nikdar storiti odločilnega koraka. Omahoval je vedno, kakor Hamlet, med idejo in činom, kril s svojo osebnostjo razne napake Sus-teršičeve politike, ki se je slednjič čutil močnega dovolj, da bi Kreka odstranil in k temu mu je bilo vsako sredstvo dobro, celo znana Theimerična afera , kjer je Krek v svoji plemenitosti raje trpel in molčal, kakor pa da bi pred svetom odkril, razdvoj v stranki. Ko je bilo že jasno kot beli dan, da tako ne more iti-več dalje in so Krekovi' najožji pristaši vedno pri-I tiskali vanj, naj stori, odločilni korak, je še omaho -j val in že na smrt bolan, govoril : „Počakajmo.“
Ta neodločnost ni izvirala iz malodušnosti in pomanjkanja volje, svoje korenine je imela v plemenitosti Krekovega značaja in v prirojenem ponosh . Sele iz njegovega groba je v celoti vzbrstel plod njegovega delovanja. Brez Kreka bi ne imeli Jugoslavije. Slovenski narod bi stal po ogromni večini pod praporom Šušteršiča in z razsulom Avstrije bi se tudi on razbil na drobce. Izvršili smo politično revolucijo v duhu in v činu, ki bo za vedno najpomenljiveji dogodek v zgodovini našega naroda in bil je Krek , ki je v celoti narod pripravil na ta prevrat. To je morda največja in najpomenljivejša Krekova zasluga. A njegov duh se je izražal vsepovsod in vedno je kazal nova pota, napovedoval nove smernice in oral je brazde na neobdelani ledini.
Naše slovstvo, v kako čudnem blesku je zaža -relo koncem minulega stoletja? Primerjajte staromodno pisavo prejšnjih pisateljev, in njih jezik s proiz -
ti.	«SON
LISTEK.

Dr. Leopold Lenard?
Zadnji sestanek z
'dt*. KrakereiB-
Neizbrisno mi ostanejo v spominu zadnji tre -nutki, katere sem preživel s Krekom. Nisem in se ne snorem imenovati njegov učenec, ker so me že od prezgodnje mladosti vodila pota po tujini, tudi bi se ga me upal imenovati prijatelja, ker je manjkalo vezi o -nega trajnega medsebojnega občevanja; celo somišljenik bi se ne mogel imenovati, ker so me odbijale nekatere oblike njegovega demokratizma, dasiravno ■sem čutil pod njimi zdravo in oživljajoče jedro, tudi sem se večkrat izpodtikal nad posameznimi pojavi taktičnega postopanja in posameznimi nazori, za katerih sprejetje nisem bil pripravljen. Pri Kreku je ,vrelo namreč vse tako v sunkih in skokih, če si stal
Sri njem, se ti je zdelo, da stojiš ob žrelu ognjenika.
'oda vedno naju je neka tajna sila vlekla skupaj in fcadar me je pot pripeljala nazaj v domovino, zadel sem ob njega in potegnil me je za sabo. Njegova bifea mi je bila odprta, kakor moj rodni krov; na Per-tovču sva spala drug poleg drugega na svislih na senu, meni je dal svojo rjuho, a sam je bil brez nje. Vendar moram sedaj priznati, da ga nisem spoznal ®elo življenje in v zadnjem najinem pogovoru v Sent Uanžu na Dolenjskem so se mi odprle čisto nove globine njegove duše.
Pohlevni, samotni dolenjski St. Janž! Kdo te je. g)reje poznal in kdo se je menil zate! Gospodom pr -*
vakom, ki so v prejšnjih časih stolovali v Ljubljani, je bila cela Slovenija samo svet od Medvod do Jese -nie. To so imenovali Kranjsko. Kar je bilo pa izven Kranjskega, je bil eksotičen svet, kamor narediš izlet v razvedrilo in katerega se spomniš pri ganljivi narodni slavnosti. Prostrana, rodovitna Dolenjska s svojim živahnim prebivalstvom za te gospode sploh ni obstojala. Tja je zašel politik, kadar je bil v veliki stiski za svoj mandat. Duhovnik je dobil veliko, lepo in bogato faro na Dolenjskem, ako se je zameril škofiji in bil poslan takorekoe v pregnanstvo. Svetna inteligenca se je po dolenjskih trgih in mestecih topila v krokanju in gnila v brezdelju. Za ljudstvo so skrbeli biriči in božja usoda, za duševno življenje so poleg shodov po številnih božjepotnih cerkvicah skrbeli stari domači ljudski trubadurji, stari berači, doslu -ženi vojaki, cigani in potepuhi, živelo je v spominih na grajščinsko tlako in kmečke punte, Turke in hajduke. V moji mladosti je pri nas Kranjec pomenil neko tujo, nam neprijazno narodnost, Stajerc ali Hrvat nam je bil znatno bližji.
Tudi Krek je razmeroma malo bival na Dolenjskem, dasiravno je z mogočnostjo svojega duha segel po vseh slovenskih pokrajinah in je ravno on v znatni meri prodrl ozki gorenjski provincijonalizem. Toda sam osebno je rad povdarjal, da je Gorenjec in za odpočitek in razvedrilo so mu bila najljubša gorenjska zavetišča.
Med vojsko pridem nekoč iz Vipave v svoj rojstni kraj, ki se nahaja v bližini St. Janža, in stopim -med potjo v šentjanžko župnišče. Bil sem presenečen, da sem tukaj našel Kreka kot stalnega gosta. Imel je že v sebi kal smrti, ne vem, če je to slutil, vsekakor pa ni maral priznati, bil je vedno tak. Slabosti pa ni
; vodi, ki so stekli izpod peresa Cankarja, Zupančiča, j Ketteja. Murna in plejade drugih. Kdo je poprej slutil, da ima naš jezik v sebi tako moč, gibčnost, prožnost, blagoglasje ? Primerjajte šablonsko pripovedo -vanje nekdaj najbolj čislanega romancier-a Kersnika s povestmi Cankarja. A naša drobna lirika, to cvetje, ki se je tako bohotno razklilo na številnih gredi -cah našega slovstva. V liriki se lahko enačimo z najboljšimi proizvodi drugih narodov. Krek. je stal ob zibelki tega razvoja, bil je prvi mentor naših bodočih revolucijonarjev na slovstvenem polju.
Celo življenje Krekovo je bilo boj za demokracijo. Demokracija ni bila za njega taktična poteza, a tudi ne logično razumevanje, bil je neposredni izliv, duše, bila je lirična pesem, ki mu je neprestano vrela iz srca, bila je himna grešnega človeka na božjega Stvarnika. Kako frakarsko, plitvo, medlo je bilo naše javno življenje, dokler mu ni Krek prinesel demokraškega razmaha. Delavstvo se je začelo opajati z neprebavljenimi anarhistično-socijalističnimi ideja -mi, kmet je živel topo vdan v svojo usodo, zavidajoč vsakogar, kdor uživa od njega- pridelani beli kruh. Naša takozvana inteligenca, če je sploh imela kakšno -ideologijo, bila je prepojena z duhom starega bur-žuazinega liberalizma, katerega ni mogla udejstviti v naših razmerah in vzgojena v duhu nemškega bur -šovstva, cepljenega v stehle naših kmečkih fantov, je vdana pijači in brezdelju živela v majhnih - oštarijs-kih konventiklih po naših mestecih in trgih. Krekov demokratizem je bil kakor burja, ki je završala po deželi in prevetrila vse konventikle naših n kalnih patrijotov. Začelo se je novo življe burje in strasti, ki je uničevalo, gradilo i prešinilo tako globoko najširše plasti ljudsf
povratek k nekdanji letargiji nemogoč. Od „0.---------
kratičnega razmaha živimo dandanes vsi, vse stranke in vsi sloji na Slovenskem. Ta razmah naj seže dalje, objame našo celokupno državo in potem se bo razvila mogočna jugoslovanska ljudska stranka, njej paralelno naj gre razvoj jugoslovanske demokratske in jugoslovanske socijalistične stranke, a vse skupine, ki niso zasnovane na idejni podlagi in na ljudski plasti, temveč samo na zastarelih predsodkih, okore-nelih tradicijah in osebnih ambicijah, naj izginejo. V medsebojnem tekmovanju teli velikih idejnih skupin se bo razvijal napredek našega jugoslovanskega naroda.
Slovenci širite naše liste!
maral pokazati nobene. Ako je imel v sebi telesne in duševne bolečine, se je delal toli bolj krepkega in navdušenega ter zapel kakšno posebno krepko pesem, domačinsko ali pa tujo, kakor tisto:
Oko Plevne krev se lije, oko Plevne, i Sofije.
Osman paša pismo piše, pismo piše na Padiše:
Oj Padiša, svitla kruno, oko Plevne Rusa puno.
Počutil se je v župnišču očividno dobro, domači: gospod župnik je bil njegov star prijatelj in Krek se je zatekel k njemu, da v mirnem dolenjskem zatišju počaka konca svetovnega viharja. Bil je zelo dobre volje, zelo čil na duhu, dolenjska stran in njeno prebivalstvo ie zelo dobro učinkovalo na njegovo razpoloženje. Začel je takoj hvaliti krasno, bujno prirodo in živahno prebivalstvo. Bilo je v resnici vse kakor pogreznjeno v morje zelenja, razlegle njive z visokimi žitnimi valovi, v ozadju gore odete v bukovo in v smrekovo zelenje, niti pedi sveta ni praznega, kjer ni drugega, raste visoka praprot in preprega bujna srebot. „Tukaj vse poje“, mi prične hvaliti domače ljudstvo, „poje gora in daljava ji odpeva, njiva poje z logom in travnik s travnikom, a vas sameva in posluša melodijo. Poje tudi ljudstvo, vsak korak je ritem poezije, poje ko koraka na goro in kadar hodi za plugom, povsod je življenje, petje, poezija.“
Vstanem in rečem, da moram na pot gori Čez hrib' proti svojemu domu. Krek prime za klobuk, rekoč: „Hočem te spremiti;“ Spremljal me je v resnici skoraj uro hoda. Večkrat se je ustavil, pričel godrnjati, da ne more več in da je pot slaba, a vsakokrat
Katoliška vera in znanost«
Socialisti in demokrati uvidevajo, da svojega novega protiverskega in proticerkvenega šolskega načrta, ki so nam ga hoteli na tihem in zvijačno vsiliti, ne bodo mogli še tako kmalu udejstviti. Zato so začeli zdaj odkrit boj proti samostanskim šolam, proti Cerkvi in proti veri. Odkrit kulturni boj. Da bi Cerkev m veronauk izrinili iz šole, kakor hoče to novi išolskv načrt, napadajo samostanske šole, češ, da so manjvredne, očitajo Cerkvi, da je sovražnica vede — zlastt, prirodoznanstva, katoliška vera pa da ovira znanost.
In vendar je bila ravno katoliška Cerkev skozi stoletja edina, ki je gojila znanost. Kje bi imeli danes latinske in grške klasike, da nam jih ni ohranila u-Čeno|t in marljivost srednjeveških menihov. V naših knjižnicah so najdragocenejši zakladi knjige, ki so bile z neizmerno vztrajnostjo in marljivostjo spisane v samostanih. Kje bi bila umetnost, da je niso vedno ■znova bogato oplojali verski nauki Cerkve, življenje Jezusovo in svetnikov ter ustno izročilo katoliške Cerkve." Vse umetniške galerije sveta so napolnjene z najcffagocenejšimi slikami, ki. jih je rodila katoliška vera1. Največji učenjaki, pesniki, umetniki, glasbeniki, Aodrijani, prirodoznanci, so bili zavedni, odločni in zvesti udje katoliške Cerkve.
T‘ Povdarjam posebej prirodoznance, kerkulturno-bojnfki trde, da je katoliška Cerkev posebno nasprotnica prirodoznanstva. Ravno katoliški prirodoznanci dokazujejo, da katoliško prepričanje in katoliška vera ni nikaka ovira znanstvenemu izsledovanju na polju prirodoznanstva in da največji prirodoslovci za -radit svoje vere v razodete resnice niso prišli v konflikt s prirodno vedo. Nekaj zgledov!
f Veliki matematik A. Louis C a u c h y, ki so ga mnogi učenjaki imeli za prvega matematika stoletja, je zvesto izpolnjeval dolžnosti katoličana, bil je celo vnet ud Vincencijeve družbe in je vsikdar pogumno branil katoliško vero proti napadalcem. Svojo vero je izpovedal tako: „Jaz sem kristjan, verujem , da Je Kristus Bog, kakor je veroval Tycho Brache , Kopernik, Descartes, Newton in vsi veliki astronomi, vsi veliki fiziki in vsi veliki matematiki preteklih stoletij.* Tudi sem katoličan, kakor večina njih . . . Moje prepričanje ni sad podedovanih predsodkov, am -pat globokih preiskovanj.“
gj Najslavnejšim zvezdoslovcem (astrono -monpf) vseh časov prištevamo jezuita Angela S e c c hi, ki ju ustvaril toliko globokih zvezdoslovnih razprav , kakgr jih zmore le znanstveno društvo, ne pa_ posameznik. Svetovnoznani iznajditelj tekoče elektrike, A. Volta, je bil globokoveren katoličan, ki se je v Pa-riztr brez strahu udeleževal sv. maše in pristopal k' sv. zakramentom; v Como je imel na svojo hišo obešeno Marijino podobo, ki je dal pred njo vsako soboto prižgati lučko, ob Telovi procesiji je sam krasil cesto in hišo, otrokom mesta Como je razlagal kate -kiz$m in vsak dan molil rožni venec. Tudi veliki naravoslovec A. Ampere, ki jč videl v prirodi pot k Boga, se je „klanjal pred skrivnostmi vere do tiste mej§, kakor jo je potegnila učenica — katoliška Cer-kevö“ Profesor in ravnatelj meteorologičnega osred -njega zavoda na Dunaju, I. P e r n t e r,' se je čutil na_j$voji znanstveniški časti prizadetega, če je slišal trdUev, da pravi znanstvenik ne more biti pozitivno-yeg?n, že celo pa ne katoliškega svetovnega naziran-ja.gfz navdušenja za svojo vero je ustanovil katoliš-ko.,znanstveno Leonovo družbo.
Louis Pasteur je splošno znan in priznan kolf eden največjih učenjakov. Njegova odkritja o bak-
terijah, njegove študije o boleznih vina, piva in svi -loorejk so dale zdravilstvu povsem nove smeri. Praktično vrednost Pasteurejevih izsledovanj osvetljuje izrek Huxleyev, da je z njimi francoski industriji vrnjenih 5 milijard, ki jih je plačala Francoska Nemčiji kot vojno odškodnino. Znano je, da so Pasteurjeve študije rešile francosko svilno industrijo pogina. Ta veliki prirodoslovec je bil do svoje smrti prepričan katoličan. Ko so ga vprašali, kako more po tolikem premišljevanju in študiju še verovati, je odgovoril: „Ravno, ker sem premišljeval in študiral, sem ostal veren, kakor bretonski kmet. In če bi bil več premišljeval in več študiral, bi postal veren, kakor bretonska kmetica.“
Junija 1911 je vzbudila veliko pozornost knjiga „Misli katoliškega anatoma.“ Spisal jo je pred krat -kim umrli Tomaž Dwight, ki je 27 let predaval a-natomijo na najslavnejšem vseučilišču Sev. Amerike, Harward-University v Cambridge. A uvodu te svoje knjižice piše: „Cesto pravijo taki, ki so izven Cerkve, da ne umejo, kako more biti katoličan znanstve -nik in obratno, kako more biti znanstvenik katoli -čan.“ Dwight sodi, „da katoličan umeva prirodo mnogo veličastneje, dosledneje in pametneje kot monist.“ Od prve do zadnje strani se kaže Dwight odločnega, doslednega katoličana, ki si šteje v čast, da se ukloni dognam Cerkve in nikakor noče dogem časovnemu duhu na ljubo okraj ati.
Ni ga prirodoslovnega polja, kjer se ne bi katoliški učenjaki odlikovali z izbornimi uspehi. Ce bi hoteli izsledke vernih katoliških in tudi protestants -kih prirodoslovcev iztrgati iz prirodoslovne vede, bi nastale velikanske vrzeli. Kemiki bi morali skoro vso moderno kemijo še le iznajti. Fiziki bi morali zavreči Galvanija, Voltaja, Ampereja in Faradayja. Zvezdo-slovci bi morali pozabiti na vse, kar so iznašli s Frauenhoferjevim daljnogledom. Elektriko bi morali ugasniti; saj ne moreš zaznamovati električnega to -ka, da ne bi pri mernih enotah izgovoril imena po -božnih katoličanov Ampere in Volta. Vina ne bi smeli več pasteurizirati. V zdravilstvu bi ne poznali Pelle-tierjevega kinina, v izsledovanju- bakterij bi morali zavreči vse izsledke, ki so v zvezi z slavnim imenom Pasteur.
Med vedo in vero torej ni prepada, katoliške verske resnice za znanstvenika pri njegovem izšle -dovanju niso ovira. Razvoju vede vpliv katoliške vere in katoliške Cerkve nikakor ne škoduje. Taka očitanja, kakor si jih dovoljuje o katoliški Cerkvi dr. Lotrič v svojih „Mislih o šolstvu“, so le pretveza za poskuse, da bi iztrgali Cerkvi vsak vpliv za šolo in vzgojo.
j Drugo zasedanje prek-I murskega parlamenta.
Predno vam poročam o tem^\mžn^^^^wn^ ju, naj vam,povem, kako sem prišel v Mursko Soboto. Ker še vzdržuje vaš , list svoje poročevalce na hvalevredni višini, da vanr delajo vse brezplačno iz čistega idealizma, zato vaš ’ poročevalec ni imel na razpolago letala ne avtomobila, dal bi prišel v Prekmurje, kamor ni nikake železniške zveze od naše strani. Ubral sem: zato najbližjo pot v Mursko Soboto; peljal sem se z železnico do Bučečovec, odtam pa peš skoz Vučjo vas'na brod pri Krogu, in iz Kroga naravnost v Mursko Soboto. Potreboval sem za to pot samo dve uri srednjehitrega hoda. Da sem prišel na brod, sem kajpada moral sezuti čevlje, da sem pre-
si# premislil in brez mojega prigovarjanja Šel dalje* Govoril je krepko, ognjevito, besede, kakor da bi pribijal z žeblji. Pogovor se je začel o naši opoziciji in o dolžnosti napram vladi. Izrazil sem svoje mnenje,^'da jaz ne smatram dolžnosti pokorščine do vlade za-mekaj tako absolutnega, da bi se pod nobenim pogojem ne smelo ostaviti tudi z aktivnim uporom, ter pričel razlagati, kako jaz umevam nekatere stavke iz sv. pisma. Svoje mnenje sem povedal jasno, a ven-dad nekoliko previdno, ker nisem hotel izzvati pole * mike ž njim in mu kvariti dobrega razpoloženja. A onaini pade v besedo tako krepko in odločno, da me je -kar osupnilo. Omenil je tudi znani citat sv. Pavla in '/rekel, da, ako bi on živel v razmerah, kakor živi-moemi, ne samo, da ne bi priporočal, naj bomo po -korni taki državni oblasti, ampak bi sam prvi pozval k odporu. Ko je prišla beseda na razna preganjanja in *šem mu povedal nekaj slučajev zavednega in pogumnega obnašanja naše mladine, mu je obstala beseda, zdelo se mi je, kakor da mu je zatrnilo duha temna slika, ustavil je korak, pogledal kakor proti zeleni gori, iztegnil krepko roko in opazil sem, kako je ^otel skriti pred mano, da si je z rokami obrisal OČiU v „
Obrnila sva pogled v prihodnost in se začela pvarjati o ureditvi naše bodoče države, ki je le -pred nam še zavita v megleni sen. Nemci so še jijali takrat vso svojo bojno moč in v marsikate -rilk krogih je še vladalo prepričanje, da prodro do Pamza. Krek je s popolno sigurnostjo računal z zmago, antante in z našim zjedinjenjem s Srbi. Naši takozvani trezni politiki kaj takega, tudi če so slutili, niso marali razodeti niti v najožjem krogu. Rečem mu, da sem ravnokar bral njegov najnovejši spis v neki nemški reviji, kjer razpravlja vprašanje:	Kako bi
Av^rija morala rešiti jugoslovansko vprašanje in o-meijjil, da se mi to zdi nedosledno. Ako je prepričan, da |e v Avstriji naše vprašanje ne bo rešilo, je tudi brezpredmetno, delati take načrte. Moj ugovor ga je za Trenotek osupnil, potem pa je odvrnil nekoliko v
zadregi: „Hotel sem samo povedati, kako bi bilo mogoče vprašanje rešiti;in povdariti, da je njihova po-reba, ne pa naša, da to store.“ Bila je tudi v tem slučaju ista prikazen,, kakor sem jo opazil na Kreku večkrat: Razdvoj med idejo in činom. V ideji je viel, kako se bo vprašanje rešilo, v ideji je bil na po-olnoma jugoslovanskem revolucionarnem stališču, a ni se mogel odločiti do čina in je še v zadnjem letu svojega življenja delal načrte, kako bi se dalo naše vprašanje rešiti legalnim potom, dasi ravno je vedel, đa je to izključeno. Kaj bi bilo, ako bi on ob izbruhu vojske šel v tujino, stopil na čelo jugoslovanskega odbora in bi se vrnil s slavo ovenčan domov, ali pa bi mi sedaj romali polagat naše domače cvetje na nje -gov grob v Ženevo ali v Pariz? A kaj ugibati, kako bi bilo, kar se ni zgodilo.
Tu pripomnim nek dogodek iz poprejšnjih ča -sov. Nekoč je Slovenska Ljudska Stranka precej močno koketirala s hrvaškimi frankovci in dvignila ž njimi skupni prapor trijalizma. Pri priliki omenim dr. Kreku, ki je hodil doli na Hrvaško, da se mi zdi to jako nepraktično, ker je trijalizem popolnoma neiz-vršljiv. Zanj bi bilo treba pridobiti dunajski dvor, državni zbor na Dunaju in v Pešti ter soglasje Nemčije, kar se pa ne more nikdar izvršiti. „Jaz sem sam povedal frankovcem, da so največji osli“, odvrne mi Krek, „ker imajo popolnoma revolueijonaren program, a ga hočejo izvršiti popolnoma legalnim potom.“ Mene je to osupnilo in takrat se mi je zdelo nedosledno, a pozneje sem pa izprevidel, da je za njega koketiranje s frankovci bilo samo sredstvo, da se med nami in Hrvati propagira narodno edinstvo. Kako se bode to edinstvo izvršilo, je slutil že takrat
Začela sva govoriti, kako bodemo organizirali novo državo, omenil sem, da bo nastalo vprašanje, če federalizem ali centralizem. „Samo centralizem“ , mi odvrne odločno. „Vsak federalizem je reakcijonar-stvo.“ Pozneje sem o tem razmišljal in iskal vzgledov v zgodovini. Vsi reakcijonarni plemenitaški upori zoper vladarje in državo so stali vedno v znamenju so-
bredel čez gleženj globoko Murino postransko strugo. Vstavil sem si pri tem brodu najboljši „punkt* za most čez Muro, ker je obrežje visoko. Kot dokaz zato so navedli dejstvo, da je prišel k temu brodu baš v tem trenotku voz obložen z opeko iz križevske opekarne, namenjen v Bukovce, kamor bi Imel'bližje čez brod pri Veržeju, Moral pa je napraviti, ta velki o-vinek, ker je bil brod pri Veržeju nepristopen za vozove vsled dežja ene same noči dne 21., septembra t,
1. Brod med Vučjo vesjo in Krogom pa je vozil vedno naprej. Obljubil sem dobrim prekmurskim mlinarjem, dai.v časniku pohvali rri broil pri Krogu in s tem opozorim nanj inženirje.
Zborovanje narodnega sosveta civilnega komisarja za Prekmurje v Soboti, dne 2. oktobra t. 1. je bil v resnici nekak parlament. Napravil je pri tej svoji eni seji več kakor parlament v Belgradu v treh mesecih. Sejo je otvoril in z veliko spretnostjo vodil civilni komisar, dr. Lajnšič. Pozdravil je zlasti poverjenika za socijalno skrbstvo, g. Prepeluha, ki je prišel v imenu deželne v-lade v Ljubljani. Med zborovanjem sta prišla k civilnemu komisarju tudi dva zastopnika finančnega ministrstva iz( Beograda. Nav-* zoči so bili tudi skoro vsi višji' uradniki slovenskega Prekmurja. Narodni sosvet jej bil polnoštevilno zastopan, tako da je bila dvorana Dobrajeve gostilne skoro premajhna. Udeležilo se' je seje več katoliških duhovnikov iz Prekmurja: župnik Klekl Jože iz Cren-šovec, župnik Kuhar iz Beltinec, župnik Sakovič iz Turnišča, župnik Perša in Pečarovec, kaplan Uejka iz Beltinec ter evangelski pastor Adam Luter iz Pu-cmec. Navzoči so bili tudi nekateri prekmurski učitelji, katoliški in evangelski.' In kako pogumno in odločno so vsi, nastopali pri izproževanju svojih misli, tudi celo preprosti kmetje. Človek je dobil vtis visoke inteligence.
Dnevni red je bil jako dolg. Seja je trajala nad štiri ure. Najprej; so se izvolili razni odseki, ki imajo nalogo, da pregledajo seznam novo voljenih ali i-menovanih županov (gerentov), ki bodo predloženi ljubljanski vladi v potrjenje. Bila, je pri tej točki že živahna debata med g. Lutrom in g. Škafarjem, posestnikom iz Beltinec o načinu volitev teh županov. Druga točka je bila uprava Prekmurja v političnem oziru. Sprejel se je predlog, da naj bo,za celo Prekmurje eno samo okrajno glavarstvo s sedežem v Murski Soboti. Stalna ekspozitura pa bo v Dolnji Lendavi, Cankovi in v Križevcih pa bota vsak drugi čeir-tek uradna dneva, kamor bo prihajal uradnik iz Murske Sobote. Pri tej upravi so se popolnoma odstavili prešnji madžarski notarjaši, ki so bili posredovalci med glavarstvom in občino, nekaki občinski jerobi. Ti notarjaši so vodili tudi matrike. Vodstvo matrik se zdaj odkaže zopet cerkvenim predstojniš-tvom vseh verstev. Zakon se tudi naprej ne bo več sklepal pri notarjašu, ampak v cerkvah, kakor v Sloveniji. V teni1 so bili vsi zborovalci popolnoma edini; govorilo je več kmetov ter župnik Sakovič in pastor, Luter. O šolah v Prekmurju, je poročal g. nadučitelj Cvetko iz Vučje vesi, ki je pregledal vse šole na Prekmurskem. Za šolstvo se je izvolil okrajni šolski svcb Debata je bila jako živahna o učnem jeziku v ljudskih šolah. Da mora biti slovenski, je bilo vsem jasno. Vendar se je povrh še zahtevalo od več strani, da se mora v začetnih šolskih letih na vsak način učiti tudi prekmurščina, narečje panonske slovenščine. Ce ni učnih knjig, v tem oziru, naj se nemudoma priredijo čitanke s tem, da se transkribirajo književne slovenske čitanke. Prvi gimnazijski razjed se otvori v kratkem v Soboti; meščansko šolo v Soboti mislijo tudi kmalu otvoriti in mogoče tudi v D.olj-
II '	:... vniTi f	'
cijalnega in kulturnega nazadnjaštva. V resnici so dandanes federalisti okrajni komunisti, ki stoje pod sugestijo neizvršljivih teorij ali pa pristaši nazadnjaškega fevdalnega sistema. Država, ako hoče biti, zdrav organizem, mora biti urejena centralno in celo Zedinjene države so prežete enotnega duha in urejene v. enotnem sistemu.
Tako sva se razgovarjala, korakajoč gori proti Kalu, dokler ni postala pot tako strma, da v resnici ni mogel več. Obstal je, me ustavljal in se slednjič poslovil in meni se je zdelo, kakor da mu je težko, da ne zmore z mano dalje čez goro, čez življenje do onih bregov, kjer se razgrinja pred nami v megleni raz -dalji nebo svobode in vstaja zarja narodnega zjedin-jenja. Ni me izpustil, dokler mu nisem dal besede, da pridem zopet v St, Janž in ostanem tam nekaj tednov in potem opišem, kako naš dolenjski svet zeleni, poje,* raste, vstaja.
Dal sem mu slovesno besedo in jo res hotel izvršiti. Od tedna do tedna, od dne do dne sem iskal prilike, da se odtrgam od svoje službe in grem na Dolenjsko. Ko sem slednjič dobil priliko, sem prišel v Ljubljano na Krekov pogreb. Ko je odpadlo perje, po-žoltela njiva, utihnilo petje po gozdih, je tudi Janez Krek zatisnil oči. Umrl je med ljudstvom, ki je kakor težko kje drugje bilo sprejemljivo za ideje narodne svobode, zjedinjenja, vstajenja, ki so tako globoko prevevale Krekovo dušo. Morda je bila ta pesem svobode in vstajenja zveneča iz priprostih dolenjskih src, ki je v zadnjih časih življenja vlekla Kreka v prijazni St. Janž.
Z njegovo smrtjo je množica ostala, kakor mo -gočna narodna himna, so korakale tisočere množice za njegovim pogrebom, himna vstajajočega ljudstva je zaorila v St. Janžu, se razlegla od griča do griča gori do bele Ljubljane, naše ljudstvo je razumelo glas krvi naših mučenikov, bila je v resnici himna vstaje-j nja, ki se je zapela takrat in pričarala v življenje, j kar je bilo poprej tako čisto nejasno skristalizirano % I ideji Janeea Kreka.
m i Lendavi. Misli se tudi na kako kmetijsko Solo v Soboti ali v Beltincih, kjer so potrebne stavce v gradu na razpolago. Dalje se je izrazila želja, da som-boteljški škof, grof Mikeš, imenuje za svojega namestnika v Prekmurju, prekmurskega rojaka msgr. dr. Pr. Rogača, ki je dosedaj ravnatelj Škofijske pisarne v Sombotelju. Pri točki o' mostih in železnicah je zagovarjal most in železnico skozi Veržej g. sodnik Fric; g. Kukovec iz Ljutomera se je v obče izradi za Veržej, vendar nekoliko nižje Veržeja, gsp. nadučitelj Mavrič pa je govoril zaizvezo z Radgono. Najprej se naj napravi most pri Veržeju, to je bil končni vzklik vseh. G. Prepeluh je govoril v imenu ljubljanske vlade, da je Prekmurje stvarno Že defini-tivno naše, formalno še pogodba z Ogrsko ni podpisana, ker Ogrska nima prave , vlade. Rekel je o Radgoni, da je konferenca izrazila željo, naj se od Radgoni zmenita Avstrija in Jugoslavija med seboj. S pametnim razgovorom še torej Radgono lahko dobimo. Razpravljal je tudi o invalidih,! o podporah itd. Glede aprovizacije je bila občna tožba, da se strašno tihotapi, in da vojaštvo ničesar ne stori proti temu. Vojaško poveljstvo bo moralo natančno preiskovati vse delikte,, ki so se izvršili v tem oziru. Civilni komisar je izjavil, da dobi vsak, ki'ugrabi tihotapca za nagrado polovico plena. G. Strekelj iz Goriškega je podal načrt za razdelitev veleposestev. Vsak bi smel imeti samo 200 ha, kar je več se bo razdelilo. Glede aprovizacije je še samo ena pritožba: tobaka nii .tipajmo, da bo tudi ta kmalu prišel v Prekmurje. H koncu je izjavil g. dr. Lajnšič, da bo moral radi o-slabijenega zdravja kmalu oditi iz Prekmurja, kar jo vzbudilo občno obžalovanje, ker si je v teh dveh mesecih pridobil zaupanje in udanost vsega Prekmurja.
Politični pregled,
Kriza. Protič je: dobil :o'd regenta Aleksandra naročilo, da sestavi novo vlado. iTo nalogo je tudi sprejel. Trudil se je sestaviti koncentracijski kabinet. ISeveda demokrati in socialisti so odrekli sodelovanje. Kaj je njim za državo, kaj se brigajo za domovino , ki je v velikih težavah! Da le sami sedijo pri koritu in pospešujejo še naprej korupcijo! Za drugo jim ni mar. Ker Protič ni mogel tekom 48 ur sestaviti kabineta, je vrnil Aleksandru svoj,mandat. Regent je na-|o poveril nalogo sestave nove vlade Trifkoviču. Tudi ITrifkovič se je trudil za koncentracijski kabinet. Demokrati pa .so odklonili vstop v Trifkovičevo vlado . ‘Socialni demokrati tudi ne bodo stopili v ta kabinet, vendar so izjavili, da glede kvoruma ne bodo delali nobenih težav. Isto so zatrdili tudi Crnogorci. Pri sestavi kabineta so sodelovale samo opozicionalne stranke. S pomočjo opozicije je nato sestavil Trifkovič kabinetno listo, ki bo predložena regentu v podpis. Iz protiva demokratov pri tvorjenju tega kabineta pač jasno vidimo, kdo da je oviral in bo vladne posle — demokrati, ki so slabše nego socialisti. So pač kakor kujavi otrok.
Naš novi kabinet. Predsednik ministrstva: 'Trifkovič (radikalni disident). Zunanje zadeve:
'Trumbič (izven strank). Finance: dr. Velizar Jankovič (radikalec). Notranje zadeve: Stojan Protič (radikalec). Pravosodje: dr. Pines (iz Medakovičeve skupine). Promet:	dr. Ante Korošec (Jugoslovanski
klub). Zgradbe: dr. Joža Jovanovič (radikalec). Prosveta: dr. Trifunovič (radikalec). Verstvo: dr. Franco Jankovič (Jugoslovanski klub). Agrarna reforma: *lr. Ninčič (radikalec). Konstituanta: dr. Polič (Narodni klub). Trgovina: dr. Stojan Ribarac (Naprednjak). Vojna, in mornarica:	General Hadžič (izven
strank). Pošta in brzojav:	dr. Drinkovič (Narodni
klub). Socijalna oskrba: dr. Spaho Mehmed (musli man). Zdravstvo:	dr. Miletič (radikalec). Prehrana
in poljedelstvo: dr. Ivan Krnic (Narodni klub). Sume in rude: Vuličevič (radikalec).
Naša vlada je prepovedala vsak izvoz iz našega kraljestva v Rumunijo. Vsa, tozadevna izvozna dovoljenja, izdana trgovcem, so s to naredbo neveljav -na. Vzrok te prepovedi, ki vzbuja veliko nevoljo med trgovci, je, ker zadržuje Rumunija veliko železniškega blaga, ki je odločeno za našo kraljevino.
D’Annunzio dela priprave, da zasede vse ozemlje, ki bi naj pripadlo svobodni državi Reki po odredbi mirovne konference,
Laška letala širijo po Dalmaciji D’Annunzijev oklic, da ima dovolj čet, da lahko zasede Split in Dalmacijo do Kotora.
Tlttonl se je podal v Pariz, da izposluje reši -tev jadranskega vprašanja, da bi se poravnal reški spor mirnim potom še pred volitvami.
Odposlanstvo transportnih štrajkarjev na Angleškem je imelo razgovor z Lloydom Georgejem. Železničarji so odklonili posredovanje in razsodišče vlade, stavka se nadaljuje.
Tedenske novice.
Himen, četrtega oktobra t. 1. je poročil ob
11.	uri č. g. prof. dr. Anton Medved v baziliki č. o. frančiškanov v Mariboru ženina dr. Sreč-kota Lebarja, zdravnika iz Slov. Bistrice, sina dr. Lebarja iz Križevcev, z nevesto gdč. Ljubico Marinovo, hčerko profesorja St. Marina v Mariboru. Za priče sta bila ženinu nevestin brat dr. Viko Marin, zdravnik v Mariboru in nevesti njeni svak, Ferdo Kocuvan, davčni nadupraviteljj
v Mariboru. Novoporočencema želimo najslajše sreče v isti obilici, kakor je njima želel dr. A. Medved v prekrasnem in ginljivem govora pred oltarjem.
Poroka. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. se je dne
29.	septembra t. 1. poročila nadučiteljeva hčerka gdč. Bogomira Kranjc, bivša organistinja in cerkvena pevka, z g. Leopoldom Pečarjem, železniškim uradnikom in posestnikom v Rimskih Toplicah. Bilo srečno!
Dr, Lovro Pogačnik je umrl v nedeljo ob 5. uri popoldne. Pogreb bo v sredo.
ßöOli Zböf društva „Dijaška kuhinja“ v Mariboru bo prihodnji petek, dne 10. t. m. ob pol 8, zvečer v restavraciji Narodnega doma. Vsi udje se s tem iskreno vabijo Odbor.
V Irn.-šk. dijaško semenišče so bili letos na -novo sprejeti: Drvodel Alojzij iz Javorja na Koroškem v VII., Bakan Stefan, Horvat Ivan in Kolenc F. iz Turnišča v Prekmurju v V., Voršič Josip v VI. in in KrošI Anton iz Brežic, Muhič Josip iz Velike Nedelje, Pušenjak Rnpert iz Sv. Lovrenca na Pohorju, Stangl Valentin iz Loke, Sehöndorfer Josip iz Starega trga in Trstenjak Matija od Sv. Petra pri Radgoni v II. razred.
Slovenščina v stolnici. Včeraj res ni bilo v stolnici nobene slovenske pridige — je torej nekdo slovenščino postavil pred cerkveni prag. Veliko Slovencev je bilo v cerkvi, tudi milo slovensko petje se je zjutraj pred pridigo razlegalo po cerkvi — priča kovali so besede božje v svojem domačem jeziku, pa ni je bilo. Z nevoljo so Slovenci zapustili cerkev in ostali brez pridige. Kdo pač nosi odgovornost pred Bogom za to, da dobri verni ljudje ne morejo priti do božje besede v razumljivi materinščini. Kolikor nam je znano, so Kristusovi apostoli lomili kruh božje besede vedno v jeziku, ki so ga poslušalci razumeli; isto delajo misijonarji še zdaj pri hotentotih in dru -gih divjakih, v naši stolnici pa „moderni“ apostoli „lomijo“ božjo besedo kakor nalašč v' tujem jeziku , menda za stene, da bi jih Slovenci ja ne razumeli . Res čudno, da je ravno v naši stolnici pastirovanje zašlo na to rakovo pot. Kdo je neki kriv? Kdo nosi odgovornost ? Čigavo srce je tako prežeto nemškega , oziroma nemškutarskega duha, da nikakor ne more prenašati slovenskega ozračja?! Stari, zagrizeni naši nemškutarji so se zdaj vsaj na zunaj že otresli tega nemškutarskega duha, samo ubogo mariborsko stolnico še tlači neka nemškutarska mora, da ne more in ne sme v njo jugoslovanski zrak. A bo menda še tudi to moro kmalu odnesla čistilna nevihta! Pa ne da bi kdo rekel: Pred ulico ne bomo kapitulirali! Kajti kdor želi Boga častiti v domačem, materinem je-rziku, nikakor ne zasluži, da bi se ga nazivalo z — „ulico"!
Učiteljske pokojnine, v.dovnine, vzdrževalnine, itd., se plačujejo s 1. oktobrom 1919 potom ljubljanskega čekovnega urada. Opozarja se, da ni treba več vpošiljati pobotnic.
Brzojavne pristojbine za inozemstvo. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav se od 22. sept. naprej pri brzojavkah v inozemstvo ne šteje in ne zaračunava za vsako brzojavko po eno besedo več, kakor je dejansko število besedi in se s tem razveljavlja neka prejšnja začasna odredba, zato se pa plača za vsako brzojavko v inozemstvo poleg redne pristojbine za pravo število besedi še pribitek 3 K.
Ker se je drznil znani Urek iz Globokega ne -sramno in javno napasti čast urednika Januša Goleč, je isti vložil proti apostolu „Samostojne“ kazensko o-vadbo. Sodnija v Brežicah bo dokazala, kako je treba babji jezik malo zavirati. Gospod Urek, na — svidenje!
„Samostojni“ lažejo. Sredi meseca septembra so zbobnali znani Mahneti shod Samostojne Kmetijske Stranke v Trnovlje. Ne bilo bi vredno omenjati tega shoda, ko bi v nekem oziru ne pokazal velike samo -stojnosti govornikov. Prežvekalo se je marsikaj neumnega. Zato je bilo potrebno zabeliti vse te neslanosti r debelo lažjo. A tudi to se je ponesrečilo, tako da je postala cela stvar še bolj neokusna in neprebavljiva. Manjkalo je dokazov za potrebo razdora in zmanjka-o je pritožb zoper KZ. Zato so natvezili govorniki tukaj svojim poslušalcem grozno razkritje: „Duhovniki se delajo kmetom sicer prijazne, a v resnici so proti kmetu. Cujte in strmite! Celo ŠOletni g. kanonik iz Noveeerkve in vojniški g. župnik, o katerih vedo ljudje samo dobre stvari povedati, sta se pred kratkim skrivoma skupno „vkradla od doma.“ Peljala sta se naravnost v Beograd ter prosjačila pri vseh minist -rih in celo pri prestolonasledniku, naj se za kmete zopet tlaka „gor spravi.“ Kakšni morajo biti torej še drugi! Samo govornikom Samostojne gre menda za -sluga, da so preprečili to strašno nesrečo. Mimogrede omenjeno, se je g. kanonik Gregorec celo svoje življenje — med tem tudi 15 let kot poslanec na Dunaju — boril za narodne pravice in gospodarsko svobodo slovenskih kmetov in je sedaj zaslužni Nestor vseh slovenskih prvoboriteljev. V svoji sivi starosti se raduje narodne osvoboditve in si želi še samo to, da bi učakal tudi one srečne dni, ko se bo otreslo slovensko ljudstvo tudi vseh laži in neumnosti liberalcev. — Ker so bili med poslušalci celo tako „samostojni“ backi, ki so vse to verjeli, se torej ni čuditi, da so go -vorniki dobili par pristašev. Zavednim kmetom pa je bila neumnost predebela; obrnili so se s studom od ljudi, ki so samostojni samo v lažeh.
Zlobno poškodovanje proste napeljave mestnega električnega podjetja. Pri pregledovanju proste elek -trične napeljave od strani magistratnih organov se je ponovno dognalo, da je na drogovih te napeljave ve-jliko število porcelanastih' izolatorjev pobitih ter se o-
pravičeno sumi, da povzroča to škodo šolska mlalina z lučanjem kamenja. Posebno veliko število razbitih izolatorjev se je opazilo na prostovodni progi, ki je speljana od vojaške višje realke do mestne vodovÖäne strojarne, oziroma do Uhlandove in Žitne ulice. S tem zlobnim pobijanjem dragocenih izolatorjev seypovzroča mestu ne samo občutna škoda, ampak preti vsled tega tudi velika nevarnost, da se bode mhral pozneje električni obrat, katerega vsakdo že tako zeljno pričakuje, sploh ustaviti, ker je dobava novih i-zolatorjev v današnjih razmerah z ve.ikimi težkočami zvezana, če ni že danes sploh izključena. Vsled toga se naproša vse občinstvo, kakor tudi orožniške ' in mestne policijske straže, da vsakega, ki ga zalotijo pri lučanju kamenja na izolatorje, takoj primejo in 'Odvedejo na bližnjo orožniško ali policijsko stražno postajo, da prejme svojo zasluženo kazen. Tudi vsa šolska vodstva se naprošajo, da njihovo šolsko mladino primerno opozorijo o težkih posledicah tega zlobnega početja.
Konjski sejin. Dne 13. oktobra se vrši v Grap-štanju na Koroškem velik konjski sejni, posebno 'za žrebeta. Interesenti se opozarjajo, da prihajajo tu na prodaj toplokrvni konjipolnokrvne angleške pasme. Prijateljem konjskega športa se ta sejm najtopleje prira>-roča. Tudi pristojna vojaška oblast se zanima za pa sejm. ker se iz tega okraja novačijo najboljši remonti. Grabštajn leži ob južni železnici in je zadnja postaja pred Celovcem.
Kmečka Zvezam
Shodi Slovenske Kmečke Zveze v nedeljo, dne 12. oktobra: po rani sv. maši: Sv, LAN-nav Slov. gor. (dr. Juvan in Zebot), Sv. Benes-d i k t v Slov. gor. (dr. Leskovar), popoldne po večernicah: St. Lenart v Slov. gor. (dr. Leskova*, dr. Juvan in Zebot). — V Posavju 6—10 shodov. Vspored v prihodnjem „Slovenskem Gospodarju.“ 4-Zaupnike KZ prosimo, da agitirajo med ljudstvom za obilno udeležbo.
V i d e m o b Savi. Shod KZ je bil lepo obis*-kan. Navzoči so bil inajodličnejši možje cele župnijek Predsedoval je župan Miha Planinc. Govorila sta: kmet Ivan Hlebič in urednik Zebot. Ustanovil se je krajevni odbor KZ. Predsednik odbora je župan Planine. Možje — zaupniki bodo razširili organizacijo KZ po vsej župniji. Posavje ni izgubljeno! Imamo fr* dlicne somišljenike! Le dela je treba!	r,s
■GLEDALIŠČE.
Gledališke v e s t I:i IV torek se vprizori ža abonement A-2 Finžgerjeva ljudska zgodba „Veriga:** Razdelitev vlog je ista kot pri primijeri. V četrtak, SL
oktobra, se vprizori velezabavna burka Schönthana: „Ugrabljene Sabinke“, na abonement B-2. V najveBji damski vlogi nastopi Štefanija Dragotinovičeva, ki Šfr kot profesorjeva soproga prvič predstavi v glavni vlogi mariborskemu občinstvu.	A
Gospa Dragotinovičeva je bila dolgoletna članica slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, jfr delovala, potem na slovenskem gledališču v Trstu ih na hrvaškem narodnem kazalištu v Osijeku ter bila zadnja leta redna članica kr. hrvaškega zemlj. kazališta v Zagrebu. V ostalih glavnih vlogah nastopijo:, Berta Bukšekova, Katica Petkova in končno Viki Podgorska, gojenka letošnje mariborske dramatične šole; ki je brezdvomno zelo talentirana. Gdč. Podgorska igra naivno vlogo profesorjeve hčerke Pavle. Izmed moškega osobja sodelujejo v slavnoznani figuri gledališkega ravnatelja Emanuel Strizeja, Valo Bratina; dobrodušnega profesorja Goliča poda g. Pavel Rasber-ger. V ostalih večjih vlogah sodelujejo g. Fran Gregorin, Miloš Vauhnik in Gustav Sterniša. Režijo igf re vodi g. Valo Bratina. Predprodaja vstopnic že odi pondeljka naprej.
V nedeljo popoldne se igra ob znižanih cenah prva lj.dska narodna drama „Tugomer“, nakar se o-pozarjajo vsi okoličani in vsi tisti, ki si žele isto še videti, da si pravočasno oskrbe vstopnice, koje se dfr-be od pondeljka naprej v gledališki dnevni blagajni «v. Grajski ulici 27. Prvovrstna igra	je	dosegla	do	sedai
vedno popoln uspeh.	n
■	'C
Prireditve.	?
-	"V. •:	•	:	‘	'	!£
V nedeljo, dne 12. oktobra:	9
Veliki ljudski tabor v C a B u rd n se vrši v ne* deljo, dne 12. oktobra, ne pa, kakor se je to prvič poročalo, v nedeljo, dne 5. oktobra. Začetek' tabora oB 9. uri dopoldne. Korošci, pridite vsi na to veliko nfr* I rodno manifestacijo! Vsa društva po,širni Sloveniji 1 naj bodo zastopana. Pokažimo, da so želje Korošcev, I naše želje, da čutimo ž njimi. Vsi dne 12. oktobra v
I Labud! — Dne IS. oktobra se vrši pri Veliki Nedelji velik dekliški in ženski tabor. Spored: ob pfrl 10. uri dopoldne pridiga za Marijine družbe in slo-vesna sv. maša. Po maši zborovanje zunaj cerkve . Popoldne po večernicah priredijo domača društva igro s petjem in godbo. — Gospodarsko bralno društva v Sv. U r b a n n pri Ptuju priredi v nedeljo, dno 12. t. m., popoldne ob pol treh na dvorišču g. Simoniča igro „Deseti brat.“ — Katoliško izobraževalna društvo v Framu priredi dne 12. t. m. veselico in &»-* ro „Domen“ v gostilni Turner.
Potrti globoke šalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče, stric, tast, stari oče itd. gospod
Marita Hupale
poaest&tk na, Sp. Bregu, 5>- letni ud eb&lns-fee^a zastopa, ferajaega fiolskeg1 a «t , aerk-vensga odbora na Hajdlau itd.
Ob nesrečni nsodepolni smrti najdražjega moža, očeta, tasta, svaka, starega očeta, strica itd. gospoda
Hala naznanila.
Boj griži!
1657
Proda «ei	Službe s
Proda se
dvonadstropna hiša
Bsfelfi, ki zna priprosto kukati iu razume tudi svinjerejo, sprejme takoj prOti dogovorjeni plači J. Böhm, mlinar v Framu. 1682
17 let stara, Lessingova ulica 29, kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hiše mod Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvu lista. )	1611
Hlinskg sita (pajtljl)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini	^
JL ČADEŽ, Ljubljana, Kolcdvors-ka Ulica 35, nasproti Tišlerjevi gostilni.	1653
Bančni uradnik (begunec) a večletno prakso, vešč v knjigovodstvu in znanjem hrvatskoga, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi stalnega na-meščenja za takoj. Cenjene ponudbe pod „Bančni uradnik“ na upravo lista.	...	1701
Pristen, domač borovničar je najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja
Robert Riehl* Celle.
Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 301 dalje.
Skladiščila živila.
Južne železnice v Mariboru
Fmno Jožefova oesta 34
Gospodarskega pristava,
razume na vinogradstvo in po— ! Ijedelstvo ter je podanik SHS išče I ravnateljstvo vlastelinstva Varaž-j dinske toplice (Hrvatska). 1710
I potrebuje bučno olje, krompir, fižol, grah, svežo zelje, I sveže iu suho sadje in druge kmetijske pridelke. I Ponudbe se sprejmejo pismenim ali ustmenim potom. Za-!	željeni so posebno stalni dobavitelji.	1716
2 Skoro novi dolgi suknji, primerni za kakega duhovnika, 1 moški plašč, 1 pisalna miza ter svetilka se prodajo. Vprašati pri Bučar, Mlinska ulica 22, Maribor.	1725
Gramofon za gostilne ozir. družine z 26 ploščami, še v dobrem stanu se proda. Izye se pri Šte-fsn Eepič, Sv. Andraž v Slov.
1726
Dve kozi, 1 banja za kopanje, okna za gnojne gredice, prevlake, 4 kolesni ročni voziček, kosa, miza na prodaj pri Miklavcu, Koroška cesta 81, Maribor, 1733

Proda mm
Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme proti dobremu plačilu pri dr. Sirk, Limbuš.	1719
Perfa&tna kuharica, ki zna tudi dobro gospodinjiti, želi službo v župnišču pod šifro „Jugoslovanka 1728“.
Sodarja, dobro izvežbanega v kletarstvu, sprejme takoj Franjo Čuček, vinotržec v Ptuju. 1733
Zobozdravnik
dr. Franc Karlin,
Poštena, zdrava in močna kmetska deklica v starosti 20 let, bi se rada šla knhat učit v kako večjo gostilno ali hotčl v Mariboru. Naslov v opraži lista. 1737
bivši asistent profesorja Metnitza a na Dunaju, se je preselil v Maribor in ordinira od 8. t. m. naprej. Grajska ulica (Burggasse) 9, v hiši Wögerer. od Va 9—12, Vg 3 (Va 15)—5 (17). uto
krasno posestvo v bližini Ptuja obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pašnikov in gozda v skupni izmeri 35 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popol-ma arondirano, na njem se redi lahko 20 glav goveje živine. Povpraša se pri Posojilnici v Celju (Narodni doin).	1738
Lepa omara se proda. Mlinska ulica 5.
Maribor,
1723
Kuharico, ki zna samostojno kuhati, perilo iikäti, iz poštene hiše sprejme pod najugodnejšimi pogoji gospa Karolina Fric, Maribor. Glavni trg, prodajalna obuval/	1717
Naznanilo.
Raznai
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva
otvorila v Ormožu trgovino Wa mešanim blagom
dreknu ter špecerijskim, kolonijalnim
'na
Pouk v francoskem in češkem jeziku po direktni moderni metodi za odrasle iu otroke. Priglasiti se je v Badlgasse 9, Maribor, med 5—6 uro popoldne. 1703
Elegantno salonsko pohištvo, frak z žilejem, matrace iz žime in različno se proda. Maribor, Gosposka ulica 56-11, vrata 7.	1722
Gospodična sprejema izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 85, Maribor, branjarija.	1707
,Vposlano(i
blagom,..deželnimi pridelki, vinem in žganjem na debelo.
V zvezi s prvovrstnimi tu* in inozemskimi tvrdkami bodeva v položaju postreči vedno z dobrim blagom in nizkimi cenami. Zagotavljajoča točno in solidno postrežbo se za obilen poset ter eenj. naročila najtopleje priporočava in beleživa z 1727- 478 odličnim spoštovanjem
Polak & Kopitar.
Dovoljujeva si naznaniti, da sva prevzela dae
1«	t* i*
restavracijo pri klavnici.
Poskrbela sva ?& izborna stara in nova vina, za izvrstno domačo kuhinjo in bodeva tudi v vsa* kem drugem ozira conj. gostom kar n&jskrbneje postregla. Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporočava !
liso Unici in Ernest Birtii.
NAZNANILO!
Naznanjam cen j. občinstvu, da sem
1, @kt©fefO§fl 1.1. prevzel
KÄYÄRNÖ „PROMENADE“
1724 Prizadeval si bom, da bom cenj. 224 gostom točno in solidno postregel.
Za obilen obisk se priporoča AntOll PoŠ, najemnik.
s e
Oznanila Union-Propagande, Zavod oglasne odprave in reklame. Maribor.
Loj, mast, olje,
lil Sjäröwi’ie* kopi vsako množino za naj-višjo dnevno eeno :
Piva mariborska tovarna za mile v Mariboru,
telefon 47,	brzojavni naslov: Milana.
Prosijo se ponudbe z vzorci, 1739—479
Ifppi se s
Bukova drva 3 vagone, suha, na dotiČBi kolodvor postavljena, kupi Blaž Rogina, krznarski mojster, Maribor, Gosposka ulica 26. 1686
kupi I. ŠKERLEC, gona.
Gornja Rad-1709
Predno si kupite briljante, zlatnino in srebrnino, poizvejte za najvišje cene pri Antonu Kiffmann, urar, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 27.	1720
Lepo oproBsljena soha se odda za dva solidna gospoda takoj v Gründelgasse 1-1, Maribor. 1734
Pekarija ali gssiiSaa se išče v najem, pozneje se tudi kupi. Ponudbe nasloviti na Jožef Jovan, Gomilica pri Ernovžu. 1735
Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25.
Martina Muzek-a
Barva Kemično	«s«
vsakovrstno blago. 1695—438—208	obleke.
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
tovarna JOSIP REICH,
MABIBOR, Gosposka ulica it. 38,
Poštna naročila se izvršujejo točno*
Odvetnik
dr. Alojz Visenjak
■v
je otvoril
odvetniško pisarno w Ptuju
v hiši g. dr. Štuheca.
460
Prevzetje brivnice!
Cenjenemu občinstvu v mestu in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Gredliča
brivnico na Tegetthoffovi cesti štev. 22.
Ob enem prosim nadaljne naklonjenosti od čenj. občinstva ter zagotavljam točno in čisto postrežbo.
dne 29. t m. oc 3. nri zjutraj po rančni in usodepolni nezgodi v svojem 79. leta mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se je vršil dne 1. oktobra ob 3. uri popoldne od biše žalosti na Sp. Bregu na pokopališče v Hajdinu.
Sv. maše-zadušnice se bodo vse te dni brale v župni cerkvi na Hajdinu. Priporočamo ranjkega v blag spomin.
Breg pri Ptuju, 29. septembra 1919. 1731	Rodbina Muzak—Struci.
izrekamo v imenu zaostalih iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in vsem, ki so mu darovali toliko lepega cvetja Prisrčna hvala čast. duhovščini, okrajnemu glavarju g. dr. Pirkmajerju, vodju okrajnega sodišča g. dr. Štuhec-a, gerentu mesta Ptuj g. dr. Senčarju, sosveta občine Breg, krajnemu šolskemu svetu in sploh vsem, ki so čutili z nami.
Breg pri Ptuju, dne 2. oktokra 1919
1732
Žalujoči ostali.
Potrtega srca naznanjamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom prežalostno vest o smrti našega predobrega in skrbnega očeta gospoda
Juriji Gosek*
posestnika, mlinarja ln bivšega dolgoletne-
TSTO0 ^LiZihvaSi.^
Ob težki izgubi našega predragega očeta
Jurija Gosak*
posestnika i. t. d.
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo čč. gg. duhovnikom za častno sprem-
ga žnpana v
Dne 27. septembra 1.1. je v 83. leta svojega plodonosnega življenja, previden s tolažili sv. vere po skoro 2 letni bolezni za vedno zatisnil svoje blage oči.
V Žičah, dne 28. septembra 1919. 1729	Žalujoči ostali.
stvo, g. župniku za gorke poslovilne
five
besede ob grobu, pevcem za ganljive žalostinke doma in na pokopališču, vsem, ki so darovali prekrasne vence in cvetlice ter spremili našega predragega ranjkega na njegovi zadnji poti.
V Žičah, dne 30, septembra 1919. žalujoča rodbina Gosak-Lančmanova.
Pran Novak, brivski mojster iz Gorice.
Brihtjafell R založnik:' Konsoroij JStrain*«
Odgovorni urednik h Vekoslav Stupam
ff lak "tiskarne as* Orala s MaeISbeu»