DELAVSKA POLITIKA
tsaaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. H*frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 65
Sobota, 18. avgusta 1934
Leto IX
Nova pol delavstva le — gospodarski bol
Kapitalistične diktature lahko prepovedo politiko in politične stranke, lahko zatirajo svobodo mišljenja in vse, kar je potrebno za zdrav kulturni razvoj. Prepovedati pa ne morejo gospodarstva in razvojnih zakonov, ki popolnoma logično ženo človeško družbo v dva ekstrema. En ekstrem tvori kapitalistični razred, enega mezdni človek. Kapitalistična diktatura je zatrla po nekaterih državah delavsko gibanje, ker so kapitalisti mislili, da je politika njih monopol in da jih reši iz nastajajočega kaosa. Toda, kaj se je zgodilo? Prav v tistih državah, v katerih so preprečili politiko in jo monopolizirali, nastajajo še bolj kaotične razmere. Kapitalizem; že več ne ve, kje se ga glava drži. Če je v delavskem gibanju pod diktaturami nastalo začasno razsulo v formi, je pa nastala v kapitalističnem razredu ne le razsulo, ampak prava vrtoglavost, ki jo hočejo prikriti z obupnimi eksperimenti terorja.
Delavski razred vodi sicer svojo •borbo vedno kot gospodarski razred. Tega načela ni nikdar opustil. Zato tudi ni treba nič drugega kakor dosedanji boj nadaljevati, tem odločneje nadaljevati, ker se po večji in večji eksploataciji vrste delavskega razreda rapidno rnnože. Socialni demokrati v Nemčiji to borbo enostavno nadaljujejo. V Nemčiji so te dni pred Hitlerjevim plebiscitom izdali letak, v katerem napovedujejo boj režimu. V tovarnah se niso dali zastopati po bivših fašističnih zaupnikih. V Avstriji so obratni zaupniki tudi odpravljeni. Toda delavci volijo svobodne (ilegalne) zaupnike, ki jim je naloga, da sporazumno z zaupniki drugih tovarn vodijo razredno borbo za izboljšanje delovnih pogojev, boljše mezde itd.
To je v bistvu program, kakor ga ima delavsko gibanje po vsem svetu. Tega boja ne more nihče prepovedati in še manj odpraviti, ker diktature niso odpravile »gospodarske politike« eksploatacije. Proti tej mora delavski razred voditi boj, če noče pasti popolnoma na nivo suženjstva in katastrofalne bede.
Če nam diktature branijo dopri-našati sadove uma in dela politično 'n kulturno v dobrobit in normalni razvoj človeštva, tedaj nima pomena sodelovanje v razvoju družbe, ampak ima pomen le še samopomoč. Taka je bodoča pot delavskega gibanja.
Spoprimeta se v gospodarski borbi (kjer imajo kapitalisti pravico do politike) razred kapitalistov in tazrem mezdnih množic. Kaj torej hočeta. Ali ni to nadaljevanje razrednega boja?
Velika rudniška ne-srela na Francoskem
V	kalijevem rudniku v Einsishei-mu v Alzaciji se je prigodila nesreča, ki je zahtevala devet smrtnih žrtev. Nesreča se je pripetila v rovu 860 metrov pod zemljo, kjer dela po 150 delavcev po tri dni v tednu. Nesrečo je povzročil najbrže električni kratki stik, na kar je bil naenkrat ves rov v plamenu. Ta dan je bilo zaposlenih 12 delavcev pri popravi električnega kabla. Zato k sreči katastrofa ni zahtevala še več človeških žrtev. *
Druga gladovna stavka rudarjev končana
Ponovno posredovanje ministra dr. Ulmanskega. — Rudarji so zapustili rove. — Stavka zaključena.
Ljubljana, 15. avg. Agencija Avala poroča: Včeraj je minister za šume in rudnike dr. Ulmanski ponovno razpravljal s predstavniki delavstva in TPD o socialnem položaju, v katerem se nahajajo trboveljski rudar-ji. Prizadevanje g. ministra dr. Ulmanskega je po uvidevnosti TPD imelo končno uspeh, ki je omogočil,
da so delavski delegati in predstavniki strokovnih in političnih organizacij stavkajoče delavstvo odvrnili od nadaljevanja stavke. Danes ob 8. zjutraj so rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hudi jami zapustili rove in je smatrati stavko za zaključeno. Red in mir se ni nikjer kalil.
Zatesni sporazum med TPD in rudarji
Obupni boji ruda Jev
mezd in redukcija
Vsej javnosti je znano, v kako obupnih razmerah živijo naši rudarji v revirjih TPD. Rudarji so do skrajnosti obubožani, s strahom pričakujejo vsak dan, kaj jim bo prinesla bližnja bodočnost. Na tisoče družin se le redkokedaj naje do sitega, pri čemur najhujše trpijo nedolžni otroci.
TPD pa v svojem pohlepu po dobičku vedno znova draži do skrajnosti izčrpane rudarje z novimi redukcijami itd. Komaj se poleže eno razburjenje, že nastopi zopet novo. Izgleda kakor bi imela TPD od tega razburjenja gotove koristi, pojavljajo se tudi drugi temni elementi, ki skušajo kovati iz bede rudarjev svoj kapital.
Pravkar je končala druga gladovna stavka. Rudarji so za ceno svojega življenja morali braniti poslednje, kar imajo.
Dne 15. oktobra stopi mehanično v veljavo že poprej sklenjeno 3 od-
stotno znižanje deputatov.
Po razpravi, ki se je vršila pri glavnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani in kjer je bil na posredovanje ministra sprejet sporazum, so delegati odpotovali nazaj v revirje. Na skupni seji zastopnikov delavstva so bili nato sprejeti naslednji sklepi:
Ob 8. uri zjutraj zapuste vsi delavci rove. Z mezdnim gibanjem' zamujeni šihti naj se nadomeste. Normalno delo naj se prične v soboto, 18. t. m. Za delo sposobni lahko delo takoj nastopijo. Izjava, ki jo je podalo generalno ravnateljstvo TPD dne 14. t. m. in ki se tiče 3 odstotnega znižanja mezd in znižanja deputata, naj bo del kolektivne pogodbe. Obenem naj se TPD zaveže, da
9	mesecev ne bo načela nobene redukcije.
Kmalu nato so> se začeli rovi prazniti.
Prelomili so prisego!
Krvave obsodbe avstrijskih putistov
Avstrijska fašistična zarota proti sedanjemu klerikalnemu režimu je še vedno uganka. Pravih krivcev ne najdejo in razvoj dogodkov je tudi jako »romantičen«. Javno mnenje pravi, da je bil pravi voditelj akcije major Hudi, ki pa ni bil obešen.
Čudno je tudi, da vrat v kanclerjevo palačo pred' prihodom fašistov niso zanrli, dasi je policijski inšpektor trikrat telefoniral, kaj se pripravlja ter da straža osemdesetih mož ni zavrnila upornikov, niti se jim uprla.
Zadeva je prav podobna šentjernej-ski noči v Nemčiji.
Zaradi umora konclerja Dollfus-sa so bili te dni obsojeni štirje dunajski policijski uradniki na smrt, dva v dosmrtno ječo, trije na 20 let in eden na 15 let ječe, ker so se hoteli nasilno polastiti oblasti. Obsojeni so bili torej, ker so prelomili prisego na ustavo zaradi veleizdaje, kakor režimovci, ki neprestano kršijo ustavo in zakone.
V	Nemčiji in Avstriji nam režima dokazujeta. da prisega in ustava veljata samo za tiste, ki ne vladajo.
V Španiji nemiri?
Reakcija pripravlja revolucijo
Komaj je dosegla centralna vlada sporazum s kastilsko vlado, že se upirajo zopet severozahodne province. Zupani (25) so sklicali konferenco' in sklenili, da se ne pokoravajo centralni vladi. Vlada jih je odstavila in deloma zaprla. Vse to disharmonije so predvsem sad reakcionarnega delovanja fevdalnega klerikalizma. Vsekakor pa monarhistična reakcija v Španiji ne more imeti vsaj ne zaenkrat najboljših nad.
Nemški fašisti proti Italiji
V	Nemčiji so ustanovili akcijski odbor, ki naj v Italiji organizira teror in atentate. Sodelujejo tudi italijanski anarhisti.
Plebiscitna komedija v Nemčiji
Nemški režim dela ogromno re-klanm za takozvani plebiscit, ki sc bo vršil v nedeljo. Svet naj vidi, da stoji nemški narod za »fiihrerjem«, pravijo režimovci. — Cirkuška komedija.
Knez Starhemberg — upravitelj Avstrije?
Starhemberg hodi jako rad v Italijo. Obiskuje tam Mussolinija in papeža, ki oba vesta, da ima gospod knez svojo civilno vojsko in je poleg generalov najmočnejši mož v Avstriji. Vsi trije se trudijo, da se knezov hajmver pofašisti, da dobi knez legalno zaledje. No, potem' ni več daleč do knezove diktature po želji Mussolinija in Vatikana.
Oklic italijanskih delavskih strank
Ob fašističnem puču je Mussolini postavil ob avstrijski meji vojsko 40.000 za vojno oboroženih mož. Če bi se avstrijskim vladnim četam ne bi bilo posrečilo zadušiti nacionalističnega upora, bi bil Mussolini s svojimi četami vdrl v Avstrijo. Te vojaške priprave Mussolinijeve so povzročile tudi v Jugoslaviji vznemirjenje, ker bi bila zasedba Koroške dravske doline po Italijanih strategično smatrati kot veliko drznost italijansko. Mussolinijevo ravnanje je v mednarodnem svetu zbudilo pozornost in nastala
je ze
vojnonevarna napetost.
Italijanska socialistična stranka kakor tudi komunistična sta spričo tega dogodka izdali skupen oklic, v katerem pravita:
»Umor krvnika avstrijskih delavcev je dal italijanski vladi povod, da je zbrala znatne čete ob avstrijski meji. S tem je dokazala, da utegne zaradi nasprotstev imperialističnih, zaradi rivalitete med fašizmoma Hitlerja in Mussolinija zadostovati iskrica, da zadivja vojni požar.
Obsojamo hinavščino, ki skuša množice prevarati o pravih vzrokih in ciljih te italijanske imobilizacije.
Ne gre za obrambo in neodvisnost Avstrije.
Gre za vojno akcijo, katere cilj je ohranitev nadvlade Italije nad Avstrijo in za zatiranje avstrijskih delavcev, ki branijo obenem svojo svobodo proti Hitlerjevim, Star-hembergovim in Schuschniggovim tolpami
Mussolini je skupno z Vatikanom podpiral delavstvu sovražno protisocialistično politiko Dollfussa z denarjem, ki ga je uropal italijanskemu delavstvu in ki je zaključila z izvršitvijo februarskih masaker in umorov junakov proletarijata.
Mussolini, Hitler, Starhemberg
— vsi so enaki zatiralci avstrijskega delavstva. Pravi boj za neodvisnost Avstrije je boj, ki ga vodi avstrijski delavski razred na čelu vsega delovnega naroda proti tolpami Mussolinijevih, Hitlerjevih in klerikalnih fašistov obenem. Zato protestiramo proti intervenciji v Avstriji! proti pošiljanju čet in orožja na mejo!
za umaknitev čet z meje! za svobodo avstrijskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi ter si postavi vlado po svoji volji!«
Končno poživlja manifest italijanske vojake, če bi bili poslani čez avstrijsko mejo:
»Pobratite se z avstrijsko delavsko stranko! Podprite njih boj proti fašističnim tolpam! Bodite zvesti samo eni zastavi: rdeči zastavi socialistične revolucije!«
Bivši dunajski župan s. dr. Seitz,
ki se je že od februarja nahajal v zaporih dunajskega deželnega sodišča, je bil končno na nujno prošnjo zdravnikov prepeljan v sanatorij v Glognitzu, ker je resno zbolel in se je bati za njegovo življenje. Ostane pa še vedno pod strogim policijskim nadzorstvom;. Oskrbo v sanatoriju si mora plačati sam. Zakaj ga drže v zaporu, še sedaj ne ve, ker ga še vedno niso poklicali pred sodišče.
Ni sprave!
Avstrijski fašizem se čuti slabotnega. Razumljivo! Če pogleda na gorenje Štajersko, na Koroško — povsod je vse prebivalstvo nacionalistično in socialistično; domovinaši so v neznatni manjšini! Le kot obsedna vojska v zasedenem ozemlju more vzdržati avstrofašistična diktatura svojo oblast nad narodom, ki je složen v sovraštvu proti njej!
Zato vabi avstrofašizem delavce k sebi. Schuschnigg priseza, da »hoče zgraditi državo delavcev, meščanov in kmetov«. Delavstvu ukradeno časopisje, fašistične slepilne enotne strokovne organizacije, gospod dr. Winter (dunajski podžupan) - vse to vabi delavce z lepimi besedami, da naj se »sprijaznijo z državo« in »postavijo na stališče dejstev«. Dejstev. ki so jih ustvarili februarski topovi !
Pravijo, delavci ne bi se mogli in smeli postavljati proti državi. Ne? Kaj pa je ta država? • ■ '**■>-.1 < ■	. Samobitnost v kapitali-
stičnomeščanski demokraciji. Toda* vendar, v demokraciji je imelo delavstvo pravice, ki so mu omogočale potom moči v strokovnih organizacijah v obratih, potom volilne pravice v državi in občinah omejevati oblast in moč kapitala, izsiliti kapitalističnemu razredu koncesije. Fašizem je vse te pravice, vse te možnosti odpravil. Prehod od meščanske demokracije k fašizmu je bil prehod od potom moči delavskega razreda omejenega kapitalističnega gospod-stva k neomejeni diktaturi kapitala nad delavskim razredom.
Kaj pomeni torej fraza, da avstrijski delavci ne smejo biti proti državi? To pomeni, da delavstvo ne bi smelo biti proti orodju, s katerim se tlači, zatira in je bilo oropano!
Toda, pravijo spravljivi režimov -ci, ne gre samo za državo v splošnem, marveč za posebno avstrijsko državo. Ali ni dolžnost avstrijskih delavcev, da branijo neodvisnost avstrijske države proti Hitlerjevemu napadu, proti vpadu nacionalističnega barbarstva, če ne marajo biti podjarmljeni po. Hitlerjevem- fašizmu, ki je še brutalnejši, bolj zverinski kakor avstrofašizem? Da, bili bi pripravljeni Avstrijo braniti pred barbarstvom Hitlerjeve Nemčije, če bi mogli živeti v Avstriji kot svobodni ljudje! Toda danes!
Ali naj brani delavstvo avstrijske vislice pred nemško krvniško sekiro, avstrijske ječe pred nemškimi, hinavske fraze avstrijskih delavskih morilcev pred ciničnimi frazami nemških delavskih morilcev?
Toda, pripovedujejo spravljivci, delavstvo se mora postaviti »na temelj države«, »na temelj podanih
dejstev«, da si zagotovi vpliv in s tem varuje svoje interese. Gospodje pozabljajo: imamo različne metode, da se zagotovi vpliv! Pred pol stoletjem je bilo delavstvo v Avstriji in Nemčiji prav tako brezpravno kakor danes. Toda revolucionarna borba proti Bismarckovi in proti Taaffejevi državi (Nemčiji in Avstriji) mlade socialne demokracije je takrat vladajoče razrede navdajala z bojaznijo in strahom. Zaradi bojazni pred socializmom so takrat delavcem pristali tia delavske pridobitve: prvo delavsko varstveno zakonodajo, bolniško in nezgodno zavarovanje, v Nemčiji tudi zavarovanje za starost in onemoglost. Bismarck sam je takrat rekel zakaj so to storili. »Če bi ne bilo socialnih demokratov in množice ljudi, ki se jih boji, bi ne bilo socialne politike.« Tako je izjavil Bismarck.
Tako in samo tako more delavstvo pridobiti vpliv ter zastopati svoje interese ob času, ko so mu razbili strokovne organizacije, mu odvzeli koalicijsko pravo in ga oropali volilne pravice.
Le, če vztrajamo v neupogljivem kljubujočem odooru proti fašistični diktaturi, le če ji dokažemo, da nas ne uklone in ne zlomi nobena sila, le. če vsi preziramo one, ki so pre- ‘ stopili tja, vse njih organizacije in ustanove bojkotiramo, kljubujemo vsemu njihovemu terorju. le če se pripravljamo k nespravljivemu boju proti njim, le tedaj jih bomo navdali z onim strahom, ki je danes edino, kakor pred pol stoletjem, v stanu vsiliti jim., spoštovanje pred delavci in izv oj e vati pridobitve za delavstvo.
In zato ni sprave z diktaturo, ki je naše najboljše, kakor Weissel. Miinichreiter in Wallisch. tia do Josipa Gerla, obesila, ki naše zaupnike in šucbindlerje muči po ječah, ki nam je v enem tednu porušila in uropala, kar smo zgradili in si privojevali .v polstoletju,
ni sporazuma z diktaturo, ki nam je odrekla najvišjo pravico svobodnega človeka: pravico. da bi se priznavali k svojim idejam in za te ideale agitirali in se borili zanje.
Zmisla za človeško čast mu manjka. ki skuša spraviti oropane vseh pravic, premagane z nasilstvom in ponižane z nasilniki!
Pasji izdajalec, kdor govori o spravi!
Naj živi nespravljivi revolucionarni boj v dosego svobode in za človeško čast delavca!
(Prosto po »Arbeiter-ZeitungO
Spletke proti rusko*francoski zvezi
Proti rusko-francoski zvezi so se pričele ojačene spletke. Italija želi, da se pridruži zvezi Italija, Avstrija in Ogrska še Poljska. Politika teh držav bi bila, da se jim pridruži še
Nemčija. Za Evropo, zlasti pa za Malo antanto je nova kombinacija pomembna, ker ostanejo potem v srednji Evropi sedanje nezdrave politične razmere še bolj kritične.
Doma in po svetu
Sladkorna tovarna v Velikem Bečkereku je iskala delavce za letošnjo sezono. Priglasilo se je nad 7000 delavcev, dočim jih rabi tovarna le 1500.
»Siromaki, bodite veseli, da nič nimate, in od veselja poskakujte.« — Tako je povedal te dni pridigar v ljubljanski okolici. — Zakaj naj bodo veseli? Ali morda zato, ker z bedo in gladom posvečujejo svoje življenje? Siromaki so mnogi zadovoljni s tem tolažilom, noben bogataš pa še ni razdelil svojega imetja. Kvečjemu ga je »zalumpal« ali »zaspeku-liral«. Tak siromak je gotovo še bolj opravičen, da poskakuje? Ali tega ne bo storil. Rajši se bo obesil.
Proces proti bolgarskim komunistom. V Soliji se vrši velik politični proces proti komunistom. Obtoženih je nad 120 oseb.
Protest socialnih demokratov v budimpeštanskem občinskem svetu. Dne 14. t. m. se je vršila prva seja novega budimpeštanskega občinskega sveta. Podžupan je predlagal, da občinski svet izrazi sožalje avstrijski vladi ob smrti kanclerja Dollfus-sa. Zoper predlog je ostro nastopil socialni demokrat Karl Payer in drugi, češ, Dollfuss je pogazil avstrijsko ustavo, streljal iz topov na žene in deco, da si je prisvojil oblast. Ob takem ravnanju je mogel pričakovati, da se mu pripeti, kar se mu je pripetilo. Nastal je v zbornici silen trušč in prepir, končno pa je večina predlog sprejela.
Avstrijski pučistovski kandidat za kanclerja dr. Rintelen je domala ozdravel in bo obtožen pred vojaškim sodiščem.
P a pen na Dunaju. V sredo, dne
15.	t. m. je prispel novi nemški poslanik Papen na Dunaj. Sprejel ga je v avdijenci predsednik Miklas, ki je prispel radi tega iz Solnograda na Dunaj.
Hitler spletkari tudi na Čehoslo-vaškem. V severozahodni Čehoslo-vaški prebiva okoli tri milijone Nemcev. Po teh krajih je snoval nemški fašizem svoje teroristične organizacije, ki so bile v zvezi s špijonsko centralo v Draždanih. Fašisti so dobivali orožje, razstreljivo in strupe iz Nemčije. Policija je aretirala 19 oseb. ki so imele šifrirane članske legitimacije. Zaplenili so večje množine strupov, orožja in municije pa še niso našli. Policija domneva, da
.so bili strupi namenjeni za zastrupljevanje studencev in vodnjakov.
Litvinov pojde tudi v Varšavo. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov, namerava po posetu v Parizu, Londonu in Rimu obiskati tudi Varšavo.
Pruski ministrski predsednik Go-ring je skoraj ponesrečil z avtomobilom. Dobil je pri nezdodi več ran in udarcev, ki niso nevarni. Domneva se, da se je izvršil nanj atentat, toda nemški listi ne poročajo o vzroku nesreče.
Hitlerjeva iniiost. Hitler je pomilostil skoraj eno tretjino oseb, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Toda samo nacionalne socialiste.
V	Hamburgu zopet 11.000 komunistov. V Hamburgu so te dni obsodili odličnega komunističnega funk-cijonarja Duddinsa na 3 leta trdnjavske ječe, ker je obnovil komunistično stranko in je v treh mesecih zbral zopet 11.000 plačujočih članov.
Rusija se priglasi za sprejem v Društvo narodov. Meseca septembra se prijavi Rusija za sprejem v Društvo narodov. Vstopi le tedaj, če bo njen sprejem1 soglasen. V mednarodnih krogih pričakujejo soglasen sprejem, ni pa še gotovo, ker ima zlasti Italija svojo politiko v — srednji Evropi.
Otroci avstrijskih šucbundovcev v JVoskvi. Te dni je prispel v Moskvo vlak s 160 otroci-sirotami onih šucbundovcev. ki so bili v februarski vstaji pobiti. Otroci so prišli pod vodstvom dunajskega šuebundovca Mascheka, ki so ga avstrijske oblasti po neuspeli vstaji aretirale v Linzu, pa mu je pozneje uspelo pobegniti v Čehoslovaško, odkoder je potem odpotoval z zbranimi otroci v Rusijo. Na moskovskem kolodvoru so bili otroci prisrčno in navdušeno sprejeti, tudi Stalin je poslal posebnega zastopnika, da jih pozdravi. Otroci se bodo vzdrževali in šolali na državne stroške.
Pogajanja za prodajo vzhodno-kitajske železnice med Sovjeti in Japonsko so se razdrla, ker so Japonci tako malo nudili, da Rusi tega niso mogli sprejeti. Japonci se poslužujejo posebne taktike, da bi Ruse prisilili, da odstopijo železnico za vsako ceno. Hočejo jo napraviti nerentabilno s tem, da ji odrekajo
Tone Maček:
94
StuZat ICuin6ecgec
Če bi se bil še dalje prepiral z ženami, bi ga bile nazadnje še nabile, zato se je raje umaknil. Videl je pa, da to ni bil osamljen slučaj. Tudi pri nekem drugem ognjišču, kjer sta dve ženski kuhali in prodajali črno kavo, sta zalivali krop z vodo, v kateri sta prej izplakovali kozarce. Isto je opazil tudi v kuhinji romarske hiše. Zato ga ni mikalo piti juhe ali jesti obare. Naročil si je pa porcijo pečene bravine, ki mu je šla prav v slast s kruhom, ki ga je bilo dovolj. Ponujali so ga v košarah. V veliki lopi mežnarije j e, kakor tudi v manjši romarski hiši na drugi strani hriba, bilo vso noč polno ljudi, vendar ni bilo več take gnječe in dirindaja kakor ob zgodnjem večeru. Klopi so bile sicer vse zasedene, a ljudje so na njih mirno sedeli in dremali, zadovoljni, da so pod streho. V enem kotu se je na odprtem ognjišču vso noč peklo in kuhalo in se je vse, kar se je pripravilo, nekaj časa sproti pojedlo. Pozno v noči. ko ni bilo več toliko kupcev, so pekli že za prihodnji- dan. V drugem kotu se je točilo vino, dolenjski cviček, in žganje, pri katerem se je pa poznalo, da mu štajer-
ski tihotapci delajo občutno konkurenco. Tu se je točil po 4 krajcarje.
Strop lope je bil samo iz površno položenili desk in skozi špranje se je venomer sipala v kozarce in1 lonce senena drob. Na podstrešju je namreč prenočevalo polno romarjev v senu, ki so morali za to dobroto plačati mežnarju po deset krajcarjev. In kakor hitro se je tam gori kdo premaknil, in to se je menda venomer dogajalo, se je vsipala drob skozi špranje v lopo.
Iz lope je vodilo v ozadje dvoje vrat: ena v mežnarjevo čumnato, druga pa v veliko izbo za duhovnike, ki je bila ta večer polna. Iz nje se je slišalo smrčanje, slično onemu1, ki so ga povzročali romarji v lopi.
Ko je France pospravil svoj kos bravine kar stoje poleg ognjišča, bi se bil tudi rad kam vsedel ali malce zleknil kam po tleh, a tu notri ni bilo kam, klopi so bile vse zasedene, na tla pa ni kazalo, ker so ljudje vso noč hodili sem in tja. šel je zopet ven. Moralo je biti že precej preko polnoči, vzhod je postajal za spoznanje svetlejši ko zapad. Zunaj za mežnarijo je nekdo obupno klical »Urh^« na pomoč, ali kakor pravijo domačini »na metlo je piskaj«. Tu gori to ni nič čudnega, si je nrislil France, če človek opazuje kako kuhajo juhe in obare.
Od dolgočasja je postopal okrog, nevede kam bi se djal. Stopil je malo okrog hiše, da vidi kako izgleda svet po tej strani. Pa mu je spodrsnilo, da bi bil skoraj padel vznak. Na nekaj mehkega je bil stopil. Stvar se mu je zazdela sumljiva in prižgal je vžigalico. Opazil je po-mandran kupček, poleg njega še drugega in tretjega, celo vrsto. Ma-
lo	dalje je čepela neka temna postava. Jadrno je zapustil to sumljivo zakotje, si obdrgnil čevlje ob travo in je zbežal na drugo stran hriba, kjer je bilo bolj živahno, kjer so po kotlini goreli ognji, okrog katerih so romarji ležali in sedeli, se pomenkovali, šalili in tu in tam tudi peli. V bližnjem grmovju1 je šepetalo in šumelo, kakor da bi se sprehajalo tam krdelo podlasic na nočnem lovu. Iz radovednosti je stopil bližje: za vsakim grmom sta ležali dve človeški postavi, spojeni; v nejasen klopčič. Diskretno, kakor je prišel, se je hotel zopet odstraniti, a nenadoma, ko da je zrasla iz tal, se je pojavila pfed njimi nejasna ženska postava, ki mu je ovila roko okrog vratu in se prižela k njemu. V obraz mu je udarila njena težka, po vinu smrdeča sapa.
■»Ljubček, hočeš, samo kronico mi,boš dal,« je ječala in ga z vso težo svojega telesa vlekla k tlom.
France se je bil te nenadne pri-
kazni^ nemalo prestrašil in obenem je začutil silno gnjušenje. Sunkoma se je je bil otresel in zbežal nazaj med ljudi. Za seboj je slišal med prezirljivim posmehom:	»Tepec!«
kar mu je bilo kot, da ga je kdo z bičem oplazil po obrazu. Pri ognju so ga začeli dražiti:
»Kaj si pa ti tako preplašen pribežal iz hoste?«
»Najbrž so te začele že zapuščati moči?«
»Ali ti je pa drobiža zmanjkalo?«
»Da, da, kdor hoče na Kumu1 po-nočnice opravljati, mora biti z obojim dobro založen.«
France ni nič odgovoril, bilo mu je sila nerodno. Z gnusom je parkrat pljunil, kakor da bi bil nekaj nečistega dobil v usta in se je umaknil k drugi skupini. V bližini je opazil moža, ki je*skrivna! steklenico,, pod suknjičem in ni čakal njegove ponudbo, ampak ga je kar sam naprosil, da mu je natočil frakeljček. S tem si je nekoliko odstranil neprijeten občutek v ustih in obenem! ga je to malo ogrelo in umirilo.
»Vrag naj vzame veS svet. Čemu sem neki trapal sem giWi. Ko sem bil kot enajstleten dečiik z očetom prvič tu, vsega tega hi bilo, ali nisem opazil. Tretjič ne grem več.--
(Dalje prihodnjič.)
Maribor
Ali si že poravnaš naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
vsako zaščito proti napadom raznih banditov, ki jih na tihem še podpirajo, pri tem pa šikanirajo na vse mogoče načine sovjetsko železniško osobje. Pri sporih in protestih se pa Japonci skrivajo za novoustanovljeno državo Mandžukuo. Generalni ravnatelj vzhodno-kitajske železnice je poslal sovjetski vladi obširno poročilo o veh atentatih in sabotažnih aktih, ki so se izvršili pred očmi Japoncev na to železnico, ne da bi slednji v njeno zaščito le s prstom ganili, dasi so po pogodbi h temni obvezani. V času od 1. januarja do 6. avgusta tega leta je bilo na železnico izvršenih 91 napadov oboroženih band, na železniške postaje in personalne hiše. 116 železničarjev je bilo odvedenih v ječe, 46 železniških uslužbencev je bilo umorjenih, 102 Pa ranjena. Poleg tega je bilo izvršenih cela vrsta plenitev in požigov. Pri namerno povzročenih železniških nesrečah je bilo 21 lokomotiv in 207 vagonov razbitih. Materijal-na škoda znaša nad 300.000 zlatih rubljev, zdravljenje ponesrečenih uslužbencev je pa zahtevalo dose-daj nad 100.000 zlatih rubljev. Ravnateljstvo prosi nujne pomoči.
*
I . ,9d *• do 10. septembra t. 1. priredi .luoijanski velesejem svojo letošnjo jesen-. Pr,reditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te prireditve se vrši dne 8. septem-veliko nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki se ga zamore udeležiti vsak igralec na harmoniko iz Jugoslavije. Za dobre igralce so predvidene lepe nagrade ali kolajne in diplome. Interesenti naj se čimpreje prijavijo oziroma zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
Prijave razstavljalcev za jesenski Ljubljanski velesejem od 1. do 10. septembra 1934 sprejema uprava velesejma v Ljubljani samo še do 15. t. m.
»Nedolžni" dogodki v Italiji
Mussolini je prav potihoma rešil »svojo« krizo, kakor je bila široko razpletena in zanj nevarna, ker so bili v akcijo proti njemu zapleteni jako pomembni ljudje. Mussolini je izvršil že več takih »operacij«, vendar dosedanjih ni mogoče primerjati z zadnjo.
Šprl se je z Mussolinijem! bivši državni podtajnik Arpinatti. Polemika se je tako burno razvijala, da je Arpinatti oklofutal tajnika fašistične stranke Staraceja, nakar je na ukaz Mussolinija fašistična policija aretirala Arpinattija. Arpinatti je bil župan v Bologni, niso ga pa obtožili marveč samo konfinirali, češ, da je nialverziral pri občini.
Arpinatti je vodil akcijo, v kateri so sodelovali ugledni fašisti. Očital je Mussoliniju neuspehe v zunanji politiki zadnje mesece. Balbo se je očitno uprl zunanji politiki ter odkrito povedal svoje mnenje Mussoliniju. To so storili tudi drugi. Balbo je celo zahteval, da se Mussolini umakne iz Politike.
Nekaj fašističnih voditeljv je že Pobegnilo v inozemstvo, ker se boje aretacije. Mnogo opozicionalcev se Pa že nahaja na liparskih otokih in v konfinaciji. Ustanovil je tudi posebno sodišče, ki neprestano sodi in deli — pravico. Poročil o dogodkih ne smejo objavljati v tisku. Šef tiskovnega
a,..Je namreč Mussolinijev zet, grof Ciani.
Opozicija se nadeja, da bo jeseni, ko bo gospodarska kriza na vrhuncu, nje akcija uspela. Seveda bi bila to samo druga izdaja fašistične diktature.
Studenci pri Mariboru
l. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Studenci vabi na veliko poletno veselico, katera se bo vršila
dne 19. avgusta v gostilni Mraz v Studencih. Začetek ob 15. uri. Bogat spored. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabi odjjor. Veselica se vrši ob vsakem vjemeriu.
Prednaznanilo! Prednaznanilo!
16.	september 1934
I. DELAVSKI KULTURNI IN ŠPORT S KI DAN v MARIBORU
(Na igrišču DSK »Svobode« pri Magdalenskem parku)
18 društev — 400 sodelujočih Vstopnine ni
Družabni izlet v Ptui. Krajevni Med-strokovni Odbor v Mariboru priredi v nedeljo, dne 19. avgusta družabni izlet v Ptuj. Udeleženci bodo imeli priliko, ogledovati si ptujske zgodovinske zanimivosti. Odhod bo ob 13. uri z avtobusi izpred Delavske zbornice v Sodni ulici. Vozna cena za tja in nazaj pride na Din 20.—. Vabimo vse sodruge in sodružice, da se tega izleta udeležijo, ker se sestanemo ob tej priliki tudi s ptujskimi sodrugi, katerim, bomo s tem vrnili njih večkratne obiske v Mariboru. Prijaviti se je treba v tajništvu Strokovne komisije do sobote, dne 18. avgusta ter istočasno položiti voznino.
Družnost!
Mariborski teden. Športne prireditve na mariborskem otoku, ki so bile določene za minulo sredo, so radi deževnega vremena preložene na nedeljo, dne 19. avgusta.
—	Po dokaj dobrem obisku minulo sredo, je bil mariborski teden zaključen. Najbolje so bile obiskane razstave in pa veselični prostor. Kakšna bo letošnja bilanca te prireditve, še ni znano. Gotovo pa je že danes, da bodo inozemski trgovci odnesli dokaj dinarjev s seboj.
Zasteničena stanovanja bi radi oddajali. Mariborski hišni lastniki so posebnost za sebe. Nedavno smo ugotovili, kako razpadajo pročelja hiš in ogrožajo varnost mirno-dočih, ker nekateri hišni gospodarji samo in-kasirajo najemnino, hiša pa bi jimi naj popravljali najemniki. Kričeči vzgled za to postopanje nudi oglas, s katerimi že par mesecev ponuja nek hišni lastnik v središču mesta 4-sobno stanovanje in tudi na vratih ima razobešen tak oglas. Čeprav je v Mariboru še vedno velikansko pomanjkanje stanovanj, da se ljudje naravnost trgajo za vsako izpraznjeno stanovanje, vendar tega stanovanja v lepi hiši in sredini mesta nihče noče vzeti. Temu smo se čudili in se informirali, zakaj? V sobah namreč kar od stropa visijo stenice in gospodar noče stanovanja desinfi-cirati, ampak bi moral to storiti najemnik ter v to investirati par tisočakov.
»Vun s pakažo!?« Ni še dolgo tega, ko je v najprometnejši mariborski ulici kričal dobro rejeni sinček mariborskega vinskega trgovca, da morajo avstrijske begunce-so-cijaliste izgnati in se je pri temi poslužil svoji omiki primernega izraza: »vun s pa-
Članski sestanek SMRJ na Jesenicah.
Podružnica SMRJ je imela v četrtek, dne 9. t. m: lepo obiskano člansko zborovanje. Na tem članskem zborovanju je bilo govora o položaju na Jesenicah, poročilo s. Tomana o pripravah na kongresu SMRJ, ki se vrši v oktobru t. 1. v Beogradu in pred-sankcija predlogov za ta kongres, dalje je s. predsednik Čelešnik poročal o bližnjih nalogah podružnice v letu 1934/35, h koncu se je pa zavzelo stališče k dnevnim dogodkom na Jesenicah v tovarni, k stališču delegacije zaradi nekaterih kočljivih vprašanj Bratovske skladnice in še nekaj manjših stvari. Zborovanje je bilo vso dobo na višku, debata stvarna brez fraz in flavz, tako da so navzoči res z veseljem odhajali iz tako uspešnega zbora, ne da bi bili izmučeni in ne da bi se dolgočasili. Želeti je še več tako jedrnatih in resnih zborovanj članstva SMRJ. kakršno je bilo to zadnje.
Lepi uspeh! meščanske šole na Jesenicah. Nad vse razumna je bila uvedba meščanskih šol, kateri tip osnovnega šolstva se je pri nas razvil predvsem po vojni. Meščanska šola je šola življenja, ona nudi učencu več znanja kakor vse ostale šole
—	razen izrecno strokovnih šol — in to predvsem onega praktičnega znanja, ki pride v življenju in življenski borbi v korist tako dekletu kakor mladeniču. Zaradi tega bi nas poleg strokovnih in obrtnonadalje-valnih šol morale predvsem zanimati meščanske šole. Poglejmo si jeseniško: učencev je bilo lani na njej vseh: 367. Šolo je z uspehom dovršilo: 280. Popravni izpit jih ima: 71. Popolnoma jih je padlo: 12. Radi bolezni niso dobili redov: 2. Od 367 jih je izdelalo: z odličnim uspehom1 38, s prav dobrim uspehom 159, z dobrim 83. Završni izpiti so se končali takole: prijavilo se je k njim 23 deklet in 21 dečkov, skupno 44. izpit je napravilo z odličnim: uspehom 14, s prav ‘dobrim 21. z dobrim 6 učencev, popravni izpit imata 2, izpita ni dovršil 1 učenec. Tekom leta na tej meščanski šoli ni bilo težjih disciplinarnih primerov, razen nekaj ukorov. Jeseniška meščanska šola je edina višje organizirana šola v radovljiškem političnem okraju, ki nudi sinovom in hčeram .delavstva in kmetov, sploh nižjih ljudskih plasti, kakor smo že uvodoma povdarili, malo več življenske izobrazbe. Toda poslopje je več kakor pretesno in nad vse nujna skrb šolske oblasti oz. mestne občine jeseniške bi morala biti, da se poslopje razširi. Zaradi te točke so bili letos že hudi boji- pri proračunu, toda proračunski znesek, v> kolikor je bil sploh stavljen v sklad zai meščansko šolo, se je že porabil za zidavo škarpe, zlasti pa ograje pri škarpi pod meščansko šolo. Naloga vseh, ki jim je kaj za prosveto jeseniškega
kažo«. Socijalistov beguncev je prišlo primeroma malo v Jugoslavijo in so jih sprejeli kot svoje goste naši sodrugi. Sedaj pa je prišlo preko 1000 somišljenikov onega mariborskega Hitlerjanca in vprašamo zato mariborske Hitlerjance: Kaj če bi sedaj naši ljudje kričali: »vun s pakažo«, ko bi imeli za to malo več povoda? Da se vidi do dna to junaštvo mariborskih nemških nacijonalistov, je treba še pribiti, da so se sicer razburjali, če so dobili njihovi pribežniki prenočišče v prostorih policijskega »Grafa«, a so 1*akoj umolknili, ko jim je bilo rečeno, naj sami skrbe za svoje severne brate in jih sprejmejo pod gostoljubno streho. Ne, takšne nacijonalne požrtvovalnosti kapitalistični kričač ni več zmožen.
Nov vozni red za mestne proge. S strani prizadetih smo sprejeli mnogo pritožb radi sestave novega voznega reda mestnega avtobusnega podjetja. Najhujše so prizadeti na progi 4 (Tezno). Tako vozi na tej progi po novem voznem redu n. pr. drugi avtobus ob 7.07 uri iz Tezna, kar je mnogo prezgodaj, tako za trgovske nameščence, uradnike, kakor tudi šolarje. Poprej je vozil avtobus ob 7.25 uri, kar je bilo primerno. Opoldne odvozi iz Glavnega trga ob 12.23 uri, kar je zopet prezno z oziromi na pičlo odmerjeni opoldanski odmor. Poprej je vozil ta avtobus ob 12.10 uri. Istočasno je izostal popolnoma voz, ki je iz Glavnega trga odhajal ob 12.45 uri in se iz Tezna vračal ob 13.45 uri. Potrebno bi bilo, da se ta vožnja zopet uvede in sicer tako, da bi odhajal ob 12.37 uri iz Glavnega trga, povratek pa naj bi bil ob 13.40 uri, ker bi se tega voza lahko poslužili številni uslužbenci, ki morajo v tem času v službo, istočasno pa bi bila vpostavljena zveza z vlakom ob 14. uri. Zadnji večerni avtobus odvozi iz Glavnega trga ob 19.23 uri, izostane pa avtobus, ki je vozil po prejšnjem voznem redu ob 18.50 uri, radi česar so najhuje prizadeti trgovski nameščenci. Vse vožnje po prejšnjem voznem redu so bile dobro zasedene, zato ne razumemo, zakaj je vodstvo vozni red spremenilo in to ravno ob času, ko bi bila zasedba najboljša. Pričakujemo, da bo vodstvo uvaževalo ta nasvet in odpravilo nedostatek v novem voznem redu, ki ne koristi interesentom, še manj pa seveda avtobusnemu podjetju.
Repertoar mariborskega gledališča. V soboto, 18. avgusta ob pol 21. uri v mestnem parku: »Kulturna prireditev v črni mlaki«. Globoko znižane cene. — Nedelja, dne 19. avgusta ob 16. uri: »Kulturna prireditev v črni mlaki.« Globoko znižane cene. Zadnjikrat.
Delavci in nameščene? jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
in gorenjskega naraščaja, mora postati skrb za razširitev in izpopolnitev te gornjego-renjske ljudske univerze.
Jeseniški parki. Dopisnik »Slov. Naroda« vse vidi in vse ve... Seveda, samo neki pogoj pa le ima: vidi vse, kar mu je všečno, drugega...? Tako se je v soboto, dne 11. t. m. razpisal tudi o jeseniških parkih, kako je sramotno za nas, da nimamo nobenega, kje naj bi se napravil itd. Omenja celo vrsto prostorov i mest, kjer naj bi se na Jesenicah postavili parki — na glavni park Hrenovco, ki že obstoji, pa je povsem pozabil. Zakaj ne apelira občinski svet na KID„ da izroči ta park javnosti in ga odpre za javnost in za mladino delavstva KID, ko je ta park vendar tako prikladen in lepo zaraščen? Zakaj se ne izpolni ta želja in zahteva Jeseničanov, ki jo je žal brez uspeha že menda pred dvema letoma stavilo jeseniško Olepševalno društvo? In dopisnik ni videl tudi drugega novega parka, ki ga gradi z lastnimi močmi zase naše delavstvo. Vsako hišo, ki jo pobelijo vidi, o vsakem novem prizidku poroča, o velikem delu, ki je pa bilo izvršeno od našega delavstva, pa ni poročal ničesar, in ga je celo v posebnem članku o parkih zamolčal. Nič za to, saj ne zahtevamo, da bi nas »Narod« hvalil. Vendar pribiti je pa treba to vendar, ker »Narod« nikdar ne pozabi poagitirati tudi s tem, da je delavstvu naklonjen in hodi pod to pretvezo tudi v številne delavske hiše. Občinskih parkov na Jesenicah res ni, lahko pa bi bila javnosti odprta Hrenovca, če bi komu bilo te javnosti kaj mar. In skoro bo za naše delavstvo tudi povsem prirejen naš delavski park, o katerem smo pisali v zadnji številki našega lista. To pa drži.
Kranj
Veleučeni »Gorenjec«, ki je rad ali nerad prevzel vlogo rešitelja delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma, se kot brencelj zaletava v marksiste, grozi, psuje, laže in meče demagoške fraze, kot bi klatil jabolka. Zaenkrat mu bomo vrnili milo za drago. »Gorenjec« sicer prizna, da je palača Delavske zbornice lahko delavstvu v ponos, dvomi pa, da bi mu bila v »kruh In varstvo«. Delavskim organizacijam (niti klerikalnim) ne priznava pravice, da smejo imeti svoje prostore v palači Delavske zbornice, niti ne odobrava, ali pa ta dični bogaboječi tednik namenoma zamolči, da je v tej palači tudi petindvajset stanovanj in najmodernejša javna kuhinja za delavce in nameščence v Ljubljani. »Gorenjec« sploh nerad pove resnico, zavija jezuitsko oči ter natolcuje. To je stara klerikalna navada, ki
se je obdržala kot večna resnica samo še v podeželskem klerikalnem časopisju. Da pa vrnemo milo za drago, prosimo »Gorenjca«, naj nam odgovori na sledeče: 1. Zakaj boste, vi črni, dali stotisoče za popravilo župne cerkve v Kranju, mesto da nabrani denar razdelite med brezposelne in bedne? Popravilo cerkve bi lahko počakalo še več let, lačni in brezposelni pa ne morejo čakati. — 2. Zakaj imate v Kranju farovž, ki je le nekoliko manjši od palače Delavske zbornice v Ljubljani, v njem pa ni niti kuhinje niti katerekoli druge delavske institucije. Kako lepo bi bilo, če bi vi v kranjskem farovžu izvršili male prezidave in napravili več delavskih stanovanj? Jsto velja seveda za vse farovže naše lepe domovine. Ali res potrebujejo župniki, ki so brez rodbine, tako obširna stanovanja, delavci z otroki pa naj se zadovolje z eno sobo, če jo sploh imajo? Gospodje od črne armade, z dejanji pokažite svojo krščansko ljubezen do bližnjega. 3. Pa misijoni? Zamorčki? Ali se Vam ne zdi za sedanje čase malo neprimerno, da zbirate za misijone v Afriki in Aziji, ko je toliko slovenskih (!) delavcev brezposelnih? Zakaj tega denarja ne daste lačnim in brezposelnim v Sloveniji? Kajne, Vam je bolj pri srcu diktatura črne internacionale, kot pa beda slovenskega delavstva. — Zaenkrat tri vprašanja. Bomo pa nadljevali in poizkusili navesti plače visokega klera, da bo delavec vedel, kam gre velik del njegovega denarja, ki ga plačuje v obliki ročnega davka.
Bre2ice
Manifestacijsko zborovanje. Prejšnjo nedeljo se je vršilo pri nas zborovanje, na katerem je nastopilo kar 7 govornikov. Vsak se je pohvalil, da je mnogo dosegel za ljudstvo. Po shodu so se ob kapljici dobrega bizeljčana duhovi tako razvneli, da so nekateri zborovalci odnesli za spomin na manifestacijsko zborovanje otečene glave, če ne še kaj hujšega.
Ptuj
Ker ni denarja. Brezposelni čakajo, namreč, ki so bili že pred enim mesecem odpuščeni so še vedno brez dela, dasirav-no imajo tudi ti reveži pravico do življenja. Zdaj je zaposleno pri regulaciji Grajene okoli 50 družinskih očetov iz mesta in okolice. — Da bi se mlade rado dalo na deželo, o tem smo že poročali. Res je, da tu in tam kateri dobi delo, a v večini primerov se jih pa odslovi brez vsega, sicer je pa tako znano, da je tudi položaj kmeta obupen posebno tam, kjer so bili uničeni pridelki. Svoječasno se je nameravalo prirediti tombolo v prid brezposelnimi, toda tudi to se ni izvršilo, češ, se bodo že na drugi način našla sredstva, ki jih pa zdaj kot rečeno ni.
Črna
Prostovoljno v smrt. Dne 8. t. m, je izvršil samomor rudar Ignac Orešnik. Obesil se je v bližini pokopališča. Pokojni, ki je že dalje časa bolehal, je bil več let član strokovne organizacije in naročnik našega lista. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni znano. Ohranimo mu trajen spomin. Žalujočim ostalim pa izrekamo naše sožalje.
»Prijatelj Prirode"
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 19. avgusta izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj od Kralja Petra trga. — 26. avgusta: Izlet na Pohorje. Odhod v soboto, dne 25. avgusta z vlakom do Ruš, čez Klopni vrh na Pesek, odtod čez Jagerske peči, Sv. Trije kralji na Slov. Bistrico. — Izlet v Logarsko dolino je radi tehničnih ovir preložen na 2. septembra. Vozna cena za tja in nazaj Din 70.—. Peljali bi se do Tillerjeve koče, potem izleti k vodopadu Rinke in na Okrešelj. Udeleženci naj se javijo do 25. avgusta v Ljudski tiskarni ali pri članih odbora.
Ruški dogodki pred 20 leti
Te dni je minilo 20 let od takozvanih ruških dogodkov. Avstrijski mogotci so zaprli na podlagi denuncijacij nekaj Rušanov.
O teh dogodkih baš sedaj piše odnosno jih spominja dnevno časopisje. Tudi neki F. Z. je napisal članek v »Slovencu«, toda pri »Slovencu« ne gre drugače kakor, da se obregne na marksiste. Med drugim navaja tudi, da je aretirance na koroškem kolodvoru opljuvala marksistična druhal iz Studencev. Radovedni smo, koliko je bilo res pravih marksistov takrat poleg, menda jih g. Ž. ni štel? čudno, da člankar ni navedel, da so marksisti aretirali Rušane, ko je vendar znano, da so v Rušah zakrivili omenjeni pogon baš ljudje, ki stoje prav blizu »Slovenca«.
Ob tej priliki naj omenimo, da je bil aretiran v tistih dneh tudi naš sodrug Cerk Alojz, sedaj posestnik na Bezeni pri Rušah. V preiskovalnem zaporu je bil mesec in pol,
, naknadno pa obsojen pred vojaškim sodiščem v Grazu na leto dni zapora.
»Slovencu« pa bi priporočali, da bi po-j natisnil nekaj svojih člankov iz takratne dobe, ko je še lomil kopje za »kajzerja« in katoliško domovino Avstrijo ...
Delavec iz Ruš.
Delavec, ali zahtevaš povsod kruh in pecivo od Delavske pekarne v Cellu?
Jesenice
Delavski starši pozor!
Razprodaja naše	trgovine	na	Slomškovem trgu 6 gre h	kraju. Predno se
trgovina zapre,	pohitite	in	kupite brž šolske stvari	za svojo deco.
Izjemoma dajemo blago sedaj tudi proti knjižicam Mestne hranilnice mariborske. Cene so nižje, kot drugod.
Ljudska tiskarna Maribor, Slomškov trg št 6 Pod ljubeznjivim avstrijskim režimom
Kako umirajo sodrugi
kupoval sladkor po	nizkih cenah v
inozemstvu ter ga	prodajal v Av-
striji po visokih cenah. Družba je dosegla 800.000 šilingov dobička (okoli 7.200.000 Din). Letos se to ponovi. Časopisi pa molče.
Mladi avstrijski socialni demokrat Gerl je bil obsojen na smrt. Šele po obsodbi sta obsojenca smeli obiskati mati in njegova nevesta sedemnajstletna Elizabeta Wittenberg. Deset minut sta se smeli razgovar-jati z njim vpričo stražnika. Mlada nevesta je ta čas prebila v objemu s svojim zaročencem na leseni klopi v ječi. Gerl se je komaj gibal, ker je bil otečen po vsem1 telesu zaradi trpinčenja v policijskem1 zaporu. Z bolestno ironijo je kazal, da veruje tolažilom deklice, da bo pomiloščen. »Da,« pravi, »gotovo bom pomiloščen; toda, če vendar umrjeni, potem bodi hrabra. Ti si vendar socia-listinja in jaz umrjem lepe smrti: umrjem za svojo idejo. Ne smeš obupati. Ostati mioraš trdna in delati moraš dalje. Če me potem ne bo več, moraš delati za dva!« Gerl je njej nato zagotavljal svojo ljubezen do nje ter ji naročil, da pozdravi vse sodruge. Odločno ji je tudi rekel: »Sodrugi ne smejo pozabiti, zakaj dam jaz svoje življenje! Ni me treba obžalovati. Prišlo jih bo tisoče, ki me bodo nadomestovali.« Do zadnjega je bil sodrug trden. Šele ob slovesu od neveste se je razjokal. Zadnjo uro je hotel prebiti z Anzbockorrr, da ga tolaži. Toda ni smel. »To je vendar moja_ zadnja želja, pa se mi ne more izpolniti?« Zvedel je namreč, da je Anzbock pomiloščen, kar pa ni veroval. Toda, ko je stopil na dvorišče jetniš-nice, je videl tam samo ene vislice, kar ga je pomirilo. Toda Anzbock je, ko je slišal, da je sam pomiloščen in da mora Gerl umreti, zaklical: »Ne potrebujem milosti! Obesite tudi mene!« Obenem1 se ie zgrudil od težkega živčnega napada.
Pred smrtjo je Gerl pisal nekaj pisem, dve šucbundlerjem v Rusijo. Pogreb Gerla Josipa se je vršil istočasno kakor pogreb kanclerja Doll-fussa. Njegovega pogreba se ie smelo udeležiti le 40 oseb, druge je pred krematorijem razgnala policija. Anzbock je položil na njegovo krsto venec z rdečim trakom' ih napisom »Zvest v smrti kakor v življenju!«, toda ga je policija zaplenila. Tudi osmrtnico, ki jo je izdala rodbina, je policija črtala, kakor na primer besede: »Večno se te bomo spominjali v ljubezni.« Ob grobu so udeleženci vzklikali:	»Maščevanje
za Gerla!«
Kako se bogati avstrijski minister
Trgovinski minister Stockinger je pospeševal kupčije firme Gabel prav na svojevrsten način. Lani je Stockinger pod firmo Gabi er ustanovil konzorcij, ki naj uvaža sladkor, ker domača produkcija ne zadošča za avstrijski konzurn. Sladkor pa sme uvažati samo oni, ki mu vlada dovoli. In minister Stockinger je poskrbel za to, da je njegov konzorcij dobil dovoljenje za uvažanje sladkorja, druge firme pa ne. Ta monopol je omogočil, da je konzorcij
Darilo veleposestnikom
V	Spodnji Avstriji je bil uveden deloma progresivni davek na posest. Deželni zbor je pa sklenil, da se progresija odpravi, s čimer bodo veleposestniki razbremenjeni za več kot eno petino davka. Mali kmetje bodo s tem sorazmerno bolj obdavčeni.
Krivoprisežnike treba obesiti
Brambovec Ernest Feike se je udeležil 25. julija puča. Obsojen je bil na smrt. Pomiloščen ni bil. Sodišče utemeljuje obsodbo: »Obtežilno je dejstvo, da je obtoženec aktivna vojaška oseba, zaprisežena, prelomila svojo prisego ter se udeležila podjetja proti državi, ki ji je prisegla zvestobo.« Miklas in Schusch-nigg sta torej mnenja, da je treba onega obesiti, kdor poizkuša kršiti ustavo s silo, na katero je prisegel.
Tudi režimovci so nasilno kršili ustavo, na katero so prisegli.
Bestialnosti režimovcev
Major Chanvath je vodil čete v februarski revoluciji in v junijskem puču na Gorenjem Štajerskem. V februarju je dal ustreliti šest sani-tejcev šucbunda; tudi v juniju je naročil, da naj vojaki vse ujetnike postrele. Pri zadnjem puču je dal ustreliti devet ujetih fašistov. V neki gostilni je bila ustreljena gostilničarka s triletnim otrokom v naročju. Dvanajstletni sinček se je rešil, ker se je skril v kanalu. Končno je tudi njega nekdo ustrelil. — Jetnike pretepajo in mučijo. V Insbrucku so nekaj jetnikov pobili.
Režimovci ne poznajo več sodišč
Vlada je fzdala naredbo, da vse osebe, ki so bile količkaj udeležene pri puču polovijo in odženejo v koncentracijska taborišča ter jih prisilijo k težkemu prisilnemu delu, imetje pa zaplenijo. Vse to se vrši brez sodiščne sodbe, ker odločajo o izvršbi policijske direkcije ali okrajna glavarstva. — Hitler pač ni napravil nobenega barbarstva, ki ga ne bi bila Avstrija posnemala.
Socialiste zapirajo iz demagoštva
Okoli 22. julija je režim zaprl več kot 3000 socialistov in komunistov. Ali je hotel s tem hinavstvom dokazati javnosti, da ni v Avstriji nobene nevarnosti?
Zaupnika najemnikov ne morejo de-ložirati
Zaupnik najemnikov v stanovanjski hiši v Favoritu je dobil odpoved stanovanja od dunajske občine, ker je opozicionalec. Dobil je odlok o deložaciji, deložirati se ga pa ne upajo, ker so se drugi stanovanjski najemniki uprli deložaciji.
Pri „Gogali“ na Jesenicah
najceneje kupite obleke vseh velikosti, plašče, suknje, športne jopiče, razne hlače, perilo, sukna za obleke itd. Priporoča se
Ivan Gogala, Jesenice.
t Najboljši cviček I
1	*	¥	VlMtOli*	""	„
■ VIHARNA A. BRIŠKI ■
Mi
Nabirajte
nove
naročnike
JCupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
Ože angleškega fašizma v krizi
Sir Oswald Mosley nam je že znan. Obredel je ta mož že vse angleške stranke. Zadnja njegova spekulacija je bila ustanovitev angleških »črnosrajčnikov« ali fašistov. Njegov šef in mecen je postal znani časopisni kralj Lord' Rothermere. Spor med Mosleyem in Rothermer-jem pa ni nastal iz načelnih razlogov; nista se prepirala o tem, ali naj Mosley propagira stanovsko državo ali antisemitizem, čeprav trdi to Rothermere v svojem listu »Dai-ly Mailu«. Vzrok tiči v tem, da je fašizmu na Angleškem nepopularen in imenovani list, ki ima okoli dva milijona naklade, s propagando za fašizem ni pridobival, ampak nazadoval. Še pred pol letom je bil ta list najbolj razširjen angleški list, ki ga je pa sedaj prekosil angleški socialistični list »Daily Herald«.
Mosley, ki se je hotel učiti od Mussolinija in Hitlerja, je z enim samim velikim zborovanjem razburil vso Anglijo. Na zborovanju so fašisti ljudi, ki so ugovarjali, pretepli navprek moške in ženske. To je za angleške razmere bil škandal, s katerim se je bavil celo parlament. Konservativci so Mosleya takoj zapustili, Rothermere je pa odlašal, ker je računal, da bo kaj zaslužil. Nemška šentjernejska noč 30- junija pa ga je izpreobrnila, ker bi sicer izgubil vso priljubljenost med angleškimi reakcionarci.
Ločitev Rothermereja in Mosleya pa pomeni pogreb angleškega fašizma, ki bi sicer utegnil postati nevaren. V zadnji debati o zunanji rolitiki je poslanec delavske stranke govoril o angleškem »diktatorju«, kar je zbujalo v zbornici in celo na ministrskih prostorih zaničljiv posmeh. Iz tega sledi, da za fašizem« v Angliji ni ta! in je Mosley Angležem samo še smešna prikazen. Angleški konservativci spoznavajo iz dogodkov zadnjih mesecev, da jim javnega boja z napredujočim socializmom
niti demagoške Mosleyeve fraze me morejo prihraniti. Kakor so po ponesrečeni razorožitveni konferenci poslali Macdonalda na dopust ter se nato javno izrekli za oboroževanje, tako odrivajo sedaj Mosleya, ko so videli v Nemčiji, kako malo časa traja fašistična »inarodna skupnost«. Tako je Hitlerjeva pomoritev tovarišev zlomila hrbtenico tudi angleškemu! fašizmu. Zaraditega se nahaja odločitev o bodočnosti brit-ske svetovne države samo še med dvema strankama:	konservativno
vladno stranko in opozicienalno socialistično delavsko stranko.
Šport
Mednarodna tekma Svoboda : Admira (Graz) 9 : 4. Po rezultatu sodeč bi človek mislil, da je bila Svoboda v bogve kaki premoči. V resnici je pa le močni volji nekaterih napadalcev pripisati, da je Svoboda zaključila s tako visoko zmago. Prvi polčas je moštvo lepo igralo in je dokazalo, da je res prvorazredno, ker je pa vodilo 3 : 0, se je nekaterim igralcem zdelo, da je golov dovolj. V drugem polčasu so pa Gradčani pričeli z lepo kombinacijo kratkih pasov in so rezultat v najkrajšem času izravnali. Njihov zadnji trio je bil izredno slab, vse drugo je bilo v redu. Svoboda je igrala z rezervnim vratarjem. Šele proti koncu je Svoboda pričela s ponovnimi napadi, ki se pa ne dajo primerjati z njenimi prejšnjimi lažjimi tekmami ter je v zadnjih 20 minutah zabila 5 golov. Kadar bo sleherni igralec Svobode skozi vso tekmo mislil na zmago svojega moštva, ki mu mora biti sveto, potem bo Svoboda vedno dobro odrezala in še lepše napredovala.	—k.
POZOR!
Konzumno društvo za Slovenijo
izdaja, dokler še traja zaloga, iz svojega skladišča v Ljubljani, Žiber-tova ulica 27, razno galanterijsko, manufakturno in kratko blago, čevlje, vezenine, posodo, nogavice itd. proti hranilnim knjižicam Konzumnega društva za Slovenijo, v izmeri, ki je predVidena v likvidacijskem načrtu. Vlagatelje Konzumnega društva za Slovenijo vabimo, da si to zalogo čimpreje ogledajo.
Uprava Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani.
CENE GOVORE!
Plašti za dame 2eod Dm 190'-Obleke za moške te od om 170'-Obleke za fante >e od om 60'-
Doseien ie naš dli - Oblekli fmovfe ljudi dobro in poceni!
Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.