S*%. "I POSAVSKI §"W T ObzörmK Leto V, številka 49, JlH^^^^^^Httk j-f^mmmM UBžKje jjj^nnik liJuyska ^^^BWIPVPIu^t Ail IISiL"1111 J önevnSSi^sniet" grasiöni studio, BPES GRAFIKA Adamiceva l. Novo rnesto; telsfon: 07/338 0 338, 07/338-0-339 priprava za tisk oblikovanje osvetljevanje B2 Drage občanke, spoštovani občani Občine Brežice. Novo letojepred vrati in s tern tudi nova pričakovanja, želje in načrti za boljšo in uspešnejšo prihodnost. Želimo Vam veliko uspehov, sreče in medsebojnega razumevanja. Vesel božič in srečno novo leto Vam želi Vaš župan s svetnicami in svetniki Vladislav Deržič o B č l N a Brežice V teh dheh, ko v nas vlada praznično vzdušje, se tudi sam pridružujem sporočilu ^ yyyy^ mirti, ljubezni in prijateljstva. Pravijo, da staro leto živi od spominovi novo od priča- 5S5Lr2E Ko razmišljam, kaj naj prinese prihajajoče leto, si želim, da bi s skupnimi močmi ¦¦¦"""""^ij^ gradili življenje na tern malem koščku zemlje, ki nam pripada in ki ga bomo morali obäna krško predati našim potomcem. V novem letu drug drugemu vlivajmo moči in poguma za naloge, ki si jih bomo zastavili. Vsem občankam in občanom, sodelavcem ter poslovnim partnerjem želim miren ter blagoslovljen ^ Božič, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti, v letu 2002 pa obilo trdnega zdravja, medsebojne- I ga razumevanja in delovnih uspehov. I Franci Bogovič, župan občine Krško Cenjene bralke in bralci! Staro leto se poslavlja, naj z njim odidejo skrbi in ostane spomin na vse, kar je bilo dobrega. Mnogo želja in pričakovanj smo drug drugemu spolnili, božični čas pa naj nas navda z novim zaupanjem. Vsem in vsakemu od vas voščimo vesele božične praznike, polne iskrenih in prijateljskih srečanj. Da bi v dobro vseh, s katerimi nam je dano živeti, v letu 2Ö02 dali na razpolago vse svoje moči, in da bi novo leto prineslo zdravja, sreče, mini, zadovoljstva in uspehov, vam želi Kristijan Jane, župan Občine Sevnica s sodelavci Št 49, decente 2001 tretia KRUHA KOT ŠE NIKOU... Čas pred božičem in novim letom je poln pričakovanj - za obdobje praznikov in za prihodnost - posamezniku, družini, a tudi podjetju in ustanovi. Čas, ko otroci pričakujejo, da jih bo zvečer ali zjutraj čakalo darilo, ki bo drugačno od vseh prejšnjih in najiepše doslej; podobna so pričakovanja fanta in dekteta v ljubezni, ki se je morda rodila prav v iz- tekajočem se letu; drugačna, a nič manjša so pričakovanja družine, ki čaka na svoje stanovanje, da bo zaživela v miru in z novim elanom.. Čeprav (iz izkušenj) vemo, da potem ko bo odbila polnoč, le ne bo vse tako zelo drugače: saj bodo ostali neplačani računi, negotova delovna mesta, slabe ocene, ostala bodo stara nesoglasja in celo prepiri, bolezen ne bo prešla zaradi praznikov - bo v tem času bolj kot kdajkoli v letu veči- ni zraslo upanje, ki človeka »drži pokonci«. To je tudi čas obračunov, čis- to materialnih in tistih notranjih, ki jih potrebujemo preden napravimo nove korake. Kako (nam) bo v prihodnje, je vendarle odvisno največ od nas samih, marsikaj pa tudi od okolja, v katerem živimo. od družbe in posameznik- ov, ki imajo več vpliva na razmere kot povprečen državljan. Posebno mer- ilo za ocenjevanje časa in razmer je dolga stoletja predstavljal - kruh. Po tem, koliko ga je bilo na mizi in tudi kakšnega, je bilo moč oceniti, kako (dobro) kdo živi. Kruh je bil tudi plačilno sredstvo za posamezna opravi- la, v raznih oblikah in na razne načine je spremljal človeka od rojstva do smrti. Tudi v preteklosti je bilo kar nekaj vrst kruha; poleg manjše razlike v pripravi se je razlikovalo tudi ime, poleg belega in črnega, ki sta najbolj poenostavljeno simbolizirala standard in položaj posameznika. Nato je, nekako vdrugi polovici prejšnjega stoletja, kruh nekoliko izgubil pomen merila in celo svojo simboliko, nadomestili so ga radio, televizor in pred- vsem avto. Po drugi strani se je z napredkom in tudi družbenimi spremembami, predvsem pa s sprostitvijo trga ter sodobno tehnologijo ponudba kruha tako povečala, da je skoraj nemogoče spremljati, poznati vsa imena kruš- nih izdelkov, ki so na policah v eni trgovini, kaj šele v vsem mestu, pokra- jini ali državi. Kruh dobiva ime po proizvajalcih - pekih in pekarnah, po osebnih imenih (Jernejev, Martinov), pokrajinah in krajih (dolenjski, pohorski, po poklicih (rudarski), času, praznikih in še marsičem. A če bi za ocenjevanje razmer ponovno uporabili to nekdanje merilo, kaj bi mogli reči? Je kruha res dovolj in povsod za vse? Mar ni zavladal čuden čas, ko je kruha veliko. toliko kot še nikoli doslej, a postaja spet vse bolj drag in dragocen, (spet) bolj dostopen enim mnogo bolj kot drugim? P.S.: Ker so to zadnje vrstice v tem letu, mi dovolite, dragi bralci, da se zah- valim vsem, ki jih prebirate, še posebno pa tistim, ki mi tu in tam pov- este, da vam kljub množici revij in časopisov, Posavski obzornik pome- ni nekaj posebnega. In še nekaj: Med tisto, kar bo tudi v prihodnjem letu ostalo z vami - sodijo prijatelji. Tisti pravi, ki jih morda poredko vidiš, ki bi ti kdaj pa kdaj lahko celo očitali, da se jih spomniš samo v težavah. A so vendarle nekje poleg, največkrat v senci vsakdanjika, a na njih lahko vedno računaš. Takih vam želim čimveč! Veselje nad novoletnimi darili tahko traja več dm. Srečno 7ÖÖ7 f Ati po več let Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite neka], s čimer ga boste razveseljevali več let: podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. www.nkbm.si > Trideset dni ^^™™™8' 4 > Spotikanja 5 > Božič je praznik človeka 8 > Pesniška zbirka Ane Rostohar 9 > Posavje odločno proti sporazumu 11 > Predstavljamo Alufinal - leto kasneje 12 > V pričakovanju evra * 14 > Tudi leto 2001 uspešno za Fanovce 15 > Kulturni dom v januarju 18 > Novoletno povabilo \z knjižnice 20 > Informacije Občine Krško 21 > Ödprto pismo predsedniku vlade 22 > RadioakHvnost in informacije 26 > Križanka_____________________________28 D ObzorniK Na naslovnici: pesnica Äna Rostohar, fifto: S. Mavsar - posavski utrip Št 49, decenter 2001 I TRIDESETDNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI Tfl NAZBORIHKRAJANOVO NOVIH OBČINAH Po objavi pobud za oblikovanje novih občin v Uradnem listu RS je postopek z državnega nivoja vrnjen občinam, iz katerih izhajajo predla- gatelji pobud. Občine morajo orga- nizirati zbore krajanov, občinski sve- ti pa se morajo nato ponovno opre- deliti do predlaganih pobud. Ker zlasti pobuda KS mesta Krško za izločitev iz sedanje občine zadeva tudi vse preostale krajevne skupnosti v občini, so zbore krajanov organiz- irali za vse KS, in sicer po naslednjem razporedu: torek, 18. 12. 01, v KD Krško za KS mesta Krško, sreda, 19.12.01, v KD Kostanjevica za ob- močje KS Kostanjevica, četrtek, 20. 12. 01, v Leskovcu za KS Leskovec, Veliki Trn, Senuše, Veliki Podlog, Krško polje, Raka, Podbočje, Gora, Dolenja vas in Zdole, v petek, 21.12.01, na Senovem za KS Senovo, Koprivnica, Rožno-Presladol in Bre- stanica. VZDRAVSTVENEMDOMU POTREBUJEJO P0M0Č Dela na novem zdravstvenem do- mu tečejo po predvideni dinamiki, saj je do sedaj na objektu zaključenih že okoli 85 odstotkovgradbenih, 35% inštalacijskih in 15% obrtniških del, z zasteklitvijo pa naj bi bil objekt še v tern letu tudi v celoti zaprt. Na selitev se zato intenzivneje pripravljajo tudi v ZD Krško, kjer bodo sicer lahko v nov objekt skoraj v celoti prenesli medicinsko opremo, večji zalogaj pa jim kot investitorju predstavlja nakup pohištvene opreme, katere vrednost je ocenjena na okoli 100.000.000 to- larjev. Najvecji problem jim pred- stavlja posodobitev voznega parka, saj ima prvi, 11 let staro reševalno vozilo - reanimobil, prevoženih pre- ko 500 tisoč kilometrov. Ker za vozi- lo potrebujejo od 25 do 30 milijonov SIT, v ZD Krško upajo, da jim bodo ob nakupu novega reanimobila svo- jevrstno pomoč izkazale tudi delovne organizacije in samostojni podjetni- ki. KLUB ORION ZA POPESTRITEV ÜECEMBRA VKRŠKEM Nedavno ustanovljeni Klub Orion iz Krškega je za čas od 18. do 29. de- cembra letos pripravil novoletni se- jem v starem Krškem. S tem naj bi popestril predpraznično ponudbo in pomagal pri oživljanju starega mest- nega jedra. Na stojnicah bodo po- nudili izvirne izdelke, okolica bo praznično urejena, vsak dan pa bodo organizirali tudi kulturno-zabavni program. ZBOR KRAJANOV TUDI 0 ČISTILNI NAPRAVI Decembrski dnevni so v Krškem letos očitno namenjeni ne le pra- zničnemu vzdušju in zabavi, pač pa te dni teče beseda tudi o zelo pomemb- nih temah za nadaljnje življenje preb- ivalcev. Istega dne (18.12.2001) kot so krajani mesta Krško razpravljali o pobudi vodstva svoje krajevne skup- nosti, da se ta izloči iz sedanje občine in ustanovi novo z imenom Videm - Krško, je bil poldrugo uro prej v kul- turnem domu tudi zbor, na katerem so predstavniki podjetja Vipap Videm predstavili projekt čistilne naprave, ki naj bi stala na dvorišču tovarne, po dogovoru s krajani in občino pa bi ta industrijska čistilna naprava, ustrezno dimenzionirana, služila tudi komu- nalnim potrebam. PRVIPONEDELJEKV MESECU Vorganizaciji Občine Krško, oddel- ka za gospodarske dejavnosti in žu- pana Francija Bogoviča, so se v mi- nulem letu vsak prvi ponedeljek v mesecu ob kavi v hotelu Sremič sesta- jali gospodarstveniki občine Krško. Na zadnjem letošnjem srečanju so se med drugim seznanili z informacijo o poteku gradnje novega zdravstvenega doma v Krškem, s strani predstavnik- ov Pokojninske družbe Poštne banke NEK V MESECU NOVMEBRU Nuklearna elektrarna Krško je v mesecu novembru v elektroener- getsko omrežje oddala 487128 MWh električne energije, saktor razpoložljivosti in izkoriščenosti elektrarne pa sta bila 100-odstotna. Reka Sava se je zaradi deiovan ja ele- ktrarne segrevala povprečno za 2,3 stopinje Celzija in največ za 2,9 stopinj C. Uskladiščili so pet sodov z nizko in srednje radioaktivmtni bdpadki. ______^ \ Duropack ^1 I Tespack d.o.o. WW 828OBractaNc«,C^«tapi%Hhbarc«v51,8low«n|a f T«*J*oo:+M6(0^7 4801500,Fax:4e015e0 PfK«ZVOONMV>^LOVTTEaAKAHTONA IZDQAVAFUZLIČt4»T1POVEMBALA2E tr«n«portnoprod»«inb>tež« dwflntt wniMrfMZK ptm*2akK*M ____ W '~-- « vomost pri «tefu • vorefvo pred pofcjrom Postovalnice Jbvik&j ^_«. Sevnicaj ! Čemelčevau6ca7 '^mmmmmmm Ttg swbotte 11 l 8250Bteäce Cesla kr&ch žrtev 105 8290Smtmca \ TeiJJ7/494O480 8270Kräko Tel. 07/81-62-320 Tel 07/4945-220 \ uiu*U)«|>os<»fc«dsb.sf «*fiiQiitp0i«wcdsb@slol.ftet D ObzorniK Spotikania V slovenskem glavnem mestu seveda niso zgolj poslanci, kot je morda izz- venelo iz pisanja v prejšnji številki. Morda so ti v tem trenutku najbolj na ocem javnosti, saj njihovo prisotnost v parlamentu beležijo vsi mediji, nekateri pov- zemajo tudi njihove izjave, nastope in pri njih iščejo odgovore na aktualna ' vprašanja. V nekdaj beli Ljubljani pa so seveda tudi drugi, javnosti manj znani, zago- tovo pa še bolj pomebni predstavniki in tudi predstavnice iz Posavja. KoliJco in kje so, je težko ugotoviti. Saj ti delujejo tako na Univerzi kot predavatelji, znanstveniki, raziskovalci, v različnih inštitutih, zavodih, pa v diplomacy!, vladi, ministrstvih, da medijev niti ne omenjamo. Pomebne Posavce najdemo tudi v državnih in paradržavnih podjetjih, v velikih in nekoliko manjših, a ničkaj manj uspešnih podjetjih. Veliko jih je tudi v kulturnih ustanovah - operi, gledališčih, galerijah in muzejih, inšpekcijskih in drugih službah, šte- vilnih centrih, pa tudi v verskih ustanovah, jih lahko srečamo. Nekateri so svobodnjaki na glasbenem, literarnem, igralskem in ostalih področjih umet- niškega izražanja, drugi imajo svoja podjetja, so lastniki in solastniki gospo- darskih, delniških, komanditnih in drugih družb. Skratka z malo truda, bi jih lahko našli skoraj povsod. Tudi tarn, kjer se deli denar, kjer se odloča o inves- ticijah, o novih projektih, razvoju in še čem. In čemu vse to razpredanje o stvareh, ki bi jih zlahko ugotovil vsakdo, ki bi se o tem le povprašal. Prepričan sem namreč, da vsi ti Posavci predstavljajo neizkoriščen kapital, ki ga regija še ni znala pravilno uporabiti. Verjetno sc je že zgodilo, da je nekdo, ki je pač na pravem mestu, zavedajoč se svojih kore- nin, pripomogel h kakšni odlocitvi, ki bi jo sicer ne podprl, ali pa ne v takšni men, če ne bi bil nekako povezan z okoljem, iz katerega tudi sam izhaja. Tak- šnih primerov verjetno ni veliko, saj je javna skrivnost, da si le nekateri upajo podpreti projekte iz okolij, ki jim pripadajo. Bodisi iz strahu, morebitnih očit- kov ali preprosto, ker oddaljeni od rojstnega kraja kaj kmalu pozabijo, kako je živeti »tarn doli«. Posavci namreč ne premoremo »Drnovškov« ali drugih ve- likih vplivnežev, ki si upajo za svojo regijo narediti kaj več, kot bi smeli in kot od njih pričakuje domače okolje. Skoraj vsi, ki so se doslej na hitro zavihteli na kakšen vpliven položaj v prestolnici, so prej še manj naredili za domače ognjišče, kot tisti, ki jih pač nimamo za »svoje«. Objokavati tega seveda nima smisla, saj s tem ne bi ničesar spremenili. Zato bi kazalo ta »mrtev« kapital pametno izkoristiti. Najprej bi te Posavce v prestolnici seveda morali poiskati, jih pridobiti za druženje bodisi sredi Ljubljane ob kapljici pristnega Cvička ali zgolj ob kozarcu Laškega. Organiz- irati bi morali nekakšen Posavski klub, nekaj podobnega kot je Klub posav- skih študentov, ki bi bil lahko tudi valilnica bodočih clanov. Druženje seveda ne bi smelo imeti zgolj družaben namen, čeprav tudi tega ni za zanemariti. Za zdaj še neustanovljeni posavski klub bi si moral zavzemati, da bi kapital in znanje svojih članov tudi pametno izkoristilL Na različne načine seveda. Tudi s tem, da bi v pokrajino Posayje pripeljali znanstvena, strokovna in podobna srečanja, v njej izvajali raziskovalne in druge projekte, z njimi privabljali de- nar iz Evrope in ostalega sveta, organizirali gostovanja umetniških skupin, pripravljali simpozije, oglede.... Verjamem, da bi bilo idej in načrtov veliko. Veliko bi bilo tudi taklnih, ki bi jih lahko uresničili. Tudi s tem, da bi pomagali politikom in drugim ljudem v regyi, da bi ti lažje prišli do pravih vrat, pravih odgovorov, da bi znali pravilno lobirati, da ne bi po nepotrebnem izgubljali energije in časa za manj pomem- bne zadeve in reči. Skratka, da bi drug drugemu olajšali delovanje. Zato bi to prav gotovo imelo dvojne koristi, tako za Posavce v prestolnici, ki bi se na ta način še lažje izkazali in uveljavili, kot za Posavce doma, ki bi na ta način lažje prodrli s svojimi hotenji, željami, načrti. Do tu vse lepo in prav, porečete. Vprašanje je le, kdo bo naredil prvi korak v to smer. Pričakovati to od Posavcev v državni metropoli bi bilo za zdaj preuranjeno. Zato je žoga zagotovo v nogah »domorodcev«- ce se izrazim po nogometno, da jo pošljejo proti vratom prestolnice. Tarn pa jo bodo vsaj neka- teri znali vrniti nazaj in tekma se lahko začne. Tekma za boljši jutri Posavcev. -rog- posavski utrip Št49,december2001 I TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDE51 katerih je 8 oseb izgubilo življenje, 93 oseb je utrpelo hude telesne pošk- odbe in 201 oseb lahke telesne pošk- odbe. Ker so policisti pri 101 osebah, ki so povzročile prometne nesreče, ugotovili alkoholiziranost, že izvaja- jo pogostejše poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov v prometu. HRVAŠKI»LOGISTI«V KRŠKEM V torek, 11.12, sta Občina Krško in Valvasorjev raziskovalni center (VRC) v Krškem organizirala srečan- je s predstavniki Fakultete za promet- ne znanosti, Inštituta za promet in zveze ter Ekonomske fakultete iz Zagreba. Beseda je tekla o možnostih čezmejnega sodelovanja na raziskov- alno-izobraževalnem področju v sk- lopu VRC oziroma Univerze za po- dročje JV Slovenije v ustanavljanju - Fakultete za logistiko sistemov, s sedežem v Krškem. Ta naj bi po be- sedah direktorja VRC Martina Bra- taniča, začela delovati že v letu 2003, na njej pa naj bi poučevali tudi hrvaš- ki strokovnjaki iz omenjenih insti- tucij. SREČANJE VODSTEV GASILSKE ZVEZE POSAVJA V Vinoteki Bizeljsko je v ponedel- jek, 10.12., potekalo srečanje vodstev gasilskih zvez (GZ) Posavja z župani posavskih občin in s poslanci iz Posavja v DZ RS. Na srečanju so predsedniki GZ Krško, Sevnica in Brežice, seznanili prisotne z opravl- janim delom gasilcev v gasilskih eno- tah v iztekajočem letu, hkrati pa tudi opozorili na premajhna sredstva, ki jih kot lokalne javne službe prejema- jo iz naslova občinskih proračunov, saj ta ne zadostujejo za zamenjavo dotrajane gasilske tehnike, opreme in vozil, katerih povprečna starost pre- sega 20 let. Damjan Lah, pomočnik direktorja Uprave za zaščito in reše- vanje RS, je prisotne seznanil z vsebi- no dokumenta Nacionalnega progra- ma in Doktrine zaščite in reševanja, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2002. Dokument ureja in opredeljuje vlogo gasilstva na področju zaščite in reševanja. pap.rJ AERO PAPIROTI Tovamiška ulica 14 • 8270Krško • tel.: 07 488 27 00 • fax: 07 488 27 40 • domača prodaja: 07 488 27 41 • izvoz: 07 488 27 04 • e-mail: aero.papiroti@siol.net Vsem občankam in občanom vosčimo vesele in prijetne 3ož/čne praznike ter srečno novo leto 2002 ZAPOSUTEVTUJCEVV POSAVJU Vprvih devetih mesecih letošnje- ga leta so na Zavodu za zaposlovan- je Območni službi Sevnica izdali 483-dovoljenj tujim državljanom za sezonska dela. Od tega se je nanaša- lo 391 dovoljenj za sezonska dela v kmetijstvu, ostalo pa za sezonska .dela v gradbeništvu. V tern obdobju so na Zavodu izdali tudi 485 dovol- jenj za zaposlitev tujcev, ki se nana- šajo na podaljšanje delovnega do- voljenja, od tega je bilo izdanih 79 dovoljenj tujcem, ki še nimajo do- voljenje za bivanje v Sloveniji ali pa imajo status migranta. Izdali so tudi 243 osebnih delovnih dovoljenj, od tega 166 za nedoločen čas tujcem, ki stalno bivajo v Sloveniji. Skupno so v 9 mesecih letošnjega leta na Zavodu izdali 1211 dovoljenj, od tega 45% državljanom BiH, 29% državljanom Hrvaške, 20% držav- yanom Jugoslavije, 6% pa državlja- nom drugih narodnosti._________ MINIMALNAVLAGANJA- MINIMALN0 B0UŠI POGOJI DELA Na 670 km dolgi državni meji s Hrvaško, ki bo z vstopom Sloveni}# v EU postala njena zunanja meja, bo država it v letu 2004 začela izva- jati (poostren) varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor, v celoti vkl- jučeni v schengenski sistem pa naj bi bili pred koncem leta 2005. Na meji s Hrvaško je predvidena post- avitev 24 novih in obnova obsto- ječih mejnih prehodov. Kot prvi med njimi bo v prihodnjem letu ob- nove deležen MMP Obrežje, do drugega leta pa naj bi bil na južni meji schengensko usklajen tudi sk- upen platno z R Hrvaško - MMP Dobova. Prvotno namenjena sredstva v višini 34 milijard tolarjev za ured- itev infrastrukture na mejnih pre- hodih je država oklestila na mini- mum, na 18,4 milijarde SIT. Od te vsote naj bi 5,4 milijarde SIT pri- dobili z naslova EU, ostalih 13 mili- jard SIT pa bo vložila Slovenija. Če strnemo pomen rninimalnih vla- ganj pomeni, da bodo tudi v bodoče na mejnih prehodih s Hrvaško stall (Je) »improvizirani« objekti, ki jih bodo odstranili s vključitvijo Hr- vaške v EU, in da se za uslužbence pblicije in carine na mejnih prehod- ih, ki delajo v slabih delovnih po- gojih, ti tudi v bodoče ne bodo bis- tveno spremenili na bolje. Kamnoseštvo \§j Jaksa Zeliiiio Vain prijetne božiciie in novoletne praznike, preclvsem pa veli.Ro sreče in osebne^a Zaclovoljstva v prinajajočem letu. SREČNO! ObžorniK D Št 49. decenter 2001^ posavski utrip DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI KMETIJSKAZEMLJIŠČAV POSAVJU Kmetijska zemljišča se v Posavju razprostirajo na skupno 28.938,1 hektarjih zemljišča. Občina Krško ima 11.184,3 ha kmetijskega zeml- jišča, 2.575 kmetij ima povprečno 4,3 ha kmetijske zemlje. Vobčini Brežice je kmetijskega zemljišča 10.037,8 hektarjev, 2.367 kmetij ima pov- prečno 4,2 ha kmetijske zemlje. Kmetijsko zemljišče občine Sevnica meri 7.716,0 hektarjev. 1.571 kmeti- jam pripada povprečno 4,3 ha kmetijske zemlje. KAK0B0VB0D0ČE POTEKALO FINANČNO POSLOVALE KRAJEVNIH SKUPNOSTI? Ker so Krajevne skupnosti (KS) ožji deli lokalne skupnosti, so zaradi tega in skladno z določili Zakona o jav- nih financah, tudi neposredni pro- računski porabniki Občin. Zaradi re- forme slovenskega plačilnega prome- ta, ki bo zaključena najkasneje do 30.6.2002, bodo Občine odprle pri Banki Slovenije transakcijski račun, preko katerega bo potekalo tudi poslo- vanje KS. To pomeni, da KS ne bodo imele več »samostojnih« žiro računov, temveč bo njihovo finančno poslo- vanje potekalo direktno preko tran- sakcijskega računa Občine. Vendar pa lahko Občina zaprosi Upravo RS za javne prihodke, ki prevzema vlogo oz. nekatere dosedanje naloge Agencije za plačilni promet, da znotraj tega enotnega računa vodi ločeno eviden- co o poslovanju KS. Tako bo lahko vsa- ka KS preko občinskih služb iz ločenih evidenc sledila svojemu fi- nančnemu poslovanju. DOLENJEVAŠČANI PRED PRAZNIKI V soboto, 1.12.2001, so si domači- ni in drugi obiskovalci v Gasilskem domu v Dolenji vasi lahko ogledali razstavo ročno izdelanih božično-no- voletnih okraskov in drugih ročnih del, ki so jih izdelale članice in člani sekcije za ročna dela pri tamkajšnjem Društvu MePZ »Žarek« Dolenja vas. TEMEUNI KAMEN ZAJEK Pred 27 leti, I.decembral974, je predsednik tedanje Republike Jugo- slavije Josip Broz - Tito v Krškem, na gradbišču v Vrbini, položil temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v Jugoslaviji. VINOBREŽICE»IZGUBILO« NA USTAVNEM SODIŠČU Pred enim letom je družba Vino Brežice.sprožila na Ustavnem sodišču postopek za oceno ustavnosti in zakoni- tosti člena novele zakona o vinu in člena pravilnika o vinu z oznako cviček PTP, ki njihovi kleti onemogočata pridelo- vanje tega vina z dolenjskega vinorodne- ga okoliša, v nadaljevanju pa tudi trženje te blagovne znamke. Po, pred dnevi spre- jeti razsodbi Ustavnega sodišca, ne člen v pravilniku in ne v noveli zakona o vinu, nista v neskladju z ustavo. VEČPRAŠIČEVIN GOVEDA,MANJKONJEVIN PERUTNINE Popodatkihizleta 1971,sonakmeti- jah v krški občini redili skupno okoli 6000 prašičev, v letošnjem letu, 30 let kasneje, je v vzreji v krški občini okoli 2000 prašičev več. Leta 71 so v krški občini zabeležili 7200 glav govedi, danes okoli 8230 goveda. Pred 30 leti se je več kmetij ukvarjalo s konjerejo, saj je bilo v krški občini zabeleženih 1000 konjev, danes se s konjerejo ukvarja 213 kmetij, ki ima skupno 707 konjev. Po popisih iz 71, so kmetije skupno imele 57.000 glav perutnine, danes je ta števil- ka 20.000 glav nižja, saj znaša nekaj preko 36.300 glav perutnine. 14.LI0NS LIKOVNI NATEČAJ-»OSVETLIMO POTKMIRU« Tudi letos je pod pokroviteljstvom Lions-kluba Krško (LC) potekal lik- ovni natečaj, tokrat z naslovom »Os- vetlimo pot k miru«. Na likovni natečaj se je odzvalo 7 osnovnih šol iz Posavja, in sicer OS Bianca, OS Cerklje ob Krki, OS Dobova, OS Sevnica, OS Velika Dolina ter OS Podbocje in Raka. lzmed 52 prejetih del so v LC izbrali 24 najboljših izdelkov, ki so jih predstavili na razstavi v Četrtek, 29.1 Lob 17.uri v Mladinskem centru Brežice. Ob tej priložnosti so najboljšim mladim ustvarjalcem iz posameznih šol po- delili tudi nagrade. Jg/// AOENCIJA W ZAVARNOST K R Š K O Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002 vam želiAgencija za varnost - Krško! ^^^ __X. jjLlM. 0, ,. * •• f*odn3nZ»PoZmi*-Kriko D Obzöniik prazniki šU9,december2001 Božič je praznik človeka »Marpozabi-žena svojega otročiča in se ne usmiliotroka svojega telesa?A če tudi bi ona pozabila,jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlanisem te napisal...« Izaija 49,15-16 Usmerjenost naših poti Božič je pred nami. Že donijo simfonije rojstva Njega, ki nas kliče k miru in veselju. Hkrati se po- slavljamo od burnega prvega leta tega tisočletja. Kaj nam je to leto prineslo? Veselje, pogum, novo, drugačno in boljše življenje; ali žalost, dvom in grenka razočaranja? Obračun je velikokrat nepri- jeten. Mnogi letošnji načrti so ostali samo pobožne želje, naši napori niso prinesli tako željenih sadov. Okrog sebe in širše po svetu diha- mo nezadovoljstvo, politična in ekonomska pri- hodnost naše utrujene celine in sploh zelenega planeta ostaja neznanka. Še se po krivici kopičijo mrliči, hudobija, ki veje vseokrog izsrkava vesel- je, ustvarjalno moč in življenjsko energijo. Nič dobrega se ne obeta. Tako pravijo »poznavalci« razmer. Morda imajo prav. Morda nas bo blodna us- merjenost res pripeljala do razkroja civilizacije. Pa kaj? Saj je odpisana vsaka civilizacija, ki vse zlorabi in gre zoper človeka, Boga in stvarstvo. Nujno mora biti tako. Resnično prihaja čas, de se zavemo odgovornosti pred zgodovino in začenja- mo z vsemi napori ustvarjati »civilizacijo ljubez- ni«, kakor jo imenuje papež Janez Pavel II. VBožjihrokahsmo! Vendarle smo v Božjih rokah, kajti Kristus je ALFA in OMEGA, začetek in konec. Njegovi so časi in vekovi, njegova je slava in oblast. Kakorko- li je (bo) že, Kristusovi smo, in nič nas ne more iz te njegove ljubezni iztrgati. In če smo Njegovi, česa nas je lahko strah? Kaj nas lahkp iz njegovih rok iztrga? Kdo ali kaj je močnejše od Boga? Zato lah- ko vsemu navkljub brez strahu dvignemo svoj pogled kvišku, naše odrešenje pri- haja. Saj tarn, kjer je'Bog, ni strahu. Človek ve, da je v do- brih, najboljših rokah. Začenjam pri sebi Vsakokrat znova s pomla- jenim zaupanjem in z bla- goslovom Novorojenega sto- pamo v novo leto. Vsako leto znova se skušamo* globlje odzvati Gospodovemu vabi- lu k popolnosti, ki se kaže v žlahtnenju naših mis- li, v iskrenosti naših besed in v poboljšanju dejanj. Vedno bolj se sprašujem po ljubezni, ki diha skozi mene, moje mišljenje, moj besednjak, moj življenjski opus. Hrepeneče si želim v »deželi sm- rtne sence« porušiti zidove med seboj in drugimi ljudmi, izbrisati nezaupanje in pregnati okos- tenele predsodke ter z otroškim srcem prositi, da bi me presijala betlehemska Luč. Doživetje Božiča Kaj je torej moč Božiča, če ne to, da vsako leto znova doživimo, kako stopa v naše življenje Bog živih, nenehen ljubitelj človeka in življenja? Moč skrivnostne Svete noči je v priložnosti, da utrdi- mo najgloblje temelje našega bivanja; da ponovno doživimo resnico, da sem za Boga nekaj vreden; da sem edinstven in neponovljiv; da sem nekdo, ki sem v Božji zamisli načrtovan in od vekomaj izbran; da sem nekdo, ki me Bog gleda s posebno pozornostjo, ki me kliče in nagovarja osebno, po imenu. Z učlovečenjem Jezusa Kristusa Bog izraža neizmerno veselje nad človekom. Če je Bogu. bilo vredno postati človek za nas, potem imamo neskončno dostojanstvo. Ravno zato ne sme človeka nihče uničiti, poniževati in sovražiti. Spoznaj človek to dostojanstvo, ne skruni ga in uničuj. Živiga!!! Božič je silovito izkustvo, da Bog hoče življenje in nas vabi, da bi ga živeli v polnosti; to je edino pomembno. Božič je tako preprost na zunaj, doživlja se v koraku s preprostimi in revnimi betle- hemskimi pastirji in ljudmi odprtih src, v tišini najpreprostejših vsakdanjih trenutkov. Ni vsiljiv, ne pompozen, tih in spokojen, a kljub temu v de- jstvu uresničen. Milina jaslic govori: »Rad te imam, človek. Dragocen si mi, zate sem tukaj!« Poskusimo doumeti to in živeti to. Naj začuti moj mož, moja žena, moji otroci, da so mi dragoceni, da jih imam rad, da mi veliko pomenijo, da ima- mo veselje z njimi. Ni treba z darili, so prevečkrat odkupnirte, raje s pristno ljubeznijo in iskrenim čutenjem. Blagoslovljeno novo leto Tečejo zadnje ure letošnjega leta. Vsi se od nje- ga poslavljamo. Nekaterim je bilo lepo in se ga bodo radi spominjali, drugim je bilo težko in mučno in ga bodo radi pozabili. Zato ga eni bla- goslavljajo, drugi preklinjajo; eni hočejo, da bi se tudi letos ponovilo, drugi bi ga radi izbrisali iz kro- nike svojega življenja. Isti dnevi, različna doživetja; enemu prekletstvo, drugemu bla- goslov. Huda izkušnja, a pred nami je novo leto, nov izziv. Naj nas Božično doživetje napolni z optimiz- mom, da se bomo iz preteklega kaj naučili in z novim elanom stopili v novo leto, ki naj bo za vse blagoslovljeno, napolnjeno z dobroto in človečnostjo, prijateljstvom in zavzetostjo za do- bro človeka. Človeku je namreč vse namenjeno, on je začasni gospodar planeta, zato naj vse služi v dobro njemu in skupnosti v kateri živi. Naj bo to tisti globalni načrt prihodnjega leta in blagoslov gotovo ne bo izostal! Blagoslovljene praznike želim! Joie Vogrin, iupnik na Vidmu, Krško Videmski iupnik Joie Vogrin seje rodil 3. okto- bra 1970. leta na Dunaju vAvstriji, kamor so nje- govi starši šli s trebuhom za kruhom. Kmalu nato so se vsi preselili na kmetijo pri Sv. Jakobu v Slov- enskih goricah. Tu je odraščal kot kmečki sin, obiskoval osnovno solo in se v odraščajoči dobi od- ločil za gradbeniški poklic. Po končani srednji teh- nicni "soli v Mariboru seje zaposlil kot tehnik pri gradbenem podjetju. Pa ni trajalo dolgo. Stopilje v bogoslovje in leta 1996 diplomiral, naslednje leto paje bit posvečen v duhovnika. Stužbena potgaje najprej vodila v Slovenske Konjice, nato paje še razmeroma mlad prevzel videmsko župnijo. Foto: Miioš Kukovlčič ObžorniK D Št49,decembes2001 kultura PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE ANE ROSTOHAR NA SRČNIH PRIVEZIH Sed/a sem na obalo in preprosio bila Kot sapica v oljki, kot tiho plivkanje morja In ravno, ko so kosmi svetlobe obležali na pes- ku parka in privabljali mimoidoče v toplo not- ranjost Valvasorjeve knjižnice, smo se nekateri spraševali, kakšna pot je siedila Anini prvi pesniš- ki zbirki Rekviem. S pogledi smo plezali po not- ranjščini knjižnice, da bi le zajeli podobo, v kate- ro je bila odeta nova pesniška zbirka, in vsaj pri- bližno v mislih orisali vsebino. Ana Rostohar je stopila pred nas. Zrak je vpijal tihi nemir. Ta trenutek bi oblekla naše takratne občutke v njene verze: »Prelepo je srcu, ko se pri- bližaš bregu, ki te pričakuje.« Doživetja strnjenih umetnosti večera je osvo- bodila Stanka Macur z uglasbeno pesmijo Jutro (iz pesniške zbirke Silva Mavsarja). Minilo je ne- kaj minut in začela se je ponovna igra tonov in melodij, tokrat iz violine Božidarja Ogorevca. Čutna formacija je prehajala v skoke iz višjih na nižje tone, iz instrumenta je vela svežina in pov- ezave so spominjale na improvizirano igrivost. Avtor in izvajalec je začel in zaključeval verze Aninih pesmi s posebno umetniško svobodo in lahkoto. Pesmi so oživljali Vidka Kuselj, Stanka Hrast- elj, Jože Kuselj in sama avtorica Ana Rostohar. Večina prisotnih je toplo sprejemala pesmi za svo- je, preprosto zato, ker je iz njih govorila Ana, tista z nežnim giasom otroštva in ljubimkanja, s šepe- tom smrti in minljivosti, tista s krikom straha, ki je v trenutkih zbežal k Ani umetnici, ki se pretopi v naravo s takšno lahkoto, kot se narava steka v njo samo... Pustite me še malo v zeleni senci trav in ne kličite, ne kličite angelovpo imenuf Zdaj ne morem iti: oči imam polne cvetnega praha, a z lew se bliža kočija v zapregi belih konj. (Nič ni tako tihega kothojaponebu.) Pustite me še malo z otroštvom na kolenih, da se dan izteče v pesem in očara ta spomin. , :-. , « .. , , .. „ , , Predstavitev pesniške zbirke Na srčnih privez- ih nas je vse ustavila vsaj za uro. Tudi tisti, ki niso pretopili lijoče svetlobe iz njenih pesmi v lastna čustva, imajo to priložnost sedaj, ob branju nje- nih pesmi v svoji intimi. Morda jih bodo doživeli tako močno in hvaležno kot pesnik Tone Pavček, avtor spremne besede: »Pesem, ki preseneča v iz- povedni neposrednosti in simboliki, ki si lasti od- mev, kot »si nebo lasti višino«. Torej, poezija za vse, ki so pripravljeni vsrkati »svetlobo. ki traja še, ko zbirko odložiš in lije kot glas, ki smo ga pravkar slišali in ga ne bi radi kma- lu pozabili.« Maruša Mavsar I triglav Dragi zavarovanci, spoštovane občanke in občani. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Krško se Vam zahvaljuje za Vaše zaupanje z iskrenimi željami, da takšno medsebojno zaupanje ohranimo tudi vnaprej. Želimo Vam varne, zdrave, uspešne božične in novoletne praznike, predvsem pa veliko osebne sreče in zadovoljstva. D Obzornik obvestila Št49,december2001 if . As TERMOELHORARNA 7 BRESTANICAj., B J A V M 0 PODJETJE JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjega stanovanja Enosöbno stanovanje St. "E" v II. nadstropju stanovanjskega bloka na Etektramiški cesti 15 v Brestanici v skupni izmeri 49 m2 in klet v izmeri 6, 05 m2, pare.St. 209/17, zemljiškoknjižni podvkožek 297/8, k.o. Sto- fovnik, Občina Krško. Izklicna cena je: 2.802.912,17 SIT Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovoru in najavi v recepciji Termoelektrarne Brestanica. Javna dražba bo vsredo 9.1.2002 ob 10. uri v prostorih Termoelek- v tarne Brestanica d.o.o.. POGOJI ZA PRISTOP K JAVNI DRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vpiačati varščino vvišini 10% izklicne cene (vtolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine) na bla- gajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano varšči- no po zaključku postopka javne dražbe, pravtako na blagajni TEB. 2. Plačifni pogoji: gotovina. 3. Pogodbo morakupecskleniti najkasnejev 10. dneh po koncani jav- ni dražbi, celotno kupnino pa poravnati najkasneje v 15. dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. če kupec ne bosklenil pogodbe v 10. dneh po končanijavnidražbi * in piačal kupnine v 15. dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje kot, da je odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine in pred pričetkom javne dražbe predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravno osebo, mora- jo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star največ tri mesece), iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Davf k na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zakon- om o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 8. Prodaja bo potekala po sistemu "VIDENO-KUPLJENO", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. •9. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na tel.Št.: 07-48-16- 129, kjer se lahko dogovorite tudi za datum in čas ogleda. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14,8270 KRŠKO SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! ŽELIMO VAM VESELE IN PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, V LETU 2002 PA ČIM VEČ SREČNIH, ZDRAVIH IN ZADOVOLJNIH DNI TER MNOGO OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV Načelnik in delavci Upravne enote Krško SKBBAHKAD.D. SKB banka Poslovna enota Krško s poslovalnicami v Krškem, Brežicah in Sevnici se vsem svojim komitentom zahvaljuje za zvestobo v sodelovanju in želi veselepraznike tervelikosreče inposlovnih uspehovvNovem letu 2002. Vaša SKB banka. Obzörnik Id St 49, decanter 2001 Dokraiina Dosavie POSAVJE ODLOČNO PROTISPORAZUMU 0 NEK V ponedeljek, 17.decembra, je predsedujoči Sveta pokrajine v ustanavljanju Franci Bogovič sklical H.sejo Sveta pokrajine v ustanavljanju. Na njej so se člani Sveta: župani, podžupani in direk- torji občinskih uprav vseh treh posavskih občin ter poslanci iz Posavja v DZ RS, seznanili s strateškim delom Regionalnega razvojnega pro- grama regije Posavje, s potekom regionalizma oz. možnostih za ustanovitev pokrajine Posavja ter z informacijo o poteku postppkov in dogovoru o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z izgradnjo regijskega Centra za ravnanje z odpadki. Največ časa so namenili napovedanemu podpisu meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krš- ko, ob čemer so vsi prisotni ponovno izrazili i nestrinjanje z vsebino meddržavne pogodbe in naslovili na predsednika Vlade dr. Janeza Drnovška odprto pismo. Poslanec Brane Jane je med drugim opozoril, da tako sestavljen Sporazum prejudicira rešitve, ki odvezujejo Hrvaško vseh obveznosti tako s po- dročja jedrske varnosti kot tudi finančnih, saj spo- razum pravi, da morata do leta 2023 državi rešiti vprašanje jedrskih odpadkov, sicer bosta tedaj obe strani prevzeli vsaka po polovico jedrskih od- padkov. »Ni vseeno, kakšne vrste odpadkov pre- vzemaš«, pravi Jane, »niti ni edini kriterij volu- men, temveč kakšna je vsebina odpadkov. Kajti mednarodna Konvencija o jedrski varnosti ned- voumno določa, da država ne sme prevzeti jedrskih odpadkov in jih začasno skiadiščiti, če za to nima ustreznih pogojev. To pomeni, če Hrvaš- ka nima ustreznih skladišč, jo Slovenija ne more prisiliti, da prevzeme svoj del jedrskih odpadkov. Odločen »NE« Slovenije za ta sporazum postavl- ja Slovenijo kot kredibilno državo v primerjavi z mednarodno javnostjo, kajti tudi v dokumentu Agenda 2000 je jasno navedeno, da je Slovenija ustrezno rešila vprašanje razreševanja vseh pos- ledic uporabe jedrske tehnologije, vključno z razgradnjo in razreševanjem jedrskih odpadkov. Resnično upam, da bo zmagala pravica in res'ni- ca.« je dodal Jane in napovedal glasovanje proti sporazumu, ko bo_ le-ta prišel na ratifikacijo v državni zbor. (B.M.) ^L cestno podjetje Wm noYo nieste, dLd*' Vam in Vašim najbljiinjitn žolimo prijetne btyzicna praznike. Z novim letom pa zaravja, osebne sreče in obi to poslovnin uspehov. Uprava aružbe s soaelavci DD ObzorniK gosDOdarstvo Št 49, decenter 2001 Alufinal Krško " i OD ZDRAVSTVENEGA DOMA VI Leto je naokoli in ponovno smo obiskali pod- jetje, v katerem sicer radi povedo, da ne potrebuje- jo običajne reklame niti se ne želijo hvaliti z do- seženim, vendar pa se strinjajo z mnenjem, da je prav, če okolje ve, kaj počno in s kakšnimi uspehi njihovi strokovnjaki in zaposleni nosijo ime svoje- ga kraja tako po Sloveniji kakor tudi daleč preko meja.domovine. Družinsko podjetje Alufinal iz Krškega sodi po mnenju poznavalcev v sam vrh slovenskega gradbeništva, čeprav je v primerjavi s svojo konkurenco razmeroma majhno podjetje. Ravno takšna velikost in dobro vodenje mu omog- očata tudi potrebno prilagodljivost, da zmorejo po eni strani izpeljati tudi najbolj zahtevne in atra- ktivne projekte, po drugi pa v obdobjih manjšega povpraševanja lažje preživijo na trgu. Po besedah lastnika in ustanovitelja podjetja Dušana Peterkoviča se podjetje vsako leto loti ne- kaj večjih in nekaj manjših objektov. Vse projekte, ki so jih lani napovedali, so realizirali ali pa jih te dni končujejo. Tako so od lani na obsežno refer- enčno listo objektov na tujem dodali bolnišnico v Njaganu, delajo pa že na novem objektu, to je Mu- zej mineralov, nafte in plina v Hanty Manysijsku v Sibiriji, za katerega so podpisali pogodbo v me- secu juliju. To je ogromen objekt, ki v tlorisu meri 18.000 kvadratnih metrov in za katerega je pred približno mesecem dni opremo iz Krškega odpel- jal še zadnji kamion. Letos imajo tudi srečo z vre- menom, saj so temperature tam zdaj razmeroma visoke, trenutno je -27 stopinj Celzija, sicer pa pa- dejo tudi do 60 stopinj pod ničlo. Ekipa Alufina- lovih monterjev dela po šest do sedem ur na dan, kar je za takšne razmere dovolj, zato računajo, da bodo z delom končali januarja ali februarja pri- hodnje leto. V Sloveniji končujejo stanovanjsko sosesko Li- nhartov dvor v Ljubljani in še nekaj drugih objek- tov. Tudi pri trenutno največji investiciji občine Krško - gradnji zdravstvenega doma so zraven in v sodelovanju s podjetjem Begrad opravljajo t. im. zapiranje objekta ter prav te dni končujejo fasa- do. Hkrati se že dogovarjajo za nove posle, npr. za bazenski kompleks v Dolenjskih toplicah, za Mer- katorjev hipermaket v Splitu, še poseben izziv pa jim predstavlja Stekleni dvor v Ljubljani, ki bo te- hnično zelo zahteven, zanj pa se poteguje pet domačih izvajalcev in štirje tuji. Kot pravi Dušan Pe- terkovič, so doslej izvedli precej pomembnih objektov v Ljubljani in pri nas nasploh, največji izziv doslej jim je bila stolpnica BTC, a Stekleni dvor bo še zahtevnejši, zato bi ga radi dobili. Poleg trga na področju Rusije oz. nekdanje Sov- jetske zveze, imajo precej resne načrte na Nor- veškem. Tamkajšnji poslovni partnerji so že bili v Krškem in stekli so dogovori za prve objekte, do- govarjajo pa se tudi za dva projekta v Nemčiji. Če- prav področja Rusije ne nameravajo zapustiti, po- skušajo torej tudi na zahodnem trgu, da bi čimbolj in čimprej spoznali, käj jih čaka ob vstopu Slov- enije v Evropsko unijo. Slovenska podjetja se po mnenju Peterkoviča morajo pripravljati, še po- sebno, če tako kot oni želijo vztrajati v konkuren- ci s tujimi izvajalci s svojimi programi, ne da bi popustila in opravljala le tako imenovane »Ion« posle. »Ne razmišljamo, dabi delali zadruge, ima- mo toliko kadra in izkušenj, da se lahko sami pri- javljamo, zato bomo poskusili vzdržati,« pravi pr- vi človek Alufinala. Kaj pa države z območja bivše Jugoslavije? Peterkovič pravi, da področje bivših jugosiovanskih republik vsaj zdaj zanje še ni zanimivo. Seveda pa spremljajo razmere, še posebno v Srbiji. Naj spomnimo, da je Alufinal pravzaprav nas- tal iz obrtne delavnice Dušanovega očeta Vlada Peterkoviča, ki je imel ključavničarsko obrt, s poudarkom nagradbenih konstru- kcijah. Leta 1991 je prevzel obrt in ustanovil podjetje Alufinal - Du- šan Peterkovič - s.p., katerega pro- izvodni program obsega celovito ponudbo konstrukcij od posame- znih elementov do zaključenih do- bav celovitih konstrukcij fasad, narejenih na kl- juč. V sklopu proizvodnje imajo tudi delavnico za obdelavo jeklenih konstrukcij. Pomembnejši tuji dobavitelji Alufinala so firme Schuco, Wicona in švedski SapaFront, vgrajujejo tudi nekatere itali- janske sisteme, največji domači dobavitelj pa je mariborski Kristal. Za zagotovitev strokovne podpore se je Peterkovič že pred leti povezal z ar- hitektom Brankom Kraševcem, pionirjem razvo- , ja aluminijastih konstrukcij v Sloveniji in s pod- jetjem Ideal Projekt iz Slovenske Bistrice. Peterkovič vidi ključ uspeha predvsem v dobro usposobljenem in izkušenem kadru. Redno zapo- slenih v proizvodnji je dvaindvajset, stalno sode- lujejo pa še z ekipo dvajsetih montažerjev. Meni tudi, da so zaposleni resnično pripravljeni slediti tako potrebam podjetja kot zahtevam kupca ozi- roma naročnika, kar ti kmalu spoznajo in jih zato ponovno angažirajo. »Imamo nekoliko drugačen način dela in pri- prav za nove projekte, saj ne čakamo javnega raz- pisa kot drugi, ki gledajo, kaj kdo razpisuje. Takrat je namreč največkrat že prepozno. Kolikor je le mogoče, spremljamo namere investitorjev in že v začetku projektiranja sodelujemo z arhitekti, pro- jektanti in iščemo tehnične rešitve, spremljamo, kaj se dogaja, tako da v času razpisa razpolagamo z rešitvami, količino, interesi investitorjev, nato izdelamo konkretne ponudbe, s katerimi smo ko- rak pred tistimi, ki čakajo. Tako se zdaj ukvarja- mo s projekti, ki se bodo gradili konec naslednje- ga leta oziroma v letu 2003.« Ob pregledovanju fotografij številnih znanih in V družinskem podjetju že uspešno sodeluje Dušanov sin Gregor, ki je pred kratkim vodil izvedbo projekta Mercatorjevega hipermarketa v Zagrebu in jo tudi uspešno končal. OhzorniK IQ Megafin v Ljubljani je objekt z eno prvih dvojnih steklenih fasad pri nas, za katero je kompleten in zelo zahteven projekt in tehnično izvedbo skonstruiral Alufinalov inženir Vinko Vene. Št 49, decenter 2001 gospodarstvo KRŠKEM DO MUZEJA V SIBIRIJI M . \ ätraktivnih zgradb, ki jih je že nekaj desetdoma in vtujini, Peterk- ovič ne skriva zadovoljstva nad opravljenim delom. »Naš posel je zanimiv, predvsem zaradi tega, ker ko greš z gradbišča, ostane za tabo delo, ki ga lahko vedno znova vidiš. Saj drugi prav tako dobro naredijo npr. instalacije v notranjosti objekta, a tega od zunaj ni mogoče videti. Mi smo tisti, ki objektu damo končno obliko, ne- kakšno obleko in če je še posebno zahteven, tudi kravato. Po tem je objekt prepoznaven«, zaključuje Dušan Peterkovič. S. Mavsar Fasada znane trgovske hise Muller v Ljubljani. Merkatorjev hipermarket v Zagrebu Stolpnica BTC v Ljubljani Nov izziv za Alufinal - Stekleni dvor v Ljubljani (ntaketa). I IQ ObzormK i finance Št49,deoembes2001 V PRICAKOVANJU EVRA Ko govorimo ofinancah bi težko uporabili izraz varnost in brezskrbnost, saj se moramo prilagajati vedno novim razmeram na trgu kapitala. Vsak posameznik ima na voljo različne oblike varčevanja, oziroma plemenitenja svojih prihrankov. Na finančnih trgih je izjemnega pomena pravočasna in- formacija, zato smo vam ob uvajanju evra v 20 državah E.M.U. (enotne mon- etarne unije) pripravili nekaj dodatnih informacij, saj z uvajanjem evra pri- hajajo nova presenečenja tudi v slovenski denarni prostor. Zamenjava de- narja z območja evra bo v menjalnicah po novem letu brez provizij, medtem ko bodo banke za menjavo gotovine v bankovce evra zaračunavale od enega do dVeh odstotkov provizije, za pologe na račun pa provizij ne bo imela, in sicer do 28.02.2002. Po tern datumu pa bo provizija v bankah za polog na račun od 0,5 do 1 odstotka, provizija za gotovinsko menjavo pa bo znašala od 3 do 4 odstotke. V menjalnicah provizij ne bomo zaračunavali. Razmerja za preračunavanje bankovcev iz držav EMU v evro so že določe- na in veljajo že dve leti, npr.: 1 DEM = 0,5 evra, 500 DEM = 255,65 evrov, 3000 DEM = 1.533,88 evrov ali 1 evro = 1,95583 DEM. Vse do 28.02.2002 bo čas t. im. »dvojnega obtoka«, tako da bo v vseh 12 državah EMU (Nemči- ja, Avstrija, Italija, Grčija, Španija, Francija, Belgija, Irska, Luksemburg, Ni- zozemska, Portugalska) možno plačilno sredstvo evro in domača valuta teh držav. Menjava domače gotovine držav evro območja bo potekala do 30.06.2002, po tern datumu pa bo možna menjava pri centralnih bankah držav, ki so uvedle evro. Evro gotovina pa bo rta voljo po 3.februarju tako na bankah kot v menjalnicah. Po novem letu se bodo spremenile tudi omejitve za prenos gotovine čez mejo. Vsak bo lahko odnesel ali prinesel v Slovenijo neomejeni znesek v gotovini, ki pa ga bo treba prijaviti carini, če bo presegel 3,2 milijona tolarjev. Najbolj pogosto se nam postavlja vprašanje, v kateri valuti naj v prihodnje varčujemo. Odgovor ni enostaven. Veliko se jih odloča svoje prihranke »iz nogavic« spremeniti v švicarske franke, bolj pogumni se odločajo in tvegajo z ameriškimi dolarji, katerim pa je mogoče zna čutiti posledice domače in globalne recesije ter vojne. Kot napovedujejo tuji analitiki, bodo države evro območja dosegle nekoliko višjo inflacijo od letošnje, ker bodo vse malo- prodajne cene spremenjene v evro. Varcevanje v tolarjih je predvsem kratko- ročno zanimivo zato, ker inflacijo krije TOM, dodatna obrestna mera pa je približno enaka evropski, kar pomeni, da glede obrestovanja ne bo nobene razlike med varčevanjem v dosedanji valuti ali v evru. Po navodilih Banke Slovenije (Obvestilo st.24) menjalnice ne bodo zara- čunavale nobenih provizij za zamenjave. Iz vsega napisanega je razbrati, da je nepotrebno ustvarjanje panike na trgu kapitala, sicer pa kljub temu, da se zgodovina ponavlja, je prav gotovo dejstvo, da takšno zgodovino, kot jo je imela nemška marka, jo bo evro težko doživel. Sicer pa se bomo dolgoročno gledano morali privaditi, da bo evro postal tudi naša valuta in nemška marka bo postala »brezposelna«. Vsekakor Vam želimo čimveč uspeha in dobičkov pri vaših menjavah, če pa se želite izogniti gneči in dodatnim stroškom, vam bomo zagotovili kako- vostno storitev in svetovanje tudi v menjalnicah. Srečno! Menjalnita »PENEZI«; Odkup in prodaja deviz ter delnic; Tel: 07 490 38 00 "Nov' let' ne vem prineslo kaj bo, ga mislim pregledat, obletipovedat, kak'dobrojeb'lo." V. Vodnik V naši družbi smo se odločili, da bomo sredstva namesto poslovnih daril namenili tistim, ki so tega najbolj potrebni, to je društvu za cerebralno parali/o Sonček in Zve/i prijateljcv mladine. Veseli bomo, če bo zaradi tega v njihovo življenje posijalo sonce bolj toplo, saj sreča ni v sprejemanju, ampak v dajanju. Srecnov let« 2002! ObzorniK ED ŠU9,deoember2OOl sport TUDI LETO 2001 USPEŠNO ZA FANOVCE Med najboljšimi v državi in vtujini Motokrosisti Fun športa, ki že drugo leto tekmujejo pod pokroviteljstvom samostojnega podjetnika Iztoka Benceta iz Boštanja, so lahko tudi z letošn- jo sezono - njihovo že peto po vrsti -ponovno zadovoljni. Uspešno so nam- reč nastopali tako doma kot v tujini, nastopili pa so na več kot 50-tih dirkah. Klub je letos zapustil Sevničan Andrej Čuden, ki je prestopil v Moto klub NIX iz Semiča. Brata Gorazd in Iztok Oprešnik iz Šentjurja sta prenehala z aktivnim udejstvovanjem na dirkah. Med tekmovalce z licencami pa se je po dveh letih spet vrnil Boštjan Ocvirk iz Pečic, tako da je rumene klubske barve zastopalo šest tekmovalcev z licencami, dva v kategoriji podmladka, štirje pa v članskem razredu do 85 ccm. Ti so sicer nastopali kar na enajstih prven- stvih, pokalih in Hgaških tekmovanjih, da pozivnih dirk niti ne omenjamo. Seveda so bili aktivni tudi rekreativci, eni bolj, drugi pa malo malo manj kot v preteklem letu. Na državnem prvenstvu se je Fun šport Bence MX team med dvaindva- jsetimi ekipami uvrstil na štirinajsto mesto, kar je slabše kot leto poprej. To pa zato, ker se uvrstitve podmladka ne štejejo k ekipnim, klub pa v dveh od treh razredov ni imel svojega predstavnika. Tako se je za ekipne točke borila le četvorica 85 kubičnega članskega razreda, kjer je bil na koncu najboljši Nik Rovan, ki je za ekipno uvrstitev prispeval 155 točk. Fun šport tudi sicer uspešen V dresih Fun sportövega Bence MX teama so letos nastopali tudi nekat- eri rekreativci. Med njimi sta bila poleg njihovega sponzorja Iztoka Benceta letos najbolj aktivna veteran Franci Zgonc in Branko Povše, medtem ko je Damjan Češek sredi sezone zaradi službenih obveznosti prenehal nastopati na motokros dirkah. Razveseljivo pa je, da so se ob koncu sezone ojunačili še nakateri - Ivan Salobir, Milan in Sine Baša, Evgen Komočar in Janko Potočnik. O tern, da bi nastopali za Fanovce, pa razmišljajo tudi nekateri drugi motokrosisti, med njimi tudi takšni, ki so že nekoč bili v klubu. Fanovcem ob strani stojijo številni sponzorji. Vsak tekmovalec, ki vozi z licenco, ima seveda svoje, nekateri pa podpirajo celotno ekipo. Poleg glav- nega sponzorja Iztoka Benceta in njegovih Nizkih gradenj iz Boštanja omenimo še Fuchs maziva iz Krške vasi, ki jih oskrbujejo z izdelki Silkolene, tu je podjetje Kenex iz Brežic, ki z olji Total skrbi za njihove kombije, Pneu- matic B&F iz Ljubljane jim omogoča cenejšo nabavo gum Bridgestone, neskromno jim pomagajo tudi v Numipu, Elmontu in Qtechni, pa v krški Kmečki zadrugi, Vinu Brežice, podjetju 7trade, Promel in v številnih drugih, celo v zasebni ordinaciji Aristotel iz Krškega. Ob svojih uspehih Fanovci redno obveščajo lokalne medije: od radia Brežice, Sevnica, Krško, Trbovlje, Krka, Studio D, do TV Novo mesto in TV Krško, seveda pa tudi Posavski obzornik, Sava glas, Dolenjski list in druge. So tudi prvi med motokrosisti v Sloveniji, ki so s pomočjo računalniške hiše Car iz Krškega leta 1998 postavili spletne strani na Internetu. Na njih sproti objavljajo svoje rezultate, ažurno pa vodijo tudi številne lestvice in objavlja- jo druge koristne infomacije za ljubitelje motokrosa. Zato ni čudno, da jih je na naslovu http://www.funsport-klub.si doslej obiskalo že več kot 13 tisoč surferjev. tMercatoir cttdoviti trenutki veselja ^^^^ B ogata ^^^^h praznična ponudba: ^^^^^^^V ziviiski in neiiviiski lzxiclki ^ff^^^^m igračc in okraski |^/^P^ '¦ teksril ^^^ tehnicni izxielki in pohiJtvo HAk idcie za dariia INTERSPORT fc^^^ od29.11. do 31.12.2001 ObzorniK ŠPOrt________________________________________________________________________________________________;___________________ŠL49,decembes2001 IZ SPORTNIH KLUBOV KRŠKIŠAHISTIV SUPER LIGI Šahovski klub Triglav Krško se je z zmago v Rogaški Slatini na članskem tekmovanju prve slovenske šahovske lige Vzhod za leto 2001, uvrstil v državno super šahovsko ligo za leto 2002. Krčani so bili nepremagljivi v vseh odig- ranih osmih ligaških tekmovanjih. Za postavo Triglava so igrali: Dražen Sermak, Zvonimir Meštrovič, Dinko Brumen, Toni Kos, Igor šit- nik in Gorazd Novak. ŠESTKRŠKIHKARATEISTOV OSVOJILO 5 MEDAU Prvega decembra 2002 je 6 članov Karate klu- ba Krško v Šentilju na državnem prvenstvu za kadete in mladince osvojilo kar 5 medalj, in sic- er eno zlato, dve srebrni in dve bronasti medalj i. V kategoriji kadetinj je l.mesto in naslov državne prvakinje v katah osvojila Vesna Požun, v borbah pa je osvojila 2.mesto. Med mladinka- mi je Danijela Grilc osvojila v katah 2.irt v bor- bah 3.mesto. Prvič so na tekmovanju nastopili tudi Jani Dornik, Andrej Pajk in Damjan Čer- noga, ki je osvojil 3.mesto in bronasto medaljo v kategoriji kadetov do 60kg. »MIKLAVŽ2001« Prvi vikend v decembru je v Ljubljani potekal tradicionalni, že 10. mednarodni plavalni miting »Miklavž 2001«. Sodelovalo je 450 plavalk in pla- valcev iz 30 evropskih klubov, med njimi tudi se- dem krških plavalk in plavalcev. Z osvojenim 2.mestom na 100m deism (1:11,88) se je od naših najbolje odrezala Sara Hojski, osebne rekorde pa so odplavali tudi: Nina Andrijaševič, Jernej Omerzel, Nina Mandl, Jaka Kramaršič, Karolina Zakšek in Tamara Komočar. 31. HOLLYJEV MEMORIAL Telovadke GD RAIN Krško so nastopile na II. prvenstveni tekmi Gimnastične zveze Slovenje 31. Hollyjevem memorialu v ženski športni gim- nastiki in dosegle naslednje rezultate: V kategor- iji deklic A-nacionalnega programa je med posameznicami Urška Mižigoj osvojila 13. mes- to, Maša Jurkovič je zasedlä 16. mesto, Pia Klančar se je uvrstila na 20. mesto in Tjaša Alegro na 22. mesto, ekipa deklic je ekipno osvojila 5. mesto. V konkurenci kadetinj A-nacionalnega programa, je ekipa v postavi Močivnik, Štus in Bregar osvojila 3. mesto, med.posameznicami je Nika Močivnik osvojila 8. mesto,_Urška Štus je osvojila 13. mesto in Vesna Bregar 14. mesto. V kategoriji članic A-nacionalnega programa GZS je barve Krškega Gym Rain-a zastopala Simona Gnidica in v posamičnem mnogoboju osvojila 8. mesto. NAJUSPEŠNEJŠIVVIDMU V nedeljo, lö.decembra 2001, so člani Kara- te kluba Krško nastopili na mednarodnem Christmas Superchampion Cup turnirju v Vid- mu, kjer je nastopilo okoli 600 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije. Najusp- ešnejši slovenski klub so bili člani KK Krško, saj so po medaljah posegli kar sedemkrat: Marija Jeler je bila bronasta v katah in borbah pri stare- jših deklicah, Jasmina Grilc je pri starejših dek- licah zasedla drugo mesto, njena sestra Danije- la pa osvojila srebro v katah in bron v borbah - oboje v kategoriji članic. Z zlatom so se okitile Sara Jeler v katah pri mlajših deklicah, Vesna Požun pa pri kadetkinjah. Dekleta vadijo vsak dan, zatouspeh ni izostal. Klub je vjesenskem delu tekmovalne sezone 2001/02 osvojil že kar 27 kolajn - od tega 5 na državnih prvenstvih, 9 namednarodnih turnirjih in 13 na pokalnih tek- movanjih. I Speedway - Krško Ljubiteljem speedwaya, voznikom, članoni društ\Taf sponzorjeni in vsem ostalim občanoni želimo \esele božične praznike in srecno no\o leto 2002, # t \ katerem bomo v Krškem pr\ic ObzorniK Dl ŠU9.f1flffimhfir:?nO1 šport VesniKržan naslov streike leta Ob zaključku leta so na Strelski zvezi Slovenije pripravili že 21. razgla* sitev najboljših strelcev leta 2001. Pri članih z zračno puško je laskavi naslov že enaindvajsetič dobil naš zlati olimpijec Rajmond Debevec, prvič v karieri pa si je visoko priznanje prislužila Brežičanka Vesna Kržan. Z letošnjimi izjemnimi dosežki si je naslov priborila v räzredu mlajših mladink z zračno pištolo. Poleg razglasitve najboljših. je Strelska zveza posameznikom in klubom podelila tudi plakete za izjemne športne dosežke. Strelcem z območja Posavja so pripadle štiri plakete. Srebrnoje za osvojeno ekipno 1. mesto na svetovnem prvenstvu v streljanju s samos- trelom osvojila Krčanka Tina Grabnar iz strelskega društva Marok Sevni- ca, bronaste pa za nove državne rekorde Vesna Kržan iz strelskega kluba Brežice ter Franc Kolarič in Marko Slemenšek iz SD Rudar Globoko. ALFREDUISTENIČU VSLOVO... 23.10.1933-25.10.2001 Le štiri dni po oseminšestdesetem rojstnem dnevu smo se na krškem pokopališču še zadnjič poslovili od našega Fredija. Krčana z dušo in tele- som. kot to pravimo. Sam se nikoli ni uvrščal med kake pomembneže. a je vse svoje življenje sodil med tiste meščane, ki tu niso samo živeli, marveč soustvarjali krško življenje in njegovo podobo, kakršnega in kakršne danes ni več. Čeprav naju je po starosti ločilo deset let, mi bo za vedno ostal v spominu kot dober znanec, zato pogosti sogovornik in tudi sodelavec. Vsi, ki smo imeli radi krški šport. smo bili njegovi zvesti nogometni navi- jači, mojo generacijo je vodil v telovadnem društvu Partizan, vzpodbujali smo ga kot dobrega odbojkarja. igralca in trenerja. In ko se je z leti moral posloviti od tekmovalnega ligaškega športa, je svoje mnogotere talente in izkušnje vpregel v organizacijo občinskih delavskih športnih iger in vod- stvo ekip, ki so v njihovem okviru zastopale njegovo tovarno celuloze in papirja in tekmovale na športnih igrah slovenske in jugoslovanske pa- pirne industrije. Zato niti ni čudno, da si je za svojega življenja ustvaril širok krog športnih prijateljev in znancev, ki ga bodo vedno in za vedno pogrešali. Alfred-Fredi Istenič je nedvomno sodil med tiste ljudi, ki so skoraj zamerili, če bi jih naslovil z »entuziasti«. Vse kar je počel. razpet med špor- tom, zaposlitvijo in družino, je smatral za nekaj samo po sebi umevnega, za del življenja. ki je lahko resnično bogato le, če ne vprašaš ne za uro ne za dan ali leto, ki ti je tudi zato tako hitro minilo. Morda so mu bila taka razmišljanja celo prirojena, vsekakor pa mu jih je vsadila in ga dokončno izoblikovala družinska vzgoja. Oče Alfred, nestor krškega nogometa, ki je v Krško prise! leta 1931, ga je učil in naučil skromnosti, marljivosti in prednosti delu za skupnost, po njem je podedoval tudi prislovično humor- nost, da je svoje življenje obvladoval z večnim optimizmom. Njegovo ime je odslej vklesano na nagrobniku in ko se bomo na krškem pokopališču ob njem spoštljivo ustavljali, bosta v naših srcih vedno lepa misel in spomin. Kajti Fredi je vendarle popisal obsežen list krške pol- pretekle zgodovine in postal njen nepozabni del, vreden vsega spoštovan- ja- Tudi zato naj mu bo za njegovo življenje med nami in z nami, večna hvala! Živko Šebek 0 ŠAH - PRVA DRŽAVNA ŽENSKA LIGA Na Bledu je na tekmovanju prve ženske državne lige nastopala tudi ekipa ŠK. Triglav Krško. Med šestimi ekipami se je uvrstila na prvo mesto in s tern pridobila pravico, da drugo leto nastopi v državni ligi med osmimi najboljši- mi ekipami. Vrstni red: 1.ŠK Triglav Krško, 2. ŠK Domžale, 3. ŠD Iskra Tölmin... Krške igralke so dosegle naslednje rezultate: Karmen Mar - 4 točke (5 iger), Sanja Žnideršič - 4 točke (5 iger), Mirela Ahmatovič 4,5 točke (5 iger). v PLES-LUKAINAMADEJANA ČEŠKEM Plesni par PPK Lukec- Luka Vodlan in Amade- ja Plevel je nastopil v konkurenci 54 parov iz Češke Rusije, Ukrajine, Latvije, Poljske, Litve. Belorusije, Danske, Madžarske, Estonije in Slov- enije z z zadovoljivimi rezultati, saj sta prvi dan v standardnih plesih dosegla 24. mesto, v v latin sko ameriških plesih pa 30. mesto. KEGLJANJE-KRČANINA ČETRTEM MESTU Kegljaški klub Krško, ki tekmuje v 3. slovens- ki državni Hgi - vzhod, je po prvem delu sezone zasedel 4. mesto. Tekmovanje se bo nadaljevalo 19. januarja prihodnje leto. ¦¦¦¦¦>POSAVSKE novice na internetu: obzornik.com ObzormK obvestila SU9,deoentes2001 DOM K R Š ft O SOBOTA, 12.1., ob 20. uri ART (Yasmina Reza) - komedija, gostuje Teatar u gostima iz Zagreba za modri abonma in izven Trije velikani hrvaškega igralstva, Relja Basic, Boris Buzančič in Vanja Df ah, igralci evropskega nivoja, prvič skupaj na sceni! Tri sonca na istem nebu! S komedijo sodobne francoske avtorice Yasmine Reza, v režiji Relje Bašiča, so že navdušili številne obiskovalce, kateri jih ob koncu predstave z dolgotrajnim ploskanjem kar niso pustili z odra. SREDA, 16.1., ob 17. ufi KUŽEK IN SONČEK- lutkovna pravljica za najmlajše (38 min.), gostuje Lutkovno gledališee iz Maribora - nagradna predstava za rumeni abonma in izven V predstavi sledimo sonckovim dogpdivščinam na zemlji. Vidimo, kako pomaga kužku čuvati hišo, najti vrtnarju nepridipra- va, ki mu potepta travo, in kako reši žejni mak pred pogubo. Zgodba o prijateljstvu je sončna in prijazna, namenjena pa je otrokom, tudi tistim najmlajsim. SOBOTA, 26.1., ob 20. uri MARJETKA, str. 89 - žlahtna komedija, gostuje Gledališča Ptuj za modri abonma in izven Predstava je na Dnevih komedije v Celju prejela najvišjo nagrado občinstva in jo nekateri ocenjujejo za komedijo desetietja. Režiser predstave Samo M. Strelec je prejel nagrado "žlahtni režiser", igratec Gojmir Lešnjak Gojc pa je postal "žlahtni ko- medijant". SREDA, 30.1., ob 17. uri DREJČEK IN TRUE -VIARSOVČKI - igrica, gostuje Prešernovo gledališče Kranj za rumeni abonma in izven Drejček: "Kako si upas tepsti šibkejšega od sebe! Ni čudno, da so na Zemlji vojne, ko pa odrasli ne znate reševati težav drugače kot s silo." Za marsovce, ob predložitvi ustreznega potrdila - vstop prost. FILMIVJANUARJU: HARRYPOTrERINKAMENMODROSTI(4J.-7.1.)-ATLANTIS(4J.-6J)-PREDENSEZNOČl(8.1.-13.1.)-AMER^ IŠKAUUBLJENCA(15.1.-20J.)-INTIMNOST(18.1.-20.l.)-NITIBESEDE(22.1.-27.1.)-REŠEVANJEVDOVEGRACE (31.L-3.2.) ? EVROS AD Zjcd»önimEVP1OSADTOmboteto2002piqetDejse. aSČNO! Evrosad d.o.o. Krško, Cesta 4. jutija 134, 8270 Krško Tel: 07 49 04130 Fax: 07 49 04 149 »Mnogim je dano pridelovafi r>ajboljia vma, vendor CV\^,c.}::' \e somo eden.« ObzorniK D3 Št 49, decenter 2001 obvestila LJÜDSKA ONIVERZA ^& KRŠKO .-.............".Iim ..........."" .'' '" ' •..... učimo se za življenje — Vabimo k vpisu v TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODMIKE, ki bo potekal v mesecu januarju 2002 -obvikendih: Od11.do13.in18. do 20. januarja 2002. Zaključno vodenje pred komisijo bo sredi febraurja 2002. Rok za zbiranje prijav: petek, 4. januar 2002 Prijave in informacije: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova8,Krško,tel.0748 81160,4881162, e-naslov: ljudska.univerza.krsko@siol.net PRVITEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE V skladu z Odlokom o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Krško je Ljudska univerza Krš- ko v mesecu septembru 2001 izvedla 50-urni tečaj za prvo skupino lokalnih turističnih vodnikov. Tečaj je zajemal različnevsebine-poudarek pajebil na vodenju (načini, teh- nike, načrt, postopki v problematičnih situacijah, retorika, bonton), spozna- li pa so tudi turistično zakonodajo, oSnove poslovanja v turizmu, kodeks vod- nikov, vadili v nastopanju in spoznavali regijo. Program so zaključili s preiz- kusom znanja, ki je vključeval pisni test, seminarsko nalogo in vodenje po izbranem predelu občine - nastop pred tričlansko komisijo. Ta zaključek, v soboto. 13. oktobra 2001, je bil pravzaprav tudi zelo ču- dovit izlet po občini Krško, vseh 14 tečajnikov se je na zagovor odlično pri- pravilo, vsaka predstavitev si je zaslužila precej več časa, kot ga je zaradi natr- panosti programa sicer imela na razpolago. Spoznali smo stari del Krškega (od Hočevarjevega trga do Parka zaslužnih meščanov), Brestanico (staro jedro, Grad Rajhenburg. Baziliko), Senovo (rudniški rov v O§ Senovo in cerkev), se na hitro ustavili še na "štajerski stra- ni" Krškega - na Trgu Matije Gubca, v Leskovcu smo si ogledali župnijsko cerkev, zunanjost leskovškega gradu, obiskali Stovičkovo galerijo in Klet Leskovec. Kasneje je šlo vse bolj na hitro - in smo se tako na kratko ustavili na podboškem trgu, si od zunaj ogledali Grad v Kostanjevici in Forma Vivo, se sprehodili po Kostanjeviški jami in na kratko še po "Tamalem plac" v cen- tru Kostanjevice. Zaključili smo pri Treh lučkah na Sremiču, kjer smo vsem tečajnikom podelili potrdila in licence za vodenje po Občini Krško. Semi- narske naloge, ki so jih pripravili udeleženci prve skupine, bomo skupaj s foto gradivom pripravili tudi na zgoščenkah, ki bodo na voljo vsem nasledn- jim skupinam tečajnikov, pa tudi ostalim zainteresiranim. LUKrško PLES, DRUŽABNOST, JJMETNOST, SPORT PPK LUKEC MED SVETOVNO ELITO V STEPU Od 07.12 do 08.12. 2001 je v Reisi (Nemčija) potekalo svetovno prvenstvo za člane v stepu. Prvenstva so se udeležili mala plesna skupina PPK Lukec ter kot solista Vesna Vučajnk in Sebastijan Vodlan. V zelo močni konkurenci plesalcev iz ZDA, Kanade, Južne Afrike, Nemčije, Švice, Francije. Hrvaške, Finske, Češke. Slovaške, Madžarske in Slovenije je dosegla mala plesna sk- upina izredno velik uspeh, saj je med 17 skupinami pristala na koncu na 5. mestu. Uspeh sta dopolnila Sebastijan Vodlan, ki se je kot prvemu Slovencu uspelo prebiti v finale svetovnega prvenstva, kjer je zasedel 6. mesto. Prav tako je Vesna Vučajnk ponovila svoj najboljši in tudi slovenski najboljši rezu- Itat med članicami in sicer je na koncu med devetnajstimi tekmovalkami os- vojila odlično 8. mesto. ÄgencijaLukec in1 člani Posavskega plesnega kluba Lukec, želimo vsem občankam in občanom veseld ¦ božič ter srečno, zdravo in uspešno novo j leto 2002! jj Posavski Plesni klub LUKEC KRŠKO C. 4. Julija 38a, Krško Tel: 07 4905-167, 4905-165, 4922-694 Fax:07 4905-166 Gsm: 041 663-058 http://www.agencija-lukec.si E-mail: ppkjukec@hotmail.com Vabimo v začetni plesni tečaj družabnega plesa za mladino in odrasle, ki se bo začel v soboto 05. januarja 2002 v klubskih prostorih. Dodatne informacije dobite natelefqn 041 663 058. Agencija Lukec d.o.o. vas vabi na predstavitvene koncerte ozi- roma predstavitve prve zgoščenke in kasete Plesno glasbene- ga show dueta AMALU, ki ga sestavljata Amadeja Plevel z Bizel- jskega in Luka Vodlan iz Krškega (letni sponzor Vulkanizerstvo Lukež Brežice). Prav tako vas vabimo na manekenski tečaj, ki se bo začel v če- trtek 11.01. 2001 ob 19.30 v prostorih PPK Lukec. Vse infor- macije dobite na telefon 041 663 058. PRISRČNO VABLJENI! ObzorniK kultura ŠU9,decembes2001 NOVOLETNO POVABILO IZ VAŠE KNJIŽNICE Carobni mesec december je tudi čas obdarovanj. Ste mogoče pomislili, da bi bližnjemu ( lahko pa tudi sebi) podarili člansko izkaznico za knjižnico? Časi, ko ste si v knjižnicah izposojali le knjige, so že zdavnaj mimo. Tako kot mora človek včasih pobrisati prah, spremeniti navade in se prilagodi- ti novemu, tudi mi nismo zaspali na lovorikah bogate tradicije. Izkušnje, znanja in modrosti minulih rodov smo znali združiti z novimi spoznanji in zahtevami neverjetne dinamike sod- obnega časa. Danes vam v vaši knjižnici nudimo: • izposojo že skoraj 100.000 knjig v mladin- skem in oddelku za odrasle, 2300 videokaset, 1600 CD plošč, več kot 200 CD-romov, tudi zbirka DVD se veča. • časopisino črTALNico, kjer lahko preberete dnevno časopisje ali pregledate revije; na voljo vam je preko 200 naslovov domačfl ih in tujih časopisov in revij. • ŠTUDMSKO čitalnico z bogato izbiro gradiva in mirom, ki ga potrebujete za pripravo na izpit, izdelavo seminarske naloge... Tudi geslo. ki vam manjka, da boste rešili križanko, se skriva v kateri izmed knjig. • DOMOZNANSKI ODDELEK Z bogatO zbisko raznovrstnega gradiva iz in o lokalni skup- nosti. • kotiček za GLASBO in film, kjer lahko poslu- šate CD-je in brskate po literaturi s področ- jaglasbein filma. • pravuični kotiček za najmlajše in ure prav- Ijic. • GALERUO kjer pripravljamo razstave. • literarne VEČERE, predstavitve umetnikov in knjig. • RAčuNALNiKE na katerih lahko uporabljate orodja MS office in internet. • Dostop do domačih in tujih računalniških BAZ PODATKOV. • medknjiZnično [zposojo za knjige iz domo- vine ali tujine, ki jih nimamo v naši knjižnici. • Prostor, kjer se lahko ustavite, poklepetate s prijateljem, si vzamete čas zase in odkri- vate... Naj naše vabilo zaključim z odlomkom iz leto- šnje poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, madžarske pisateljice Eve Janikovszky: Nato sem se naučila brati in spoznala, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, princese in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša vesel- ja, naše skrbi, naša upanja in naša žalost. Dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet -vsetojev knjigah. Potujte, raziskujte, odkrivajte in uživajte s knji- . garni in knjižnico tudi v novem letu! Alenka Žugič Jakovina Halvasorjeva knjiznica Krsko- Novo letoje neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro letoje minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj- presenetiti se dajl (S. Makarovič) Voščimo Vam vesel Božič, v novem letu pa vse dobro in veliko prijetnih presenečenj ob branju dobrih knjig. Orožje kot učni pripomoček Letošnji tretji december, obietnico Prešer- novega rojstva je Posavski muzej Brežice obeležil z dnevom odprtih vrat, to je živžavom množice rnladih obiskovalcev. Privabili so jih z učno uro o gradovih, njihovem pomenu, o življenju na njih in o vitezih. Svoje so k zaiiimi- vosti učne ure prispevali deli oklepa in orožje, ki ga je dai izdelati muzej v velikosti, primerni za svoje mlade obiskovalce. Grad in vitezi so na- menjeni učencem četrtega razreda in njim so ptilagojene tudi mere orožja, ki ga lahko preiz- kusijo na sebi. Muzejski pedagog namreč izhaja iz dejstva, da otrokom nudi najcelovitejšo infor- macijo o stvari ravno otip, neposreden dotik s predmetom. Zato si ves čas prizadeva, dabi imel za mlade obiskovalce čim več kopij muzejskih predmetov, ki jih smejo otroci prijeti v roke. Tokrat so bili na vrsti prsni del oklepa, meč, nož, čelada... Druga stvar, ki so si jo prišli ogledovat šolarji v Posavski muzej Brežice, je bil kovač. Bernard Vo- grinc ima korenine v Brežicah, na Kmetijski šoli v Mariboru pa poučuje osnove kovaštva, umetnost- no vzgojo in še nekaj teoretičnih predmetov. Za mlade radovedneže je postavil na grajskem dvor- išču priročno kovačnico in jim je med delom razl- agal posamezne dele svoje opreme, pripovedoval je o delovnih postopkih, spotoma pa je nizal izdelke; žebelj, ost za puščico... Učencem iz Ve- like Doline je na primer naredil kljuko za obešan- je zemljevida v razredu... Sicer pa so se s kovačnico seznanili vsi učenci prvih in drugih razredov OŠ Brežice, vsi otroci iz brežiškega vrtca in sploh vsi, ki so šli mimo njegovega nak- ovala v muzej ali iz njega. Otroci iz vrtca radi pridejo v muzej. Za tokrat- ni dan odprtih vrat pa so za njih pripravili nekaj slikovnega gradiva, ki jim je olajšalo predstavo o nekdanjem življenju. Lahko so'si tudi natakni- li rimljansko ogrinjalo, baročno lasuljo, se post- ¦ avili za karton z risbo in porinili glavo skozi za to namenjeno luknjo... Skratka: skozi muzej Posavski muzej Brežice je šlo na ta dan preko petsto otrok. Verjetno bi jih šlo še več, če ne bt imele okoliške sole težav s prevozi. Dokler so imeli kombije so si še nekako pomagali. Sedaj pa bo strošek prevoza odvrnil marsikaterega ravnatelja od organizacije obiskov izven^kraja bivanja. (I. Kastelic) ObzorniK E3 Št49,deoember2001 informativna nrilnča Ohcinß Krško Zbori krajanov o pobudah za razdelitev občine Vtem tednu smo na zborih krajanov v Krškem, Kostanjevici, v Leskovcu in na Senovem razpravljali o predlogih za razdelitev občine Krško. Pred- loga bo še enkrat obravnaval občinski svet, ki je pobudi KS Krško in KS Kostanjevica na Krki v mesecu juniju enkrat že zavrnil. Razdruževanje občin je v nasprotju s sodobnimi težnjami v evropskih državah, ki se v zadnjih letih izogibajo pretiranemu drobljenju in zmanjšuje- jo število občin. Dva vala delitev občin sta v Sloveniji že pokazala pomanjkl- jivosti razdrobljene lokalne samouprave, predvsem na področju financir- anja občin. Tako je vse več pobud, da bi spremenili Zakon o financiranju občin pred ustanavljanjem novih občin .V Sloveniji poteka proces intenzivne centralizacije. Centralizacija kapi- tala, odločanja in kvalitetnih delovnih mest daje občutek, da ne odločamo več sami o sebi, neodvisno od centralizirane ekonomske in politične moči. Drobljenje občin centralizacijo samo povečuje, saj majhne občine nimajo prave moči v pogovorih z državo. Še enkrat želim poudariti, da se je občina Krško zadnjih štirideset let raz- vijala kot celota. V tem času je bila izgrajena skupna komunalna ter druga infrastruktura. V okviru sedanje občine Krško je organizirana Poklicna gasilska enota, Zdravstveni dom Krško s postajami v Kostanjevici, na Sen- ovem in Raki, Valvasorjeva knjižnica Krško z izposojevališči v Kostanjevici in na Vidmu, Ljudska univerza Krško ter Glasbena sola Krško. Iz skupnega proračuna financiramo tudi področje socialnega dela ter oskrbe starejših občanov. Imamo osem osnovnih šol s telovadnicami, katerih redno letno vzdrže- vanje stane 60 milijonov tolarjev. Imamo dobro organizirano predšolsko vzgojo za katero namenjamo skoraj 500 milijonov tolarjev letno. Sofinan- ciramo tudi programe Kulturnega doma Krško. Vse našteto predstavlja določen standard, ki je višji kot v primerljivih občinah, sajpbčina Krško prejema dodatna sredstva iz nuklearne elektrar- ne. Tudi investicije, ki bi bile sicer težko izvedljive, je omogočil ta večji pro- računski potencial ter usklajeno zastopanje interesov, predvsem pri dialogu z državo. Na področju zdravstva je v teku zelo pomembna investicija izgrad- nje novega zdravstvenega doma v Krškem, ki bo omogočil kvalitetnejše pogoje zdravstvene oskrbe. Občina Krško je tudi edina občina v Sloveniji, ki sofinancira specializacije zdravnikov. Na področju izobraževanja je Občina Krško financirala izgradnjo šport- ne dvorane pri novem srednješolskem centru v Krškem. Za potrebe devetlet- nega osnovnega šolanja smo začeli z dozidavo OŠ Senovo in izgradnjo telo- vadnice pri OŠ Jurij Dalmatin v Krškem, za delovanje glasbene sole pa smo odkupili stari hotel v Krškem. V prihodnjem šolskem letu bomo začeli uva- jati štipendijsko shemo, prav tako so začete aktivnosti za izvajanje visoko- šolskih programov izobraževanja v Krškem. Še bi lahko našteval. Veliko je investicij, ki smo jih izpeljali s skupnimi močmi. Asfaltiranih je bilo veliko cest in urejenih veliko vodovodov ter jav- nih razsvetljav, saj je občina dolžna zagotavljati osnovne pogoje za kvalitet- no življenje vsem občanom. Ob pobudah za delitev občine se mnogokrat pozabi, da sta razvoja občine in regije tesno povezana in v veliki meri odvisna od nas samih. Tudi v Posavju gradimo regijo. Imamo institucije regijskega značaja, ki pomenijo dodatno kvaliteto v prostoru ter predstavljajo delovna mesta, ki sooblikujejo intelektualno sredino. Imamo sodišča, policijsko upravo, vo- jaško upravo, davčno upravo, geodetsko upravo, Zavod za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, bolnišnico. Delitev občin (poleg krške tudi brežiške) postavlja pod vprašaj ustanavljanje posavske regije. Upam, da do delitve občine Krško ne bo prišlo. Preveč časa in naporov bomo vlagali v delitvene bilance in podobno, namesto da bi poskušali v naš prostor pripeljati nove investicije in s tem nova delovna mesta. Franci Bogovu; iupan občine Krško BI ObzorniK Informativna priloga Občine Krško ŠU9, decenter 2001 Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku ob sprejemanju meddržavne pogodbe o NEK Spostovani gospod predsednik, Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je na svoji 14. seji, dne 17.12,2001, obravnaval sprejem rneddržavne pogodbe o NEK med R Slovenijo in R Hr- vaško. V Posavju se zavedamo, da je nujno potrebno urediti odnose med obema sovlagateljema NEK, vendar smo prepričani, da je pogodba v predlagani ob- liki za Posavje in Slovenijo nesprejemljiva. Pogodbi ostro nasprotujemo in predlagamo, da jo ne podpišete na vladni ravni, sicer bomo o spornih določi- lih pogodbe seznanili širšo slovensko javnost in uporabili vsa sredstva, da preprečimo ratifikacijo pogodbe v Državnem zboru R Slovenije. Besedilo pogodbe je sporno v več delih. Na podlagi izkušenj iz preteklosti ocenjujemo, da upravljanje po principu 50:50 ni ucinkovitö, saj zaradi možnosti resnih blokad ne daje garancije za varno obratovanje elektrarne. Glede na veliko odgovornost do mednarodne skupnosti, bi Sloventja morala imeti pri upravljanju odločujoč vpltv. NEK je zgrajena v občini Krško, v Sloveniji, zato je nedopustno, da so v pogodbi tudi določila, ki odvzemajo ingerenco lokalne skupnosti in države nad tem prostorom. Za Krško in Posavje je pogodba še posebej nesprejeniljiva v točkah, ki se nanašajo na razgradnjo NEK ter na odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. V pogodbi je lokacija NEK določena za začasno odlagališče do konca življenjske dobe oz. do leta 2023, kar vsekakor ni le začasna rešitev. Prav tako ni upoštevano dejstvo, da se je R Slovenija v pogajalskih izhodiščih za vstop v EU zavezala, da bo uredila podrocje odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do leta 2007. Opozoriti želimo tudi, da lokalne skupnosti o podal- jšanju začasnega odlagališča niso bile seznanjene, niti niso imele možnosti podati svoje mnenje. Radioaktivni odpadki v celoti ostajajo v Sloveniji, v pogodbi pa je predv- ideno ločeno zbiranje sredstev za ta namen. Zavedati se moramo, da smo dolžni zagotoviti varno razgradnjo NEK, izgradnjo odlagališča in varno obra- tovanje odlagališča. Pogodbena določila odpisujejo vsa sredstva, ki jih NEK dolguje Skladu za f inanciranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz naslova električne energije, dobavljene hrvaškemu elek- trogospodarstvu v preteklosti (približno 8,5 milijarde SIT). Na polovici življenjske dobe elektrarne je zbranih le 10% potrebnih sredstev (približno 15Q milijonov DEM), manjka še vsaj milijarda nemških mark. Nedopustno je, da se odgovornost prelaga na bodoče rodove. Sredstva za razgradnjo NEK in za skladiščenje odpadkov je potrebno zbrati včasu obratovanja elektrarne', nanačin, kakršnegajeobustanovitvi Skiada leta 1994predvidel Državni zbor R Slovenije. Opozoriti želimo tudi na neurejene odnose med lastniki NEK, lokalno sk- upnostjo in občani Posavja. Možnost privatizacije NEK v prihodnosti < zahteva trajno ureditev teh odnosov, predvsem glede nadomestil za razvred- notenje prostora in upravičenosti do odškodnine prebivalcev, tako zaradi prisotnosti jedrskega objekta, kot zaradi kopičenja radioaktivnih odpadkov. : Lep pozdrav! i Predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju: Franci Bogovič Krško, 17.12.2001 Člani Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju: Franci Bogovič, župan občine Krško * Kristijan Jane, župan občine Sevnica Vladislav Deržič, župan občine Brežice Andrej Božič, podžupan občine Krško Andrej Štricelj, podžupan občine Sevnica Slavko Sušin, podžupan občine Brežice Franc Glinšek, direktor občinske uprave občine KrŠko Zvone Košmrlj, direktor občinske uprave občine Sevnica Ferdo Pinterič, direktor občinske uprave občine Brežice Zunanji člani Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju: Branko Jane, poslanec v Državnem zboru R Slovenije Branko Kelemina, poslanec v Državnem zboru R Slovenije Jože Avšič, poslanec v Državnem zboru R Slovenije ] mag. Andrej Vizjak, poslanec v Državnem zboru R Slovenije \ Informacije Pripravlia uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Kriko, Cesta krških žrtev 14, 8270 Kriko. Telefon: 07 / 49 81 100; el. pošta: obcina.krsko@inssrt.si Obzornik ^3 Št 49, decenter 2001 Informativna priloga Občine Krško Poročilo o stanju gradnje novega zdravstvenega doma v Krškem Po poročilu podjetja IBE iz Ljubljane, ki izvaja nadzor nad izgradnjo novega zdravstvenega doma, so bila do novembra 2001 izvedena nasled- nja dela: Stanje del Gradbena in obrtniška dela: Konstrukcija zgradbe vključno z vsemi opečni- mi predelnimi stenami je zgrajena. Končana je tudi streha. Skladno z zaključevanjem del na postavljanju notranjih instalacij se izvajajo ometi na opečnih zidovih in tlaki v posameznih prostorih (pod- strešje). V večini prostorov so postavljena kovinska ogrodja za predelne stene, ki bodo obložene z mavčnimi ploščami. Na severni fasadi so obloge z umetnim kamnom izdelane, vgrajujejo se okna. Pripravlja se nadalje- vanje del na oblogah ostalih fasad. Elektro in strojne instalacije: Grobe instalacije elektriških napeljav so zakl- jučene. Vertikalni in horizontalni razvodi strojnih insta- lacij (vodovod, kanalizacija, ogrevanje, prezrače- vanje) so v grobem zaključeni. Delno je instalirana že tudi sanitarna oprema. Klimati in kotli še niso dobavljeni, so pa naroče- ni. Enako velja za dvigalo. Zunanja ureditev: Regulacija Leskovškega potoka v obsegu projek- ta zdravstvenega doma je zaključena. Konstrukcija mostu je zgrajena, manjka še asfal- tiranje cestnih površin, finalna obdelava pločnikov in mostna ograja. Na platoju za parkirišča in zelenice se zaključuje- jo zemeljska dela, zgrajeni so že oporni zidovi ter položene podzemne instalacije. Ocena izgotovljenosti Ocenjujemo, da so dela na izgradnji ZD Krško realizirana v naslednjih odstotkih: gradbena dela ¦ cca 85%, obrtniška dela -15%, instalacije- 35%, zunanja ureditev - 45%. Začasne mesečne situacije izvajalca sledijo urad- nemu finančnemu planu gradnje. Izpolnjevanje terminskega plana Ocenjujemo, da stanje zaključenih del na objek- tu zaostaja za uradnim terminskim planom za približno 12 dni. Glede na to, da je več postavk, kjer so izdelki v izdelavi ali v dobavljanju, pa lahko ocen- jujemo, da gradnja sledi terminskemu planu. Kvaliteta del Kvaliteta izvedenih del na objektu in dobavl- jenih izdelkov ter materialov je v skladu s standardi in zahtevami projekta. Nadzor se izvaja stalno in regularno. E9 ObzörriiK Informativna priloga Občine Krško ŠL 49, decanter 2001 Obvestilo o javnih razpisih programa SAPARD Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU, kot posčbni progräm pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandi- datke za vstop v EU. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je institucija, ki bo up- ravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evrop- skih sklädov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali insti- tucije, ki bodo izpolnjevali pogoje javnih razpisov. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 - dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225). Ukrep obsega podpore inves- ticijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanja zahtev pravnega reda EU na podrocju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Upravičenci do teh sredstev so nosilci kmetijskega gospo- darstva in druge fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom. Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 - dodatne infor- macije: g. Janez Lipec 01/478 9226). Ukrep obsega podpore naložbam v materialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje živilsko predelovalnih obra- tov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpis- ov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki delujejo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mlekain proizvodnje mlečnih izdelk- ov ter priprave teh proizvodov za trg in bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom. Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju (ukrep 3 - dodatne infor- macije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222). Ukrep obsega podpore v izgradn- jo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah, kot so izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti, ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostor- ov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmeti- jah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na obmocjih razvojnih programov podeželja, ki jih izvaja Ministrst- vo za kmetijstvo, gozdarstvo its prehrano in se ukvarjajo s kmetijsko dejav- nostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom. Javni razpis v kmetijsko infrasrrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01/478 9223). Ukrep obsega podpore v ureditev cestne in- frastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vkl- jučene v razvojne programe podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijst- vo, gozdätstvo in prehrano, razen občine iz obmoclj, ki so vključene v pro- jekt »Vinske turistične ceste Slovenije« oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin. Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije. Obvestilo o oddaji neprof itnih stanovanj v najem Občina Krško je s Stanovanjskim skladom R Slovenije zaključila izgradn- jo stanovanjske soseske na Kovinarski ulici v Krškem. Stanovanja so že zgrajena in se bodo oddala v najem na podlagi razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj, ki je bil objavljen v prejšnji Številki Posavskega obzornika. Rok za oddajo prijav na omenjeni razpis podaljšujemo do 15.01.2002. Na razpis se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne glede na lokacijo stalne- ga bivališča, vendar ne smejo biti upravičenci do najema socialnega stanovanja. Obrazce vlog in vse dodatne informacije dobite na Občini Krško, Cesta krških žrtev 14, pisarna št. 406 ali po telefonu St. 07 4981-279 ali 07 4981- 295. Obvestilo Obveščamo vas, da so v Uradnem listu RS St. 101- 012/01, z dne 14.12.2001, objavljeni javni razpisi za sofinanciranje programov v letu 2002 v občini Krsko, in sicer za naslednja področja: sport, kultu- ra, tehnična kultura, zdravsflvO/ sociala in delo z mladimi. Vabimo izvajalce programov na teh podroqih, da prijavite svoje programe. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, vsak delavnik med 8. in 10. uro. Razpis je odprt do 09.01.2002. Obzornik El ŠU9,deoember2OOl Informativna priloga Občine Krško OBČINA KRŠKO, KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO IN KULTURNI DOM KRŠKO PRAZNIČNI DECEMBER 2001 KRŠKO Kulturne prireditve (po 20. decembru) MAJDA - Marjan Kozina (opereta v koncertni izvedbi), no- vomeški simfonični orkester z opemimi solisti :Marjetka PodgoršekHoržen, Ursula Langmayr(Avstr.), Irena Akweley Yebulah, Saša Ivaci ( Hrv. ), Robert Vrčon, Marjan Trček, Milivoj Juras (Hrv.) Dirigent: Zdravko Hribar PODNAJEMNIK Komedija - SLG Celje Darilna predstava KD Krško za abonente in izven DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT Organizator: Rotary klub Čatež Nastop Simfoničnega orkestra GŠ Krško, dir.: prof.Drago Gradišek Sodelovali bodo: Marjetka Podgoršek Horžen, vokalna skupina Solzice GŠ Brežice ( dir.: M. Podgoršek - Horžen), Mateja Arnež - Volčanšek, Nina Ko- mpare, Darija Stanovič, Janko Volčanšek, Polonca Žerjav, Marko Ferlan, Matjaž Predanič SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Koncert Pihalnega orkestra Videm Krško, Dirigent: prof. Drago Gra- dišek VEČER OB SVECAH z glasbo in pesmijo Nastopali bodo : Zofija Ristič - harfa, Milena Perič - flavta, pevka Stanka Ma- cur - spremljava Janko Avsenak, Posavski oktet, povezoval- ka Anita Sotošek ________ _ SILVESTROVANJEz Nušo Derenda in ansamblom Happy I Haur, Trg Matije Gubca Ognjemet I Vse prireditve bodo v KD Krško. Po vsaki prireditvi bomo v avli s kozarcem vina nazdravili novemu letu. BOŽIČNO-NOVOLETNISEJEMOd 18.12. do30.12. 2001 | (stojnice na CKŽ - od Lekarne do Elektrotehne), kulturno I zabavni program. Organizator: Klub Orion Krško OBČINA KRŠKO IN KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO vabitana VESELO SILVESTROVANJE 31.decembra2OOl NA GUBČEVEM TRGU Pričetek ob 2O.uri ZNUŠO DERENDA in ansamblom HAPPY HOUR bomo zaplesali v novo leto 2002. Decembrske prireditve so finančno podprli: Nuklearna elektrarna Krs- ko, VIPAP Videm Krško, NUMIP d.o.o., Krško, Nova Ljubljanska banka- podruž. Krško, Zavarovalniča Triglav-območ. enota Krško.Območna obrt- na zbornica Krško, ELMONT d.o.o. Krško, Hermes d.o.o., Krško, Nova kreditna banka Maribor d.d.- Agencija Krško, Savaprojekt d.d. Krško, Požun Jože s.p. Senovo, Aero Papiroti d.o.o. Krško, SKB Banka. d.d.- posl. enota Krško, Resa z.o.o. Krško, Begrad d.d. Novo mesto. Opolnoči bo ognjemet! Voščilo župana, g. Franctfa bogoviča in Rebeke Dremelj, miss Slovenije OBVESTILO Parkirišča za udeležence silvestrovanja bodo na naslednjih lokacijah : ob Železniški postaji in Kolodvorski ulici, pri Tržnici, vzporedno ob cesti 4. julija, na parkirišču nad NLB in pri podjetju Labod. Obveščamo udeležence v cestnem prometu, da bodo v času silvestrovan- ja na prostem pred Kulturnim domom Krško, dne 31.12.2001 na Cesti 4. julija od 18.00 ure do 07.00 ure naslednjega dne veljale spremenjene promet- ne razmere. V ta namen bodo na Cesti 4. julija postavljeni prometnik znaki z omejitvijo hitrosti, s katerimi želimo zagotoviti maksimalno prometno varnost udeležencev prometa in udeležencev silvestrovanja. Opozarjamo vse voznike motornih vozil, pešce in udeležence silvestro- vanja, da upoštevajo in se prilagodijo spremenjenim prometnim razmeram, ki bodo veljale na dan 31.12.2001 v tem delu Vidma na Cesti 4. julija, od Cankarjeve ulice do krožišča. Krajevna skupnost mesta Krško E9 Ob/orniK agencija rao ŠU9,deoembes2OOl Radioaktivnost, radioaktivni odpadki in informacije (pripravila Metka Kralj) Z informacijami je včasih težko: če jih ni, nam ni prav, če jih imamo, se pritožujemo, da so preobsežne, prezahtevne ali da nas obremenjujejo. O in- formacijah imamo zelo različne predstave. Za enega je to podatek, za druge- ga mnenje, za tretjega razlaga, za nekoga je to karkoli novega in drugačnega, za nekoga pa le tisto, kar potrjuje njegova stališča in znanje. Vsi pa izbiramo, kaj si bomo zapomnili in kako bomo informacijo predelali po svoje. Koliko informacij je ravno prav? Kakšne naj bodo, da bomo z njimi zadovoljni? Komu so pravzaprav namenjene? Ali bodo ljudje informacijo sprejeli tatko, kot si predstavljam, ali jo bodo razumeli drugače? S temi vprašanji se ubada- jo marsikje, na primer v šolstvu, v gospodarstvu, v zdravstvu, v politiki,... in tudi na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Ker so na tem podrocju ljudje vedno zelo zaskrbljeni in občutljivi, je razumljivo, da za informiranje jedrska industrija porabi precej časa in sredstev. Tudi za ARAO velja, da ima informacijska dejavnost skupaj s komuni- kacijskimi dejavnostmi pomembno vlogo. Prepričani smo namreč, da je poš- ten in odprt odnos mogoče vzpostaviti le z javnostjo, ki je dobro informira- na, pozna delovanje in vzdrževanje jedrske elektrarne in je seznanjena z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki. V tem primeru je mogoče razumeti in razrešiti tudi morebitna nasprotovanja ali konflikte interesov. Ker načelni stališči »za« ali »proti« temeljita na čustvenem odnosu do problema, ljudje pri njiju vztrajamo, ne da bi želeli upoštevati drugačno sta\išče. Odločitve, ki so sprejemljive za vse, pa morajo temeljiti na tehtanju objektivnih dejstev in resnici. V agenciji ARAO si želimo zagotoviti čim več dostopnih in objektivnih informacij o radioaktivnosti, o uporabi radioakivnih snovi in o varnem odla- ganju radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo povsod tam, kjer uporabljamo vire ionizirajočega sevanja. Kljub splošni informacijski poplavi, v kateri smo vsi skupaj, ugotavljamo, da je mnogo informacij o radioaktivnih odpadkih nepopolnih, da še vedno niso dostopne in razumljive vsakomur, da so neka- tere tudi površne ali celo zavajujoče, druge pa do te mere strokovne, da jih lahko razumejo le specialisti. Zato se trudimo, da bi čim več kvalitetnih in- formacij posredovali predvsem šolski mladini in njihovim učiteljem. V Sloveniji lahko obiščemo dva informacijska centra ojedrski tehnologiji in ravnanju z radioaktivnimi odpadki, kjer so informacije na voljo v zelo ra- zličnih, za obiskovalca zanimivih oblikah. En informacijski center je v Krškem, drugi pa v Brinju pri Ljubljani, poleg Centralnega skladišča radio- aktivnih odpadkov in raziskovalnega reaktorja Inštituta Jožef Stefan. Podobne informacijske centre imajo v bližini jedrskih elektrarn ali pa odla- gališč radioaktivnih odpadkov tudi drugod. Naša informacijska centra se brez pretiravanja lahko kosata z večino informacijskih centrov drugod. Nekaj zelo posebnega je le informacijski center, bolje rečeno informacijski park BNFL v Sellafieldu v Angliji, ki na površini 3000 m2 ponuja obiskoval- cem, teh je okoli 200.000 na leto, toliko različnih reči, da je v njem mogoče prebiti ves dan. Slovenska informacijska centra sta sicer precej manjša po površini, pa tudi po številu obiskovalcev. Infocenter v Brinju na leto ga obišče med 6500 in 7000 obiskovalcev, v Krškem pa okoli 5000 obiskovalcev. Večinoma so to učenci 7. in 8. razreda osemletke in pa srednješolci iz vseh krajev Slovenije. Obiskovalcem ponujata veliko zanimivih reči, na primer računalniški kviz in simulacije, potovanje po svetu od odlagališča do odlagališča, spoznavanje jedrskih elektrarn po svetu s pomočjo računalnika, nazorno predstavitev delovanja jedrske elektrarne in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, makete različnih tipov odlagališč radioaktivnih odpadkov, merjenje radioaktivnos- ti različnih predmetov, pa tudi predavanje ter demonstracijo enostavnih ek- sperimentov v zvezi z radioaktivnostjo. V Krškem si skupine po dogovoru lahko ogledjo tudi elektrano, v Brinju pa skladišče radioaktivnih odpadkov. Obštajajo seveda tudi drugi načini informiranja javnosti: prispevki v časo- pisih in revijah, poljudne knjige, zgibanke, zgoščenke in videokasete, inter- net, občasne razstave, pogovori na radiu in televiziji, okrogle mize, javne raz- prave ... Če prištejemo k temu še izobraževanje v soli, je vsakdo med nami zasut z informacijami. Vsak pa si izbira tiste, ki jih želi in so mu všeč. ARAO se trudi, da bi bile take tiste informacije o radioaktivnosti in ravnanju z radio- aktivnimi odpadki, ki so za javnost tudi koristne, da bi laže presodili, kaj se v resnici lahko dogaja z okoljem in z zdravjem ljudi tam, kjer stoji kakšen jedrs- ki objekt, pa naj bo to jedrska elektrarna ali odlagališče visoko, nizko ali sred- nje radioaktivnih odpadkov. Več o informacijskih centrih si lahko preberete v 11. številki Raopisa, ki jo lahko brezplačno dobite v obeh informacijskih centrih ali pa naročite na Agenciji za radioaktivne odpadke (telefon 01 236 32 00, e-pošta: public.arao@gov.si) Ybod v WonwdJsM center v Brinju pri LjofaganL Za oMsk se HMo dogovortte m tel. $t 01 5885-450 Plakati v večlni informacijskih centrov in tudi v Brinju še vedno predstavtjajo osnovo razstave. Seveda pa razstavo popestrijo še drugs eksponati. ObžofniK BI Št 49, decanter 2001 agencija rao Kaj veš o radioaktivnosti? Za konec leta se preizkusite, kakšno je vaše poznavanje naravnega pojava, ki se mu reče radioaktivnost, in koliko veste o jedrski elektrarni, nastajanju ter odlaganju radioaktivnih odpadkov. Vabimo vas, da odgovorite na vprašanja v kvizu. (Pomoč lahko poiščete na spletni strani ARAO: http://www.gov.si/arao') Šolarje pa vabimo, da nam kaj napišejo ali narišejo o radiokativnih odpad- kih v okolju in o varnem ravnanju z njimi. Pošljite jih na naslov: ARAO, Par- mova 53, 1000 Ljubljana. Trije najboljši prispevki bodo nagrajeni. KVIZ 1. Koliko jedrskih elektrarn deluje v Evropi? a) večkot500 b) manjkotlOO c) približno 200 2. Kolišen delež električne energije v Sloveniji proizvede jedrska elek- trarn a Krško? a) približno tri četrtine b) dobro tretjino c) manj kot desetino 3. Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v jedrski elektrarni, so: a) vsi visoko in srednje radioaktivni b) vsi nizko in srednje radioaktivni c) visoko, srednje in nizko radioaktivni 4. Koliko nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je v letu 2000 nastalo v jedrski elektrarni Krško: a) manj kot 100 m3 b) več kot 1.000 m3 c) več kot 10.000 m3 5. Jedrska in termoelektrarna sta si podobni, ker. a) obe močno onesnažujeta zfak b) v obeh vodna para poganja turbino c) pri obeh nastane približno enaka količina odpadkov 6. Človek je radioaktivnemu sevanju izpostavljen: a) povsod b) samo v okolju, ki je onesnaženo z radioaktivnimi snovmi c) samo v bližini jedrskih objektov 7. 1 Bq (en bekerel) je enota, ki pomeni: a) količino energije, ki jo seva 1 g radija v 1 sekundi b) razpad 1 jedra radioaktivnega elementa v 1 sekundi c) količino ionizirajočega sevanja, ki poškoduje 1 g tkiva 8. 1 Sv (en sievert) je enota, ki pomeni: a) ekvivalentno dozo sevanja, ki jo prejme oseba b) radioaktivnost vira c) energijo, ki jo oddaja radioaktivniyir 9. Radon je: a) radioaktivni plin, ki na stane z razpadom radija b) radij v plinasti obliki c) drug izraz za radioaktivne odpadke 10. Aktivnost radioaktivnih odpadkov se s časom: a) veča b) ne spreminja c) manjša 12. Radioaktivni odpadki nastajajo: * a) samo v jedrskih elektrarnah b) pri vseh industrijskih in raziskovalnih dejavnostih c) v jedrskih elektrarnah, medicini, industriji in v raziskovalni dejavnos- * ti 13. Pri odlaganju radioaktivnih odpadkov je pomembno, da: a)' je odpadke kadarkoli mogoče odstraniti iz odlagališča d) omogočimo čim hitrejšo razpršitev sevanja v okolju g), preprečimo, da radioaktivne snovi iz odpadkov ne bi prišle v talno vodo Pravilni odgovori: 1 - c, 2 - b, 3 - c. 4 - a, 5 -b, 6 -a, 7 ~ b, 8 - a. 9 - a. 10 - c, 11 - c, 12 - c. Tisti, ki ste se pri katerem od vprašanj zmotili (pa tudi drugi), si boste mogoče želeli še dodatnih pojasnil: 1. V začetku leta 2001 je bilo na svetu 439 obratujočih jedrskih elek- trarn. Približnb polovica jih je bilo v Evropi, dobra četrtina v Kanadi in Združenih državah Amerike, slaba četrtina pa v Aziji. 2. Največji delež električne energije, pridobljene v jedrskih elektrarnah ima Francija (približno 75 %), Slovenijaje s približno 38 % na 10. mes- tu. Podoben delež imajo na primer tudi Švica, Madžarska in Japons- ka. 3. Nizko radioaktivni odpadki, ki nastajajo v jedrski elektrarni, so npr. zaščitna obleka in orodje, srednje radioaktivni so čistilni filtri, smole in ionski izmenjevalci, visoko radioaktivno pa je izrabljeno jedrsko gorivo. 4. V letu 2000 je v jedrski elektrarni Krškov nastalo 67 m3nizko in sredn- je radioaktivnih odpadkov, elektrarna pa količino še zmanjšuje. 5. Pri izgorevanju fosilnih goriv v termoelektrarni se sprošča CO2, ki v ozračju zadržuje toplotno sevanje in s tern povzroči povišanje temper- ature (učinek tople grede). Ker iz jedrske elektrarne toplogredni plini ne izhajajo, varstveniki okolja priznavajo, da je poleg povečanega iz- koriščanja obnovljivih virov energije izkorišcanje jedrske energije pomemben dejavnik preprečevanja segrevanja ozračja in podnebnih sprememb. V termoelektrarni nastane pri izgorevanju tudi veliko pe- pela. V termoelektrarni, ki na leto proizvede enako količino električne energije, nastane v enem letu 1.500.000 m3 pepela, v jedrski elektrarni Krško pa bo v celotno življenjski dobi (40 let) samo nekaj tisoc26. m3 radioaktivnih odpadkov. KI ObzorniK agencija rao ŠU9, decenter 2001 6. Radioaktivno sevanje je v našem okolju naravno prisotno, ga pa ne more- mo zaznati s čutili. V naših krajih je letna doza, ki jo vsakdo dobi iz okol- ja 2,4 mSv. K tej dozi največ prispeva plin radon 222, ki nastaja ob raz- padu radija 226, ta pa ob razpadu urana 238, ki se nahaja v mnogih ka- mninah in v zemlji. Letni prispevek jedrske elektrarne v Krškem k obse- vanosti lokalnega prebivalstva je 0,01 mSv, medtem ko pri rentgenskem slikanju dobimo okoli 1 mSV, torej enako, kot če bi 100 let živeli v bližini elektrarne, pa še doza je skoncentrirana v zelo kratek čas. 7. Ionizorajoče sevanje (alfa, beta in gama) se sprosti ob razpadu atom- skega jedra, zato je aktivnost vira sorazmerna številu razpadlih jeder na časovno enoto. Enota za aktivnost je bekerel (Bq) in to pomeni razpad enega jedra na sekundo. Stara enota je curie (Ci). 1 Ci je 3,7.1O10 Bq. Odrasel človek ima aktivnost 5000 do 7000 Bq, 1 kg nizko radiaoktivnih odpadkov 1.000.000 Bq, 1 kg umetnega gnojila 5000 Bqin 1 kguranove rude (0,3 % urana) 500.000 Bq. 8. . Učinek sevanja na človeško telo je odvisen od količine energije, ki jo telo prejme. Ta je sicer sorazmerna aktivnosti vira, vendar vse sevanje do tele- sa ne pride, pa tudi različne vrste sevanja nimajo enakega učinka na or- ganizem. Merilo za učinek je ekvivalentna doza, ki jo izražamo v sievertih (Sv). Stara enota je rem (1 Sv je 100 remov). Ekvivalentna doza do 0,5 Sv ne povzroči izrazitih zdravstvenih težav, ekvivalentna doza nad 5 Sv pa je smrtna. Vsakdo na Zemlji zaradi naravnega sevanja (kozmično sevanje, radioaktivne snovi v kamninah in vodi) prejme let- no ekvivalentno dožo nekaj mSv, odvisno od tega, kje živi (v Sloveniji v povprecju 2,4 mSv). 9. Radon nastane pri razpadu radijevega atomskega jedra. Pri tern nastane tudi helijevo jedro (alfa sevanje). Oboje je pri normalnih pogojih v plin- astem stanju. Radon je prisoten povsod v okolju, saj so minimalne količine radija prisotne v kamnini. Kopiči se v zgradbah, predvsem v klet- nih prostorih in na nekaterih območjih lahko predstavlja pomemben vir sevanja za prebivalstvo. Ker ima razmeroma kratko razpolovno dobo (3,8 dni), se pred njim lahko zavarujemo že s tern, da bivalne prostore dobro prezračimo. 0. Za radioaktivne snovi je značilno, da njihova radioaktivna jedra raz- padajo in s tem se spreminjajo v druge, tudi neradioaktivne snovi. Za vsak radioaktivni element je značilna določena hitrost razpadanja. V tem se radioaktivni odpadki razlikujejo od drugih odpadkov, saj se nji- hova nevarnost sama od sebe zmanjšuje. 1. Jedrske elektrarne so najpomembnejši, vendar ne edini vir radioak- tivnih odpadkov pri uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Tudi države, ki nimajo jedrskih elektrarn in ne izdelujejo ali predelujejo jedrskega goriva, imajo radioaktivne odpadke. Radiaoktivne snovi upo- rabljajo v medicini za zdravljenje in diagnostiko, v industriji se uporablja veliko merilnih inštrumentov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, ionizira- joče sevanje se uporablja za sterilizacijo..., radioaktivne snovi pa upora- bljajo tudi raziskovalci 2. Ker je ionizorajoče sevanje, ki izhaja iz radioaktivnih odpadkov, nevar- no za človeka in tudi druge organizme, je potrebno preprečiti širjenje tega sevanja in seveda tudi snovi, ki seva, v okolje. Največ možnosti je, da ~ bi se radioaktivne snovi iz odpadkov v okolje razširile z vodo. Z vodo jih lahko vase sprejmejo rastline, potem pa tudi živali in človek, če te rast- line pojedo. Izolacijo radioaktivnih snovi od okolja zagotovi večje števi- lo pregrad - sod, cementno in betonsko polnilo, betonäki vsebniki in odlagalne celice, glina, matična kamnina. ¦plmnnf. **•* Montaža, inženiring, trgovina ^ WM> J^ (2/u|/ a tiki leta, xl od/uua, o^lane ate aoxna za leto,, kl pjuaaia. vete/ üo^ic i/i ozulo, pj)Mo>ofiin mm vom Ml KL>lmosd aaa. CKŽ 135e, SI-8270 Krško tel. +386 (0)7 49 12 500, fax. +386 (0)7 12 521 www.elmont-kk.si, e-mail: info@elmont-kk.si tAristotel, d.o.o. Ordinacija medicine dela, prometa in športa ter splošne medicine ^ vizm hoiLofjnLm. h-axinzxizm, bacUntom in bxzQLzaouanczm zzLimo oullo hiaznlcnzqa uzis-Lia u Lztzkajoczm Lztu tsx hoiLouno Ui.jis.ino in zaxauo notjo Lsto! cPTxiitotEL Cakax, dx. mza. ifizc. mza. dzLa, jp.xomE.ta in iboxta i loasLauci ŠU9, decenter 2001 razvedrilo Križanka "Srečno 2002!" ^^ri^B^^B RHnilii» ..«!-;»¦* NosTNi vojaški kapuice a,^w veno XtXcSa majhen anton _________________ ^n MHHB H^K RENe1an°S, PAS RASTUNAH D^K ™FER SÄ NO2 FOERSTER |^^^HHHW ^___HI__K fl__r^B_a------------—-------------------¦—--------------------------------------1------------1-------------------------_e_F hiFWb ¦Bi^r^KS?'* ¦^BHH^bBMP' tH^^Hf^ JB ZNAMENJE WHHH|^? *^r W^^^^^^^ *Ste JHHHfet... V OBLIKI .^^^LiJS r »j,. MB ¦HSWjJr^^B^ Ä^^^B^"^ opuščaj I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B 4j|^ ^p M^^^KJ» ORGANSKO SERGEJ 1 kl B "r*J k.^ ' 1 mKk SHHvrT VECANJE ^0" ^^,^ ^u^i^A*^ Hg mF^m TEORUA GRDOBA, OBZORN.K w^^^^- m^BmtŠH^M in ... spaček .^*m-' i^^q^ ____------:—,---------.---------------------__——-j-SiSiK1 | TONE | f j f i------- . .......:;;¦>......, - ¦;;;¦"..........^ slikar kuntner ˇ ˇ izrastek detnac ttMstuu meat* h^ ! inkipar ponovnaI na . „. j. . ~ JEHANS IZVEDBA, GLAVI g *MywZJ , ARP. REPRIZA ti Se« ŽIV°T 0tENBAA CANKAR DOMINIK EK-^w»°" PODZEMN1 NAGON. SMOLE ZIVA HODNIK STRAST POSODA LIMONA BOLEZEN ZA ¦------------------- RASTLIN KOPANJE, ROALD OSKAR— BANJA AMUNDSEN NEDBAL !200x s- äa obvestila Št49,deoember2OOl MICRAI - Računovodski servis w Vodenje poslovnih knjig za: Qp s.p., podjetja(d.o.o., d.n.o.)indruštva; ^f svetovanje pri poslovnih odločitvah ... XM\ Inf. na sedežu podjetja, Us Dolnja Prekopa 51, KOSTANJEVICA NA KRKI oz. natelefonu: 07 / 49-87-306 ali GSM : 041-773-456, Irena Colarič # Gradbeništvo Izvajamo adaptacije kopalnic, zidanje objektov, omet prostorov, izdelovanje tlakov, fasad in vsa ostala naročila po dogovoru ... Kontaktna oseba: GSM: 041-377-865, Štefan Colarič. ¦73g r ad Kambičev trg 1 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07 4988032 fax: 07 4988043 KMEČKA ZADROGA KOSTANJEVICA 2,0.0. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom, poslovnim partnerjem in krajanom! (T>f TELSAT d.0.0. Cn t0, tlSO BHSTAMC4 TtL (07) 49-73-500 E-mail: telsal@siol.neL http://wuiv.telsat.si MX (07) 49-73-50/ Prodaja, montaža, servis ___________GSM: 041/625-406___________ Nudimo delo v telefonskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa jetudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. - , Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 M| ZDRAVSTVENI DOM mhk KRŠKO Vsem uporabnikom naših storitev voščimo vesele bozične in novoletne praznike, veliko osebnega zadovoljstva in sreče. Kolektiv Zdravstvenega doma Krško : POSAVSKIONÖRNIK • fevijo za obmocje obön Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi, Krško. OOfiOWRW ÜREDNIK: Silvester Mavsar. MASLOV: Zavod Neviodunum, p.p. 201,8270 Kfško. UrefoSfefc Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 780. Faks: 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečnik, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezj)lačen, lahko pa ga naročrte na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev letno. Zawjl Neviodunum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davčrta itevilka: 61220388 VOOJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. 06LAŠCTANJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjih straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni ODV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v službi trženja. Rok za rezervacijo oglasnega prostoraje 10. vmesecu. WAU OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pajih• oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Grafi6na priprava in pralora: Grafika Špes - Movo mesto. Tisk is warn Oelo TČR Ljubljana. Posavski obzornik je ustanovilo in začelo izdajati Kulturno društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasif pri Ministrstvu za kulturo RŠ pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997. ObzorniK ESI IS D IM I±üom^. Temeq digitalnlh komunikacij Prenovili smo ISDN pakete in Vam omogočili, da sami izberete dodatno opremo. Osnovni ISDN paket že od A Možnost plačila na 4 obroke brez obresti I • 2 ali več različnih telefonskih številk • prikaz telefonske številke klicočega • prenos podatkov 64 ali 128 kbit/s I • brezvrvični aparti z možnostjo prevezovanja (idealna rešitev za dvodružinske hiše in male J podjetnike) I V mesecu decembru pa smo za vas pripravili dva ^ paketa z veliko opreme po zelo ugodnih cenah. ' www.telekom.si S^ ln*tal*clj* ^^%/N ¦ Prenos podatkov ¦ do 128 kbit/s fik ^M Zm *f* f"* I NTenota / / slasveti in brezplačne informacije na številki ^B^ERvk^^H Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 m El. pošta: neviodunum@volja.net Ronudba ¦bvescanja... ¦ možnost ¦glaševanja fasih storitev, liz(lell(Ov.JML «^inR^^^flMh^ Bencinski servis Obrežje -JUG Urnik: non stop 0 - 24 rprodaja goriva ^ ftrgovina^VIVA\y * r okrepčevalnica / ^^' ^^ OMV ISTRABENZ www.omvistrabenz.si | ^MW*1'1^^