Letnik 1916.
173
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLII. — Izdan in razposlan 28. dne marca 1916.
Vsebina: (Št. 77—82.) 77. Ûkaz o položnih naznanilih na civilnosodnih depozitnih uradih. — 78. Ukaz o dobivanju svinjske masti, svinjske slanine in svinjskega mesa iz dežel ogrske krone. — 79. Ukaz o uravnavi prometa s hrastovo in smrekovo skorjo. — 80. Ukaz o uravnavi prometa z ježicami. — 81. Ukaz, s katerim se določajo najvišje cene za domača strojila. '— 82. Ukaz o prekinjenju postopanja ob podeljevanju patentov.
77.
Ukaz pravosodnega ministra v po-raznmu s finančnim ministrom in z vrhovnim računiščem z dne 22. marca 1916.1.
o poloinilt naznanilih na civilnosodnih depozitnih uradih.
§ 1.
§ 19 navodila za civilnosodni depozitni urad praški z dne 15. novembra 1849. 1., § 22 navodila za civilnosodni depozitni urad dunajski z dne 17. julija 1859. 1. (drž. zak. št. 144), § 25 navodila za civilnosodni depozitni , urad graški z dne 21. julija 1881. 1. (drž. zak. št. 85) in § 25 navodilu za civilnosodni depozitni urad tržaški z dne 20. novembra 1888. 1. (drž. zak. št. 177) se izpreminjajo in se morajo glasiti:
Položno naznanilo se mora vložiti v enem izvodu z dvoma rubrikama.
Položno naznanilo mora biti naslovljeno na sodišče, kateremu naj pristoji, da razpolaga s po-ložkoin, in obsegati ime, stan (obrt) in stanova-lišče položnika, natančno ozuamenilo predmeta, ki se naj položi, in namena, za katerega se po-
laga. Navesti je tudi, ali se polaga v novo maso ali v že obstoječo maso, ki jo je oznameniti.
V	rubrikah je navesti predmete, ki se naj položijo, enakoglaseče se s položnim naznanilom.
Da se lažje preskusi, ali se navedbe ujemajo, je zlasti ob položbi vrednostnih papirjev narediti séznamek predmetov, ki se naj položijo, v spisu samem in na rubrikah, kolikor mogoče, s kopiranjem.
§ 2.
Zadnji odstavek § 29 navodila za civilno-sodna depozitna urada v Brnu z dne 1. maja 1903. 1. (drž. zak. št. 105) in za Levov z dne 8. maja 1905. 1. (drž. zak. šl. 75) se izpreminjata in se morata glasiti:
Položno naznanilo se mora vložiti razen primerov § 27, št. 2, v enem izvodu z dvema rubrikama:
V	rubrikah je navesti predmete, ki se naj položijo, enakoglaseče se s položnim naznanilom.
Da se lažje preskusi,1 ali se navedbe ujemajo, je zlasli ob položbi vrednostnih papirjev narediti seznamek predmetov, ki se naj položijo, v spisu samem in na rubrikah, kolikor mogoče, s kopiranjem.	„
Uochenburger s. r.
(SloTenUch,
62
78.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razurau z udeleženimi ministri z dné 22. marca 1916. 1.
o dobivanju svinjske masti, svinjske slanine in svinjskega mesa iz dežel ogrske krone.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ 1.
Kdor namerava dobivati svinjsko mast, tolščo, slanino in svinjsko meso vsake vrste, nadalje zaklane svinje s slanino ali brez nje iz dežel ogrske krone, mora to zglasiti z obrazcem, ki se dobiva v trgovinskih in obrtnih zbornicah, v trgovinskem ministrstvu ali pri tistih oblastvih, ki jim trgovinski minister vsakčas poveri sprejemanje takih zglasil. Trgovinski minister ali oblastvo, ki ga je pooblastil za to, odloči o izročitvi prevoznic, ki so po dogovorih s kraljevo ogrsko vlado potrebne za take dobave.
Vsakemu zglasilu je pridejati navedbo, ali se namerava dobivati prej omenjeno blago iz Ogrskega ali iz Hrvaškega in Slavonije in ali se naj pošilja po železnici, po plovstvu po notranjem vodovju, po pomorskem plovstvu ali z vozom. •
Trgovinski minister more za zglasitev prejema posameznega v prvem odstavku imenovanega blaga ukreniti tudi drugačna določila.
8 2.
Tiste osebe, katerim se izroči prevoznica po § 1 tega ukaza, so dolžne same ali po odpo-šiljaču blaga:
I.	ako se pošilja po železnici:.
a)	ob oddaji pošiljatve v deželah ogrske krone v vsakem primeru zahtevati, da se železniško-uradno dožene teža blaga;
h) ob tem povodu terjati izdajo duplikata voznega lista ali vzprejemniee;
c) v vozni list in v duplikat voznega lista vpisati številko prevoznice, in sicer v razpredelku, določenem za posebne izjave;
d) duplikat voznega lista ali vzprejemnico odposlati kakor priporočeno pošiljatev c. kr. trgovinskemu ministrstvu najdalje dne po oddaji blaga;
II.	ako se pošilja po plovstvu po notranjem vodovju:
a)	ob oddaji pošiljatve na ogrski ali hrvaško-slavonski ladijski postaji v vsakem primeru zahtevati, da plovstveno podjetje, pri katerem se odda blago, da se prepelje v Avstrijo, dožene težo blaga;
b)	ob tem povodu terjati izdajo vzprejemniee (oddajnice, oddajnega recepisa);
c)	v vozni list vpisati številko prevoznice; •
d)	vzprejemnico odposlati kakor priporočeno pošiljatev c. kr. trgovinskemu ministrstvu najkasneje dne po oddaji blaga;
III.	ako .se pošilja po pomorskem plovstvu:
a) od oddaji pošiljatve na Reki v vsakem primeru zahtevati, da plovstveno podjetje, pri
katerem se odda blago, da se prepelje v Avstrijo, dožene težo blaga;
h) plovstvenemu podjetju izročiti prevoznico, ki pride vsakočasno v poštev, z držečim se kontrolnim kuponom in morebitnimi nadaljnjimi pomočki ;
IV.	ako se pošilja z vozom (tudi avtomobil o m) :
a)	v navzočnosti pristojnega kraljevega ogrskega živinozdravnika tehtati blago, ki je določeno, da se pošlje v Avstrijo, in mu izročiti prevoznico, da vpiše dognano težo blaga zadaj na osnovnem listu in na kontrolnem kuponu 1er da prevzame kontrolni kupon;
b)	osnovni list prevoznice, ki ga je dobil nazaj od kraljevega ogrskega uradnega živinozdravnika potem, ko je vpisal težo, najdalje v 5 dneh vrnili osebno ali s priporočeno pošiljatvijo tistemu oblastvu, ki je izročilo prevoznico.
§ 3.
Ne rabljene prevozniçe jé, v 3 dneh po preteku njihove dobe veljavnosti vrniti trgovinskemu ministrstvu osebno ali s priporočeno po-šiljatvijo.
§ 4.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza ter vsako zlorabo z izročenimi prevoznicami kaznuje, ako se ne kaznuje kazenskosodno, politično oblastvo z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom *lo 6 mescev.
§ 5.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Z istim časom izgubi mçc ukaz trgovinskega ministrstva \ dne 13. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 366), ki je bil dan v moč z ministrstvenim ukazom z dne 15. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 370).
Hohenlohe s. r.	Zenker s. r.
Spitzni filler s. r.
79.
Ukaz trgovinskega ministra v po-raziimu s poljedelskim ministrom in ministrom za deželno bran ter v soglasju z vojnim ministrom z dne 24. marca 1916. 1.
o uravnavi prometa s hrastovo in smrekovo skorjo.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274), se, razvcljavjaje minisfrstveni ukaz z dne 24. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 299), zaukazuje tako:
8 I-
Hrastova in smrekova skorja (zdrobljena ali nezdrobljena) se sme spravljati v promet le po določilih tega ukaza.
§ 2.
1.	Posestniki gozdov in tisti, ki imajo pravico sekati les, smejo vsakomur prodati skorjo, ki so jo dobili v svojih ali za posekanje pridobljenih gozdovih, in vsakomur prepuščati, da rabi skorjo.
2.	Kupovati skorjo, da se prodaja zdrobljena ali ne zdrobljena, ter kupovati čreslo, da se prodaja, je dovoljeno le tistim osebam, ki so se že v letu 1915. obrtniško bavile s to trgovino.
Kupčevalci s skorjo in čreslom smejo svoje zaloge skorje in čresla, preden so jih po predpisu §§ 3 in 4 tega ukaza ponudili središču za kože in usnje d. d., da jih kupi, prodajati in dobavljati le firmam, ki jih je ta družba posebej pooblastila za to nakupovanje.
3.	Izdelovalci usnja ne smejo skorje in čresla od kupčevalcev niti kupovati niti dobivati.
Izdelovalci usnja smejo oddajati skorjo in čreslo le izpolnjujé predpise § 6 tega ukaza.
§ 3.
Vsak posestnik zalog hrastove in smrekove skorje ali čresla mora od 15. dne maja 1916. 1. počenši 15. dne vsakega mesca ponuditi v nakup središču za kože in usnje d. d. na Dunaju tiste zaloge skorje in čresla, ki jih je v prejšnjem mescu izdelal ali dobil in jih do dneva ponudbe ni prodal drugam po določilih § 2, t. 1 in 2.
Od tega predpisa so izvzete zaloge skorje in čresla, ki so v državni posesti.
Za izdelovalce usnja veljajo posebni predpisi § 5 tega ukaza.
Zaloge skorje so zavezane omenjeni dolžnosti ponudbe brez ozira na to, ali ležč še v gozdu ali so že spravljene iz gozda.
Dobavne obveznosti, ki jih je kupčevalec s skorjo ali čreslom prevzel, preden je dobil ta ukaz moč, nasproti drugim kupcem nego središču za kože in usnje d. d. in firmam, ki jih je središče pooblastilo za skupljevanje skorje in čresla, ga ne odvezujejo dolžnosti ponudbe.
§ 4.
Ponujati se mora po ceni, ustrezajoči ustanovljenim ajvišjim cenam.
Za ponudbe je porabljati predtiske, ki jih je založilo srediSče za kože in usnje.
Ponudbe je v predpisanih rokovih odposlati imenovani družbi po pošti priporočeno. Družba mora ponudniku povrniti poštnino.
Ponudnik je vezan na svojo ponudbo 21 dni, ki jih je računih od dneva, katerega se odda ponudba na pošto. Ako mu v tem roku ne dojde družbina izjava o sprejemu, more svobodno razpolagati s ponujenim blagom.
Ako družba sprejme ponudbo, mora v 14 dneh po nje sprejetju odredih zaradi izročitve blaga. Prodajalec mora čim preje spraviti blago v stanje, da se more poslati, in ga potem ustrezno odredbam družbe na njene stroške brez odloga odposlati na mesto, ki ga oznameni družba. Za kraj izpolnitve veljaj namembni kraj blaga, ako je v Avstriji. Drugače veljajo za to obča določila člena 324 trg1, zak.
Blago je odposlah po odredbi družbe v vrečah ali nezamotano. Družba mora priskrbeti za prevoz potrebne vreče in, ako se naj prevaža v odprtih vozovih, na zahtevanje prodajalca potrebne plahte.
Prodajalec mora hkratu, ko odpošlje blago, vposlati družbi:
1.	seznamek o vrstah, izviru in kakovosti odposlanega blaga,
2.	račun,
3.	duplikat voznega lista, obsegajoč uradno navedbo teže.
Družba mora plačati 80 odstotkov kupnine, ki gre prodajalcu po teh izkazih, takoj po prihodu izkazov in ostanek poravnati v osmih dneh po prevzetju blaga, ako ne graja blaga.
Blago se mora prevzeh v osmih dneh po obvestilu adresata, da je blago došlo na namembno postajo. Adresat mora odpošiljaču takoj pismeno naznaniti prihod blaga na namembno postajo.
Družba se more opirati na nedostatke blaga le tedaj, ako je naznanila prodajalcu nedostatke v 14 dneh potem, ko je bil adresat obveščen, da je blago dospelo na namembno postajo.
Po pravočasnem grajanju naj plača družba ostali del kupnine šele na podstavi pravomocne odločbe o vrednosti blaga.
V ostalem so za pravice in dolžnosti strank pogodnic merodajna obča pravna načela.
§ 5.
Izdelovalci usnja morajo vposlati središču za kože in usnje d. d. 15. dne maja 1916. 1. seznamek o kupih gledé skorje in čresla, ki so jih sklenili dotlej brez posredovanja družbe, in o množinah teh strojil, ki so jih nabavili druge, upo-rabljaje predtiske, ki jih je založila družba.
Pozneje morajo odposlati imenovani družbi 15. dne vsakega mesca enak seznamek o nepo-srednjih kupih, sklenjenih v prejšnjem mescu, in o doseženem dohodu skorje in čresla, ki so ga sami nabavili.
Tako neposrednje nakupljeno ali nabavljeno skorjo in čreslo morajo izdelovalci usnja ponuditi družbi, da ga kupi. Družba pa mora, ako sprejme ponudbo, pustiti ponudniku na njegovo zahtevanje najmanj 70 odstotkov množine, ki jo je ponudil. Družba ima pravico zaračuniti ponudniku za delež, ki se mu po tem prepusti, prodajni pribitek, ki se ji je dovolil na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 24. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 297) in ki se ustanavlja s 4 odstotki, od kupnine, ki se je dogovorila za ponujeno blago ali se ustanovi po § 7.
Ponudbe je vpošiljati družbi najkasneje v rokovih, navedenih v prvem in drugem odstavku tega paragrafa. Da ne bo nepotrebnih prevozov, je podajati ponudbe zlasti za tisto blago, ki se dobiva uporabljajo javna prometna podjetja, tako in je ukreniti odredbo središča za kože in usnje d. d. o ponudbi tako, da more ustrezna ukazila za razpošiljanje skorje in čresla dajati neposrednje oddajna postaja odjemnikom središča za kože in usnje d. d. na eni strani in ponudniku na drugi strani.
V ostalem veljajo za ponudbe izdelovalcev usnja in za nadaljnje ravnanje z njimi določila § 4 tega ukaza.
§ 6.
Izdelovalci usnja, ki nameravajo otujiti zaloge skorje in čresla, jih morajo ponuditi središču za kože in usnje d. d., da jih kupi, izpolnjujé določila § 4.
'	§ 7.
Odškodnino za skorjo in čreslo, ponujeno središču za kože in usnje d. d. po predpisih §§ 3 do 6, naj ustanovi, ako ni dogovora z lepa,
na predlog družbe ali ponudnika sodišče v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence.
Izvedence je jemati praviloma izmed stalno zapriseženih izvedencev.
Odškodnina ne sme presegati ustanovljenih najvišjih cen.
Za odločbo je pristojno okrajno sodišče, v čigar okolišu je ponujena skorja ali čreslo. Odločba se more izpodbijati v osmih dneh z re-kurzom. Zoper odločbo druge stopnje je nadaljen pravni pomoček nedopusten.	,
Dolžnost! dobavljanja se ne odpravi s sodnim postopanjem. Kadar se prevzame blago, je plačati, ako se prevzame blago pred sklepom tega postopanja, začasno posestniku zaloge ponujeno ceno, izpolnjujé predpise v § 4 tega ukaza.
§ 8.
Trgovinsko ministrstvo more razveljaviti pravno moč kupov, ki se nanašajo na skorjo in čreslo, dobljeno v tuzemstvu, dovoliti izjeme od predpisov tega ukaza in, da se doženejo in zavarujejo zaloge skorje in čresla, ukreniti iste zaukaze, ki so določeni v §§ 3 do 5 ministrstvenega ukaza z dne 19. avgusta 1915. 1. (drž..zak. št. 243), da se doženejo in zavarujejo zaloge govejih in konjskih kož.
«
§ 9.
Od dneva, katerega dobi ta ukaz moč, smejo javna prometna podjetja (železniška in plovstvena podjetja) prevzemati hrastovo' in smrekovo skorjo in čreslo v prevažanje le, ako je voznim listinam za vsako pošiljatev pridejana prevoznica, ki jo je vpogledalo trgovinsko ministrstvo in potrdilo vojno ministrstvo ali ministrstvo za deželno bran.
Za potrdilo prevoznice mora prositi prevoznik po središču za kože in usnje d. d.
Za pošiljatve vojaške uprave ter za pošiljatve iz carinskega inozemstva in iz Ogrskega ni treba takih prevoznic.
§ 1U.
Vsak izdelovalec usnja mora svojo enoletno potrebščino skorje in čresla do 8. dne aprila 1916. 1. naznaniti središču za kože in usnje d. d. ter navesti svoje zaloge in množine, ki si jih je zagotovil s sklepi ali ki jih namerava nabaviti drugod.
Pri tem morajo tisti izdelovalci Usnja, ki želč zalagati svojo potrebščino docela ali deloma po imenovani družbi, to obvezno izjaviti.
§ H-
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako ta dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 12.
Predpisi ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 30) se z določili sedanjega ukaza ne izpreminjajo gledé dolžnosti vsak teden naznanjati zaloge strojil („uradu za zglašanje usnja v c. in kr. vojnem ministrstvu“, na Dunaju, III., Vordere Zollamtstraße 3).
§ 19.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
(ieorgi s. r.	Zenker s. r.
Spitzniiiller s. r.
80.
N.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi s poljedelskim ministrom in ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 24. marca 1916. 1.
o uravnavi prometa z jezicami.
/
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se, razveljavljaje ministrstveni ukaz z dne 24. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 298), zaukazuje tako:
§ 1- -
Ježice se smejo spravljati v promet le po določilih tega ukaza.
\
§ 2.
Ježice smejo prodajati in dobavljati:
1.	Izdelovalcem, usnja središče za kože in usnje d. d.,
2.	nabiralci kupčevalcem,
3.	kupčevalci firmam, ki jih za skupljevanje posebej pooblasti središče za kože in usnje d. d.
§ 3.
Izvzemši izdelovalce usnja, je vsak posestnik zalog ježic dolžen, od 15. dne avgusta 1916. 1. počenši, najkasneje 15. dne vsakega mesca ponuditi središču za kože in usnje d. d. na Dunaju v nakup tiste zaloge, ki_ jih je nabral ali prejel v prejšnjem mescu in jih do dneva ponudbe ni prodal drugam po določilih § 2, točka 2 in 3.
§ 4.
Izdelovalci usnja, ki nameravajo olujiti zaloge ježic, jih morajo ponuditi središču za kože in usnje d. d., da jih kupi.
§ 5-
Da se odkažejo ježice, morajo izdelovalci usnja svojo enoletno potrebščino do 1. dne avgusta 1916. 1. naznaniti središču za kože in usnje d. d.
§ 6.
Glede ponudb in ravnanja z njimi, gledé ustanovitve odškodnine za blago, ponujeno središču za kože in usnje d. d., v spornih primerih, nadalje gledé odredb, ki gredo trgovinskemu ministrstvu, in predlaganja prevoznic potrebnih za prevažanje ježic po javnih prometnih podjetjih veljajo določila §§ 4 in 7 do 9 ministrstvenega ukaza z dne 24. marca 1916. 1. (drž. zak. št. 79).
§ 7-
Ravnanje zoper predpise lega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako ta dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 8-
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega sc razglasi.
Georgi s. r.	Zenker s. r.
81.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuinu s poljedelskim ministrom, ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 24. marca 1916. L,
s katerim se določajo najvišje cene za domača
strojila.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) sc zaukazuje tako:
§ I-
Na mesto seznamka o najvišjih cenah za smrekovo skorjo, hrastovo skorjo in ježice, objavljenega z ministrstvenim ukazom z dne 24. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 297), slopi temu ukazu priloženi seznamek najvišjih cen za smrekovo skorjo, hrastovo skorjo, ježice in strojilne izlečke. .
Novo ustanovljene najvišje cene se uporabljajo gledé obstoječih dobavnih dolžnosti toliko, kolikor še niso izpolnjene dne, katerega dobi ukaz moč.
§ 2.
Trgovinsko ministrstvo more zaukazati oddajo zalog v § 1 imenovanih tvarin odjemnikom, ki se oznamenijo v odredbi o oddaji, ter ustanoviti natančnejše dobavne pogoje.
Ceno tvarin, ki jih je oddati prisilno, je določiti, ako ni dogovora z lepa med posestnikom zaloge in prevzemnikom, oziraje se na ustanovljene najvišje cene, s sodno odločbo po § 7 ministrstvenega ukaza z dne 24. marca 1916. 1. (drž. zak. št. 79).
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Zenkor s. r.
Spil/,millier s. r.
NpUzmiiller s. r.
Seznamek
najvišjili cen za nastopno imenovana strojila.
A. Smrekova skorja dobro, zdravo, suho blago.			
0 d k od je (po pošiljalni postaji)	Gene v kronah za 100 kilogramov		
	v zvitkih	lomljena ali zdrobljena	zmleta
Alpske dežele južno od Donave ........	30	36	38
Dolnje in Gornje Avstrijsko severno od Donave in Sleško	2G	32	34
Druge kronovine .	24	28	30
B. Hrastova skorja ’	,	,	( najmanj 50 odstotki I a skorje zdrava, suha z | najve(v. 50	„	II a „			
Od kod je	Gene v kronah za 100 kilogramov		
	v butarah	rezana '	zmlela
Avstrija	•		30	32	# co
C. Ježice. Prilita: po vlažnosti ne poškodovano, tujih primesi prosto, dobro manipulirano blago. Secundo,: po vlažnosti ali drugih vplivih k večjemu v eni tretjini poškodovano blago. Tertia: bolj poškodovano blago.			
Od kod so	Gene v kronah za 100 kilogramov		
	Prima	SerUnda	Tertia
Avstrija		45	32	23
« « f			
D. Izlečki.			
Vrsta			Gena v kronah za odstotek strojila
Izleček hrastovega lesa	avstrijskega > < izvira		4-80
Izleček kostanjevega lesa			4-80
Izleček smrekove skorje		....	5-25
Skupna določila.
V najvišjih cenah so zapopadeni stroški dovoza do postaje, kjer se naklada, in stroški nakladanja ali (ako se prodaja smrekova skorja v zvitkih, hrastova skorja v butarah ali rezana) stroški dostave do stopov za čreslo. Naprava običajnih obrambnih desk, da se zajezi skorja v vagonih, gre torej prodajalcu na dolg.
Stroški omotavanja se morejo posebej zaračuniti. Za sode, v katerih se pošiljajo izlečki, se sme zaračunjati 30 K za sod, ako se sodi ne vračajo dobavljajoči fabriki. Za rabo in popravo sodov sme dobavljajoča, fabrika ob vsakikratni pošiljatvi terjati ne več nego 5 K odškodnine za sod.
Za težo je merodajno na oddajni postaji izvršeno uradno tehtanje.
Obresti, ki se morda terjajo ob prodajah na čas, ne smejo, računjene za leto, presegati obrestne mere v meničnem eskomptu avstrijsko-ogrske banke za več nego 2 odstotka.
82.
Ukaz ministra za javna dela v po-rtfzunm z ministrom za deželno bran z dne 24. marca 1916. 1.
o prekinjenju postopanja ob podeljevanju patentov.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 29. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 227) o vplivu vojnih dogodkov na dobe, tokove in postopanje se ukazuje tako:
§ 1.
(t) Postopanje ob podeljevanju patentov more patentni urad prekiniti v interesu deželhe brani ali sicer v javnefh interesu najdalje za dobo sedanje, vojne.
(a) Prekinjeno postopanje bo treba obnoviti najkasneje dne, ki se določi z ukazom.
g 2.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Iz c. kr. dvorno in državne tiskarne.