PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev 14 n 4DS1 Poštnina plačana v gotovini
.	kJLfcJV. 1*1	Spedizione in abbon. post. I. gr.
Prostori novo ustanovljene Kmečke zveze so v
ULICI ROMA ŠT. 13-1.
TRST to/ek 17. januarja 1950
Cena 15 lir
jX. redno zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru |j|jyj ||]j||jjjj[[j|yj
24 obdelovalnih zadrug s 431 družinami
s skupnim številom članstva 2497 in s 3199 ha površine
Obnova vodovodnega omrežja v dolžini 5167 m. - 61 komunalnih podjetij - Proizvodnja soli Izvedena s 252.5 odst. - Dober uspeh ribiških produktivnih zadrug v Piranu, Savudriji in Uniagu - Kapaciteta bolnic povečana za 33 odst. postelj in s tremi Roentgenovimi aparati
aiite^°rani obnovljenega gle- danta odreda JA tov. polkovnika Potočarja, tov. podpolk Ivico, namestnika komandanta VUJA tov. majorja Jako-ppvi-Ča. organizacijskega sekretarja Okrožnega komiteja tov. Gina Gibba, predstavnika višjega tožilstva tov. Dolharja in vse ostale predstavnike množičnih organizacij.
Sledila je izvolitev delovnega
A •.
Pričelo f V nedelio zjutraj Olo e^o redno zasedanje
niwn10; Uri ie tov. Petrič taj-otvorii , Kke“a okrožnega LO Pavzo« 2as?danie. pozdravil vse
katerim-d*le§ate in Soste- med Sekrot	Branka Babiča,
larja KP STO-ja, koman-
predsedstva in overovateljev zappr.iika. Ko je delovno predsedstvo zavzelo svoja mesta, se je tov. Petronio y imenu vseh zahvalil za zaupanje in predlagal dnevni red, ki je bil soglasno odobren. Prav tako je bilo soglasno cdobreno poročilo overovateljev zapisnika, osmega rednega zasedanja.
Poročilo tajnika IOLO tov. Petriča
lo'r!!3Je Podal poročilo tajnik
Mert a tOV’ Petrič' biškem	ie	M*	svojem	taj-
na im?- P°rodllu tov. Petrič račmej navedel izvršitev pro-izdatkov za leto 1949 in l94orac,Un*kih dohodkov za eto, Nato se je obširno pri navajanju podatkov ew?0, ariike delavnosti ljudske ““lasti v coni B. Poudaril je “hprej, <ja je lgi-1 gradbeni ‘rn izveden z 89,24°'. Dejan-Pa s° bila planska in iz-lno1? ska dela izvršena z nJ j odsk Med temi deli je ir,.?.1. In,ed drugim adaptaci-vin f Jske P°staje v Kopru, .„7 kleti v Kopru in Uma-^dograditev kopališča v Por-zadružne dcmove y ’ Škofijah in Pučah, Pdrta^L* betonskega mesta v p Portonu itd
d^1^ * bilo 32.4 km od VoT ^da visoke napetosti, besi n*!.?0 najvažnejši: Fo-in ir™ Ba'biči, Karcjba - Buje Po i " Bemedela. Postavlje-torskm ,di. več transforma-voda Ti.vf6 ter napeljava imam . naPetosti tako, da
i’ M'°
jn Bujah s -jneea
'n kanal Da -odovodnih cevi 5167 ^a lzaciJa v dolžini
^ mtlidraeija kav do,Uld Dragonje in dela v V 1	očiščevalna
solinah Piskih in ankaranskih n°vih .Zgrajeno je bilo 82 Večalo ^vinjskih hlevov ter po-svin; Se ie stanje plemenskih 47 odst' je kij k v Plar>a v industriji v oii, velikim težavam bila' Mana em izpolnjena. Izven t°n B pa je bilo izdelano 40 r*bjeD. anil1 P°Palin in več ton °lju [Pudinga in tunine v Vršija ^]aYa likerjev se je iz-5a 7 ono l793 odst- sirupov din i L st' Izdelava teste-p Je; bila izvedena s 100 cd-st jj, roizvodnja opeke se ni izvr « v celotnem planu po posa-eztiih proizvodih: zidaki 67.5
Centrala, v Kopru m
p J? bila izvedena s 100 odst.
• mizvodnja opeke se ni izv«
* v celotnem planu po posa-«znih proizvodih: zidaki 67.5
P5;., strešniki 105 odst., votla-
V307 odst-
proizvodnja soli se je izvedla >n P- odst' Plinarne v Izoli čuv‘.ranu so izvedle plan pro 'SMJe s 100 odst. ln m, n° ie bilo 70 glav telic SOOn ev švicarske pasme ter iersvenodnevnib piščancev šta-*naš^e Pasme- Pri goveji živini čukc:P<:>rast okrog 20 odst. Pro-, Jo 07a mleka je porastla za ^1 do*' °Sromen napredek je feji .czco zlasti pri prašiče-Ptašilp bilo zaklanih 7665 *ot kar je 20,3 odst. več prob,snje leto.
Ijhtdi v,odr!ia vina ie znašala v r 6os 'h vremenskih raz-, dg.. odst. normalne nroiz-'ašon;; Razdeljenih je bilo 80 in atu,y modre galice, žvepla ?.Veh „ • Pričela :e je gradnja s kam . najmodernejših kle-dov v t člteto okrog 200 vago-2arad °btu 'n Umasu.
Jdnja‘j5*e je znašala omizij
^ater|' Pogozdene so bile ne-
6n Sadia razen češenj sa-
Vr»-> u Hri«.* ' j i_ '
v°dtlie °cst- normalne proiz-pai®re' °Sozdene so bile ne uekani. Površine v Ankaranu. Jo ; in Vanganelu. Uvoženo P:
So
bilo
Sozdn
v°dnja
iz
Jugoslavije
» sed!°ddja olja znaša — že
m ?ni" ■	■
'roi, Sozdnih sadik. sfcria° nia olja zna konč-njih Podalk‘n. ker še
da — okrog 10 odst. j' leta 1948. Proizvod-
mko.>
k-Mde ar'c. znaia 80 odst. nor-d>h v,,broizvodnje zaradi sla-Ijerir, , Cdsklh razmer. Raz-Perfo-f le bilo 256 vagenov su-j ka]n ,i 24 vagonov nitro-flUšik"- 17
*f»i.	2n
r*1. 4r vagonov io Va«on-v
vagonov annenega kalijeve amoniumnitra-
1 bjVddlon i u msui lata. Izdano v 3 va u 'n mazil
vagonov tekočih go-
t*1ečte obdelovalne V zadruge
,9<9 j,5*11' 1948 *n spomladi v»lni(. število kmečkih obdelo-nes ^ zadrug znašalo 10, da-Da
ve|jn, l'h je 24, v katerih je
dim
dJenih
štev
631 družin s skup*
#°Vrst„ om tl^ov 2497 in s 5'ije h° '*138 ha' Nl'hove inve-,k®3 *i«0 znašale v tem letu *di<jrj din. Take investicije 4ruSa samo obdelovalna za-dB- in ne posameznik. Ven-
dar
diorj!* se bri tem rezultatu ne roia . 0 ustavitj, kajti naša pase glasi:
diorg kraievni ljudski odbor 4*l°vain *' sv°l° kmečko ob-ni„n,° zadrugou. (Navduše-V^kanje).
^doll a«tvu, ki je zelo važna ,e Istr.u0spodarske proizvod-s“Skega okrožjaj je bil
letni plan dosežen le z 97,5 odst. zaradi slabega lova in zaradi tihotapljenja rib v Trst, in Italijo. V Piranu, Savudriji in Umagu so bile ustanovljene tri ribiške produktivne zadruge višje oblike, ki se vedno bolj utrjujejo in kažejo že sedaj dober uspeh.
Preskrba s kruhom in krušno moko znaša 100 odst.: s 1. decembrom je bila izboljšana kvaliteta kruha, tako da jma vsak na izbiro enotni ali pa beli kruh. preskrba z maščobami, sladkorjem in mesom 100 odst., z rižem 80 odst., bo pa razdeljen ostanek V tem mesecu, kar bi v tem primeru dosegalo 100 odst,; preskrba s sladkornimi izdelki 10o odst., z milom 92 odst. (zaradi začasnega pomanjkanja surovin).
Preskrba z industrijskimi izdelki je znašala 100 cdst. in še več. Rezultati cdkupa glavnih poljedelskih proizvodnih pridelkov znaša povprečno 81,5 odst., izven odkupa živine, ki je znašal 320 cdst.. mleka 104 odst. in jajc 547.000 kom.
V sporazumu s pomorskim inšpektoratom pri VUJA je bil preusmerjen pretežni del prevozov iz uvoza po zelenici do morja in potem po morju do pristanišč v našem okrožju. Promet je bil sledeč:	prevoz
blaga po kepnem 353.494 ton, osebna prevozna sredstva so izvršila prevoz 64:468 oseb, avtobusi 357.716 oseb in cestna železnica je prevozila 842.355 oseb.
Turizem
Obnova asfaltiranih in ma-kadanskih cest, vzdrževanje vseh cest okrajnega in okrožnega merila je znašala 16,954.700 din.
Povečanje postelj v hotelih znaša 882 odst., v kopališčih pa je bilo zgrajenih 289 novih kabin in nekaj starih obnovljeno. V obnovi so še v Kcpru prenočišče «Pizerelli» s kapaciteto 24 postelj, ki ga gradi MLO Koper, in en hotel, ki ga gradi RTH. V Piranu je že skoro urejen hotel s 37 posteljami, ki bo najmodernejši v okrožju. Tudi v Bujah se obnavlja hotel pod vodstvom podjetja «Ja dran».
1057 otrok iz našega okrožja so bili gostje ljudskih republik Slovenije. Hrvatske in Srbije, FLRJ pa je poslala v okrožje
k morju 3517 otrok. V preteklem letu je bilo pregledanih za cepljenje s BCG 7350 otrok, od katerih je bilo cepljenih 4500.' ,
V preteklem letu je bilo zaposlenih po poverjeništvu za delo 6580 delavcev	in	nameščencev. V	razmerju	z	letom I	dftvijo.
1948 se je dvignilo število za- j Ustanovljen je komite za fiz-poslenih za 18 odst.	.	kulturo.	Za	vzgojo	pravilnega
Priznanih	je bilo 222	udar-1	uporabljanja	tehničnih	sreč-
nikov dela. med njimi tudi 1 novator in 1 racionalizator.
Šolstvo
V letu 1949 so bile dograjene tri nove šole v bujskem okraju. Gradi se velika itali-janska-slovenska osnovna šola v Kopru ter dograjuje hrval-ska gimnazija v Bujah in o-snovna šola pri Sv. Ivanu. Več šol je bilo popravljenih: šole so prejele novo opremo in sicer 500 klopi ter mnogo dobrih novih učil.
Rast srednjih šol lahko izrazimo tudi v odstotkih vpisa v te šole, ki znašajo: v hrvatsko gimnazijo 35 odst., v slovensko 15 odst. ter v italijanske 3 odst Razviden je tprej porast sjo-venske in hrvatske šole. ki ni obstajala v dobi pred osvobo-
stev bo skrbela organizacija ljudske tehnike.
Sodišča so v zadostni meri preskrbljena s kadrom in lahko pravilno poslujejo. Kriminaliteta upada.
Nato je tov. Petrič obravnaval oblastno upravo okrožnega LO in IO OLO. spodbujal je na odpravo birokracije in poudaril, da je treba zboljšati organizacijo dela. Za usposob-ljenje upravnega ih gospodarskega osebja na KLO je IO organiziral razne tečaje, katere bodo moVali obiskovati vsi tajniki ip uslužbenci KLO. Končno je tov tajnik poudaril važnost čim večjega sodelovanja ljudskih odborov z množičnimi organizacijami, kajtip od tega sodelovanja je možna izpopolnitev ljudske oblasti, zlasti pa gospodarskega in finančnega plana.
ske skupščine LR Slovenije je na predlog predsednika vlade LRS sprejelo ukaz o ustanovitvi dveh novih ministrstev, ministrstva za elektrogospodarstvo LRS in ministrstva za rudarstvo LRS.
Novi ministrstvi sta potrebni i zaradi boljšega opravljanja za-| dev na področju narodnega gospodarstva ir zaradi izpolnjevanja petletnega plana.
Seia izuri, odbora If logoslavije
BEOGRAD, 16. — Seja izvršilnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije bo 23. januarja 1950 s tem dnevnim redom: 1.) poročilo o delu Ljudske fronte v letu 1949.; 2.) volitve v Ljudsko skupščino FLRJ.
(Nadaljevanje na 3. strani)
BEOGRAD, 16. — Po osvoboditvi se je število kinematografov v LR Bosni-Herce-govini potrojilo. Pred vojno je bilo v tej pokrajini 26 kinematografskih dvoran, danes je 140. Spioh ni sedeža okrožja, ne industrijskega središča, ks ne bi imel vsaj . ene kinematografske dvorane. Številne vaške zadruge imajo lastni kinematograf.
„Priče" na procesu proti garibaidincem v Brescii
Slavospev nacističnim zločincem in psovanje partizanske borbe
Ko na sodišču lahko nemoteno hvalijo nacistične barbare in psujejo partizansko borbo, so v italijanskih ječah številni partizani in delavci padajo pod svincem policije
(Od našega poseb. dopisnika)
BRESCIA, 10. — Na procesu v Brescii se je danes pričelo zasliševanje prič, ki sicer ni prineslo posebnih novih osvetlitev dogodka na Malini, zaradi katerega sedi na obtožni klopi 27 bivših garibaldinceV, pač pa je še bolj osvetlilo ozračje, v katerem se proces vrši.
Med današnjimi pričami je^ nastopil tudi duhovnik Celedo-ni, ki je menda mislil, da je na prrižnici; s tolikšnim patosom je namreč pripovedoval svoje izmišljotine. katerim mogoče sam celo verjame. Tako si je izmislil ime nekega «komandanta» IX. korpusa, ki je poveljeval vsem partizanskim skupinam od Cerkna do Rezije. K temu «komandantu» se je obrnil don Celedoni, — tako on pripoveduje. — da bi poizvedel Za usodo ustreljenih osopovcev. Toda ta «komandant» je dal le nezadovoljiv odgovor in sedaj je v Jugoslaviji. Celedoni je na pričevanju vedel še povedati, da je vladal povsod, kjer so bili partizani ali garibaldinci, teror in sploh jih je imenoval kar ediavoli rossi».
Toda fud* 2a ozračje, v ka-
IVI a Kitaj sIumii zaprli
{rancoshe in holandske hunziilale
Kitajsko ljudstvo ima pravico do predstavništva v VS - Anglija prevzela obrambo ameriških interesov - Ho Či Minh priznal LR Kitajsko
terem se vrši proces v Brescii, je bila prehudo presenečenje izjava neke zenske priče, ki je dejala: «Pred Nemci se odkrijem», da bi tako izrazila, kako plemenito so postopali Nemci v primerj z garibaldinci, oziroma partizani. Takoj pa se je znašel odvetnik Glannvni (ali je za te besede že naprej vedel?), Jii je priči, pritrdil: eliazumlji-vo, Nemci so bili boljši kot partizani. Nemci niso bili barbari«. Očrniti partizane in garibaldin. ce, prikazati jih kot navadne zlciince — to je gotovo ena največjih Gianninijevih želja. Zato je srečen, kadar koli sliši podobne izjave, kot jo je podala omenjena ženska.
Človek se nehote spomni na tjogodke v Modeni: v deželi, kjer so možne pred sodiščem taksne izjave, ne da bi človeka, ki jih je podal, zaprli, in kjer lahko nastopajo kot tožilci odvetniki, za katere hi bil zapor še komaj primerno mesto, v taki deželi so seveda možni pokolji delovnih ljudi in se bodo še ponavljali. Tudi med padlimi v Modeni so bili partizani, ki so pred leti s puško v rokah branili tovarne, na pragu katerih so sedaj dali svoje življenje. In razen obtožencev v Brescii sedi v italijanskih ječah še na tisoče garibaldincev, medtem ko lahko človek kot Giannini v svobodi in s častjo obdan psuje partizansko borbo in hvali hitlerjevske Nemce in fašistične izdajalce.
Proces se bo jutri nadaljeval.
V. T.
NEW YORK, 16. — Zaradi negativnega stališča petih članov Varnostnega sveta (ZDA, Kuba, Egipt, Ekvador in Francija) n; bil Kuomintangov delegat še izključen iz Varnostnega sveta. V najvažnejšem organu OZN sedi še vedno delegat Kuomintangove vlade, ki “a ogromna večina kitajskega ljudstva smatra za svojega sovražnika in ki ga je, kakor je izjavil jugoslovanski predstavnik y Varnostnem svetu, odstavila volja kitajskega ljudstva. Tako ni največji narod na svetu, ki predstavlja tretjino človeštva, zastopan v Varnostnem svetu.
Člani Varnostnega sveta, ki so zavzeli negativno stališče do zahteve vlade LR Kitajske, so podali nekatere formalne, v ničemer prepričljive argumente. Izjavili so. da za sedaj ne morejo izključiti Kuomintangove ga delegata, ker njihove vlade in vlade številnih drugih držav niso še priznale nove kitajske vlade.
Britanska vlada, ki je sicer priznala novo kitajsko vlade, a dejansko še vedno priznava Cangkajškovo kliko na Formo-zi, bo predstavljala, tudi ameriške interese na Kitajskem ter je tudi v imenu ameriške vlade izročila kitajskemu zunanjemu ministru protestno noto zaradi zapretja ameriškega konzulata v Pekingu. Tudi francoska vlada protestira pri kitajski vladi v Pekingu, ker je ta zasegla prostore bivših francoskih vojašnic v Pekingu. Kitajske oblasti pa so javile, da bodo francoski in holandski konzulati na Kitajskem zaprti.
Ameriški odposlanec pa je medtem prišel v Tajpeh na Formozi. Na Koreji pa je «predsednik» Južne Koreje zahteval povečanje ameriške pomoči.
Toda vse te spletke ameriških imperialistov in njihovih satelitov so zaman, ker prej ali slej bodo morali priznati velike pridobitve kitajskega ljudstva in se tudi ukloniti pred naraščajočim pritiskom narodnoosvobodilnega gibanja azijskih narodov.
Vietnamski radio javlja, da je demokratična vlada Ho či Minha' sklenila priznati Kitajsko ljudsko vlado.
Stavka na „lle de France"
PARIZ, 16. — Strokovna zveza pomorske stroke francoske konfederacije dela je pozvala vse pomorščake prekooceanske paroplovne družbe, naj, z vsemi sredstvi podprejo njihove tovariše s prekomornika «Ile de France«. Strokovna zveza
obsoja uvedbo tako imenovane politike «Lock Out« v trgovski mornarici. Ta sistem so že uvedli v nekaterih francoskih tovarnah.
Pogajanja med posadko «Ile de France« in avnateljstvom paroplovne druži,; so na mrtvi točki.	~	 -
Na krovu prekomornika je samo skupina mornarjev ki skrbi za varnost ladje, policija pa straži pristanišče.
ri za „
LONDON, 16. — Danes se je v Londonu začel drugj del raz-
govorov med Anglijo in skandinavskimi državami, ki sg nanašajo na regionalni gospodarski sporazum imenovan «Uni-scan« ob udeležbi delegatov Anglije, Švedske, Norveške in Danske. Prvi del razgovorov, ki se je pretekli mesec začel v Stockholmu, ni rodil uspehov. Razgovori Se nanašajo na-bri-tanske predloge, ki niso bili sedaj ie objavljeni; obveščeni krogi pa javljajo, da se nanašajo na poenotenje plačil med štirimi prizadetimi državami v smislu večje konvertibilnosti valute.
TRUMAN
državno imetje privatnikom
WASHlNGTON, 16. — Predsednik Truman je včeraj naslovil kongresu poslanico, v kateri zahteva, naj mu poveri oblast, da odstopi privatni industriji del tovarn za sintetični kavčuk, ki jih je ameriška vlada zgradila med zadnjo vojno.
Industrijso sintetičnega kavčuka, ki so jo med zadnjo vojno zgradili, upravlja sedaj vlada na podlagi zakona, katerega veljavnost bo potekla junija, a zakon predvioeva, da predsednik ne more prepustiti privatni industriji tovarn sintetičnega kavčuka brez odobritve kongresa. Za postavitev omenjenih tovarn so izdali 700 milijonov dolarjev in imajo letno
SAIGON, '" ~ Visokošolci saigonske univerze so v znak protesta, ker so med spopadi 9. t. m. ubili nekega njihovega tovariša, začeli s tridnevno stavko.
proizvodno zmogljivost 240.000 ten, kar predstavlja skoraj celokupno ameriško potrošnjo. V cmenjeni poslanici predlaga Truman, naj bi del teh tovarn namenili v druge namene.
Predsedniške volitve na Finskem
HELSINKI, 16. — Včeraj so se na Finskem pričele volitve za predsednika- finske republike. Najprej bodo po proporcionalnem sistemu izvolili 300 delegatov iz vse Finske, ki bc-do v štirih tednih izvolili predsednika republike.
Za predsednika republike so postavljeni trije kandidati: dosedanji predsednik dr. Passiki-vi, ki ga- podpirajo socialdemokrati, nato Koivisto, kandidat Zveze agrarcev — najmočnejše skupine v finskem parlamentu — in komunist Pekkala, kandidat Demokratične zveze finskega, naroda.
Z ustanovnega občnega zbora Kmečke zveze v Irstu
(POROČILO O USTANOVNEM OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE
DRUGI STRANI.)
OBJAVLJAMO NA
Londonski listi potrjujejo
anglo-arneriška nasprotja
Spor med azijskimi in ostalimi dominioni • Vprašanje Bao Daia
LONDON, 16. — Londonski listi še vedno komentirajo zaključno poročilo konference v Cclcmfcu. P.cd naslovom «Na-spretstva A Ameriko« piše list «Sunday Times«, da je pač nujno, da pride do nasprotstev, «kjer je potreba za sodelovanje tako velika«, vendar pa pripominja: «Toda ni želeti, da se taki incidenti, kakor so an-glo-ameriSk;. nasprotja glede Kitajske, množijo«.
List «Observer» pa omenja nasprotstva med Indijo in ostalimi člani Cammontvealtha glede Indokine. «Nehru se je po-služil pravice’veta in sč ga pri tem podpirale ostale azijeke dežele. Možno je torej, da bo Bao Daia priznala večina članov Ccmmonwealtha toda ne azijske dežele. V tem primeru — piše dopisnik omenjenega lista — bedo možnost uspeha Bao Daie malenkostne, Nehru je imel prav, ko je vztrajno trdil, da se stvar zahodnih držav ne sme združiti s stvarjo kolonialnih lutk«. Dopisnik ((Observerja« iz Saigona pa pravi: «Glavna ovira za uspeh Ban Daie ie v pomanjkanju enotnosti, ki se epaža v njegovem taboru samem. Np more biti miru, dokler bedo francoske čete ostale v Indokini. Toda če bi Francozi odpotovali danes, bi dežela že jutri bila komunistična«.
Na splošno ugotavljajo listi, da skuša vlada z vsemi napori zabrisati vtis neuspeha konference. «Times» poudarja, da bi bilo predvsem dobro ugotoviti, da konferenca ni rešila določenih vprašanj, seveda pa pravi, da ni bil sprejet noben sklep, ker da se na podobnih' konferencah «nikoli ne sprejemajo sklepi«. Pri tem pa pravi, da je ameriška pomoč neobhedno potrebna, da se lahko izvede načrt za ((izboljšanje življenjskih pogojev azijskih dežel, zato d.a bo borba proti komunizmu uspešnejša«.
S tem v zvezi komentira «Daily Worker», d.a bo potrebno deset let, da se bo lahko izvedel program za gospodarsko izboljšanje. Imperialisti laburistične stranke, piše list, so imeli v Colombu videz prestrašenih ljudi, ki skušajo zadelati razpoke v jezu, ki grozi, da se poruši, s tem da mečejo vanje žlice peska. Se vedno iščejo pot intrig in spletk. Prisiljeni so bili priznati kitajsko ljudsko vlado, vendar pa niso dejansko prekinili odnosov s Cangkajškovo kliko na Formozi in niso v Varnostnem svetu glasovali za izključitev Cianga, ki ne predstavlja ničesar več.
Desničarski « Daily Tele-graph » pa je zaskrbljen zaradi položaja v Evropi in pravi, da se Velika Britanija ne more gospodarsko in tudi r.e vojaško
odcepiti od Evrope, pa najsi bodo azijska vprašanja še tako važna. «Kakor je dejal Spaak v, Filadelfiji, se Velika Britanija ne more v Evropi držati politično ob strani, ne da bi prepustila mesto prevlade Nemčiji«.
Laburistični «Daily Herald« je edini list, ki zatrjuje, da se je konferenca zaključila z uspehom.
Sovjetski predstavniki zapustit tri odbore OZN
LAKE SUCCESS, 16. — Delegati SZ so ponovno podali sovjetske ugovore proti navzočnosti predstavnikov kitajske nacionalistične vlade v OZN in so danes zapustili zaradi te navzočnosti tri odbore OZN. Kot znano je sovjetski zastopnik pretekli petek zcpustil iz enakega razloga Varnostni svet.
V vseh navedenih odborih OZN so sovjetski govorniki stavili predlog za izključitev predstavnika Cangikajškove vlade in zapustili sejo teh odborov.
Sovjetski in češkoslovaški zastopniki so zapustili odbor socialnega in gospodarskega sveta za postopek. Nato sta sovjetski in poljski zastopnik zapustila komisijo QZN za osebe brez državljanstva in pododbor za zaščito pravic manjšin. V teh odborih so sovjetski delegati predložili iaključitev kitajskega nacionalističnega delegata, toda njihov predlog je bil zavrnjen.
Danes se 'e sestal tudi začasni cdbor. ki je znan pod imenom <ona.la skupščina«. Seji pa niso prisostvovali delegati Jugoslavije jp držav Vzhodne Evrope, ker te države ne priznavajo tega organizma. Kakor je znano, je na dnevnem redu
zasedanja tega odbora pritožba nacionalistične Kitajske proti Sovjetski zvezi ter določitev meja Libije in Eritreje.
Kratke uehti
CAHACAS. 16. — Dopisnik lista «EI nacional« piše. oa so izbruhnili nemiri v Kolumbiji, v Lianos de Casanere. Dopisnik je to vest zvedel od potnikov, ki prihajajo iz Kolumbije. Borbe naj bi se vršile sedaj med vladnimi £ej tami in uporniki.
♦
BOMBAY. 16. — Med nemiri, ki so izbruhnili v vasi Ambay blizu Aurangabada, je bilo 6 mrtvih in 7 ranjenih. Policijski cddelki, ki so prišli iz Aurangabada, so napravili red.
♦
SPARTAMBURG 16. (Južna Karolina) — James Byrnes, bivši državni tajnik in svoji čas nekakšen namestnik predsednika Roosevelta, dalje član zbornico in senata bo na letošnjih volitvah kandidiral kot demokratični kandidat za guvernersko mesto Južne Karoline.	t
BEOGRAD, 16. — Novi ju-
slovanski poslanik v Argentini Marijan Stilinovič je odpotoval na svoje službeno mesto. Na beograjski postaji so ga pozdravili predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva, argentinski poslanik v Beogradu in uslužbenci poslaništva.
BEOGRAD, 16. — V umeL
niškem paviljonu v Beogradu so odprli prvo zvezno umetniško razstavo, na kateri razstavljajo svoja dela člani sindikalnih kulturnih in umetniških društev.
BEOGRAD, V- — Jugoslovanske antifašistične žene so se že začele pripravljati, da svečano proslavijo 8. marec, mednarodni dan žena.
Zmagovalci petletke zborovali v Ljubljani
BEOGRAD, 16. — V nedeljo je bilo v Ljubljani zborovanje 143 delavcev in delavk, ki so že izvršili petletni plan. Navzoče je pozdravil predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf, ki ,ie .poudaril pomen gospe,žarskih zmag v letu 1949 ter dejal, da so naivečje težave prizadejale informbirojevske držsve. Toda dosegle so to, da je jnoralno politična enotnost jugcslovan-akih narodov postala še trdnejša.
BONN, 16. — Francoski zunanji minister Schumam in nemški kanceler Adenauer sta se v nedeljo popoldne sestala v Ernichu. Po sestanku je Šchiuinain na tiskovni konferenci, izjavil novinarjem med drugim: »Moj obisk v Bonnu je predvsem vljudnostni korak, vendar je tudi dokaz, da hoče francoska vlada sodelovanje med Nemčijo in Francijo v skupnih vprašanjih. Predmet razgovorov so bila najr.ovejša vprašanja, in sicer tudi tista vprašanja, ki so nastala I>o objavi mojega potovanja.«
Kar se tiče trgovinskih odnosov med Francijo in Nemčijo, je Schuman izjavil, da bo trgovinski sporazum med Francijo in Nemško zvezno vlado podpisan v Parizu, o tem sporazumu b0 znašal letni promet med obema državama 300 milijonov dolarjev. Do sedaj je znašal 200 milijonov dolarjev. Zunanji minister je še dodal: «Ne bomo se omejili na sklepanje dvostranskih pogodb. Želimo podpisati tudi večstranske pogodbe v okviru OECE, v kateri sodeluje Nemčija z enakimi pravicami kot druge članice. Nemški predstavnik v OECE bo prišel sam v Pariz 31. t. m-»
Na vprašanje nekega novinarja aU so na sestanku-našli skupno rešitev glede Posarja,
OB SCHUMANOVEM OBISKU v NEMČIJI
Francosko-nemška nasprotja glede Posarja
je Schuman odgovoril: «Dolgo smo govorili o tej zadevi. Morali smo se predvsem izjasniti glede položaja, v katerem se nam prikazuje to vprašanje. Saarsko vprašanje je nastalo leta 1945. Posarje dejansko obstaja na podlagi statuta, ki je bil sporazumno določen z ostalima dvema zaveznikoma. To ozemlje obstoji na podlagi ustave, katero so na volitvah odobrili vsi prebivalci Posarja. Vendar je Francija od vsega početka priznala, da bo le mirovna pogodba dokončno izrazila svoje mnenje o tem statutu. Naša sedanja pogajanja z vlado Posarja imajo le ta namen, da pridemo d0 pogodbe, na podlagi katere bi Francija izkoriščala naravna industrijska bogastva te dežele. Gre za to, da bi Posarje oddalo Franciji v najem izkoriščanje železnic in rudnikov za dobo 50 let, To ne bi škodovalo statutu Posarja na prihodnji mirovni konferenci«. Schuman je dodal da bo tudi Adenauer dal
.izjavo v kateri bo orisal stališče nemške zvezne vlade o te i zadevi.
Na neko vprašanje je Schuman izjavil, da je varnost Zahodne Nemčije, kakor je že sam Adenauer to predočal, zagotovljena ob prisotnosti okupacijskih čet. ((Dolžnost zaveznikov je, da skrbijo za varnost nemške zvezne republike«. Na 'vprašanje, kakšno stališče bi' zavzela Francija do morebitnega referenduma 0 ustanovitvi nekake južno-zahodne nemške države, je Schuman odgovoril, da bi Francija intervenirala samo, če bi bile Prt tem prizadete skupne zavezniške koristi.
Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj zjutraj, je nemški kancler Adenauer izjavil sledeče o pogovorih, ki jih je imel s Schumanom. «Veliko stvarj se razvija, zaradi tega moram danes biti pri svojih pogovorih oprezen,' da ne bi oviral razvoja, ki se nam kaže v bližnji bodočnosti«. Adenauer
je potrdil, da sta se s Schumanom pogovarjala o Posarju, o varnosti Nemčije' in o trgovskih in kulturnih zvezali med Francijo in Nemčijo. Kar se tiče Posarja, je kancler izjavil: »Pogajanja s Schumanom je v nekem smislu motila vlada Posarja, ki je skušala postaviti to vprašanje na prvo mesto. Mislim, da položaj Posarja ni še zrel, da bi ga iahko uredili. Q tem bo mogoče g°; voriti samo, ko bodo postali francosko-nemškj odnosi pravilnejši in ko bo misel o združenj Evropi napravila večje korake. Ta ureditev b0 mogoča V okviru evropske unije«. Glede Posarja je Adenauer ie naprej govoril, da ne ve, kakšna naj bi bila ta večja avtonomija na podlagi Uste konvencije, ki bo podpisana 5, ali 7. februarja v Parizu med Posarjem in Francijo. «Ce bi avtonomija pomenila večjo neodvisnost cd francoske okupacijske vlade, nimamo ničesar proti temu«, je izjavil Schuman, «če
Pa bi se pod besedo avtonomija skrivala misel o ločitvi Posarja od Nemčije, bomo tedaj močno protestirali. Teritorialna vprašanja smo pustili do podpisa mirovne pogodbe«. Kar se tiče posarskih rudnikov, je A-' denauer izjavil: «1948 je Nemčija pokupila skoraj polovico produkcije posarskega premoga. Z gospodarskega stališča gledano, potrebuje torej Posarje Nemčija. Z juridičnega stališča pa je nemška zvezna vlada zakoniti lastnik posarskih rudnik zv.«
Glede varnosti Nemčije je kancler Adenauer izjavil: ((Zato sem vesel, da je Schuman skupaj z menoj načel to vprašanje. Se bolj hvaležen sem predsedniku Schumanu, kj je potrdil, da je varnost Nemčije v zavezniških rokah«. Glede trgovinskih stikov med obema deželama je Adenauer dodal, da sta se s Schumanom strinjala. da je treba francosko -nemško sodelovanje na gospodarskem področju razširiti na
Anglijo, Italijo in Benelux.
V dobro obveščenih krogih pravijo, da je Adenauer med pogovori s Schumanom izrazil .željo, da bi vprašanje Posarja rešili na tristranski konferenci, na kateri bi sodelovali Francija. Nemčija in Posarje. ..
Prvi komentarji nemškega tiska k temu' sestanku izražajo skrb Nemcev za usodo Posarja. Časopis ((Frankfurter Allgemei-ne» izraža naravnost dvom v Schumanove besede o usodi Posarja. «Westdeusche Allgenei-ne Zeitung piše: »Francija se težko privaja temu. da se nemška zvezna republika spet pojavlja v mednarodnih razgovorih«. Francoski list «Figaro» pa piše, da si francoski zunanji minister najbrže ni pričakoval tako nagle nemške ofenzive glede Posarja, ki skuša odrekati Franciji pravico, da bi se lahko pogajala s posarsko vlado, Londonski »Times« piše, da so bila morda nemška upanja prevelika. Laburistični «Daily Herald« opozarja na brzojavko, ki so jo poslali Adenauerju, predsedniki nacionalističnih strank Zahodne Nemčije, naj ne odstopi od nemških pravic v Posarju.
Robert Schuman ie včeraj zjutraj prispel v Berlin skupaj s francoskim visokim komisarjem poncetom in je zvečer odpotoval proti Parizu.
Nato je zbrane zmagovalce petletke pozdravil v imenu predsedstva vlade LR Slovenije tov. Marijan Brecelj, ki je po. udaril njihove izredne zasluge za izpolnitev nal<>8 petletke. Prepričan sem. je dejal, da vi, k; ste najboljši med delavci, boste še vedno ostali v prvih vrstah pri graditvi soaializma,
Med diskusijo, ki je sledila, so se graditelji delovnega kolektiva v Medvodah in Mostah obvezali, da bodo že letos stekle prve turbine.
Udeleženci zborovanje- so se obvezali, da bodo izpolnili drugo petletko v še krajšem času kakor prvo. V pozdravni brzojavki maršalu Titu izjavljajo med. drugim: «Ni nam žal truda in ne bomo štedili naporov za to, da čim' prej zgradimo socializem v naši domovini in s tem rešim0 največjo , kr . v .zgodovini mednarodnega dčlav.-Iskega gibanja, ki. je nastale- po krivdi kontrarevolucionarna in revizionistične politike vodstva Sovjetske zveze in Inforjnbiro-ja sploh. Naše zmage že opravičujejo pričakovanja im vpzo mednarodnega delavskega, demokratičnega in osvobodilnega gibanja v delavski razred Jugoslavije. Ncpelj bomo tudi v ho. doče vse sile, da napredni bar-ci v svetu ne bodo razočarani, saj so prav naši uspehi dokaz, da ie ni naloge, ki bi jc ne mogli izvršiti.
LONDON, 16. — Strokovnjak v dviganju potopljenih ladij na admiraliteti je izjavil, da potopljene podmornice «Trucu-lent« ne bodo dvignili na površino s pomočjo valjev, napolnjenih z zrakom, pač pa da jo bodo samo privzdignili in jo odvlekli v takem stanju v ladjedelnico.
— 2 —
Ob navzočnosti 204 ustanovnih elanov je bila v nedeljo na Opčinah
ustanovljena Kmečka zveza v Trstu
KOLEDAR
^ddiiice - '3tim-'3l(LcJLixy
17. januarja 1955
Torek 17. januarja
Anton, Zvonimir	;
Sonce vzide ob 7.41, zatone ob ’' 16.49. Dolžina dneva 9.08. "Luga vzide cb 7.32, zatone ob 15.32. Jutri sreda 18. januarja
Sv. Petra stol. Vera
Zveza ima že 540 članov - kmetov, zakupnikov in polovinarjev - Za predsednika in tajnika sta bila izvoljena tov. Andrej Kriščak in Milan Mikac - Sedež zveze je v Ul. Roma 13-1.
V nedeljo je bil nti Opčinah, kakor najavljeno, ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Soglasno je bil odobren in sprejet pravilnik zveze, izvoljen upravni odbor, nadzorni odbor in razsodišče.
V upravni odbor so bili izvoljeni: KrUčak Andrej Cok Gašper, Križmančič Ivan. Mikac Milan. Grilanc Alojz, Mili* Ivan, Hrovatin Bogdan, Stubeij Milan, Grgi£ Lovrenc, Piščanc Just, Slamič Alojz, Godina Silvester, Loredan Ivan, Bizjak Jože. Kalc Karel, Fidel Ivan, Sta bar Jože, Stoka Jože Danev Andrej Slavec Ivan, Košuta Egidij, Skrk Jože, Mili« Jože, Pernarčič •Tože, Primožič Ježe in Gabrovec Josip.
V nadzorni odbor: Svab Karel, Stubeij Karel in Lavrenčič Jože.
V. razsodišče: Zlobec Josip, Sukiljan Anton Rrv-ber Rlko, LegiJa Leopold in Lozej Ivan.
IZVRŠILNI ODBOR:
Predsednik zveze je KRISCAK ANDREJ, podpredsednika: COK GAŠPER,
KRI2MANCIC IVAN, tajnik: MIKAC MILAN, blagajnik:	GRILANC ALOJZ,
odbornika: MILIC IVAN in PISCANC JUST.
Upravni odbor bo soglasno s člani zveze imenoval svoje zaupnike p, vseh. vaseh.
Do sedaj je pristopilo v Kmečko zvezo 540 kine-
tov, polovinarjev in zakupnikov.
Urad Kmečke zveze je v Ul. Romu 13-1. v pisarni
Pok. odvetnika Jeriča.
Vi nedeljo dopoldne ob 10. ari se je zbralo v dvorani kina na Opčinah nad 200 kmetov, da ustanovijo Kmečko zvezo.
Zborovali so možaki, naši resni kmetje. To si občutil takoj ob vstopu v dvorano. Nobena besedica ni bila odveč, vsaka tehtna in preudarna. Vsakemu udeležencu bo postal ta dan trajno v spominu. Težko se zberejo naši kmetje, toda kadar se zberejo, nekaj naredijo.
Ze ves mesec so bila po vseh vaseh vsak dan predavanja in sestanki kmetov. Po vseh kmečkih hišah se je govorilo o
problemih našega kmetijstva.
Starejši kakor mlajši so se začeli vedno bolj zanimati za rešitev teh problemov in so prihajali do spoznanja, da je v to svrho nujno potrebno, da se vsi kmetje združijo v svojo močno organizacijo. Po enem mesecu razgibanega dela in razpravljanja, po temeljiti pripravi, je bila v nedeljo uresničena želja vseh naših zavednih kmetov.
V navzočnosti notarja D’An- j odbora naletela pri vseh pošte-drija Je bila v nedeljo dopoldne nih kmetih na popolno razume-
PREDSEDNIK TOV. ANDREJ KRISCAK.
kmete, polovinarje in zakupnike naše cone in se borila za njihove interese ne glede na njihovo narodno ali politično pripadnost.
Vendar enkrat imajo iudi kmetje svojo organizacijo, ki je taka in bo ostala kot so si jd sami želeli in ustvarili. Priprave in sam ustanovni občni zbor nam potrjujejo prepričanje, da bodo naši kmetje imeli v svoji Kmečki zvezi zvestega zastopnika in branitelja.
Zborovalce je najprej pozdravil predsednik pripravljalnega odbora. Med ostalim je dejal: «Danes postavljamo temeljni kamen za zgraditev izrazito kmečke ustanove, ki bo odslej nastopala, kjer koli bodo gospodarski, socialni, moralni ir. kulturni interesi kmečkega življa to zahtevali)). Pri2nal je, da je pobuda pripravljalnega
na Opčinah ustanovljena Kmečka zveza, ki bo združevala vse
vanje in iskreno odobravanje. Tov. predsednik je zaključil
IZVOLJENI UPRAVNI ODBOR KMEČKE ZVEZE.
svoj pozdravni govor z besedami: ((Dobro se zavedamo, da bo naša pot težavna in trnjeva. Nismo domišljavi in si. ne ustvarjamo prevelikih nad. Vendar je naše trdno prepričanje, da bo Kmečka zveza s pod poro velike večine kmetov in svojih članov mnogo dosegla v njihovo korist«.
Po pozdravnem govoru je sledilo poročilo pripravljalnega odbora o problemih našega kmetijstva in o nalogah Kmečke zveze.
Poročilo pripravljalnega odbora
V poročilu, ki ga je prečital tov. Milič, kmet iz Nabrežine, so nakazani splošni, krajevni in osebni problemi naših kmetov, ki jih bo morala Zveza reševati.
Današnje oblasti podcenjujejo naše kmetijstvo, sploh ne upoštevajo mnenja in želja kmetov pri raznih odločbah, pri razdeljevanju kreditov itd. Tako malo cenijo naše kmetijstvo, da znašajo določene investicije za kmetijstvo le en odstotek vseh kreditov, t. j. manj kot polovica tega, kar bo zahtevala n. pr. preureditev tramvajskih prog v Trstu. In vendar je pomen našega kmetijstva po številu in vrednosti pridelkov vsaj tako važen, kot vsa tržaška težka industrija. Vzrok takega podcenjevanja je poleg drugega tudi dejstvo, da kmetje niso imeli do sedaj svoje organizacije Prva naloga Zveze bo, da se to stanje popravi. Potrebno bo tudi začeti borbo za zaščito domačih pridelkov in za pravilne cene, da se ne bo dogajalo kot do zdaj, ko morajo naši kmetje n. pr. prodajati svoje pridelke za polovico ceneje kot 1. 1947, cene na drobno pa so o-stale skoraj na isti višini, kmečko orodje, gnojila pa so ravno tako dragi kot prej. Potrebno je, da se združijo vse kmečke sile, oblast bo morala dati-svojo pomoč, da bo naše kmetijstvo tudi tehnično napredovalo, da bo s tem zvišana produkcija in zmanjšan trud našega kmeta.
Pri mnogih ustanovah ni naše kmetijstvo zastopano, čeprav je to predvideno po obstoječih zakonskih določbah, n. pr. pri davčnih komisijah, na katastru. kmetijskem inšpektoratu itd. Glede davkov delajo našim kmetom velike krivice zaradi prevelikega obdavčevanja.
Zelo važno za naše vasi je izplačevanje vojne škode, obnova gospodarskih poslopij, re-klasifikacija zemljišč, elektrifikacija, strokovna izobrazbo,
TAJNIK TOV. MILAN MIKAC.
napeljava vode. socialno zavarovanje itd.
Poiovinarjj in zakupniki potrebujejo zaščito pred veleposestniki in zagotovljeno dolgo mirno dobo za obdelovanje zeraije.
Urediti je treba vprašanje skupnih zemljišč, .skrbeti za izboljšanje in pravilna pogozdo-
vanja itd. Vse te splošne probleme bo zveza skušala rešiti v občo korist s sodelovanjem naših kmečkih strokovnjakov, ki so obljubili svojo pomoč. Reševala pa bo tudi številne podrobne zadeve svojih članov, pomagala pri sestavljanju vlog, prizivov itd. Kmet se bo lahko zatekal h Kmečki zvezi a občutkom, da je to njegova ustanova. Nato so prečitali pravila, ki so bila obrazložena člen po členu. Po diskusiji in potrebnih pojasnilih je. bil pravilnik zveze soglasno sprejet in odobren od vseh navzočih. Sklenjeno je bilo, da se določi znesek pristopnine na 100 lir, za letno članarino so predlagu-li 5o lir mesečno in da bo upravni odbor pri določevanju članarine upošteval razmere revnejših članov.
Sledile so volitve v upravni odbor, v nadzorni odbor in razsodišče.
Zborovanje, ki je začelo ob 10 je končalo ob 12.13.
SPOMINSKI DNEVI
1918 je bita objavljena na UL vseruskem kongresu sovjetov «Deklaracija pravic delovnega ljudstva in vseh izkoriščanih».
1945 je Rdeča armada vkorakala v Varšu-ro.
1946 je ob pol 'J zvečer napadel v Ul. Carducci Stano-je Gajič, tri jugoslovanske oficirje, člane komisije za vojni plen JA.
PRESKRBA
pravičen
ji mm
nepristranski
Ker bodo popravili stavbo v Ul. sv. Frančiška — iz ((pedagoških« ozirov seveda med šolskim letom in ne v počitnicah — bodo slovenski šolski otroci iz te šole uživali v drugih prostorih <thlagodati» samo popoldanskega pouka.
KM manever umisli ri
Medtem, ko so v nedeljo dopoldne zborovali na Opčinah naši kmetje in ustanovili Kmečko zvezo, je vidalijevsko vodstvo ES uprizorilo v naglici neki ustanovni občni zbor, «Zve-ze malih posestntkovs.
Sejo je vodil, ekniets Ario Stavec, tajnik F.S, prisotnih pa je bilo okrog 100 zborovalcev. Očitno je bil glavni namen vldalijevskecja vodstva ovirati in onemogočiti ustanovitev krepke kmečke organiiacije in še nadalje netiti razdor med našim kmečkim ljudstvom.
Vidalijeviki voditelji so pred lagali v glavni odbor svoje politične zaupnike, ki pri s kmeti nimajo nič skupnega tako da je prisotni notar pri potrjevanju predlaganih članov v odbor odklonil njihov vPis, ker je bilo razvidno, da niso kmet-
ŽV in nimajo nikake pravice iti člani nobene kmečke organizacije, še manj pa njeni voditelj1.
Upamo, da bodo vsi pošteni kmetje, polovinarji in zakupniki, ki še sledijo vidalijevskim iisindikalistom» po tem klavrnem občnem zboru spregledali kam jih vodi laka politika ko-mtnformlstičnth razbijačev in bodo našli pravo pot k združitvi vseh kmetov za uspešno obrambo skupnih interesov. Naj zapustijo razbijače kmečkih. vrst,ki sena kmete spoiiini-jo le kadar jih rabijo in naj pristopijo h Kmečki zvezi, ki je bila ustanovljena v nedeljo na Opčinah In ima svoj sedež v Ut. Romg 13, 1.
Ali že imate Koledar Osvobodilne fronte?
Izšel je Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 v Gregorčičevi založbi. Koledar ima zelo pestro vsebino, informativne članke o vsem našem javnem življenju v preteklem letu ter prispevke tržaških pesnikov in pisateljev. Je zelo bogato ilustriran.
Koledar lahko dobite v tržaških knjigarnah pri Stoki in Fortunatu ter pri OF v Ul. Ruggero Manna 29. Naj ne manjka v nobeni slovenski družini.	<
Petrolejski delavci
imajo holehliimo delntnn pogodbo
Industrijski delavci nadaljujejo z nezmanjšano silo svojo borbo. — Uslužbenci IACP zaključili protestno stavko. — Odločno stališče tiskarskih delavcev.
V soboto 14. t.nt. je bila v Trstu končno podpisana kolektivna pogodba za petrolejske delavce, ki predvideva razna izboljšanja v. korist delavstva. Dolgo časa :;o sc perolejakj de,-lavci borili za dokončno uvelja-vitev te nove pogodbe in le je vse kazalo, da bQ njihova aicer odločna berba brezuspešna, ko je prišla vest, da so delodajalci popustili In da so pripravljeni sprejeti zahteve svojih u-službencev.
O
Borba industrijskih delavcev, k! se je v zadnjem tednu zelo z&ostrild, st še vedno nadaljuje. Sicer :o delodajalci poizkusili, da b; it grožnjami Jn terorjem ustrahovali svoje uslužbence ter jih odvrnili od upravičene borbe, vendar jim to ni uspelo. V vseh tovarnah in podjetjih 90 zato delavci prekinili z nadurnim delom ter »o na ogorčene proteste delodajalcev odgovorili, da bodo svojo borbo prekinili le v primeru, da bp njihovim zahtevam dokončno ugodeno.
O
25dnevna protestna stavku u-»lužbencev IACP »t je vendarle zaključila. Uslužbenci sicer niso dosegli uresničitev svojih zahtev, vendar je btlo siklenje-no, da sc pogajanja za rešitev manjših problemov nadaljujejo tudi P® zaključeni protestni stavki.
O
Tiskarski delavci so poslali po svojih sindikalnih predstavnikih odgovor združenju tndu-strljcev, V katerem poudarjajo, da ne sprejmejo »občne kompromisne rešitve, ki ne hi upoštevala obljub, ki so lih delodajalci dalj na pogajanjih. Ce bi delodajalci vztrajali pri svojem sedanjem stališču ter bi postavljali na dnevni red pri pogajanjih tudi vprašanje delovnega Urnika, bodo tiskarski delavc; ponovno stopili V. protestno stavko, ki »e n« tokrat
ne bo zaključila, dokler n« bodo dosegli zaželene zmage slojih pravic.
O
Sindikalni predstavniki so na uradu za delo dosegli vsaj delno rešitev spornega vprašanja delavcev tovarne za testenine Osaojnak. Vodstvo te tovarne je namreč na upravičene zahteve svojih uslužbencev popustilo v toliko, v kolikor je preklicalo ukrep o odpustu 7. dela Za samo štiri svoje uslužbence. Sindikalne organiiacije se bodo še V naprej borile, da bo tudi vprašanje ostalih 10 uslužbencev ugodno rešeno.
o
Krožijo ve^tl, da namerava tržaški Arzenal zaradi »pomanjkanja)) naročil ponovno zmanjšati delovni urnik. Razumljivo je, da bi ukrep o znižanju delovnega urnika zelo prizadel tamkaj uslufbene delavce, katerih plača znaša že sedaj okrog 4.300 lir tedensko. Delavci tržaškega Arzenala, katerih položaj že tako nj preveč rožnat, so obvestili vodstvo, da bodo stopili takoj v poostreno borbo, čim bi videli, da bi ukrep o znižanju delovnega tunika stopil v veljavo.
Iz norišnice je ušel
V nedeljo popoldne je nekdo opazil nekega moškega, ki je preskočil zid norišnico pri Sv. Ivanu In jo ucvrl, kar so ga nesle noge. Takoj je o tem obvestil nekega člana civilne policije, ki se je spustil za neznancem. P,o kratkem zasledovanju se je policistu res posrečilo, da je ujel neznanca in ga pripeljal nazaj v bolnišnico. Tam so zdravniki in strežniki
Na sestankih partizanov volijo delegate za konferenco ZP
TREBČE
Tudi v našj vasi smo se 14. t. m. sestali partizani, dr. si izvolimo delegate za konferenco partizanov STOja, ki bo v 'Trstu 22. t. m. Prcdno smo prešli na probleme konference, nam je tov. Ljubo v kratkem obrazložil razvoj NQV in njene pridobitve, ter prikazal velik doprinos in Žrtve partizanov v borbi za nacionalno in socialno osvoboditev vsega naroda. Poudaril je, da je danes dolžnost- vsakega demokrata in predvsem partizana, da odločno brani pridobitve NOB pred šovinističnimi in fašističnimi sovražniki, kakor tudi pred novimi, ki v znamenju inter-nacionalizma delajo na tem, da bi z lažjo in klevetanjem izbrisali našo krvavo in slavno borbo.
Ob zaključku je poudaril pomen velikih uspehov NOB na Kitajskem in dodal, da smo
mi danes prav tal:o veseli nad uspehi kitajskega naroda v borbi za narodne in socialne pravice, kakor smo bili ml nad uspehi naše NOB. Na koncu je pozval prisotne, naj si izvolijo take delegate, kfi. bodo pomagali konferenci pri njenem delu in ki bodo prinesli s konference plosti dobrega za utrditev ln razširitev /.veze
Prisotni so izvolili osem delegatov.
VELIKI REPEN
Prav tako se Je vršil v Velikem Repnu sestanek partizanov, na katerem so se obravnavali razni problemi v zvezi Z razširitvijo in utrditvijo Zveze partizanov. Obravnavali so pomen konference partizanov in izvolili tvoje delegate za konferenco.
Iz življenja ASIŽZ
V znamenju priprav za II. kongres «e je izvršilni odbor sestal na dveh sejah, kjer Je podrobno razpravljal o vsem
V njem takoj spoznali umobol-1 predkongresnem delu. Za uvod
nega Camiela Karla, ki se Je naveličal bolniškega življenja, razbil okno svoje sobe v I. nadstropju, skočil na dvorišče in «d tapi Čez zid »v svobodo«.
bo služilo enomesečno tekmovanje, katerega namen je organizacijska in politična utrditev organizacije in njenih osnovnih edlnie,
Med slovenskimi starši o-trck. ki obiskujejo šolo v Ul. sv. F.rančišika ie nastalo razburjenje zaradi vesti, da se bodo morali razredi te šole preseliti v druge prostore, ker to šolska stavba v Ul. sv. Frančiška obnovljena. Šolska oblast bo seveda, kot vedno, izjavila, da so to pač santo administrativne zaieve in se bo gotovo »čudila« nad razburjanjem slovenskih starsev in bo čisto nedolžno že pristavila, da se iz iste stavbe vendar seli tudi italijanska strokovna šola i-n da je vsako razburjanje slovenskih staršev zato neutemeljene.
Naši starši. pa niso tega mnenja in mi se jim v polni meri pridružujemo.
Ze večkrat smo morali v svojih člankih o šolskih problemih potrditi, da se šolska uprava pri raznih svojih akcijah in odločbah pežvižga na pedagoške poglede. Ta preselitev tečno sredi šoldkega leta, v Času, ko je pouk najin-lenzivnejši is najplodovitejši, prav gotovo ne kaže bog ve kake pedagoške modrosti tistih, ki so odločili, da je treba začeti nrav sedaj z obnavljanjem šolskega poslopja. Ta pripomba velja seveda v črnki meri za italijansko kot slovensko šolo. Menda so letne počitnice na tržaških šolah dovolj dolge, da bi lahko vso ali večino obnove opravili brez škode ze* pouk.
Imamo pa še drugo pripombo. Tudi ta «čisto administrativna)) zadeva ima svoje jasno vidne znake diskriminacije slovenskega šolstva. Ze. italijansko strokovno šolo je bilo dobro preskrbljeno. Preseli se v ravnokar obnovljene prostore v Ul. Mazzini, kjer je bilo doslej okrajno sodišče. Vseli se torej v primerne prostor?. Kaj pa slovenska šola? To so seveda porazdelili, in 3e bo deloma vselile, kot gostač v šolo v Ul. Rismondo v šolo v Ul. Ce-sarc Battisti. Ker pa mora po mnenju odločujočih krogov slovenska šola biti Pepelka, so ji dovolili le popoldanski pouk, takrat, kn so razredi itak praz-ni. Klika velikodušnost, kakšno gostoljubje! In »iovenaka šola je prejela natočilo, da so pioraju učitelj; in učenci preseliti v določene jim prostore tako rekoč goli. Vse šolske omare z zvezki in knjigami, vsa učila, stenske .-like, zemljevide. vse bodo morali odpeljati. V šolo bodo prihajali kot potniki v čakalnico, ki prinesejo in odnesejo vsc svoje stvari v kovčegU, Ali bodo potem to njihovi razredi, ali bo to njihova šola? Kako st gospodje, k| so vbUl*1 pedagogi, predstavljajo šolsko delo učitelji, ki bo morul neprestano tovoriti zvezke ln knjige, kako si predstavljajo pouk brez učil, ki jih šola sicer ima, a jih ne bodo smeli uporabljati, morda zato, da ne «oskrunijo« kako sliko italijanskega razreda, da ne žalijo šovinističnih čustev kakega fašističnega učitelja.
Gospod Rubini in gospod Andri bosta pač morala poiskati neko drugo, boljšo in pravičnejšo rešitev, Prav gotovo ne bo težko to rešitev tudi v resnici najti. Cc se Jim jc že tako mudilo, da popravljajo šolsko zgradbo v tem neprimernem času, naj dodelijo slovenski šol) določene jolske sobe, k[ ji bodo popolnoma ns. razpolago. V teh šolskih sobah bo potem slovenska šola imela pouk dopoldne in popoldne. Seved* sc bodo morali
zaradi tega «žrtvovati» tudi nekateri Julijanski razredi, da bodo imeli začasno popoldanski pouk.
Ta nai predlog je konkreten in ostvarljiv. Tako bo imel tudi gospod polkovnik Marshall priliko, da z dejanjem dokaže svojo trditev, da je v obrs vna-nju Spiskih zadev pravičen in
nepristranski.
Obvestilo trgovcem z živili.
Vsi trgovci na drobno morajo dvigniti še danes pri prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Sepralu.
Upravniki menz. Vsi lastniki ali upravniki privatnih in vojaških menz naj dvignejo še danes 17. t. m. na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine za ta mesec.
OF	✓
Danes 17. t. m. ob 17. url bo redna seja okrajnih tajnikov OF v Ul. R. Manna 29.
Slov. PD S. Škamperle Trst-Sv. Ivan
javlja, da bo sestanek članov društva v sredo, 18. t. m. ob 20.30 v dvorani stadiona aPrvi maju. Predaval bo tov. dr. Andrej Budal, predsednik SHPZ. Prosimo vse člane, da se sestanka udeležijo.
Odbori
DAROVI IN PRISPEVKI
V odgovor na laži kominformi-stov daruje Luša 500 lir za petletni plan ter 500 lir za revnega dijaka.
Za Dijaško matico daruje dr. Tončič 1.000 lir namesto' cvetja na grob pok. Marije Tomažič.
i isb Tirnic o (jal&iiU (Jco'ipiom
Danes ob 18. uri bo v galeriji «Scorpione» odprta umetniška razstava slikarjev iz Firenc. Pet najbolj vidnih predstavnikov bo prikazalo dela svojega ustvarjanja. Ker je to njih prvi nastop v Trstu, bodo gotovo privabili številno občinstvo, ki bo z zanimanjem občudovalo umetnine in jim izreklo priznanje, ki ga v resnici zaslužijo.
PROSVETNA DRUŠTVA
Smučarski izlet v Žabnico in Trbiž
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 22. t. m. smučarski izlet v Zabnico in Trbiž. Odhod bo v nedeljo zjutraj ob 4.30 iz Ul. F. Severo. Vpisovanje v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2 in v čeljarni Pirec-Trunsalpina, Ul-Settefontane 3.
Izleti ADRIA-EXPRESS
Potovalni urad «Adria-Ex-
press« v Ul. F. Severo 5 javlja,
iz POROČILU PREDSEDSTVA CONE	Dlei	“v
Postojno in Opatijo. Oba izleta se bosta vršila v nedeljo 29. ja*
, nuarja. Interesenti naj pridejo svojo pritožbo osebno na omenjeni urad, potrebne informacije pa dobijo lahko tudi po telefonu štev. 29.243.
Ido De Vecchi je propadlo
Predsedstvo cone je izdaio za tisk poročile, iz katerega se da razbrati, da je imel conski upravni odbor v preteklem letu 48 zasedanj. Na teh je obravnaval 718 vlog, se pravi, nekako 15 na vsaki seji.
Od teh vlog se jih je 419 nanašalo na sklepe krajevnih u-frtanov, 216 na pritožbe glede koncesij, odnosno posplošenja trgovskih dovoljenj ln končno 53 pritožb meščanov, katerim so pristojni uradi odbili izdajo Izkaza o lepem vedenju.
Med najzanimivejše pritožbe spada vsekakor ona, ki jo je predložila med vojno tako prizadevna in upoštevana fašistka Ida De Vecchi. Od conskega upravnega odbora je namreč zahtevala nič manj, kakor razveljavljenje sklepa tržaškega občinskega sveta, ki je zavrnil njeno izvolitev med občinske svetovalce, in to z nesramnostjo, ki je lahko lastna le bivši fašistični priganjalki in prega-njalki. Kakor kaže, pa se U-pravni odbor cone ni oziral na njene nekdanje zasluge m je pritožbo zavrnil.
Prosvetni društvi »Rojan« in »Simon Gregorčič« javljata, da se bo vršilo jutri 18. t. m. v Ul. R. Manna 29 predavanje o zdravstvu. Predavala bo zdravnica dr. Mašera Sonja. Začetek točno ob 20. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Prosvetno društvo Lonjer -Katinara priredi danes 17. t. m. ob 20 na sedežu društva predavanje prof. Miroslava Raubarja. Pridite polnoštevilno!
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« vabi vse člane društva in prijatelje na predavanje, ki bo jutri 18. t. m. v dvorani stadiona »Prvi maj». Predaval bo dr. Andrej Budal. Začetek ob 20. uri.
ODBOR PROSV DRUŠTVA «1. VOJKO«, PROSEK-KON-TOVEL, javlja m: podlagi od-borove seje z dne 9. t, m., da bo redni občni zbor društva v nedeljo 22. januarja L 1. Način, ksko se bodo vršile volitve novega upravnega odbora, bomo pravočasno javili. Odbor
Nočna služba lekarn v mesecu januarju
Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta G, tel- 89-81; »Alla Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne pristojbine pa se pričnejo pobirati po 22. uri.
iolovščine v Dolini
Hvaležnost miad h gledalcev na| bo prireditelju v vzpodbudo
Včeraj pod večer je obiskal Dolino potujoči lutkovni oder. Priznani lutkovni junaki in nepoboljšljivi nepridipravi, se reče: Pavliha, kužek in muca, so priklicali s svojimi vragolijami v dvorano «Pri Jercogu« nad 150 nestrpnih mladih gledalcev in tudi dokaj odraslih, a nekaj jih je moralo oditi, ker je bila dvorana nabito polna.
Medtem ko je nastopil »Pav-liha s trnkom)), sta skušala ostala dva mojstra prikazati mlademu svetu «Kako sta se kužek in muca igrala«. In čeravno so nameravali otroci z
vso resnostjo slediti predstavi, se kajpada niso mogli premagati, du bi tu in tam ne priskočili na pomoč priljubljenim lesenim pustolovcem na odru z bodrilno besedo in pametnim nasvetom. Potem, ko so se tako razvneli, sl ni težko tolmačiti njihovega razočaranja ob za-"ključku predstave, ki se je, po njihovem mnenju, vse prenaglo končata.
Seveda so se vsi izrekli za to, da jih tov. Maršič s svojim veselim odrom čimprej zopet obišče z kar mu bodo mali, in kakor smo videli, tudi veliki Dolinci nad vse hvaležni.
Za pol milijona vrednosti so v nedeljo odnesli vlomilci
V nedeljo popoldne sta bila v Trstu dva drzna vloma, ki sta vlomilcem prinesla za več kot pol milijona lir plena. Najprej »o prišli nepovabljeni gostje ob 13,30 v stanovanje Lussettija Antonija iz Ul, Bo-nap a rti,- 6. Iz neke omare stanovanju, v katerega n o prišli s ponarejenimi ključi, so odnesli za 30 tisoč lir vrednosti razne obleke.
Točno dve uri pozneje pa je odšel s vojegu doma Mario Caputo iz Ul. BeU’Eremo 4. Namenil se ie v kino. Ko se je ob 18 vrnil domov, je Z ža-Iostjo opazil, da ro bila vrata njegovega stanovanja a silo odprta. 9( bolj pa jc bil presenečen, ko je videl nered P« svojem stanovanju, iz katerega so drzni vlomilci odnesli za pol milijonu vrednosti raznega blaga, ln sicer rjuh, prtov, majic in veliko število zlatih predmetov. V obeh primerih ja policija uvedla preiskavo.
Danes proces proti Wolfangu Menzi
Dane9 ob 9 dopoldne “e 130 pred tukajšnjim porotnim sodiščem pričel proces proti bivšemu nemškemu v5.1 »ku Wolfun-gu Menzi, ki je v uapadu obupa ubil svojo nezvesto ženo E-lizo Vsscotto.
Kdor žali. |o skupi
Včeraj pr°B Jutru *o Mani civilne policije zaslišali klice na pomoč, ki so prihajali z Borznega lr8a. Zvesti svojemu poklicu so se takoj napotili
proti trgu* du bi napadencu lahko nudili svojo pomoč. Ni jim Pa bilo treba priti do trga, ker so že J»ed potjo srečali Ho. mito Mlchela iz Ul. Beccherie 9, ki jc bil ves okrvavljen, Tu-koj go ga z «emergenzo» prepeljali v bolnišnico, kiier se bo moral zdraviti 10 dni. Kmalu nato pa je prišel na glavno policijsko postajo šofer avtotaksi-ja Gašper) Francesco s Trge Hortls 2, ki je povedal, da 8“ je malo prej na Borznem trgu žalil Romita Michele, zaradi če-Ngr go je on sunil. Ta sunek pa Je zadostoval, da je Romita padel na tla in se pri padcu ranil. Policija jc uvedla pre-iskuvo, da bi razjasnila zadevo, ki je zavita v gosto meglo.
Nesreča nikdar ne počiva
V nedeljo je neki agent civilne policije zagledal v Ul, sv. Frančiška avtomobil «Fiat 500», ki je parkiral no prepovedani struni ceste. Medtem ko je čakal gospodarja, da bi mu prisedi! globo, pa je s Tr6a sv. Frančiška privozi] avtobus «L», ki gn ie šofiral Boscolo Giuseppe >z Ul. Mazzini 46. Ko je privozil do višine, kjer je parkiral avto «Fiat 300», se mu je skušal izogniti in Je zavil na levo. Cesta pa je bila preozku, kajti nE' nasprotni strani je pruvilno parkiral avto »Fiat 1100», ki je tast Favretta Marca, v katerega se je avtobus zs-letel (n ga poškodoval. Favret-to Marco bo tožil lastnika avta »Fiat 500» Pinca VittorijS' za odškodnino, policist Pa mu je takoj naložil mastno globo.
Nesreča na cesti
Nabrežina-Sesljan
V noč) med nedeljo in Pn; nedeljkom je zidar Antonio Crosera iz Nabrežine 166 korakal po sredi ceste proti domu.
Ko je prišel do železniškega prelaza, je zaslišal Za seboj trobljenje nekega vozila, ki ga je pozivalo, naj &e umakne.
Crosera pa ie ** neznanih vzrokov če naprej mirno korakal po sredi ceste. Tako se je dogodilo, da se je zaletel vanj s svojim mofbeiklom Dolibar Bari Iz Nabrežine 12. K sreči pa|7pnar nri Mitfiievi DO poškodbe, ki jih je dobil Cro- r	r	"P1	r
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 15. in 16. januarja 19®
se je y Trstu rodilo 8 otrok/ porok je bilo 6 umrlo pa Je 20 oseb.
Civilne poroke: Mehanik thobv Terence Hyldon in 8°' spodinja Nerea Omeri.
Cerkvene poroke: čevljar Ita' lo Bendinelii jn delavka Livija Falcaro, mehanik Aldo Rossi: in gospodinja Zoiia Luxa, trgo-: vec Peter Salvadori jn gospode • nja Costanza Campanalc. de lavec Giambattida Abasci* F gospodinja Marija Damiani, ltie hahik Anton Tuljak in gospe dinja Alvidia Ana Cipolla. ■
Umrli so: 78-letni Peter Ci' raj.di, 75-letni Domenico Qu»' rantotto, 74-letni Polli Artur« 94-letna Erminia Prechele. r Greifi, 87-letni Jcsip Mart#1*/ 65-letna Onorina Garunch'0, 76-letna Marinella Cumin, PJr' Macarol. 28-Ietni Silvan ulš' vina, 71-letna Gizela MagnUol?1 vd. Vaccari. 77-lelna Marij* Mucci. vd. Caldarullo, 67-let» Ana Lorenzut, por. Martinž*' no, 52-letn; Onofrio Mišino, 7»' letna Antonija Černigoj, Vu. Peršič. 80-letnu Marija Matya*; por. Skrbič, 62-letni AvgUS' Zgubin, 83-letna Ana Bonin ^ Pizziga, 72-letna Marija Paolo-ni, vd. Fammilume, 80-letna B°' za Skek, vd. Luis. 43-letni An' ton Dubani, 37-letni Emefic® j Lucchini.
S>l RADIO 10
JUB0SL. CONE TRS«
(Oddaja na srednjih vato# 240 m ali 1250 kc)
TOREK 17. 1. 1950
12.00: Veder opoldanski red; 12.30!; Igra violinist Ja^ Haifetz; 12.4* PoroCIla v ital>J*£ ščini: 13.0: Napoved časa -čila v slovenščini in objava reaa; 13.15: Pevski koncert pranlstke Slavice Battstute; 13'’"; Kulturni pregled v italijanščini 14.00: Igra orkester Badia Lju«" ljane; 14.30: Pregled tiska in P13, ročha v ital.; 14.43: Pregled tis** in poročila v slov.; 15.00: zaklj-ček.
17 30: Aktualna politična vPtJ‘ sanja (v ital.); 17.45:	Ritmi*«*
glasba; 18.00: lz knjige narave Ital.); 18-15: Pianist Alfred C9(‘ tot izvaja Chopinove balade: 18-45: Poročila v hrvaščini; 19.00: M* ledije iz Leharjevih operet; 19-15'; Poročila v ital.; 19.30: Poročila * slov.; 19,45:	Španski	sinr.fonlšj1
Plesi; 22.30: Plesna glasba; 23.**; Zadnja poročila v ital.; 23.®"; Zadnja poročila v, slov.; 23.1 ■ Objava sporeaa za naslednji 8*. v ital. in slov.: 23.15: Glasba " lahko noč; 23.30: Zaključek daje.
KINO
Rossetti: 16.30: ((Ne zauraj sv ,iem« >r,ožu». Fred Mac 'ivldttM’
M., Carroll.
Excelsior. 16.00: »Bagdadska f0-ža».
Fenice. 16.30: »Okrvavljeni rr-eč'** Ellen Dartwy, Larry Parks. Filcdrammatico. 16.00: «Cudeiea vrelec«, Gary Cooper in P*trl’ cia Neal.
•
Alabarda. 16.00: ((Kaplian EdO!**1 Lynn Bari, Fred Mac Murraf-Garibaldi. 13.00: »Kralj Afrike*' Ideale. 15.30: «Cittadella», Rob*1* Donat, R. Russel.
Impero. 16.00: «Moja hči« Llb*r' tad Lamard.
Italia. 15.30: »Drevored Flan•.m^l,’, Viaie. 15.00: »Verige« A. Naz2»*' Vittorio Veneto. 16: »Devica & leanska«, Ingrid Bergman. /
Adua. 15.00: »Nazgj ni vrnitv!! Armonla. 14.15: »Kastiljski kaf tan», T, Povver.
Azzurro. 16.00: «Cudežen člove*1 Danny Kaye.	-
Belvedere. 16.00: «In zidovi * padli«, Lee Bovvmann.
Kino ob morju. 15.30: ((NevidU* vezi«. Humphrey Bogart, Ge®1' Ratt-
Marconi. 15.30: «Rajši imam M* vo», D. Kaye.
Massimo. 15.30: «Bcle dovers** skale«, Irene Dunne, Alan M* shall.	5
Novo Cine. 15.30; «Noetova b»r' ka», Giannl in Plnotto.
Odeon. 15.30:	((Ustava	UnU**’
Spencer Tracy In K. Hepburn' Radio. 15,30: «Mali lord Faufltl*' roy» Krciflle Bartholomevv.
Savcna. 15.00: ((Ljubljeni sovr* nik». Merle, Brian Aherne.
Venezia. 15.00: «Mesto pustol® cev«.
VJtoria. 16.00: «Bcš moja«, i''18 i garet Lockvvood, C. Olivlef-
rolti
sera, niso hude drvi zopet zdrav.
ih bo čez 15
Pri «delu» so ga zasačili
Včeraj so agenti civilne PH' licije presenetili 851etnegu A-nica Giuseppeja lz Ul. Pcmda-to« 5, ko Je L avtomobila nekega Maddalene Micheta' skušal izmakniti nekaj z»bojev za lovsko puško ln malo laka. Ker policija ni gotova, če ni morda Giuseppe sogel v tuji avto z gospodarjevim dovoljenjem, je uvedla preiskavo, katere rezultat pa ac vedno ni sporočila.
V nedeljo se jc v Trstu ročil evropski boksarski PrV^ Mitri Tibcrio s Franco Ful^-j ki le bila nekoč «MI.*s ItalllI 1 ker so takrat to zahtevale V ■ litične prilike. Pri tem kem« dogodku, pri katereb> „ zaradi kolektivnega hist^gj
ž«‘
Bil®
omedlelo in bilo ranjenih ljudi, pa jc sodeloval tud'1 pur. V toliki gneči mu ni t0 pretežko stegniti svojo	^.
roko v žep tujega plašča >n makniti denarnico. Boldo v“ = da, ki je bilu tudi med ti:du ^ ki ni mogla prestati, ne da j videla Tiberija in Fulvijo P* oltarjem, pa je bila tako os* dovana za 5000 lir in no* merite, ki jih je imela v den niči.
NOVE KNJIGE:
Gorki:	ŽIVLJENJE SAMG1NA, platno	L.	550
Kočič:	VUKOV GAJ foi druge črtice, broširano	»
Koser:	TEORIJA LETENJA, broširano	»	lb’°
Sremac: POp CIRA in POP SPIRA, polplatno	»	360
Kardelj: O LJUDSKI DEMOKRACIJI, broširano	»	^
Puškin: POVESTI, platno	»	400
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
17. januarja 1955
p.rimorsk: dnevnik
Načrt dela v letošnjem letu
krajevne organfsEacijeZP
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATT1ST1 301g ■ 1.
IX. ZASEDANJE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Sprejel je bil proračun za leto 1950
njihovo požrtvovalnost. Vsakdo je imel na ustih samo to željo, da bi naši mladinci iz Portoroža prišli čimprej* na podobno gostovanje V našo vas;
stopajo vanje prostovoljno in
s prepričanjem, da je gospodarski uspeh malega kmeta, kakor je nt' splošno y Istri, zagotovljen edino .le y teh zadrugah. Razume se, da šo tudi ti novi člani vložili v zadKUgo ves svoj premičen in nepremičen inventar-. V kolikor so nekateri člani svoja polja že obdelali, tem bo zadruga njihovo delo in izdatke poplačala.
preteklo soboto smo imeli množični sestanek, na katerem je bil izvoljen skupni odbor SIAU za vasi Babiči in Rojce. Do sedaj sta bili namreč obe vasi v tem pogledu ločeni. Bivši tajnik odbora je zaradi preobremenitve pri obdelovalni zadrugi odstopil od dosedanje funkcije in njegovo mesto je prevžel bivši predsednik odbo. ra SIAU iz Rojcev. Nov predsednik skupnega odbora pa je postal Olenič Vitko, prepričani smo, da bo noyi odbor delni uspešno in v dobro vsega do I malega ljudstva.
Dekani
Pomoč vojakov JA pri prostovoljnem delu
V nedeljo 15. januarja smo v naši vasi ob pomoči tovarišev vojakov JA opravili 231 prostovoljnih delovnih ur. Od tega je napravilo 15 članov SIAU 37 ur, 7 čianov mladine 18 ur irj 32 vojakov 156 ur. Poleg tega je 7 tovarišic preneslo 6 kubičnih metrov kamna za zadružni dom. Iste tovarišice so za čiščenje sedeža ZPP in drugih prostorov doprinesle 18 ur prostovoljnega dela. K vsemu temu pa moramo še omeniti, da sta bila pri tem delu zaposlena tudi dva tovorna avtomobila, ki sta prepeljala Za zadružni dom 10 in za popravo cest 8 kubičnih metrov raznega gradiva.
TARJA MARIJANA o gospodarskem programu za leto 1950.
V tem trenutku, ko zaključujemo to poročilo se zasedanje nadaljuje.
pombe ter prikazal absolutno gospodarsko povezanost Istrskega okrožja z zaledjem.
Govor tovariša predsednika Okrožnega LO bomo zaradi nje. gove načelne važnosti objavili v jutrišnji številki dnevnika.
Po govoru tov. Beltrama Ju. lija je dal predsednik skupščine na glasovanje proračuna za leto 1950. ki je bil .-.prejet z navdušenim odobravanjem soglasno.
Cim je bilo glasovanje o proračunu končano je pozdravila skupščino delegacija udarnikov delovnega kolektiva opekarne Nardone iz Izole, katero so vsi delegati sprejeli nad vse prisrčno. Takoj nato pa je sledilo poročilo tovariša KOPI-
baletnimi točkami in recitacijami, ki so ga priredili na čast delegatom tega zasedanja člani Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba. Ta koncert je zelo navdušil delegate in tudi ostalo ljudstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališko dvorano. Člani Hrvatskega narodnega gledališča so žeii za ta svoj umetniški nastop polno priznanja.
Včeraj, v ponedeljek, je pričela diskusija o finančnem proračunu. Kot prvi se je oglasil k besedi tov. COLJA.
O vključitvi žen v produkcijo in o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih je debatirala tov. CEPAC ANITA, ki je vzbudila splošno odobravanje. Temperamentno ie posegel v debato tov. Maraspin G. predsednik MLO v Kopru. Dotaknil se je zlasti vprašanja ribičev, ki je za gospodarstvo istrskega okrožja eno najvažnejših. Podčrtal je, da fašizem ni rešil položaja ribičev, da pa je to dosegla ljudska oblast, ki je s svojim posegom onemogočila vsako nadaljnje izkoriščanje ribičev. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta z navdušenim pritrjevanjem. Kot tov. Cepac Anita in Maraspin je tudi tov. in delegat FURLANIC SREČKO označil prednosti proračuna, glede katerega je posebno poudaril okolnost, da je pri nas aktiven, medtem ko se v coni A proračun in gospodarstvo vzdržujejo edino le s posojili. Važno je še to, da je vse gospodarsko delovanje v coni A zasnovano proti delavstvu in kmetu medtem, ko kaže proračun našega okrožja glavno skrb ravno za delavca in kmeta.
Zatem je povzel besedo delegat MEDICA ERMINIJ, ki je prikazal velik pomen kmečkih obdelovalnih zadrug v našem
gospodarstvu. Tudi vsebino njegovih izvajanj bomo objavili V prihodnjih dneh. — Toy. AGARINIS I. se je dotaknil vprašanja obrtništva in pravilne razdelitve sezonske delovne sile. — Za delegatom TURKOM L, ki se je zavzel za čim večji pomen krajevnih in mestnih ljudskih odborov je tov. Beltram predsednik Okrožnega LO, podal kritične prl-
Korlc
Preteklo nedeljo, 15. januarja, je mladinska organizacija slovenskega učiteljišča iz Portoroža nastopila v Kortah s Finžgarjevo dramo V treh dejanjih ((Razvalina živijenja». Naši mladi igralci sq nastopili z vso pridnostjo. Vsi domačini so se udeležili te prireditve, ki jim je nudila velik užitek. O-Čitna je bala hvaležnost domačega ljudstva, ki so jo občutili naproti našim dijakom za vso
Lokalno gospodarstvo okraja Koper ima na razpolago pri krajevnem podjetju za poje* nje cvetlic o Portorožu, večje število vrtnih in drugih rož naslednjih vrst: cinerarije, kr-vomoinice (geranij, marjetice velikanke in nizke marjetice, spominčice (miosotis) modre barve in v izbiri, trobarvne vijolice, gomolje indijskega trsta, raznih vret kakteje (pignte grasse) in še več drugih okrasnih rastlin.
Za nakup in dvig zgoraj navedenih cvetlic in okrasnih rastlin, se ljubitelji reč lahko obrnejo naravnost v Portorož na tamkajšnji krajevni LO.
To naj 5T sluzilo kot obvestilo vsem ljubiteljem roi, kž jih še tako selo manjka po oknih stanovanj v Kopni, Piranu in tudi kje drugje. Ni privlačno tisto stanovanje, ki nima vsaj nekaj zelenja in rož na oknih, ki bi pozdravile stanovalce, kadar se vrnejo od dela v uradih in drugih opravkov. Z zelenjem in rožami okrašen dom je živ dokaz, da tam stanujejo dobri ljudje, ki imajo čut do narave in prav tako čut do dobrega sosedstva s sostanovalci. Kako te toplo objame družinsko ozračje, kadar stopa na dvorišče takega okrašenega stanovanja. Del tiste naravne lepote, ki se zunaj mest tako bohotno razvija, jc človek pre-nes°l v vazali v svoje stanovanje, Tak dober človek ne more živeti med golimi zidovi brez barvnega okraska roi in zelenja, V zadoščenje mu je, ko lahko opazuje in neguje rast teh svojih cvetnih sostanovalcev, ki ga tako prijazno pozdravljajo z oken in balkonov...
Šahovske beležke
Nagradni brzopotezni turnir za prvenstvo Kopra V januarju bo V ponedeljek 23. t. m, ob 20 uri v dvorani menze št. 1. Igrati bedo mogli samo tisti tovariši, ki se bodo do sobote 21. t. m. prijavili pri tov. Kal-čtču Rudolfu ali Pri tov. Kravanji Pinu v uradni sobi ZDTV ha Titovem trgu ter položili kavcijo 50 dni, ki pa se jim bo ob pričetku turnirja vrnila. Za* mudnikom kavcija zapade v korist fonda Za nabavo šahovskih rekvizitov. Pričetek turnirja bo točno ob 20.15 in zamudniki ne bodo mogli igrati.
Studijski turnir šahovskega društva U Kopru se bliža koncu. Igralni večer; so ob ponedeljkih i« četrtkih v klubu VUJA in kadar tam ni mogoče, V restavraciji «Loggia». Vodita sedaj tov. Dolher Alfonz in Žerjal Marijan s 7 in pol točkami. Sledijo tov. Beltram Julij, Kermaver Boris in Suša Karel s 7 točkami. Zaključek tega turnirja bo 25, januarja, nakar se bp pričel obči turnir za uvrstitev v kategorijo za le-lo 1950,
Izšel je pri/i katalog
„Jugoftlatelija“ za leto 1950
Pokrajinski konzorcij postaj za oplojevanje živine sporoča vsem živinorejcem, ki se poslužujejo oplojevalnih postaj ali postaj za umetno oplojevanje, da se pri teh postajah še vedno nudi brezplačna pomoč živini proti neplodnosti.
Nadalje sporoča, da ta orga. nižavi ju (za kampanjo proti neplodnosti) posluje np podlagi pravilnika, ki je na vpogled pri vsaki navadn; ah umetni oplojevalnl postaji, kakor tudi pri ambulatorjih proti neplodnosti goveje živine.
S 1. januarjem, na podlag) pravil gori menjenega pravilnika, bo lahko vsak živinorejec svojo živino zdravil in jo brezplačno podvrgel od 3 do 5
živinezdravniškim pregledom.
in to v dobi treh mesecev.
V začetku tega leta je v Beogradu izšla v založbi «Jugofi-latelije» prva izdaja »Katalogu murska jugoslavenskih ze-malja» za leto 1950.
Z e naslov sam nam pove, da so v tem katalogu zabeležene vsa poštne znamke, ki so se uporabljale na ozemlju današnje Jugoslavije. Dosedanji katalogi so obravnavali samo eno ali drugo področje Jugoslavije, eno ali drugo dobo, ni pa še obstajal tak, ki bi nam v celoti predočij izdajo omenjenih znamk.
Obširno je v tem katalogu opisana predfilatelistična doba v Srbiji, Cmi gori ter Bosni in Hercegovini, kako se je vršila poštna služba brez znamk, samo s poštnim pečatom, do uvedbe prve poštne znamke, in sicer v Srbiji leta 1866, v Cmi gori 1. 1874, v Bosni in Hercegovini pu 1. 1879. Avstrijska konzuiurnu pošta v Srbiji je v tej dobi uporabljala tedanje avstrijske znamke s poštnim žigom «Belgrad», ki sq danes precej redke in dragocene.
Prve znamke leta 1918 v novi kraljevini Jugoslaviji so avstrijske in madžarske s preti-skom »Država SHS« in «Hrvat-sl;a SHS». Leto pozneje izda Slovenija lastne znamke, tako imenovane »verigarje«, ker predstavljajo Slovana, ki lomi verige suženjstva. T.e znamke so pa precej zamotana zadeva, ker ene so izdelane v kameno-tisku, druge v knjigotisku, obstaja velika razlika v barvi za znamko ene in iste vrednosti, tiskane so na okoli 15 različnih Vrst papirja od prozornega do karton-papirja in zaradi tega tvorijo y filatelističnem pogle-
du zelo zanimive serijo.
Leta 1921 pa pridejo v promet enotne znamke za ceilo državo.
Mnogo znamk so izdale med drugo svetovno vojno razne okupacijske oblasti. Tako imamo znamke Nedlčeve Srbije, Nezavisne Države Hrvatske, italijanske in 'nemške okupacije Slovenije in Crne gore z raznimi pretiaki, ki dajajo znamkam precejšnjo vrednost do 7000 din komad,
Leta 1944 se pojavijo prve znamke Demokratične federativne Jugoslavije, in sicer v Srbiji. Pozneje pa, postopoma z osvobojevanjem drugih predelov države, so je v raznih mestih izdalo znamko s pokrajinskim značajem, in sicer: hrvatske s splitsko in zagrebško izdajo, črnogorske, bosensko -' ercegovske in slovenske z ljubljansko, mariborsko ter mursko - soboško izdajo, in to zaradi okupacijskega denarja, ki je bil v teh krajih veljaven do zamenjave, V Slovenskem Primorju so bile izdane v tem času puljske, reske in tržaške znainke.
Leta 1946 se tiskajo nove zmenke z značko FLRJ. Omeniti moramo še izdajo znamk VUJA za Julijsko Krajino in za Svobodno tržaško ozemlje.
Od 2313 znamk, ki jih je bilo do danes izdanih na ozemlju Jugoslavije, ima največjo vrednost znamka Srbije iz 1. 1869 za 1 paro, in sicer 22.000 din. P< :nanih je samo pet komadov te znamke.
Katalog je, čeprav pri prvi izdaji, dobro urejen in priporočamo, da seže po njem vsakdo, ki se bavi s filatelijo.
? NAČRTNIM DELOM
Prispevki za zimsko pomoč
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici je te dni nabrala med gorlškimi tvrdkami sledečo prispevke za zimsko pomoč brezposelnim:
Tvrdka Bregun • Krnim 1000; tvrdka Terpin Rudolf Gorica 100, tvrdka Leban 1000, tvrdka Renato Depioolzuane 3.40Q, nameščenci Pascclettija Franca 550, Doliak Franc 55Q, Depicolzuane Ivan 600, magazin Štanda 3.485, nameščenci Tonona Franca 407, Degano Nives 407, Beusslch Amedeo 614, Silvestri Olipij 419, Montini Blanca 414. Bigarini Ana 410, Ceschlutti Marija 354, Calfi Ivanka 406, Comelll Eida 394, Lo Presti Carmen 410, Gori Gabrijel 294. Micheluzzi Ma-risu 279, Poracchio Lilijana 279. Lauritti Martsa 248, De Hahn Grazia 248, Zei Silvana 248, Marini Marija 196, Spada Jožica 466, Do Nevezia Henrik 713, Nicomi Renato 482, Runte-ri Silvan 479, Čampi Herman 482, Fabrettl Anton 231, Leban Lilijana 248. Skupno so darovali 27.070.
Prejšnji prispevki znašajo 151,262. Skupno je bHo do sedaj nabranih 178.332.
Center za pogozditev na Maj-nj.ci »n v Fari i.u te dni pričel z deli zu pogozditev levega brega Soče južno od lojniškega mošta. Naj tej strani bodo v kratkem tudi začrtali lep drevored, ki V vodil do nabrežja reke.
  KINO —-
VERDI. 17: «Devica Orleanska«, I. Bergman.
VITTORIA. 17: »Srebrna reka«, E. Flynn.
CENTRALE. 17: ((Maščevanje Mooltovih«, G. Sander*.
MODERNO. 17:	((Ljubezenske
zgodbe Suzane«, J, Fontaine.
EDEN. 17: »Hiša na pečini«, R. Milland.
— 4 —
17. januarja 1950
V NEDELJO	22.	JANU
KOMINFORMŠPORT
OKI
Z
Na treningu je reprezentanca cone A premagala s 5:1 ekipo, sestavljeno iz odličnih igralcev našiti nogometnih moštev
Na stadionu ePrvi maj» je bilo v nedeljo vse živo. Tudi med gledalci *je vladalo veliko pričakovanje za to trening-tekmo, ki naj bi pokazala v pravi luči najboljše moči naše cone poklicane za sestavo reprezentance, ki se bo v nedeljo srečala z istrsko reprezentanco.
Kljub dobrim močem, ki jih imamo v Trstu Pa dvomimo, da bi naša reprezentanca zmagala proti močnim Istranom. Sicer zaupamo v trenerja Premo-■ lina in upamo obenem, da bo znal pripraviti svoje igralce ta ko, da nas bodo častno zastopali v nedeljskem težkem srečanju.
Reprezentanca je prišla na igrišče v sledeči postavi: Brun, Alessio, Carmi; Porporati, Stradi, Pertot; Visintin 1. Pao. letti, Gleria I. Godnič B. in Colombin.
Reprezentanca, ki je imela (rnomodre drese je takoj prešla v napad. Tenčič, od lični vratar trenerjev pa je imel stalno delo. Najprej je moral braniti močen strel Colombina in drugih tovarišev, dokler zaradi roke nekega branilca ni
Tekme istrskih nogometnih
društev skupine A in B
SKUPINA A Partizan Meduza B 3:0 Aurora B - Strunjan 3:2 Piran B - Rdeča Zvezda 2:0 'Arrigoni . Adrija 7:2 Olimpija - Portorož (neo-digrana)
SKUPINA B Brtonigla - Daj la Umag - Seget Buje - Nova vas Materada - Savudrija (forfait)
Novi grad - Vilania
2:0
5:1
6:0
2:0
2:1
sodnik dekretiral enajstmetrovko, ki jo je Godnič spremenil v krasen gol.
Crnomodri ne mirujejo, temveč gredo še naprej. Oblegajo nasprotna vrata in se jim posreči že v 15’ zabiti drugi gol in v 23’ tretjega. V 35' pade še en gol. Kočno in sicer v drugem polčasu nadomesti trener Paoletija in Colombina s Paotijem in Glerio. Sicer zabijejo Crnomodri Se en gol, vendar igra ni več tako povezana kot v prvem polčasu. Prav tedaj se tudi trening -ekipi posreči zabiti eaini gol dneva po enajstmetrovki.
Na vsak način je nedeljska
tekma pokazala mnogo več kot smo pričakovali. Upamo seveda, da bo znal Premolin če bolje pripraviti svoje fante, kajti Istrani so trda kost. Na zmago naših sicer ne upamo, vendar Če bi nas presenetili bi bili resnično veseli • • •
-v::
nji
STO-is n t l. ni.
Spodaj imenovani igralci, ki predstavljajo reprezentanco STO (cone A) so vabljeni, da pridejo v četrtek 19. t. m. ob 14,30 z igralsko opremo na stadion »Prvi maj«.
Crusi, Tencič, Carmi, Alessio, Porporati, Stradi, Pertot, Višin-tin I., Paoletti, Gleria I, Godnič B., Colombin, Neppi, Skerlavaj, Paoli in Gleria III.
Madžarska še ni novabila Jugoslavije
na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
PRIZOR MED TRENING TEKMO ZA SESTAVO REPREZENTANCE CONE A TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Na kongresu Mednarodne fede-racije za zamizni tenis februarja tani v Stockholmu je bila Madžarska zveza za zamizni tenis pooblaščena, da organizira svetovno prvenstvo za leto 1950. Tekmovanje bi moralo biti od 29. januarja do 5. lebrarja v Budimpešti. Po pravilih Mednarodne federacije je bila Madžarska zveza kot organizator dolžna povabiti na tekmovanje vse člane federacije. Toda doslej odbor za namizni tenis pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije še ni prejel nobenega vabila na tekmovanie, čeprav je Jugoslavija i'an federacije in so njeni delegati sodelovali na vseh kongresih in prvenstvih, ki jih je priredila.
Ker so češkoslovaške in madžarske oblasti že lani odklonile izdajo viz Jugoslovanskim športnikom, ki so hoteli sodelovati na mednarodnih tekmovanjih za svetovno prvenstvo v odbojki v Pragi in na študentskih igrah v Budimpešti, je odbor za namizni te-
1 nis pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije dne 31. oktobra poslal Mednarodni federaciji pismo, v katerem je navedena možnost, da bodo madžarške oblasti skušale onemogočiti prihod jugoslovanskih igralcev namiznega tenisa na prvenstvo v Budimpešti. 11. decembra je generalni sekretar federacije J. V. Pop na to pismo odgovoril, da je Mednarodna federacija opozorila Madžarsko zvezo na namizni tenis, da je dolžna poslati vabilo in tiskovine za prijavo. r Vendar formularjev za prijavo doslej še nismo prejeli. Odbor za namizni tenis je 29. decembra 1949 po ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ izročil madžarskemu poslaništvu v Beogradu prošnjo za vizume jugoslovanskih igralcev in njihovega vodstva. Ker do 5. januarja prijavni formularji še niso prišli, je odbor z brzojavko obvestil Madžarsko zvezo, da formularjev ni prejel in da zato prijavlja jugoslovansko moštvo
PRED SMUČARSKIM SVETOVNIM PRVENSTVOM
Jugoslavija	bo sodel
slalomu, teku, skokih in klasični kombinaciji
Tekmovanja/bodo v Aspenu in Lake Placidu v ZDA
VRATAR TENCIC ODBIJA NEVAREN NAPAD
NOGOMET ZA PRVENSTVO STO-ja
Težek irernz Meduze
Nova Gorica-Meduza 10:0 (5:0), Novi grad-Gorica 1:0 (0:0)
Težek poraz Meduze v Novi Gorici.
Nova Gorica - Meduza 10:0 (5:0), Novi grad - Gorica 1:0 (0:0).
To nedeljo ni bilo rednih tek. movanj za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja, pač pa sta bili samo dve tekmi iz prejšnjih kol. Po rednem poteku bi morali imeti vsi klubi že 13 srečanj za sabo. Najslabša od teh je Gorica, ki jih ima samo 9. <■
Nogometna tekma v Novem gradu med domačo enajstorico in moštvom iz Gorice je po trdi borbi, saj je bil prvi polčas neodločen, prinesel zmago Novemu gradu šele v 10 minuti drugega polčasa, ko je uspelo Ur-bacu zabiti edini gol dneva. S to zmago si je Novi grad precej opomogel in stoji na lestvici za Ponzianino samo z eno točko razlike. Za Gorico pa nismo pričakovali, da se bo tako dobro odrezala proti enemu najmočnejših istrskih moštev. Vsekakor je to zanjo lep uspeh. Posebno dober je bil ta dan vratar Gorice Butkovič, ki je rešil marsikatero težko situacijo.
Povsem začudeni pa smo nad izidom druge prvenstvene tekme, ki je bila odigrana v Novi Gorici. Koprska Meduza je nam reč izšla v borbi s tamkajšnjo enajstorico s težkim porazom. Za razliko enega igralca so spra vili Goričani vsak po en gol v žep. 10 golov, ki so jih zabili st si porazdelili na polovico v prvem in drugem delu igre. Gledalcev je bilo približno 1.500.. ki so občudovali igro svojega moštva posebno pa najboljša igralca v tem dnevu, Padovana in Korparja. Z zmago si je Nova Gorica precej opomogla in stoji na lestvici samo še s točko razlike za Meduzo.
Prijateljska nogometna tekma
Opčine B ■ Bazovica 4-2
V nedeljo dopoldne je bila na stadionu «Prvi maj» prijateljska nogometna tekma med novo sestavljenim B moštvom Opčine in moštvom iz Bazovice. Ze po kratkem času igranja, se je opazila premoč Opencev, ki imajo v svojih vrstah zelo dobrega igralca Sossija. V moštvu Bazovice pa moramo pohvaliti predvsem Gregoria A, Marža in Fondo. Opčine so nastopile v sledeči postavi: Krovatin, Sossi, Dionisio; Ma. gajna, Scanselli, Purič; Sossi S., Lachi, Sossi B., Carli in Žerjal.
* * *
Za tekmovanje v košarki za evetovno prvenstvo, ki bo v Buenos Airesu se je do sedaj prijavilo lt držav: Argentina, ZDA, Kanada, Egipt, Francija, Španija, Urugvaj, Cile, Brazilija in eno
moštvo iz srednje Amerike. Italija se še ni odločila, ker bi znašali strcški za potovanje okrog 20 milijonov lir.
* * *
Španski nogometaši moštva »Reai Deportive« iz Kordove stavkajo, ker niso dobili plače ca mesec december.
Letošnjega svetovnega prvenstva v smučanju, k; bo v ZDA, se bodo udeležile kljub velikim finančnim stroškom vse evropske države, ki imajo pomembno vlogo v smučarskem športu. Le-te so: Norveška, Švedska, Finska ter ((Velika četvorica® iz srednje Evrope: Italija, Francija, Avstrija in Švica. Prav tako se bo svetovnega prvenstva udeležila naša reprezentanca s petimf najboljšimi tekmovalci. Jugoslavijo bodo zastopali na tekmovanjih v smuku- in slalomu, ki bo v Aspenu, država Colorado ter v smuških skokih, ki bodo kot klasična kombinacija in teki v Lake Placidu, (ob Kanadski meji). Tekmovanja bodo od 3. do 18. februarja.
Kakor v Jugoslaviji, so se za svetovno prvenstvo in druga mednarodna tekmovanja temeljito pripravljali tudi smučarji <cVelike Četvoriee® ter Švedske, Norveške in Finske, katerih
smučarji dojninirajo v tekih in skokih, a v alpskih disciplinah uspešno konkurirajo srednjeevropskim državam. Norveška ekipa skakalcev, ki šteje 7 tekmovalcev, je že V Ameriki in se je že udeležila' v Salisbury-ju (Connecticut) tekmovanja v samostojnih skokih, kjer so se na prva mesta plasirali njeni skakalci. Zmagal je Bergman (61 m) pred Birger Ruudom f57 m), Bernstadom (57 m), Falkangerjem in Asbjorn Ruudom (54.5 m). Ameriško ekipo skakalcev sestavljajo: 4 tekmovalci z Deviinom (ki je bil na lanskoletnem) prvenstvu drugi. za Hugstedom) na čelu. Ame ričani imajo tudi letos težave s profesionalizmom, ki jim je vzel več dobrih tekmovalcev. Da se ne bi v vrste amaterjev prikradli tudi tekmovatči, ki so s svojim športnim znanjem trgovali, je že izšla okrožnica podpisana od predsednika mednarodne smučarske federacije
JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI
zelo častno zastopajo svojo domovino
Kratek pregled bodočih tekmovanj Jugoslovanov v inozemstvu in doma
Zaradi velikih uspehov jugoslovanskih športnikov v tujini v preteklem letu, je dobila Jugoslavija do sedaj že nešteto ponudb za nastope v letu 1950. Prav zaradi tega bo spored letošnjih mednarodnih športnih tekmovanj veliko pestrejši in obširnejši od- prejšnje, ga leta. Naj navedemo samo nekaj najvažnejših.
Lahkoatleti bodo junija tekmovali v Beogradu si Francozi, julija z Belgijci ter konec istega meseca na Dunaju z Avstrijci. Septembra bo v Milanu troboj reprezentanc Jugoslavije Italije in Finske. Jugoslovanski atleti se bodo udeležili velikih mednarodnih tekem v Bruxel-lesu.
V kolesarstvu si je Jugoslavija zagotovila udeležbo v tekmi Za začetnike, ki bo v Avstriji.
Boksarji bodo nastopili na desetih tekmah v inozemstvu. Sredi februarja v Belgiji, nato v Italiji, oktobra na Dunaju, novembra v Beogradu z Dansko reprezentaco, decembra v Londonu proti Angležem. Sprejeli so tudi ponudbo Norvežanov, ki bodo prišli v Beograd.
Jugoslovanski rokoborci se bodo letos prvič udeležili tekmovanja za evropsko prvenstvo v grško rimski rokoborbi, ki bo 23. do 26. marca y Stockholmu.
Da bodo pripravljeni so že povabili kot trenerja svetovnega strokovnjaka Andersa Hedstena V okviru priprav za svetovno prvenstvo bo 13. II. dvoboj reprezentanc Pariza in Zagreba 16. februarja pa Beograda.
Najboljša jugoslovanska nogometna enajstorica se bo udeležila tekem za svetovno prvenstvo v Rio de Janeiro.
Košarkarji se bodo srečali s Francozi, Belgijci. Luksemburžani in Švicarji. V oktobru se bodo udeležili mednarodnih tekem v Neaplju.
Plavalci se bodo srečali z Italijani, Avstrijci, Francozi in gvedi. Od 20. d‘o 27. avgusta za evropsko prvenstvo na Dunaju v olimpijskem bazenu, ki meri 20 x 50 r(i se bosta udeležila mednarodnega teniškega turnirja v Haydarabadu Mitič in Bra-novič.
Od 11. do 14. februarja bo dvokrožni radiografski šahovski dvoboj med reprezentanco Jugoslavije in ZDA na desetih deskah. Ameriška reprezentan. ca je sestavljena iz igralcev svetovnega slovesa, med njimi sta dva pretendenta za naslov svetovnega prvaka/
Smučarji se bodo 21. in 22. t. m. udeležili mednarodnega turnirja v Trentu, kjer bodo poleg Italijanov tudi Francozi, Švicarji, Nemci, Avstrijci in Amerikanci. Od 24. do 30. t. m.
bodo v Kranjski gori in Planici II. železničarske smučarske tekme z mednarodno udeležbo. Prijavljene so naslednje tekme: 18 km za seniorje, 7 km za ju-niorje in 5 km za mladince, kakor tudi smuk. štafeta in slalom. Po teh tekmah bo mednarodna tekma v skokih na najvišji skakalnici.
Od 13. do 15- februarja v Avstriji, 11. in 12. februarja spet v Italiji. 18. in 19. februarja v Beljaku in na Kaninu. Najboljši skakalci in alpski vozači Se bodo udeležili svetovnega prvenstva v ZDA.
Od 25. februarja do 5. marca bodo tekmovali v Holmenkol-mu (Norveška) 27. februarja in 5. marca se bodo udeležili prireditev v Avstriji, 8. marca v Kongsbergu na Norveškem. Od 9. do 16. marca bo mednarodni tradicionalni teden smučarskih poletov v Planici. 25. marca bodo tekmovali na Sari, 9. aprila v Franciji in Švici.
Hokejisti bodo konec tega meseca-gostovali v Italiji, nato v Svic; in Belgiji. 11. in 12. februarja bo velik mednarodni turnir v hokeju na ledu v Planici, kjer so se že prijavili Italijani in Švicarji. Udeležbo na svetovnem prvenstvu v Londo. nu..je morala Jugoslavija odpovedati, ker zaradi mile zime ni mogla trenirati.
Ostgaarda in administrativnega sekretarja ameriške federacije Rogerja Langleya, ki točno določa, kdo se smatra za profesionalnega in kdo za amaterskega smučarja.
Francozi, Italijani, Avstrijci in Švicarji so imeli zadnje izbirne tekme; s pomočjo kate-
Zbirne tekme jugoslovanskih skakalcev
Polda skočil 82 m.
V nedeljo se je okoli planiške SOmetrske skakalnice zbrala 2000 glava množica; ki je prisostvovala skokom najboljših jugoslovanskih skakalcev,
ki so že več kot mesec dni v šoli norveškega trenerja Leifa Hdvseaterja.
Vreme je bilo sprva oblačno, pri drugi in tretji seriji skokov pa se je razvedrilo, kar je še Povečalo razpoloženje tekmovalcev. Med .skoki, je vladalo popolno brezvetrje.
Rezultati so bili sledeči:
1. Polda 314 točk (74, 83, 82 m); 2. Klančnik 310,5 točk (69. 74,5, 78 m); 3. Mežik 294 točk (70, 73, 74,5 m); 4. Zalokar 289 točk (66. 74,5, 74 m); 5. Finžgar 288 točk (68, 75-80 m); 6. Slabe	287,5 točk	(67,	74.5,
76.5	m);	7. Langus	279,5	točk
(64,	71,5,	73,5 m); 8.	Zidar 264
točk (68, 73,5, 72 m); 9. Pribov. šek 263.5, točk (65, 73. 73,5 m); 10. Razboršek 263 točk (61,68,
71.5	m);	11. Rogelj	(72,	74 s
padcem, 66,5 m).
Janez Polda in Klančnik, ki sta zasedla prvo in drugo mesto, bosta zastopala Jugoslavijo na svetovnem smučarskem prvenstvu ,v ZDA.
rih so določili svoje reprezentante. Francozi bodo poslali na tekme' v alpskih disciplinah Oreillera in Coutteta ter Pen-za Panissetta, de Huertasa in Lacroixa. Odločitev bo padla Še o Paziju, Sanglardu ali Be-conu. Za največjega nasprotnika olimpijskega zmagovalca Oreillerja smatrajo Francozi Zeno Colota (Italija), Švicarja Romingerja ter dva do- tri Avstrijce.
Avstrijski alpski vozači so se pomerili na izbirnem tekmovanju v Lechu pri Arlbergu, na katerem pa je manjkal večletni mojster Egon Schoepf. Za «sigurne» udeležence svetovnega prvenstva smatrajo Avstrijci Franza Gabla, Seyerlinga, Edi Malla, Otmarja Schnaider-ja, Hans Noglerja, Otho Lin-herja, Haiderja in juniorja Fah-nerja. Prav tako pridejo v poštev za reprezentanco Senger in Lantschner, ki sta Se na izbirnem tekmovanju slabše pla-
sirala. Avstrijci. Francozi, Italijani bodo poslali tudj ženske ekipe.
* * *
Evropski boksarski prvak srednje teže Tržačan Tiberio Mitri se je v nedeljo poročil s Tržačanko Fulvio Franco in bo torej poleg tega, da ga čaka v kratkem srečanje v boksu, kjer bo moral braniti svoj naslov, moral od sedaj naprej braniti tudi svojo lepo ženico....
* * *
V Milanu je bila zanimiva nogometna tekma kolesarjev. Znana kolesarja Coppi in Bartali sta imela vsak svoje moštvo, ki se je imenovalo »Coppiani« - in »Bartaliani«. Zmagali so Coppia-.ni s 6:0 in tako je tudi na nogometnem igriSču uspelo Coppiju, da se je pokazal močnejšega od Bartalija, kakor mu je uspelo tudi na kolesarskih dirkah.
brzojavno. Dne 7. januarja so poslali Madžarski zvezi za namizni tenis obširno pismo in imena jugoslovanskih igralcev in vodstva, ki so določeni, da se udeleže tekmovanja za svetovno prvenstvo v Budimpešti. Obenem so poslali brzojavko in pisma z enako vsebino Mednarodni federaciji za namizni tenis in vsem podpredsednikom federacije.
Do začetka tekmovanja v Budimpešti je samo še nekaj dni in vse kaže, da bodo madžarske oblasti po dosedanji informbiroj-ski praksi spet onemogočile sodelovanje športnikov socialistične Jugoslavije na tekmovanju v Budimpešti.
igr:
košarke jim niso všeč
Celokupni tisk v Nici je objavil obširna poročila s fotografijami z mednarodnega košarkaškega turnirja, kjer daje priznanje odlični igri in zasluženim zmagam jugoslovanske reprezentance. Komunistični časopisi »Patriot«, »Voix Ouvriere* in drugi informbiroj-ski lističi pa so izkoristili to športno srečanje v politične namene s tem, da so natrosili javnosti razne izmišljotine in obrekovanja zoper socialistično Jugoslavijo in njeno reprezentanco, ki si je priborila simpatije športne javnosti ter stopila v vrste najboljših svetovnih košarkarjev.
Informbirojski tisk je poskušal, da bi pred partijskimi množicami in napredno javnostjo zakril zmage jugoslovanske reprezentance. V svojih poročilih je uporabljal izraze »naš nasprotnik«, »zmagovalec« itd., samo da se je izognil nazivu »Jugoslavija« oziroma »jugoslovanska reprezentan. ca«. Informbirojski časopisi so poraz jugoslovanske reprezentance pri prvem srečanju z Belgijci skušali pokazati kot »namerno izgubo« oziroma »blutf« jugoslovanskih športnikov, da bi se izognili predvidenemu srečanju s špansko reprezentanco.
Na ženskem svetovnem prvenstvu v šahu ni predstavnice Jugoslavije
V Moskvi se je pravkar pričel turnir za žensko svetovno šahovsko prvenstvo.
Za ta turnir je Jugoslavija pravočasno prijavila svojo predstavnico Stavico Cvenkel iž Ljubljane, vendar Je niso povabiti, da bi zastopala Jugoslavijo, čeprav uživa jugoslovansko šahovsko gibanje velik ugled v svetu.
TEKME V ODBOJKI ZA .ZIMSKI POKAL"
Kakor smo že napisali, je razpisala ZDTV tekme v odbojki za «Zimski pokal®, ki bodo odigrane na stadionu «Frvi maj® pri sv. Ivanu: Za tekme se je prijavilo 8 moštev, katera so to nedeljo odigrala prvo kolo. Rezultati so sledeči: Bazovica - Košarkarski klub. Trst	2:1
Sv. Ivan - Dijaški dom (odpovedana)
Dijaško Društvo - Enotnost 2:0 (forfait)
Polet - Novinarji	2:0
(forfait)
Bazovica - Košarkarski klub Trst	2:1
Grmek-zmagovalec
teka Gez din in sirn v Kopin
Smo v sezoni tekov čez drn in strn. Vsako nedeljo bo nekje tek ki bo določil najboljše teka"e te panoge za dokončno srečanje v glavni tekmi, ki bo v Trstu. Imeli bodo tedaj pred očmi najboljše atlete obeh con našega ozemlja in borba bo vsekakor zelo ostra. Sicer imamo atleta, ki se izven konkurence udeležuje vseh tekov in ta je Abram. Seveda je on izmed najboljših in zaradi tega vedno zmaga. Toda to je njegov trening. Pripravlja se
vestno za dokončno tekmo in hoče seveda odnesti - zmago.
V nedeljo smo imeli tek čez drn in strn v Kopru, katerega se je udeležilo veliko število tekačev. Po startu se je takoj Postavil na prvo mesto Grmek, ki je znal to mesto obdržati do konca in prvi prešel skozi cilj. Njemu je sledil Grapec, ki je prav v zadnjem delu teka prehitel Girana in ga tako
pustil na tretjem mestu. Ostra borba se je razvila šele tedaj, kajti ostali tekmovalci, ki so si po močeh skoraj enaki, so si napovedali oster boj, ki se je končal šele pod ciljem.
Vrstni red prihoda na cilj je sledeč: 1. Grmek, 2. Grapec, 3. Ciran, 4. Matucanza, 5. Gordi-ni, 6. Mengo, 7. Pischianz, 8. Soleri, 9. Klun, 10. Perkovič itd.
PRUZOR S TEKME BAZOVICA - KOŠARKARJI, KI SE JE KONČALA Z Z MAGO PRVIH
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
SPISAL
Balambak je povesil glavo in j da Ljubinice bržčas ni v tabo-jo gugal na levo in zmajeval j rišču, da jo je skril pesjan dru-na desno. Razmišljal Je bese- god, morda jo je vzel celo s sede čarodeja — Radovana. j boj v Bizanc. Najrajši bi bil pu-Ta je samozavestno sedel na »*>• Balambaka pred šotorom
tla, rahlo dromljal po strunah in ubiral žalostno hunsko pe-
in se napotil dalje iskat sledi po ugrabljeni deklici. Toda čud-
sem. Zavriskal bi bil, tolika ra-1 na žalost mu Je bila zanimiv
vozel. Hotel ga je razvezati in zato je ostal in čakal Balamba-kovega poročila.
dost mu je polnila prsi, ko je zvedel, da Tunjtiša ni doma. Ali radost mu je kalila skrb,
Cez dolgo ustavi Hun kinkajočo glavo, zapiči oči v Radovana in ga gleda dolgo nepremično, Crne drobne zenice so se mu širile kakor v spoznanju, Radovanu sta lezla gorkota in mraz po hrbtenici.
«Ce me prepozna, če se domisli Radovana — prekletstvo tvojemu hunskemu spominu — bogovi, na pomoč, udarite ga s slepoto!)!
Iskreno je molil Radovan, obraza pa ni okrenil od motno gledajočih Balambakovih oči. Počasi so se skrčile Hunove punčice, oči so se skrile pod stlačeno čelo v dupline. Balambak ga ni spoznal.
»Ovna tebi, Svetovit, in Morani kozla, pošteno rejenega kozla, ker sta oslepila tega smrdljivca!))
»Praviš, da si čarodej?«
»Sin velikega preroka in pev-
ca z dvora Atile.«
«Ce ti razodenem bridkost, ali bi ti ozdravil rano? Ali bi ti otei mojo glavo?«
«Samo bogovi so vsemogočni! Povem ti pa, da sem zacelil na tisoče src, da sem izmaknil na tisoče gl^v iz zank.«
«Pojdiva torej!«
Balambak je vedel pevca v svoj šotor in mu ’ razodel tajnost — beg Ljubinice.
»Pogihel! Tunjuš le ovražen! Slovenka je čarodejka!«
Radovan je razklenil palec in kazalec v dolgo ped in segel z njo v sivo brado, tako je bil navajen, kadar, je iztuhtal in pogodil važno reč. Ko so se prsti stisnili in niso ujeli sivih dlak, se je domislil, da je obrit, in poprijel Je s prsti široko, suho čeljust.
»Ovražen — čarodejka — po-gibel, o-o-o,« je stokal Balam-
bak. »Tako sem sodil sam, tako sodijo molojci, tako govori naša zaplakana kraljica, zarja v Jutru, sokolica Alanka. Ovražen, orel je zastrupljen po ča-rodejki! Ali ni leka za njegovo srce? Ali je pogibel kakor z dletom vdolbena vanj?«
Radovan je namrgodil čelo, namrščil obrvi, skremžil obraz in se zamislil.
»V precepu si, Radovane,« je preudarjal tehtno.« Izvij se, sicer te zadavijo. Alanka — ženska — kraljica — pa vendarle, ženska je ženska. Odpovem se vinu do smrti, če ni beg Ljubinice v zvezi z Alanko. Naj se igrajo mladi lisjaki z mojo glavo, če ni vse to zabeljeno z maščobo ljubosumja. Ljubinice niso dobili, o bogovi, če ni niti zbežala, če je umorjena, bogovi, bogovi!«
Radovana je zbodlo v očeh,
ostro je potegnil sapo skozi nos, razprl nosnici in poplal z njima kakor mlado žrebe.
«Ni vdolbena pogibel z dletom, pisana je v pesek, ulije se ploha in raze bodo izprane. Pojdiva k Alanki!«
Zapovedujoč je. izgovoril te besede, odgrnil zagrinjalo in stopil *z šotora.
Balambak mu je pokorno sledil.
Pred kraljičinim šotorom je godec prijel za strune in zapel Hunici pesem o sončni >o-ži sredi stepe. Balambak je hotel pred njim do Alanke.
»Ne smeš,« mu je zabranil z roko Radovan in vstopil. Ko je zagledal Alanko, so se starcu od začudenja zasvetile oči.
»Na bogove, vredna je nove pesmi. Kakor vila!« Vendar je takoj povesil pogled, sklonil koleno in izpregovoril:
»Duh mojih očetov se je pojavil v mojem srcu in mi govoril: .Vstani in pojdi tja, kjer žari sonce tvojega rodu. Potrebuje te nekdo!’ Napotil sem se, stari pevec in čarodej, in sem cestoval brez nehanja in sedaj stojim pred teboj, kraljica, da ti pomagam v bridkosti. Velika je tvoja bolečina. Izdrla si trn, ki se Je zasadil v srce, ker si odstranila čarodejko Slovenko.« Radovan je za hipec premolknil in izpod čela pogledal A-Ianko. Njeno lice je prebledelo.
»Zadel sem!« je preudaril in
nadaljeval.
«Ne slutijo tega molojci, ne sluti Balambak, toda slutil bo on, ko se vrne. In zato sem prišel, da ga izlecim in mu Viljem pozabnost ter zagovorim čare Ljubinice.«
»Ti vse veš, oj, ne pogubljaj me!«	Nadaljevanje	sledi
Stvar je v tem, da je stara uprava Mednarodne šahovske federacije — FIDE — poverila organizatorju tekmovanja, t.j. sovjetski šahovski organizaciji nalogo, da povabi šahiste prijavljenih držav, vendar ta tega v primeru Jugoslavije ni napravila. Moskovska »Pravda« je objavila seznam prijavljenih držav — toda brez Jugoslavije.
nne#
Po vesteh iz inozemstva J* madžarska nogometna zveza pristala na prodajo znanega ma< džarskega nogometaša Kubale it» lijanskemu klubu «Pro patria/, Kubala je prvi nogometaš, ki s® ga italijanski profesionalni menz* žerji uspeli »zakonito« kupiti it ene vzhodnih držav.
Dunajska »Wiena« je premagali nogometno reprezentanco Kaira z 2:0 (1:0).
« * *
Svetovni rekorder VViliio Heittd (Finska) je na mednarodnem tekt movanju v San Paolu na 7SM metrov dolgi progi prišel prvij Drugi je bil Stone (ZDA), tretji Mcreira (Urugvaj).
Šahovski turnir v Trslu
se je pričel
V petek 13. t. m. se je zbrala v baru Pescheria 16 šahistov, ki se bodo v trdi borbi med seboj pomerili. Takoj po žre-banju se je igra tudi pričela-Ta dan je padla samo ena odločitev in sicer je dr. Zavrtanik nepričakovano premagal svoje-ga nasprotnika Furlanija. V nedeljo se je nadaljevalo s prvim kolom in tu so padle sledeče odločitve: Filipoviču je po krasni kombinaciji uspelo premagaj ti Polierija in prav tako Pavlinu Lukeža, čeprav se je slednji krčevito branil. Partija Hrt-ščak-Ocvirk je bila odložena ie Po osmi potezi, ko je črni P°’ stavil svojega lovca na a6 'n tako preprečil belemu rošado-Po 22 potezi se je beli vdal. Tri boj je bil med mojstrom dr, Daveljo in Skutarijem, katera sta verjetno najmočnejša v tern turnirju. Igra se je končala neodločeno. Ostale partije I. ko-, la so prekinjene.
Danes prlčno igralci že z drugim kolom. Zanimanje za turnir sezačenja stopnjevati.O P°‘ teku turnirja bomo sproti P°' ročali.
i sanovsKi
med Jugoslavijo in ZDA
Ena najpomembnejših šahov' skih prireditev v letošnjem }e' tu bo brez dvoma dvokrožn' radio match med Jugoslaviji) 'n ZDA na desetih deskah, ki b® trajal od 11. do 14. februarja-Prvo kolo bodo igrali 11. fe" bruarja z nadaljevanjem nedo-končanih partij naslednji da”-Drugo kolo se prične 13 in se nadaljuje 14. Igrali bodo nepretrgano 8 ur.
Poteze bodo prenašali rad'0' telegrafsko. Ker bo za vsak Pre' nos potrebnih 4 do 5 minut s.°. Američani predlagali hitrejd tempo in sicer v prvih dve" urah 50, v vsaki nadaljnji f? 25 potez.
Ameriška reprezentanca jf sestavljena iz igralcev svetovnega slovesa, njeno moč pa nOV bolje dokazujejo zmage olimpiadah v Pragi 1931. v Folkestonu 1933. v Varšavi i11. v Stockholmu 1937. leta. Prot Jugoslaviji bodo nastopili najmočnejši postavi odličnih mojstrov in dveh kandidatov za naslov svetovnega prvaka, velemojstra Reshevskega in hi-ne ja. V jugoslovanski reprezentanci pa bosta poleg najvidnejših šahistov igrala tudi najmldJ' ša mojstra v državi MatanoviC in 16-letni Ivkov.
Izid tega radijskega dvoboja bo brez dvoma zanimal vso svetovno šahovsko javnost. «NeU> York Times:> prinaša v zve?1 s tem uspehe jugoslovanski
šahistov, ki so med drugih1.1 premagali tudi madžarske šah'.'
ste, ki veljajo za ene izmed najboljših v Evropi-
Jugoslovanska nogometna zve*8 je določila moštva, ki bodo tekmovala v A in B ligi. Razpored Je sledeč:
V A ligi Igrajo: Partizao 'n Rdeča zvezda iz Beograda, H»J' duk iz Splita, Dinamo, Loko®0'
tiva in Metaiac iz Zagreba, Bd' dučnost Iz Titograda, Spartak ,l Novega Sada, Sarajevo in Na** krila.
V B ligi pa so sledeči: Sloj* U Novega Sada, Metaiac iz Be')»(,‘ da, Milicionar iz Zagreba. Odr iz Ljubljane, Vardar iz SkopU8’ Proleter iz Osijeka, Podrinje •* Sabca, Železničar iz SarajeV8’ Napredak iz Kruševca, XI. °kt°' ber iz Kumaoovega in Kvar°c z Reke.
* * *
Najboljši avstrijski alpski s'nU' tarji so tekmovali v Arlberg11-
V slalomu je zmagala Erika M8' ringer pred Trudo Baizer, moškimi pa je bil prvi Gabi pred Schneiderjem, Oba bodo poslal1 v Ameriko na tekmovanje.
Tudi norveški smučarji se bod°
udeležili svetovnega prvenstva v raznih disciplinah. Sestavo bodo določili po končanih trening tekmah.
______________________________  —-se*
US O	" ULICA	MONT E.CCHI, st. b, 111. nad. — Telefon štev. »3-808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38
OGLASI: od	8.30-12 In	od	15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l	stolpca: trgovski 60, rinančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste	oglasov po 10 din.
Odg. urednik	STANISLAV	RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul.	S. Pellico ML, Tel. i 1-32 • Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 dih. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z3 Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST