GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 20 (478) LETO X. NOVO MESTO, 21. MAJA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 3.3 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno oodietie »Delo* v Ljubljani Mar bi sploh moglo biti drugače kol je? Po vsem, kar smo doživeli, prestali, ustvarili in kar še delamo ra nas in za rodove, ki prihajajo, smo srečni, da lahko te dni dragemu tovarišu Titu znova zaželimo iz vsega srca: na mnoga, mnoga zdrava, zadovoljna in srečna leta, naš ljubljeni predsednik republike in generalni sekretar Cft Zveze komunistov Jugoslavije! Tebi, ki sr vse svoje plodno in borbeno življenje posvetil idealom, iz katerih klije večna pomlad naših narodov, in našemu mlademu rodu je posvečen praznik radosti — naš skupni Dan mladosti! Vso srečo, dragi naš tovariš Tito, vso srečo in prisrčno hvalo tudi danes — za ;vobodo, za bratsvo in enotnost naših na-odov, za neodvisnost in za ponosno, ve-sko delo graditve novega sveta! Vso srečo — od vseh nas! Mladinski seminar v Vidmu-Krskem Občinski komilte LMS Vldem-Krško je organiziral dvodnevni seminar za vse člane sekretariatov. Rasen njiih se je udeležilo seminarja tudi 48 drugih mladincev. Na seminarju bo se mladinci -valoev Še 60 od**fj! .r,v, s čim«1 se" bo povečalo ntfjmanj za enkrat tudi Število pregledov v zdravstvenih zavodih. izvenboL nične ustanove bodo morale zajezit i tudi pritisk bolnikov v bolnišnice, saj Je splošno znano, da imajo naše ooi.niSnlce pri- stankov in oblikami dela LM ter administracijo v aktivih. Svoje znanje je posredoval tečajnikom tudi sekretar CK LMS tovariš Stane Kranj c. Po seminarju je bil plenum občinskega komiteja, ki je analiziral svoje delo v času tekmovanja v počastitev IV. kongresa ZKS in 40-letnlce KPJ. Ugotovili so, da so skoraj vsi aktivi izredno poživili svoje delo in da co bili uspeh' kar dobri. I. Dan mladosti Loki pri Zidanem mostu Pripravljalni odbor za proslavo dneva mladosti v Loki pri Zidanem mostu, ki sedaj spada v občino Sevnica, Ima prav lepe načrte. Računajo, da bodo v paradi, ki bo 24. maja ob 14. uri, sodelovalo Se več mladine ln drugih ljudi kot lansko leto. Po paradi bo cela vrsta prireditev in športnih tekmovanj. Pri tem računajo na udeležbo mladinskih in pionirskih ekip in ekip iz Radeč in Sevnice. V program so vključili tudi tabornike iz Sevnice ln Radeč, ki bodo prikazali svoje pestro taborno življenje prebivalcem Loke. Računajo, da bo Dan mladosti letos proslavljen še veliko lepše kot lani. Mladi Ločanl se resno trudijo pokazati prebivalcem svojega kraja res največ, kar zmorejo, ker — kot pravijo sami — jim bo le tako zrasel ugled v očeh starejših tovarišev. Prav je tako ln le tako naprej! Proslava 100-letnice Rdečega križa Rdeči križ v Dol. Toplicah je. ^ počastitev 100-letnice ustanovitve te organizacije pripravil slavnostno akademijo. Posebno pozornost posveča RK povečanju Števila članov ter skrbi za ed .ln čistočo, kar je predpogoj a zdravje. Z zadnje seje OLO: predsednik republiškega sveta za zdravstvo Nlko Šilih, predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Rudi ObračunČ ln sekretar OK ZKS Frane Plrkovič predvsem za kurativno, 1 obratno ambulanto (v Tovarni celuloze in papirja v Videm - Krškem) in 8 pomožnih zdravstvenih postaj, k j so izpostave zdravstvenih domov in nudijo zdravstveno zaščito samo občasno. Namen ustanavljanja pomožnih zdravstvenih postaj je v tem, da se zdravstvena služba čimbolj približa ljudstvu. Naštetih 25 zdravstvenih zavodov bi številčno ustrezalo 150.000 prebivalcem, kolikor jih ima približno naš okraj. Tudi z medicinskim instrumetarlj em jn ostalo opremo so zavodi zadovo. ljivo opremljeni — ndso pa zadovoljiv; prostori. Upoštevat j pa moramo, da bo nemara že letos sprejet zakon o zavarovanju kmečkega prebivalstva in se op tako pridlruAiilo sedanjim 40 malo postelj. Tako Se bo pojavil nov problem — zdravljenje bolnikov doma. Temu bodo kos le zdravstvene P°staje, seveda, če bodo imele do^lj zdravniškega In medicinskega kadra, medtem ko ne bodo kos temu zdravstveni domovi, kt že zdaj opravijo do petkrait več pregledov kot postaje. Zd,ravstvene postade naj bi imele najmanj po dva zdravnika, da se bQ eden lahko posvetil tudi preventivni službi, se pravi preprečevanju bolezni. Iz tega izhaja, da bomo nujno morali začeti s sistematično izgradnjo in povečanjem zdravstvenih domov ter postaj, hkrati pa bo treba rešMi še vedno pereče vprašanje zdravstvenega kadra. Zaščita žene in otroka Zdravniki v zdravstvenih postajah se zaradi preobilice drugega dela niso mogli dovolj po- Obračun gostincev V petek, 15. maja je bil v Novem mestu 7. redni letni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Novo mesto, na katerem so razpravljali predvsem o kadrih, investicijah v gostinstvu, turistični propagandi, preskrbi podjetij s pijačami, o pro metu v gostinstvu in o drugih važnih vprašanjih. Občnega zbora se je udeležil tudi Stane RenkOj podpredsednik Gostinske zbornice LRS. Podrobneje bomo poročali o obračunu gostincev prihodnjič. srednjega medicinskega kadra, da bo center lahko začel delati kot b( moral (v okraju potrebujemo še 18 do 22 medicinskih sester). Obč. ljudski odbor ln sveti za zdravstvo bodo morali prav tej veji zdravstvene zaščite posvetiti več pozornosti. Babiška služba spada pravzaprav v sklop preventivne zaščite žene ;n otroka, V našem okraju Imamo 39 babic, ki pa po štev idu in kva- liteti ne zadoščajo potrebam. O problemu babiške službe so v zadnjih petih letih po občinah in na okraju dostikrat razprav- ljali. Osnovna naloga babiško službe ni samo pomoč Pri porodu, ampak preventivna dejavnost v zvezi z zaščito žene m otroka. Naš babiški kader j« kljub pomladitvi v zadnjih petih letih še vedno star in nima zadostne sodobne izobrazbe. Z decentralizacijo zdravstvene službe je postalo vprašanje kontrole babic odprto. V okviru Okrajnega centra za zaščito matere in otroka bo združena tudi babiška služba, ki bo tako začela načrtno delati. svetiti zaščiti matere in otroka. Tudi oragnizlranje otroških posvetovalnic je bilo 1* istih razlogov onemogočeno. Tako je zaščita matere ln otroka na Podeželju životarila. Prav zato je bilo treba preiti na zaščito matere in otroka po občinah — na občinskih centrih za zaščito matere in otroka. To organizacijsko obliko smo nujno mo-ali prenesti spet v pristojnost kraija; tako je prišlo do ustanovitve okrajnega centra za za-'Mt0 matere ln otroka, ki mu je bila priključena še služba dispanzerja za žene. v tem centru so zajeti vsi oddelki zdravstvene zaščite-, skrb za nosečnlcp (predporodna, porodna jn popo- Največ uspehov v zatiranju jetike V našem okraju imamo dva pljučna oddelka (pri vsaki bolnišnici enega) ln pet protitu-berkuloznih di&paneeTjev. Ta služba je na dobrih organiza- cijskih temeljih. Težava, ki bo službo tare, je ta, da jI primanjkuje srednjega medicinskego kadra, ki bj obiskoval ln kontroliral hodnike na domu. Zobozdravstvena služba V našem okraju imamo 4 zobozdravnike in 10 dentlstov, kar pomeni, da pride na enega zoboadravmika UA36 prebivalcev in na enega zobnega tehnika' celo 14.174 prebivalcev. Da bi zobozdravstveno službo kolikor toliko uredili, potrebujemo takoj 18 zobozdravnikov ln 13 zobnih tehnikov. S tem bi se približali republiškemu povprečju, ki je bilo leta 1957 4849 prebivalcev na enega zdravnika in 6275 na enega zobnega tehnika. Kakor vidimo, nam primanjkuje kadra, skoro nič na boljšem Pa nismo s prostori. Novomeška javna zobna poliklinika nujno potrebuje večje prostore Zobozdravstveno službo bo treba organliiarti tudi pri večjih zdravstvenih postajah. Lekarniška služba V našem okraju imamo 9 lekarn, 3 lekarniške postaje ln 1 depo zdravil. Komisija za redni letni strokovni pregled lekarn je ugotovila, da je nujno treba organinirati lekami&k« postaje v Dolenjskih Toplicah ln v Žužemberku. Skoro vb« lekarne poslujejo z Izgubo, posebno na podeželju, kjer Imajo zaradi visokih cen malo prometa. Vendar jih kljub Izgubi, s katero poslujejo, ne moremo zapreti. Lekarnam primanjkuje tudi nekaterih vrst inozemskih m domačih zdravil. Bolniška služba Higienska služba je važna veja preventivnega zdravstva ln bi morala biti vpeljana pri vseh zdravstvenih domovih, a je samo pri treh. Vsem nam je jasno, da je bolezen ceneje, pametneje in bolj humano preprečevati kot zdraviti in da se dvig .standarda prebivalstva ne moremo misliti, ne da bi dali večji poudarek preventivni medicini, še posebej pa higienski službi. Namen higienske službe j«, da ima pod stalno kontrolo vse delovno in življenjsko okolje človeka in da odstranjuje pogoje, zaradi katerih bi človek lahko zbolel. Bdma večja higienska ustanova v okraju je Okrajni higienski zavod, ki ima 10 oddelkov in laboratorijev. Tudi temu zavodu pa za zadovoljivo delo priemajkuje kadra, prostorov in denarja. Kljub temu je zavod opravil veliko pionirsko delo, saj je izvršiš! več tisoč preglo- Bolnice V našem okraju imamo dve splošni bolnišnici; v Novem mestu in Brežicah, ki zajemata teren s približno 160.000 prebivalci ln razpolagata s 654 poste, ljaml. Novo mesto: V treh zgradbah ima bolnišnica 438 postelj na prostoru, kjer J'h naj bi bilo 350 standardnih. Vsi oddelki, razen tuberkuloznega, so Preobremenjeni že za sedanje potrebe, prav nevzdržne pa so razmere na ginekološko - porodniškem oddelku. Zaradi pomanjkanja postelj so bolniki predčasno odpuščeni. Na ginekološko -porodniškem oddelku je bila pri nas povprečna ležalna doba leta 1957 6,6 dni (republiško povprečje je 7,6 dni), lani pa celo 5,5 dni; na kirurškem oddelku leta 1957 8,8 dni (republiško povprečje 11 dni), lani Pa 8,5 dni. Zaradi nevzdržnih razmer na ginekološko - porodniškem oddelku išče uprava rešitev ln pripravlja načrt za gradnjo ustrezne bolnišnice na desni strani Krke, hkrati pa proučuje možnost dozidave bolnišnice na levem bregu Krke, s čimer bi pridobila 80 postelj. Pereče je tudi vprašanje stanovanj za uslužbence. Edina rešitev je zidava 10 - stanovanjskega bloka, ki bi stal 23 milijonov dinarjev. Ce bi se vrnila bolnišnici še hiša 0b Šmlhelski cesti ln bi izpraaniBj zastilna stanovanja uslužbencev v bolniških zgradbah, bi se vprašanje prostorov znatno omiUlo. Brežice; Bolnišnica ima 218 postelj. Prostori so prenatrpani, zdravstvenega kadra Ima pre-mafio. Na razpisana delovna mesta ni odziva zaradi slabih delovnih pogojev in pomanjkanja stanovanj. Bolniških postelj Dr. Ivo Smrečnik bere poročilo dov, preiskav, izdelal več načr-,tov za male asanaclje itd. Vsako leto P* javlj« na pregled več bolnikov m število bolezni raste. Ce na podlagi izgubljenih dni socialnih zavarovancev menimo, da je bila polovica prebivalcev, ki s0 se Javili na pregled, sposobna za delo, in računamo izgubljen delovni dan po 2000 dinarjev, kar je zelo malo, bi dobili samo za bivši novomeški okraj število 1 milijardo 330 milijonov din izgubljenga narodnega dohodka v letu 1958. Ce pa pogledamo Izdatke za preventivo (4°/o) ln kurativo (96«/o). vidimo, da j» bilo za preprečevanje bolezni storjenega zelo malo. Preventivni odstotek je nujno treba povišati, s čimer bo v nekaj letih padel tudi kurativni odstotek, kar pomeni, da bo izgubljenih manj delovnih dni ln manj narodnega dohodka. Na podlagi vsega tega je jasno, da bi se življenjska raven hitreje dvigala. prostorov! je po sobah preveč, a jih j« kljub vsemu z ozirom na število bolnikov premalo. Primanjkujejo Jim še čajna kuhinja, stranišča, kopalnice, dnevni prostori, prostor za laboratorijf (Nadaljevanje na 4. strani) Z lepo prireditvijo so v sredo, 13. maja proslavili 15. obletnico ustanovitve službe državne varnosti uslužbenci TNZ in postaj LM. Načelnik tajništva za notranje zadeve Boris Clzmek-Bor razdeljuje diplome in priznanja na Otočcu — več o tem beril« na 6. strani današnje številke 72 Prav Ob mesecu poklicnega vključevanja Okrajna posredovalnica za delo, poklicna posvetovalnica v Novem mestu, je organizirata 14. t. m. v Domu JLA v Novem mestu svojevrstno, izredno zanimivo in poučno prireditev s pestrim sporedom o pomenu pravilne izbire poklica. Najprej je pionirski pevskt zbor I. novomeške osemletke pod vodstvom Jelke Kastelic lepo zapel dve pesmi SI. Mi-helčiča: Pesem raznih stanov in Pesem mladinskih delovnih brigad. Nato je Sef Okrajne posredovalnice za delo Alojz Breznik pozdravil navzoče, med njimi tudi direktorja Republiške uprave za posredovanje dela Jožeta Debeljaka, ter poudaril pomen prireditve. Za njim je učenka novomeške osemletke Irena Usenik recitirala pesem P. Levca Toplo utripa srce, učenka Vida Picelj pa pesem C. Golarja Delavec. Becita-torki sta nam na prijeten način, doživljeno podali vsebino pesmi. V govoru, ki je sledil recitacijama, je Martin Fv.ls, ki usmerja, mladino v poklice, povedal, da je naša država v močnem gospodarskem in tehničnem razvoju in potrebuje predvsem, veliko število nižje in srednjp kvalificiranih ka- I1TCE DRUŽBE Gospodarska poslovna Zveza Novo mesto EKONOMIJA GRABEN bo razprodala naslednja osnovna sredstva: 1. mladinko »Ježek« 2. slamoreznico 3. kultivator 4. vozove In več drugih kmetijskih strojev Prednost pri nakupu Imajo družbena posestva in zadruge. Pred dražbo je treba položiti kavcijo 2.000 din. Javna dražba bo v nedeljo, 24. maja 1959. po dražbi bodo prodani predmeti, ki prej ne bi bili prodani. drov, ki bodo strokovno usposobljeni za opravljanje različnih tehničnih, vzgojnih, trgovskih, upravnih in drugih nalog. Zelo važno je, da pride na vsako delovno mesto v našem gospodarskem in kulturnem življenju človek, ki ima za to mesto duševne in telesne sposobnosti. To pa je odvisno od pravilne izbire poklica. V pravilno izbranem poklicu bos v življenju srečen in zadovoljen, uspešno boš delal ter s fem najbolj koristil družbi. Pri izbiri poklica nam pomaga okrajna poklicna svetovalnica, ki tolmači mladini in staršem značilnosti, posameznih poklicev in pogoje oziroma sposobnosti, potrebne za izvršei>anje poklica. Na podlagi preizkušnje duševnih in telesnih sposobnosti poedincev in ostalih odločilnih činiteljev svetuje poklicna svetovalnica izbiro poklica ter pove možnosti za poklicno izobraževanje oziroma za vstoo v poklic (obrt, vajenska šola, šola n praktičnim poukom, srednje strokovne šole, 'vojaške Sole, gimnazija, IndustrUn, promet, kmetijstvo itd.). Informacije o vključevanju v obrt in o nadaljnjem šolanju v okraju in v ostalih okraiih dobimo na poklicni sveto\>alnAci. ki tudi zasleduje učev.je mladine, ki se je po njenem nasvetu vključila v uk. Izbira poklica je izbira bodočnosti! Poslužuj-mo se zato nasvetov poklicne svetovalnice*. V naslednji točki sporeda so dijaki novomeške cn.m.naviie •ood vodstvom, prof. DnbovŠka brezhibno izvedli telovadno vajo <; kladtvi. nato pn sta učenki novomeške osemletke Gričar in Čnček nrebraH vsa-kn svoj snfs o izbranem poklicu in bili naaraicni z velikim anlavzom.. Sledila je razdelitev naorad zn naibnlišn naloqe o izbiri, poklica, ki jih je izročila nagrajencem Vika Avsec, poklicna svetovalka. Z novomeške osemletke so bili nagrajeni sledeči učenci: Cucek, Franc Btnrf.olj, Doberše*c Tit, Faleskini Rado." Gregorčič Stanko. Gričar Marija in Irena, V senik, z Malega Slatnika Razpis štipendij PAPIRNICA VEVČE — VEVČE p. LJUBLJANA — POLJE razpisuje 6 štipendij Nt učence (moške) Industrijske papirniške šole v Vevčah. V IPŠ se učenci usposabljajo za kvalificirane delavce v vseh poklicih proizvodnje papirja, celuloze, lesovine in lepenke. — Šolanje traja 3 leta. Pogoji za vpis: starost 14 do 18 let, uspešno dokončana osemletka in zadovoljivo zdravstveno stanje. Kandidati, ki imajo uspešno opravljenih samo 7 raaredov osemletke, polagajo sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Interesenti morajo poslati na naslov podjetja: 1. Prošnjo za štipendijo s kratkimi življenjepisniml podatki, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za papirniško stroko. Prošnje sprejemamo do 10. junija 1959. Sola ima svoj internat, v katerem je bivanje obvezno. Učenec prejema vajensko nagrado. Višina štipendije se ravna po razliki med višino vajenske nagrade in oskrbnino v internatu. Delovno obleko za praktični pouk da podjetje. Natančnejša pojasnila daje tajništvo podjetja, pismeno ali telefonlčno. Telefon 383—241 do 245. PAPIRNICA VEVČE pa Franc Brulc, Martja Laman ln Ivica Zupančič. Nagrajencem tudi naše čestitke! Ostali nagrajenci v okraju bodo prejeli nagrade po pošti. Za zaključek so navzoči videli še poučen film o izbiri poklica. Med mnogoštevilnimi obi' skovalcl te prireditve smo videli tudi dijake in dijakinje zadnjega letnika učiteljišča v Novem, mestu, ki bodo že v novem šolskem letu dajali naši mladini osnovno znanje za bodoče poklice in sodelovali s poklicno svetovalnico. Kako važna je izbira poklica, je bilo razvidno tudi iz pisma, ki ga je bodočim učiteljem in učiteljicam napisal učitelj upokojenec. Prireditev je lepo dopolnjevala novomeška godba JLA. Podobne prireditve si mladina in starši v bodoče Se želimo, prirediteljem nn sr h'•o7v,»-»"->Tnr> zan*c' temtedmi nabiramo Z U NA HJ EP 0 L ! T ! č H J T ED E M S K 1 P RSGLfl! Cvet gloga-beli trn-medvedo-ve hruškIce (300 din), šmar-nice (650 din), mafle marjetice (180 din), bezeg osut (200 din). List bršlina-bršlan (70 din), breze (22 din), pekoče koprive (40 din), sllezenovca (180 din), gozdne jagode (100 din), šmar-nice (150 din). Rastlina krvavega mlečka (90 din), plešca (45 din), kopit-nika s korenino (75 din). Lubje češminovih korenin (320 din), češmlnovih palic (65 din), krhlike (60 din). Korenine arnike (350 din), beladone-volčje Češnje (140 din), trobentlce (150 din), regrata (125 din), pekoče koprive (50 din), bodeče neže (115 din), sladkih koreninic (150 din), medvedove tace (150 din). Glogovi vršički s cvetjem (50 din). Vročekrvni pretepači 17. maja 19» ob IT. url je priSlo v vasi Dol. IVobrava pri Trebnjem do pretepa med fanti, stane. ZUPANČIČ lz Rlhpovca je z nožem poškodoval »-letnega Jožeta RET-LJA iz Dol. Dobrave, ia-letnega Jožeta OPARA iz Don. Dobrave in 17-letnega Alojza FTjORJANCiCA iz Dol. Dobrave. Ranil jih je po prsnem koSu. po rokah in glavi. Poškodbe so lažjega značaja, vendar so tfbSkodovancl kljub temu morali Iskalu zdravniško pomoč. # V New Yorku je bilo.prvo zasedanje komisije OZN za vprašanja stalne suverenosti držav nad lastnimi naravnimi bogastvi, ki je bila ustanovljena s sklepom Generalne, skupščine. Na zasedanju so proučili kratek pregled razprav o pravicah držav do lastnih naravnih bogastev, ki ga Je pripravil generalni sekretar OZN Dag Hammar-skjoeld. Ženevska konferenca zunanjih ministrov ZDA, ZSSK, Velike Britanije ln Francije je še zmeraj v središču svetovne pozornosti. Tega ne zmanjša niti dejstvo, da konferenca traja že' drugI teden in da je mogoče o njej že izreči delno sodbo. Po zmešnjavi s stoli In mizami (štiri-oglata ali okrogla) je naposled zmagala okrogla miza, pač pa so dve štirioglati mizi namenili delegacijam vzhodne in zahodne Nemčije, ki sta navzoči na sestankih kot »svetovalki«, kar koli naj bi že to pomenilo. Novinarji in javnost so imeli nekaj zabave z diplomatskim prepirom zaradi miz, čeprav tičijo za tem navidez otročjim sporom resna nesoglasja. Kusj so namreč zahtevali, naj bi obe delegaciji Vzhodno ln Zahodne Nemčije sodelovali pri delu ženevske konference v enakopravnem položaju. Zahod seveda ni hotel o tem nič slišati in tako sta vzhodnonemški zunanji minister Bolz ln zahodnonemškj zunanji minister von Brentano v Ženevi kot svetovalca. Doslej sta že obe strani pokazali nekaj kart. Presenečenj ni bilo. Zahod je v bistvu zahteval postopno združevanje Nemčije s svobodnimi volitvami, začasni statut za mesto Berlina, nikakor pa ne mirovne pogodbe t obema Nemčijama. Mirovno pogodbo bi sklenili šele po združitvi obeh Nemčlj. Ameriški zunanji minister Herter je posebej poudaril, da vlada ZDA ne priznava ne pravno ne dejansko vzhodnonemške vlade In da ima za edino zastopnico nemškega naroda, bonnsko vlado, »ki je bila izvoljena s svobodnimi volitvami«. Sovjetski zunanji minister Gromiko je odvrnil, da ne razume, zakaj ZDA ne marajo vzhodnonemške vlade, oziroma vzhodnonemškega režima, ki je danes že postal stvarnost, In zavrnil zahodni predlog, ki ga imenuje tudi »paketni predlog«. To ime je dobil, ker skuša reševati nemško vprašanje, berlinsko vprašanje, vprašanje evropske varnosti lil vprašanje pasu zmanjšane oborožitve v Srednji Evro-ki hkrati oziroma povezano. Prav tega Pa sovjetska vlada ne mara. Rusi trdijo, da so vsa ta posamezna vprašanja že sama pogajanja o prenehanju atomskih poskusov. Se največ upanja je glede prenehanja atomskih poskusov. Sovjetski premier Uruščcv Je poslal na Zahod pismo, v katerem izraža privolitev v določeno število letnih inšpekcij na ozemlju ZSSR, če bi obstajal upravičen sum, da je bil po sporazumu o prepovedi poskusov izveden poskus z atomskim orožjem. Celo Američani so izrazili »uradno zadovoljstvo« nad to poslanico Hrušceva. Ce bi dosegli določen MED UPANJEM IN STRAHOM ob sebi dovolj zapletena in da so potemtakem že tako in tako trd oreh. Skratka, ZSSR je proti povezovanju vseh teh vprašanj, proti temu, da bi v Berlinu ostale okupacijske enote zavezniških držav, in za to, da bi. združitev Nemčije prepustili obema nemškima državama. Kmalu je postalo očitno, da pri nemškem vprašanju zunanji ministri ne bodo dosegli nobenega napredka. Američani pa še vedno vztrajajo, da mora sedanja Ženevska konferenca le pokazati nekaj otipljivih **'.!ultatov, sicer nima smisla sklicevati konference poglavarjev štirih velesil oziroma konference na najvišji ravni. Zato se bodo v Ženevi zdaj verjetno lotili berlinskega vprašanja. Zahodnjaki bi radi obšli to vprašanje s tem, da bi se sporazumeli z Rusi o začasni ureditvi berlinskega problema, to je o začasnem statutu za to mesto. Hkrati pa so sprožili napredek glede atomskih poskusov kakor tudi glede začasnega statusa Berlina, bi bilo to za Američane zadosten razlog za sklicanje konference na najvišji ravni. Pri ocenjevanju dosedanjega poteka ženevske konference zunanjih ministrov pa je treba le podčrtati tole: doslej ni prihajalo do propagandnih izgredov niti do medsebojnega zmerjanja, kakor Je bilo pogostokrat v preteklosti. Ena ln druga stran Je svoja stališča pojasnila vljudno in stvarno. Čeprav je skušala ena in draga stran svoje stališče prikazati svetovni javnosti kot najboljše, nI bilo propagandnih govorov v starem smislu te besede. Nekaj dobrih znamenj kaže, da Je obema stranema do sklicanja konference na najvišji ravni, to pa pomeni, da ni nobenemu do tega, da bi se sedanja ženevska konferenca popolnoma izjalovila. lobrazbi vajencev Predizobrazbo a razr. splogno-izobraievalne Sole morajo imeti vajenci v naslednjih gospodarskih dejavnostih: a) obrtno predelovanje kovin: precizna mehanika, precizna mehanika za optične' instrumente (kiinemaltografske in fotografske aparate, geodetske Jn druge Instrumente), precizna mehanika za pisarniške stroje (pisalne, računske in dr.), izdelovanje medicinskih instrumemtov, avtomehanika, urarstvo, rafinerija dragih kovin; b) vse dejavnosti v elektrotehniških obrtih; c) kemične obrti; . izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav, izdelovanje mila, izdelovanje krede, svinčnikov, pečatnega voska, črnila, tušev, karbonskega papirja in mase za modeliranje, izdelovanje kemičnih sredsitev za vzdrževanje snage m uničevanje mrčesa in inaelktov. Izdelovanje tehničnih mazil, olja, praškov in drugih kemičnih sredstev za gospodarske namene; č) v drugih ftbrtlh: fotografiranje, fotograf/anje na keramiko in pvrcejan; izdelovanje make* in \ičli nazorni pouk. optika; d) v tallln-tškl stroki: elektroll-zer raizkrojln, dektroldzer raztopin, raflner kovin; e) v kovinski stroki; mehanik za medicinske instrumente, avto-mehantk, aeromehanik. aeromeha-ml k-motorist, aeromehantk za telekomunikacije, precizni mehanik, precizni avtomehanlk, urar, monter parnih turbin, monter stabilnih strojev, monter stabilnih parnih strojev, monter panniih kotlov, monter hidravličnih strojev, monter tovarniških naprav, aero-monter. strojnik parnih strojev, Spremembe v voznem redu avtobusov Potovalni urad »Gorjanci« Novo mesto obvešča cenjene potnike, da je promet na avtobusnih progah NOV|? ME" STO-DOBREPOLJE In LJUBLJANA-NOVO MESTO na odseku Novo mesto-Dolenjske toplice zaradi popravila ceste Vavta vas-Dolenjske toplice začasno preusmerjen tako, da vozi avtobus iz Dobrega polja-Dvora — 8k°zl Sotesko-Vavta vas v Novo mesto. Avtobus na avtobusni progi LJUBLJANA-DOLENJSKE TOPLICE-NOVO MESTO pa bo vozil: Ljubljanft-Dolenj-ske toplice-G. SuSice-Vršna sela-Birčna vas-Novo mesto. Promet na turistični avtobusni progi Novo mesto-Dolenjske toplice je ukinjen s takojšnjo veljavo. POTOVALNI URAD »GORJANCI«, NOVO MESTO IWHi strojnik hidravličnih naprav, strojnik parnih turbin, strojnik parnih in motornih strojev, strojnik tovarniških naprav, motorist, kontrolor mehanične obdelave; f) vsi poklici v tehnični stroki elektrozvez; g) v kinotehntčnl stroki: klno-operater, kinotonski mehanik filmski laborant; h) v lacljedelnlškl stroki: ladij aki monter, ladijski električar, ladijski ■ instalater. ladLjBki mehanik; 1) v grafični stroki j ročni stavec, strojni stavec, tiskarski strojnik, hfcografski risar, kamnotd-skar, pretlakovalcc. ofsetni strojnik stereotripisit, Jedfkar za balkro-tisik, retužer za bakrotisk, črko-livec, cinikograf, kartograf, panto-graf, graver v tiskarni, rezbar not, reprodukcijski fotograf, gal-vanoplastik, llvec reliefov, črko-livec monotlptst; J) v steklarski stroki: optik (obdelava optičnega stekla); k) v kemični stroki: destilator, ratfiner, izdelovalec anorganskih Vctslin. (zdeloT/nlec ano: gansiklh soli, izdelovalec oTganiksfh soli, izdelovalec katalizatorjev, izdelovalec mila, Izdelovalec čistilnih sredstev, izdelovalec glicerina, Izdelovalec eteričnih olj. Izdelovalec terpenttna in kolofonlje, izdelovalec oljnatih lakov. Izdelovalec nltrolakov, špiritnlh lakov ln emajla, izdelovalec oljnatih barv tn emajla, izdelovaec anorganskih m prstenih barv, izdelovalec grafičnih barv, izdelovalec kemičnih papirjev ln trakov, Izdelovalec voščenih sveč. stearina in paraiSlna, izdelovalec masti za obuitev izdelovalec želatine, izdelovalec ekatralktov. izdelovalec strešne lepenke ln asfaltnih izdelkov, Izdelovalec plastičnih mas, stistealec umetnih mas, izdelovalec gramofonskih plošč, iz-dcliovai.ee ikozmeftfronlh preparatov, izdelovalec umetnih gnojil, izdelovalec rudarskih raastrellv, Izdelovalec vojaiških razstreliv, Izdelovalec brezdlmnega smodnika, pirotehnik, eletkitrollzer kemikalij, izdelovalec električnih peči, kurjač plinskih generatorjev, izdelovalec plina (v plinarnah), izdelovalec fotografskega papirja in papirja za kopiranje, llvec surovega filma m folij, Izdelovalec pomožnih sredstev za usnje ln tekstilno blago, upravljač aparatov za suho destilacijo lesa, upravljač aparatov za tanlnskl ekstrakt, upravljač retortnlh peči in plinskih generatorjev, upravljač pri pečeh in aparartih brlketnega 9 Kitajsko obalno topništvo Je spet začelo obstreljevati otok Macu v Formoškl ozlnl. Burmanske čete v Burmi pa so sprožile ofenzivo proti 5000 pripadnikom kitajskih kuoram-taškdh čet, ki so Se na burmanskem ozemlju. premoga, upravljač aparatov za impregniranje lesa; 1) vsi poklici v kemično-farma-cevtsko-bLoloskl stroki; m) vsi poklici v gostinski stroki; natakar, kuhar, gostinski slaščičar, hotelski vratar in nadzornik sob, itd.; n) vajenci v trgovini. Predizobrazbo 7 razr. splosno-izobraževaine sole morajo Imeti vajenci v tehle gospodarskih dejavnostih; a) obrtno predelovanje kovin: ključavničarstvo, umetno ključavničarstvo, izdelovanje tehtnic, strojno ključavničarstvo, orodjar, stvo (Izdelovanje orodja), kovinsko modelarstvo ln kaluparstvo. kovinsko strugarstvo, livarstvo, umetno livarstvo, kovinsko pasar-stvo. izdelovanje kovinske galanterije, kovinoveznlštvo (vtisovanje v kovine), cizelaratvo, mehanika, puškarstvo, kleparstvo, lnžtalaiter-stvo (za parno, vodno in zračno ogrevanje), inštalaterstvo za vodovodno kanalizacijo in plinske napeljave; umetno kovaštvo, £1X1-granstvo. izdelovanje kovinskega pohištva, varjenje (električno in svtoRBno), pilorea&aratvo, Tclepar, avtoklepar, izd«iovBaec akumulatorjev; b) kemične obrti; barvanje in kemično čiščenje tekstilnega blaga, Izdelovanje predmetov iz anorganskih snovi, plastičnih mas in umetnih smol, barvanje usnja, krzna in "perja; c) obrtno predelovanje usnja: usnjarstvo (strojenje ln predelovanje koz); • č) osebne storitve: ko&metika (masaža za negovanje obraza in telesa), pedlkura; d) druge obrti: ortopedija, ban-daža, izdelovanje pločevinastih karoserij, graverstvo, pečatarstvo; e) v rudarski stroki: upravljač rudarskih strojev ln naprav, upravljač strojev briketarne, raziskovalec za raziskovalna vrtanja, vrtalec za globinska vrtanja; f) v grafični stroki: knjigovez, kartonažer, črtalec. pečatar; g) v ladjedelniskl stroki: ladje-delec v Železu, ladijski kovač, te-snilec v železu, ladijski cevar, ladijski kotlar; h) vsi poklici v gumaTskl stroki; I) v tekstilni stroki: apreter bombaža in svile, apreter volne, bar var, belilec, tekstilni risar; j) v steklarski etrokls graver na steklo, slikar na steklo; k) v prometni stroki: voznik motornih in električnih vozil; I) v brivsko lasuljarski stroki: kozmetik. Predizobrazbo fi razr. splo&no-izobraževalne šole morajo imeti vajenci v naslednjih poklicih: kovač, zidar, asfajlter, soboslikar, črkoslikar, pleskar-ličar, tesar, krovec, pečar, dimnikar, vodnja-kair, turacer, stiukater, čevljar, preSivalec (čevljarski), sedlar, ta-petnik, krznar, rok« vi čar. mlinar, pek, mesar, slaščičar, steklar. lončar, mizar, zagar, koUr, .v„row aerist. vrtnar, frizer, brivec, krojač, šivilja, pletilja itd. Spregled predizobrazbe Ce primanjkuje naraščaja v določenih gospodarskih dejavnostih oziroma poklicnih ali iz drugih tehtnih razlogov (bolezen, socialna ogroženost itd.), sme OLO, tajništvo za šolstvo, presveto in kulturo v Novem mestu, na podlagi učenčeve prošnje spregledati i razred predizobrazbe. Tozadevne prosn'je, naslovljene na OLO, naj pošiljajo učenci po upravtteljstvu šole. na kateri so dovršili zadnji razred. Učenec, ki mu Je dovoljen spregled minimalne šolske predizobrazbe, lahko sklene učno pogodbo le, če predhodno uspešno opravi na vajenski šoli preizkušnjo znanja is slov. jezika in računstva. O uspešno opravljenem izpitu dobi učenec potrdilo vajen-sk« šole, ki ga mora priložiti učni pogodibi. Datum sprejemnih izpitov na vajenski šoli bo objavljen v Dol. listu. Iskanje učnih mest Vsak, kdor se želi vključiti ▼ uk kot vajenec, se mora prijaviti na pristojnem občinskem Ijud- delo. Ker Je prt nas Obrr*W-?W*-malo razvita, je možno, da se vsi kandidati ne bodo mogli vključiti v zaželeno obrt. V tem primeru se bodo morali odločiti za drug poklic oziroma poiskati učno mesto izven okraja. Tistim, ki imajo zagotovljeno stanovanje v LJubljani ali v Mariboru, pomaga pri iskanju učnih mest poklicna svetovalnica v Novem mestu. Vsi. ki so v dvomih, kateri poklic naj si Izberejo, naj se tudi obrnejo po nasvet na poklicno svetovalnico, ki na podiagl razgovora z učencem ln na podlagi preizkušnje učenčevih sposobnosti svetuje izbiro poklica. Okrajna poklicna svetovalnica Je v Novem mestu, Ragovska cesta 21. F. Montažno podjetje TOPLOVOD LJUBLJANA ČRTOMIROVA 6 sprejme vajence za centralno kurjavo, vodovod In elektrolnsta-Iaclje za ključavničarsko, livarsko in strngar-sko stroko. Intereserenti morajo imeti vsaj 3 oziroma 4 razrede srednje šole ali 7—8 razredov osemletke. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava podjetja TOPLOVOD — Ljubljana, Črtomirova 8. OB STIR1DESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE 19 V Dolenjskih toplicah so komunisti do- zvišanje rudarskih mead. S tem se je začel REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM Prestrašeni oblastniki so v trboveljske bili le 5 glasov, socialisti pa 30, v Prečni eden največjih bojev slovenskih rudarjev, revirje takoj poslali dve četi vojske, v komunisti 2 in socialisti 5, v Mirni peči v katerem &o sodelovali tudi dolenjski ru- Brestanico pa 20 Rožnikov.___(___^ ^ pa komunisti 34 in socialisti 3_glasov. Trfooveljska premogokopna družba - r.Grnbra iflM noročalo v (TPD), ki je bila lastnica večine slovenskih v K^e^nU Je Itf- đecernt>ra 1920 Poročalo premogovnikov, je 1- 1S20 za 65 odstotkov Ljuoijano Revolucionarno gibanje v Bel} krajini od 1918—1920 sem opisal v »Dolenjskem li--tu« že lani v številkah 3 do 5. V LETIH 1918 DO 1941 FRANCEK SAJE Po shodu je bil občni zbor krajevne sov, to je 10 odstotkov, klerikalci 41 gla-organizacije Komunistične partije. Poli- sov, torej le 9 odsotkov, tri liberalne Učni voditelj kočevskih rudarjev je po- stranke pa so vse skupaj nabrale 12o gla- glasov ln 6 poslancev. Za socializem je to- 58 komunističnih poslancev Kljub nasilju žandarmerije in policije je Komunistična partija Jugoslavije na volitvah 20. novembra I920 dobila v vsej državi 58 poslancev in se tako med številnimi strankami uvrstila na tretje mesto. V Sloveniji &o komunisti dobili 18.396 glasov in 5 poslancev, socialisti pa 30.675 stal Jože Dvojmoč, ki je kot avstrijski sov. ujetnik v Rusiji sodeloval v oktobrski re- Vpliv obnovljenega komunističnega gi- voluciji. Tudi tokrat je shodu in občne- banja med proletariatom v Kočevju se je mu zboru Komunistične partije asistirala ob volitvah pokazal tudi v kmečkih obči- orožmiška straža. (»Rdeči■ prapor« 15. in 18. na,n na Kočevskem. Tako so komunisti do- septembra 1920). V začetku oktobra je krajevna organizacija Komunistične partije v Kočevju zopet priredila shod na prostoru pred ljudsko šolo. Dobro obiskanemu shodu je predsedoval Dvojmoč, govoril pa je Fatojanič iz Ljubljane. V pročilu o tem shodu je »Rdeči prapor 13. oktobra 1920 pravilno ugotovil, da je v Kočevju »malo prostora za druge stranke*. To so dokazale volitve 28. novembra 1920, čeprav so potekale bod buržoaznim terorjem, saj so žandar j i na dan volitev aretirali oba brata Blazuttija, da bi zastrašili revolucionarne rudarje. Od 456 oddanih glasov v Kočevju j© komunistična Usta dobila 231 glasov — nad polovico vseh glasov! Socialisti so prejeli le 44 gla- bili v Banji Loki 14 glasov in socialisti 29, v Osilnici komunisti in socialisti po 3 glasove, v Fari komunisti 19 glasov in v Sin-rem Logu komunisti 28 ter socialisti 13 glasov. V Suh: Krajini Valovi komunističnega gibanja, ki so se širild iz Kočevja in Novega mesta, so najmanj zajeli Suho krajino in občine zahodno ođ N°veKa mesta. V Dobrepoiju je za komunistično listo glasovalo 21 in za socialistično 6 volivcev. V Zagradcu so komunisti dobili 1 in socialisti 2 glasova, na Hinjah komunisti 2 in socialisti 12, v Žužemberku le socialisti 17 glasov, v Dobrniču komunisti 1 jn socialisti 9. na Dvoru pa so komunisti zbrali 9 in socialisti 52 glasov. rej glasoval 47.071 volivec, kar znaša skoraj tretjino vseh volilnih udeležencev. Tudi dolenjski kmetje in delavci'so v precejšnjem številu tedaj glasovali za socializem. V takratnem okraju Črnomelj je za komuniste glasovalo 413 in za socialiste 1025 volivcev. V okraju Kočevje so komunisti dobili 487 in socialisti 339 glasov. V novomeškem okraju je za komunistično listo glasovalo 299 in za socialistično 27Q volivcev. V okraju Krško pa so komunisti zbrali 1054 in socialisti 1029 glasov. Razen tega so v dolenjskem delu litijskega okraja komunisti dobilj okrog 420 glasov. Na Dolenjskem je tedaj za komunist*4 glasovalo 2673 in za socialiste 2563 volivcev. Za socializem se je torej izreklo 533fi Dolenjcev. Splošna stavka slovenjih rudarjev đPirsmbra 1920 Zveza rudarskih delavcev, ki so jo vo- zvišala cene premoga. Hkrati pa ni hotela slišati o najmanjšem zvišanju mezd, čeprav so cene potrošnega blaga skokoma rasle. Oktobra 1920 je kvalificiran samski rudar imel okrog 900 kron plače na mesec, poročen rudar z enim otrokom pa okrog 1170 kron, čeprav je na dan nakopal za 200 kron premoga. Toda rjavega premoga je stala 500 -kron. Cene živil oktobra 1920 pa so bile: kilogram kruha 14 kron in liter mleka 7 kron. Sladkor se je od junija do oktobra 1920 podražil od 26 na 70 kron. riž od 7 na 36. mast od 50 na 53, olje od 50 na 72 kron. Kilogram mila je oktobra 1920 stal 42 kron, masla 60 kron, govejega mesa 22 kron in liter vina 21 kron. Liter petroleja je bil 66 kron. Moška obleka je oktobra 1920 stala 2500 kron in Čevljj 600 kron. Ob navajanju teh podatkov je »Rdeči prapor« 23. oktobra 1920 pribil: »Sedanji položaj rudarjev ni nič drugega kakor najstrašnejši način mučenja.* »Razpoloženje med stavkajočimi je mirno. Opaža se, da držijo komunisti najstrožjo kontrolo nad delavstvom .. .« Dne 19. decembra so se stavkajočim pridružili rudarji v Krmelju. Vendar pa tu ni bila popolna stavka. Štrajkalo je 425 rudarjev, 125 pa delalo. Končno je 28. decembra začelo 'stavkati tudi okrog 30 rudarjev v orernogov-niku na Mirni. Generalna stavka v slovenskih premogovnikih je zajela okrog 10.000 rudarjev. Zaradi prekinjenih dobav premoga je morala železniška uprava zmanjšati promet. Slovenske rudarje so v njihovem boju podprli rudarji v Bosni s solidarnostno stavko. Zaradi odločnosti rudarjev je beograjska vlada ukazala, da morajo biti rudarske mezde v vseh rudnikih izenačene z mnogo višjimi mezdami v državnih rudnikih. Rudarji so to odločitev kot svojo veliko zmago takoj sprejeli, TPD pa le S pridržki, če bo mgla zvišati ceno premogu. Ker TPD ni privolila na zahtevo vlade, Na obravnavi rudarskih zahtev 20. okto- so rudarji nadaljevali s stavko. Hkrati je bra v Ljubljani je TPD ponudila cinično zvišanje mezd za' -— 28 vinarjev na dan. Zatem so izvolili komisijo, kj je določila eksistenčni' minimum. Delavski predstavni!;] so 7a prehrano enega delavca na dan kot. minimum izračunali 42 kron, zastopniki deželne vlade 37 kron. zastonn'ki TPD pa — 19 kron. Zaradi trdovratne nepopustljivosti TPD so slovenski rudarji 17. dili komunisti, je 7. oktobra 1920 zahtevala decembra 1920 začeli stavkati. stavka dobila tudi političen značaj v pro-rest proti Obznani, ki jo je buržoazna vla-čn v strahu pred komunističnim gibanjem sprejela v noči od 30. na 31. december 1920 Deželna vlada v Ljubljani je 9. januarja 1921 poslala brzojavko orožniškl postaji v Šentjanžu ;n okralnemu plavnrstvu v Kočevju, naj »agitatorje, ki odvračajo delavstvo premogovnika od dela, takoj aretirajo.* Stev. 20 (478) • DOLENJSKI LIST« Stran 3 OB LETNI KONFERENCI KOMUNISTOV NOVOMEŠKE OBČINE Boljše del V petek, 15. maja se je zbralo v dvorani Doma JLA v Novem mestu 146 delegatov, ki so na občinski konferenci ZKS predstavljali 1330 komunistov iz 53 osnovnih organizacij novomeške občine. O uspehih ln problemih dela komunistov v občini je poročal sekretar obč. komiteja Miro Thorževski, v razpravi, ki se je odvijala v dveh komisijah in na skupni plenarni seji, pa je razen 26 delegatov govoril tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič. Komuniste novomeške občine bo na IV. kongresu ZKS zastopalo 15 delegatov, ki so jih izvolili na petkovi konferenci: Bogdan Osolnik, Jože Borštnar, ing. Ciril Mravlja, Franček Mirtič, Franc Pirkovič, Niko Belopavlovič, Viktor Zupančič, Ludvik Kebc, Miro Thorževski, Francka Počrvina, Karlina Gašpir, Franc Markovič, Rudi Povše, Anton Spelko in Ivan Lavrlč. Poročilo sekretarja občinskega komiteja je zajelo območje dela komunistov v prej>šnji ln sedanji povečani novomeški občin; za čas p0 zadnji občinski konferenci ZKS, k| j« bila januarja 1959. Se bolj kot za ostala področja v okraju velja ugotovitev o izredno uspešnem razvoju gospodarstva in drugih panog za novomeško občino. Pri tem zasledimo lahko prav na vsakem področju velik in razveseljiv napredek, za. katerega so komunisti v proizvodnji, upravi, ustanovah in drugcd nesebično prispevali svoj delež Ln si prizadevali uresa iče vat i sklepe in navodila organizacije. Osnovne naloge v gospodarstvu »o bile in so še vedno; nadaljnje utrjevanje podjetij, krepitev in pogteblljanje de- VII. Novomeška MDB — prvič udarna! V prvi dekadi je bila VII. novomeška mladinska delovna brigada »-MIlan Majcen* (Ne-gotino v Makedoniji) prvič proglašena za udarno brigado. Čestitamo našim brigadirjem in jim želimo kar največ podobnih novih uspehov! Lepe pozdrave od vseh domačih, znancev, prijateljev in bivših brigadirjev! V mislih smo pri vas in se z vami vred veselimo vsake vaše nove delovne zmage! lavskega ter družbenega samoupravljanja in krepitev komune kot osnovne celice v naši socialistični graditvi. Podrobno je govorilo poročilo o dviganju narodnega dohodka in neizkoriščenih rezerv, ki jih bo treba iskat) tudi v previsokih materialnih stroških podjetij. Dvig proizvodnosti dela pa ostane s'ejkoprej ena prvih dolžnosti komunistov v vseh podjetjih. Vloga zadružnih svetov pri razvijanju kmetijstva v občini je veliko večja od doslej doseženih uspehov na tem področju. Čeprav smo kreniili tudj tu naprej, spojitev nekaterih KZ še ni rodii]a zaželenega napredka. Še vedno je na vasi vse preveč združenih funkcij v enem samem človeku kar vodi včasih do ne; : •? ozkosti. Ko je ocenil dc.< omuni-stov v družberfih'organizacijah, je sekretar Thorževski med drugim dejal, da je treba v teh organizacijah resnično delati, ne pa predpisovati ali ukazovati. Kritiziral je prepočasno širjenje osnovnih, organizacij ZKS v nekaterih večjih podjetjih, saj &o n. pr. v No-voteksu od lanske konference sprejeli le 7 novih članov, v Novolesu 6, v Moto montaži 2 in pod., vsega pa le 25 delavcev. Sprejem novih članov je letos boljši, še vedno pa sprejemajo organizacije premalo mladine iz vrst kmetov, mladih S slavja v Penku pri Brestanici V spomin na majsko posvetovanje v letu 1941, ko »o se v Penku pri Brestanici zbrali partijski aktivisti Posavja, je bila na istem prostoru v nedeljo 10. maja lepa slovesnost, povorka prebivalcev Senovega in Brestanice je krenila j senovško godbo od mostu pri železniški postaji na kraj proslave, kjer je govoril predsednik ObLO Senovo tov. Karel Šterban, udeleženec takratnega posvetovanja. Obudil je spomin na narodnega heroja Slavka Šlandra, ki je leta 1941 vodil posvetovanje, na brate Milavce in druge prvoborce, ki so v tem koncu domovine začeli vstajo proti okupatorjem. Navzoč je bil tudi tov. Jože Jerič Iz Hrastnika, tudi udeleženec posvetovanja v Penku. Na kraju posvetovanja so odkrili spominsko ploščo, peli so pionirji brestaniške šole in zbor domače Svobode. Po proslavi je bilo prijetno partizansko rajanje. zadružnikov in delavcev. Eden izmed vzrokov za tako stanje je tudi podcenjevanje študija, zlasti osebnega Izobraževanja. Delegati so razpravljali po poročilu v 2 komisijah. Reči Je treba, da je bilo to delo plodno, saj )e dalo za nadaljnje organi-zacljsko-ideološko delo ,n naloge v gospodarstvu tpr ubrav- Senovški pionirji tovarišu Titu Nepozabne vtise nam je dal pionirski pevski festival, na katerem je 10. maja pelo 182 pionirjev in pionirk s Senovega in Gor. Leskovca. Začeli so z in-ternaclonalo ln nadaljevali s partizansko pesmijo, kj je segala v srce. Senovški pionirji so peli v treh zasedbah pod vodstvom Marije Mikelnove, pionirji z Gor. Leskovca pa pod taktirko Anke Ceglarjeve. Spored sta lepo dopolnili še klavirska in harmonikarska točka. Za zaključek s0 združeni zbori zapeli še tri pesmi in s festivalom najlepše pozdravili rojstni dan dragega tovariša maršala Tita. N. A. ljanju dovolj dobrih predlogov in pametnih spodbud, kako naj b) komunist; še izboljšali svojo prizadevnost v organih družbenega in delavskega upravljanja. Opozorili so na večjo discipliniranost članov, na budnost pred zakrinkanimi in odkritimi nasprotniki socialistične graditve in znova na glavno nalogo: na dvig proizvodnosti v podjetjih in v kmetijstvu. Tov. Franc Pirkovič je V razpravi rned drugim opozoril delegat© predvsem na izreden pomen Programa, sprejetega na VII. kongresu ZK.T. ki nam pomaga v vsakem položaju določiti mesto In smer nadaljnjega razvoja. Zato je proučevanje in uresničevanje kongresnega gradiva ena prvih nalog slehernega komunista. Tg PRA/NIK VOJNEGA LETALSTVA Danes slavijo naši letalci 17. obletnico ustanovitve vojnega letalstva. Z njimi vred se spominjamo težkih dni narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa smo ponosni, da so naši piloti in mehaniki kos najmodernejši vojaški tehniki. To nam jamči, da bo naše nebo vedno svobodno. — Na sliki: priprava podmorskega torpeda za letalo. DELO OBČINSKE KONFERENCE KOMUNISTOV NA SENOVEM Odkrito med množice na Senovem, ki je bila 17. ki so zastopali 251 komuni- NOTRA NJE POLITIČNI TEDENSKI PREGLED Cas, ko bo treba dati tarifne pravilnike v soglasje okrajnim oziroma občinskim sindikalnim svetom In občinskim ljudskim odborom, gre h kraju. Dobršen odstotek tarifnih pravilnikov, zla-• sti v industrijskih pod-1$ flS MIN rt 1 Al I fll M1 sf% JetJ'h Je ** "prejet pa H J| h H |j Jk IIIII lM\ HI tll(Ii votrjen, ker so Ifilll al Plslllnl U "anje da,i 8v°Je so-31 li Sli U IIIII Is Rlas'e tudi Pristojni llUl 161 mIIm ■ U III U 0De,nsk' »rganl. Ze pr-BI I J v| tarifni pravilniki kažejo, da se bo v Sloveniji z uspehom uveljavilo načelo nagrajevanja po učinku. Po prvih grobih ocenah lahko trdimo, da bo letos skoraj polovica več delavcev nagrajevanih po učinku. To je izredno pomemben porast in tudi uspeh, še zlasti potem, če vemo, da se delo po učinku v zadnjih letih ni povečevalo ln se je vseskozi sukalo tam okoli 45 odstotkov. S takimi tarifnimi pravilniki bo lahko dosledno, uresničiti socialistično načelo, ki pravi, naj bo zaslužek delavcev odvisen od povsem določenih proizvodnih uspehov posameznika in od poslovnih uspehov podjetja, v katerem dela. Seveda, ne moremo trditi, da smo v tem pogledu dosegli že vse, toda prvi in morda najtežavnejši korak je storjen. V kolektivih je prodrlo mnenje, da omejevanje zaslužkov delavcev v same tarifne postavke In pregovarjanje o nižji ali višji tarifni postavki še zdaleč ne more biti osnova za napredek podjetja, pa tudi ne osnova za napredek življenjskega standarda. V kolektivih, kjer so že sprejeli dobre tarifne pravilnike, se potemtakem zavedajo, da so možni večji realni zaslužki le z boljšim nagrajevanjem po delu, ne pa s številčnim poviševanjem tarifnih postavk. SIcer pa prednosti že dokazujejo prvi uspehi v podjetjih, kjer so sprejeli take tarifne pravilnike. V nekem trgovskem podjetju v Ljubljani so kot ena prvih trgovin uvedli nagrajevanje po učinku. Prodajalec dobi toliko, kolikor proda. Menda ni treba še posebej dokazovati, da se je postrežba v teh trgovinah v zadnjih mesecih bistveno izboljšala. V tarifnem pravilniku je ostala tarifna postavka tega prodajalca neizpremenjena, toda po prvem tromesečju so naredili obračun in prodajalci it dobili za ustvarjeni promet od 5 do 11 tisoč dinarjev. Nezaupanje je ob teh prvih izplačilih splahnelo, v podjetju pa ugotavljajo, da se promet povečuje. No in podobne primere bi lahko naštevali še iz mnogih industrijskih podjetjih, kjer so ubrali tako pravilno pot. V takih kolektivih ni več slišati tiste krilatice, ki pravi, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. V teh kolektivih se je namreč že pokazalo, da je ob pravilnem nagrajevanju, ki sloni na dobrem tarifnem pravilniku, golob zlahka dosegljiv in je zato nedvomno boljši kot vrabec. Seveda pa taka mišljenja v nekaterih kolektivih še prevladujejo in tam so vsa svoja prizadevanja usmerili v to, da bi povečevali tarifne postavke za vsako ceno. Ponekod na ta račun celo znižujejo sklade podjetij in pri tem prav nič ne razmišljajo, kakšne posledice Ima takšna stvar za gospodarski razvoj podjetja. Seveda pa bo treba opozarjati Be na nekatere druge slabosti, ki jih opažamo v že predloženih tarifnih pravilnikih. Ponekod skušajo povsem neopravičeno povečevati tarifne postavke na ta način, da kar na papirju popravljajo strokovne kvalifikacije ali pa uvajajo tarifne postavke v razponih od d'». Taki razponi prav nič ne povedo, kolikšen bo zaslužek posameznika. Poviševanje kvalifikacij in uvajanje novih delovnih mest z višjimi nazivi pa je Šlo v nekem podjetju tako daleč, da imajo namesto enega, kot doslej, kar dvanajst direktorjev in pomočnikov direktorjev. V nekaterih podjetjih se skušajo za vsako ceno držati tarifnih sporazumov. Tam, kjer skušajo povečevati tarifne postavke neodvisno od delovnih uspehov, je koristno, pa čeprav ni nujno, da se drže tarifnih sporazumov, ker ima preko sporazumov družba še edino možen vpliv na smotrno nagrajevanje. Tam pa, kjer so šli na delo po učinku, postanejo tarifni sporazumi nepotrebni in prepreka. V Sloveniji, kjer si sindikati prizadevajo, da bi uveljavili nagrajevanje po učinku kar najbolj na široko, tarifni sporazumi ne morejo koristiti, prej lahko škodijo. Ljudski odbori, zbori proizvajalcev In občinski sindikalni sveti bi morali še v teh zadnjih dneh pregledovati tarifne pravilnike in skušati vplivati na to, da bi se še bolj dosledno uveljavile najrazličnejše oblike nagrajevanja po učinku. Odgovorni organi v občinah bi morali s teh stališč ocenjevati ▼tak konkreten primer in le v najslabših primerih posegati fctoi po administrativnih ukrepih. OBRAČUN DELA KOMUNISTOV BKF.ZlSKE OBČINE PROGRAM m j -MAŠE OROŽJE 14. maja so polagali obračun dela komunisti brežiške občine. O dosedanjem delu in bodočih nalogah je poročal sekretar občinskega komiteja ZK Martin Bajc-Grega, v razpravi pa je sodelovalo 17 tovarišev in tovarišic. Na konferenci so izvolili 23-članski komite in 5-člansko revizijsko komisijo; za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Baje, za organizacijskega sekretarja pa Franc Sablič. Na IV. kongresu ZKS bodo zastopali komuniste brežiške občine tovariši Franc Kimovec-2iga, Rozika Bohinc, Mirko Kam bič. Ferdo Sepetavec in Anton škofijam:. Na občinski konferenci ZK maja, se je zbralo 83 delegatov, stov občine. Kot zastopniki Okrajnega komiteja ZKS so se konference udeležili organizacijski sekretar OK ZKS Jože Legan, Ema Muser in Miha Počrvina. Poročilo o delu organizacije ZK je prebral sekretar obč. komiteja Lojze Rihter. Poročilo je med drugim ugotovilo, da so komunisti v brežiški občini v zadnjem letu povečali aktivnost v organih družbenega in delavskega u-pravljanja, kjer dela 1486 članov, med temi pa je 577 komunistov. Več aktivnega dela bi morali vložiti v delo organizacij SZDL, LMS, drugih množičnih .organizacij in društev. Posamične zadolžitve komunistov se vedno niso sorazmerne, saj je kar 177 komunistov brez vsake funkcije ali odgovornosti. Osnovne organizacije so od zadnje konference sprejele v ZKS 82 novih članov predvsem iz vrst mladine in mladih delavcev. Zapostavljale pa so skupni in individualni študij, kar se v praktičnem delu članov pozna. Pred občino so obsežne in odgovorne naloge, ki bodo terjale od komunistov še več dela in premagovanja ni/ličnih težav. Poročilo je kritično ocenilo dejavnost v občini in dalo tudi napotila, kako naloge uresničevati. Dobro je sodelovanje s predstavniki garnizona, katerega zastopniki so na konferenci obljubili tudi nadaljnjo pomoč in sodelovanje. Razprava kot poročilo St3. pokazala dobre in slabe strani dela organizacij ZK, občinskega komiteja in članstva. Med zborom proizvajalcev in podjetji bo potrebno veliko tesnejša povezava. Na terenu se kaže v občini precejšnja aktivnost klera, medtem ko,bo med vzgojnim kadrom potrebna selekcija, da se bo mladina vzgajala v resničnem socialističnem duhu. Posebno pomembne naloge so pred komunisti, ObLO in vsemi drugimi činitelji v kmetijstvu in njegovem razvoju. Zaključno besedo je imel ljudski poslanec občine in član CK ZKS, tovariš Franc Kimovec-Ziga, ki je med drugim dejal, da delamo v organizacijah SZDL, v zadrugah in dmgje z ljudmi brez razlike, pri Zvezi komunistov pa moramo gledati, koga sprejmemo. Komunist mora, z vero tudi ču-si veno prekiniti in pri tem ne sme gledati na materialne ko- risti (dota in pod.).Kdor se pusti prikovati za noge in roke zaradi materialnih koristi, ne more biti dober komunist. Mi smo šli skozi revolucijo in smo se takih naziranj otresli, z mladimi ljudmi pa je treba delati in jLm dajati naloge, da se bodo v vsakodnevnih preizkušnjah kalili. Mladina vnaša v naše vrste več. življenja, starejši pa jo moramo voditi in vzgajati, da bo vredna naslednica svetle revolucionarne preteklosti. Medtem ko so bili na VI. kongresu ZJfLJ sprejeti sklepi za delo s prepričevanjem med množicami, smo komunisti na VII. kongresu dobili Program, ki je naše močno orožje za borbo in delo. Znanstvena ideologija mora preiti v zavest vseh delovnih ljudi, delavcev, kmetov in inteligence. A. B. Tudi komunisti senovške občine so na konferenci ugotovili velike gospodarske uspehe občine v povojnem razdobju. Le 35% prebivalstva se še preživlja s kmetijstvom. Narodni dohodek na enega prebivali ca v občini je že presegel okrajni povpreček. Zveza komunistov se je trudila vzporedno s takšnim razvojem krepiti tud j politično rast delovnih ljudi, vendar pil tem ni povsem uspela. Organizacije Z K so bile preveč zaprte vase in so premalo pomlajevale svoje vrste s sprejemanjem novih članov. Občina Senovo je področje s staro delavsko ln revolucionarno tradicijo, v stari Jugoslaviji so komunisti tu v težkih pogojih delovali med rudarji in okoliškimi kmeti in jih vzgajali v revolucionarnem boju proti takratnim Izkoriščevalcem. Tudi danes je najpomembnejša naloga komunistov delo med množico. Pogoj za to j» ideološka vzgoja komunistov In učvrstitev osnovnih organizacij. Zato mora postati ideološki študij v okviiru osnovnih organizacij in študij vsakega komunista kot posameznika stalna oblika dela. Sele ko bodo komunisti ideološko dovolj izobraženi, bodo sposobni močneje vplivati na okolico, ki v njej živijo. Z gospodarskim, razvojem ne spreminjamo le zunanjih oblik življenja, ampak vnašamo vanj tudi družbene spremembe in nove socialistične odnose. Zato moramo naše delovne ljudi sproti seznanjati z razvojem ln njegovimi zahtevami. Doseči moramo, da bodo spoznali pravilnost naše poti, ker bo le državljan, kj je to doumel, sodeloval s prepričanjem in skupnosti tudi nekaj nudil. Zveza komunistov mora s pomočjo vseh družbenih organizacij in upravnih organov občine doseči skupno akcijo vseh delovnih ljudi v občini za uresničitev družbenega plana v občini in nalog na področju kmetijske politike. ZK se mora pri tem nasloniti bolj kot do- slej na mladino in iene. Iz njihovih vrst mora »prejemati nove člane za pomladitev članstva ZK in tako obenem krepiti svoje delo med množico. Le tako bo Zveza komunistov postala motor na vseh področjih razvoja v občini. Vzporedno s tem ne bosta rasla 1« njen ugled in moč, amp^k bo raslo oboje tudi v vseh družbenih organizacijah ter organih delavskega ln družbenega upravljanja. Brez večjih težav bomo tako premagovali razne naloge v gospodarstvu, ki se nam sicer zde težke. Na konferenci so izvolili nov 17-članski občinski komite, kot delegata na IV. Kongresu ZKS Pa bosta senovSke komuniste zastopala Karel Strban in Lojze Rihter, MJ. OB OBČINSKI KONFERENCI ZKS V VIDMU-KRSKEM Komuna — osnovna celica V soboto, 16. maja se je zbralo 74 delegatov osnovnih organizacij ZK občine Vldem-Krško na redni letni občinski konferenci. Kot goste so v svoji sredi pozdravili zastopnike Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Nika Belopavlovlča, Jožeta Legana in Ema Muser ter sekretarja CK LMS Staneta Kranjca. Poročilo o delu organizacije je podal sekretar občinskega komiteja ZKS Milan Kavber. Občina Videm-Krško je dosegla v zadnjih letih močan gospodarski razvoj. Ena tretjina prebivalcev, ki so zaposleni v industriji m obrti ustvarja dve tretjini vsega narodnega dohodka v občini. Gospodarstvo bo letos v primeri z letom 1957 porasti o za 20% ln v primeri z letom 1958 za 10°/o. Tako nagel gospodarski razvoj zahteva vr- ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V ČRNOMLJU Združimo vse sile sklep na konferenci v Črnomlju V četrtek dopoldne se je v Prosvetnem domu v Črnomlju zbralo 98 delegatov, ki so sodelovali na redni letni občinski konferenci ZK. Sekretar občinskega komiteja Franc Kočevar je v zelo tehtnem poročilu prikazal uspehe in slabosti organizacije v preteklem letu, razčlenil vzroke in nakazal naloge, ki čakajo komuniste. Med gosti so bili člani Centralnega komiteja ZKS Novo mesto: Niko Belo-pavlovič, Martin Zugelj in Miha Počrvina. Družbeni plan občine za I, četrtletje je bil izpolnjen s 76%. Gospodarske organizacije kažejo pni izdelavi tarifnih pravilnikov težnjo po nesorazmernem povečanju postavk, saj jih nekatere skušajo dvigniti kar za 350/,,, Komunisti v podjetjih so doslej premalo razpravljali o izpolnjevanju planov in tarifni politiki. Z novimi tarifnimi pravilniki se bo odstotek del, plačanih po učinku, povečal za 40% in zajel 63% vseh del. S tem ne smemo biti zadovoljni, moramo si prizadevati še naprej za čimbolj pravično nagrajevanje po učinku, ker bo le tako rastla želja delavcev po strokovnem uspo-janju. hkrati se pa poveča- vama tudi proizvodnja. Se posebno zato, ker je 75% naših delavcev polproletarcev, se moramo pni plačevanju boriti proti politiki »enakih želodcev«. V gospodarstvu moramo uvajati čim tesnejše sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in združevati predvsem manjša obrtna podjetja. V družbenem upravljanju so v občini doslej dosegli velike uspehe. Komunisti pa morajo načelo: Tovarne delavcem — tolmačiti tudi kot veliko odgovornost in dolžnost, ki ju je delavski razred prevzel. Dogajajo se primeri, da se mim0 delavskega sveta, upravnega odbora ln osnovne organizacije ZK raz- Komunlstl Tovarne celuloze in papirja na Vidmu med nlzaolje ZKS poročilom sekretarja tovarniške o prebirali socialistično časopisje. Imeti i so tudi svoj pevski in tamburaški zbor. Prirejali so veselice in zabavne večere. Zlasti svečano pa so proslavili t 1. maj. Na večer pred praznikom so postavili mlaj z rdečo zastavo, naslednje jutro pa je billa bud-nlca tamburašev, za katerimi so stopali pomočniki v prazničnih oblekah ln z rdečimi kravatami. Po izjavti Antona Jurmaua J« društvo razpadlo že v jeseni 1907, ko je bilo vlomljeno v go potem pa se je preselil v Zagreb še Franc Prus. Člani so prodali tamburaške Inštrumente, denar pa so si razdelili. Oba v začetku Imenovana mojstra (Anton Jurman je letos spomladi umrl) pa se kake večje podrobnosti nista spomnila, zato je pisec članka na koncu izrazji upanje »da se bo mogoče v tem ali onem arhivu le našel kak list, ki bo posveti] v to zanimivo oranje socialistične ledhie v Beli krajini.« Letos pozimi je arhivar Belokranjskega muzeja Ivan Drob-nlč med arhivskim materialom metliške občine res zasledil govih članov, kakor tudi zbujati samozavest skupnosti v delavcih,« Ta namen pa je skušalo društvo doseči s tem, da Je podpiralo svoje potujoče člane, da je prirejalo pouk, predavanja, branje in pogovore v osem, kar Je vredno, da se o njem pouče, izvzemši politiko ln vero, da je sklicevala zborovanja, si ustanovilo knjižnico ln prirejalo družabne sestanke In slavnosti. Rednj clan je bil lahko vsak obrtni rokodelec metliške okolice; v primeru, da bi se društvo razpustilo, pa h\ pripadlo društveno premoženje- mojstr- Razpis Trdinovih nagrad za leto 1959 Okrajni svet Svobod in prosvetnih d n štev Novo mesto razpisuje Trdinove nagrade za I. 1959 v skupnem znesku 160.000 dinarjev za literarno, likovno, znanstveno in reproduktivno amatersko dejavnost. Nagrada za posamezno panogo znaša 40.000 dinarjev. Kandidati naj predložijo svoja dela najkasneje do 10. junija 1959 na naslov: Okrajni svet Svobod in prosvetnih druStev Novo mesto, Cesta herojev Stev. 1. Nagrade se bodo podeljevale po pravilniku o Trdinovih nagradah, podeljene pa bodo na dan pisateljeve smrti 14. julija 1959. društvena pravila in nekaj dopisov, ki nam omogočajo natančnejši vpogled v deol društva ln Čas njegovega obstoja. V prveni dopisu na mestno županstvo v Metliki z dne 29. mairca 1907 namreč javlja tajnik Fran Evgen Korenčič, da so v Metliki ustanovili »Delavsko izobraževalno društvo Danica« ln da je c. kr. deželno predsednlstvo potrdilo društvena pravila z dopisom z dne 24. januarja 1907. Društvo je bilo prav gotovo ustanovljeno prejšnje leto, svo-ja pravila pa je prejelo potrje- na šele januarja 1907, nakar jih društveni lokal in je zmanjka- je dalo natisniti ln jih tiskane lesena blagajna z društvenim predložilo županstvu v Metliki. Ohranjeni primer teh pravil obsega 15 členov oziroma paragrafov. Namen društva Je bil »varovati in pospeševati duševni in gmotni prospeh nje- denarjem in nekaterimi knjigami. Blagajno so naslednji dan našli razbito za Malešlče-vo hišo, storilcev pa nis0 nikoli Izsledili. Po tem vlomu Slani niso hotel} več plačevati po 1 krono mesečno v društveno blagajno. Društvo je namreč Po vzorcu avstrijskih »he-rbergov« skrbelo tudi za potujoče brezposelne pomočnike ln Je vsa-k tak pomočnik, ki je potoval skozi mesto ln Iskal službo, dobili brezplačno večerjo in prenočišče, drugi dan pa še dve kroni lz društvene blagajne. Kmalu nato 3e lz Metlike odšel Evgen Korenčič; ne dol- Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Sevnici skemu društvu v Metliki, če prej člani ne bi sklenili kaj drugega. Te določbe iz §§ 2,3,5 ln 11 Je vredno poudariti, ker se nekoliko ločijo od Jurmanovih navedb. V društvu namreč niso bili samo .pomočniki, ampak tudi mojstri, podpirali so svoje (ne pa druge) potujoče člane, in tudi prlstavek »Izvzemši politiko in vero« se čisto ne ujema z Jurmanovlm pričevanjem, da so pomočniki ob večerih prebirali Rdeči prapor, hrvatsko Zarjo ln dela Karla Ma-rxa. Vendar moramo hkrati tudi vedeti, da so bila pravila sestavljena v duhu [n zahtevah tedanjega vladajočega razreda, da pa je praktično življenje v društvu pod vodstvom ljudi, kakršna sta bila socialista Korenčič in Prus, nujno moraio kreniti iz ozkih tirnic pravil. prireja v počastitev 40. obletnice ZK in SKOJ kulturni teden. V tem tednu se bodo vrstile po raznih krajih naslednje prireditve: * 16. maja je bila v domu Partizana v Sevnici otvoritvena akademija s pevskim zborom > D Loka. v nedeljo pa je PD Studenec gostovalo na Blanci z igro »V Ljubljano io dajmo«. 20. mapa je bila filmska predstava »VII. kongres ZKJ« v gasilskem domu v Sevnici. 21. maja pa bo Prosvetno društvo »Fr. Prešeren« z Blance je v soboto, 16. maja gostovalo poldne bo ta 21-Članska igral-z ljudsko Igro Lada Pipana ska skupina marljivega društva »■Dekle iz Trente« v rudarskem gostovala v okviru kulturnega revirju v Brestanici. Na prvi tedna v Krmelju z isto igro v izvedbi tega dela je v malem šestih slikah, kraju Blanca obiskalo predsta- Vodstvo tega društva je iz-vo okoli 500 ljudi, kar je iz- redno zadovoljno z obiskom redno mnogo. Prihodnjo nede- svojih sredstev, kar je obenem Ijo, dne 24. maja ob 15. uri po- tudi dokaz, da si ljudje želijo kulturnega razvedrila. Ker je članov le okoli 50, se na take predstave podajo kar vsi sku-paj,' s čimer jim tudi zabavna plat ne uide. Marljivim kul-Isti film v Krmelju. 22. maja bo turnikom ne gre oporekati tudi v Sevnici pester večerni pro- zabavna plat ne uide. Marlji-gram, na katerem bodo sedelo- vim kulturnikom ne gre opore- vala 4 prosvetna društva. Največ prireditev bo na dan 24. maja, ko gostuje PD Blanca v Krmelju, PD Šentjanž v Loki in PD Bučka v Boštanju. Gledano v celoti je to prva lepa revija zimskega dela naših prosvetnih društev, ki uspešno opravljajo kulturno poslanstvo med ljudmi na vaseh. ok- kati tudi načrtov, saj pripravljajo za mesec julija • ko bo blanško gasilsko društvo slavilo 30. letnico obstoja, že novo igro, tokrat »Dve nevesti«. Ce upoštevamo, da je to izrazito kmečki predel, je tako prizadevanje še toliko bolj vredno pohvale. Obiskovalci njihovih predstav pa imajo tudi o izvedbi kaj laskavo mnenje. Društvo s i je takoj oskrbelo svojp štampiljko ln je dalo za člane izdelati že prej omenjene emajlirane značke v slovenskih barvah ln z zlatim napisom. Mislilo pa je tudi na svoj prapor, kaj tj že 8. septembra 1907 so veliki tiskani lepaki po mestu naznanjali, da bo ta dan društvo na vrtu gostilne »Pri solncu« (današnja Makarjeva gostilna) priredilo vejllko vinsko trgatev s koncertom mestne godbe, srečolovom, šaljivo pošto in plesom ln da je čisti dobiček namenjen za društveno zastavo. V društvenem cdboru Pa so takoj v začetku nastale spremembe, kajti že 14. 8, 1907 sporoča tajnik Korenčič z dopisom metliškemu županstvu, da se je na Izrednem občnem zboru poprejšnji predsednik Leopold Weiss zahvalit za predsedniško mesto ln da je bu namesto njega izvoljen za predsednika kolarski mojster Frano Kifnar. (tu ostane odprto vprašanj«, kaj je s Francem Prusom, kl ga je pokojni Jurman navedel kot prvega predsednika društva). Naslednji trije dopisi so iz konca leta 1908 in začetka 1909. V dopisu z dne 30. 12. 1908 namreč okrajno glavarstvo v Črnomlju zahteva od metliškega županstva, naj dostavi glede na svoje poročilo z dne 6. 10. 1908 (to se je verjetno nanašalo na razpust društva) seznam zadnjega odbora »Danice«. Na hrbtni strani Istega dopisa }• potem 20, 2. 1909 javilo metliško županstvo zahtevana imena. Po tem seznamu je b'l zadnji predsednik kovač Franc Kre-mesec, podpredsednik čevljar Anton Stankov ič; blagajnika sta bifla čevljarja Anton Prus ,ln Franc Majzelj, odborniki p« čevljarji Ciril Prus, Gustav Hentgman in Alojz Navratil, krojača Nande Gregelj ln Anton Okorn ter dimnikar Anton Grubar. Kdo je opravljal tajniške posle, \z tega seznama ni razvidno. (Konec prihodnjič) Gostovanje Dramskega gledališča Dramsko gledališče iz Ljub-lajne bo letos gostovalo v vseh okrajih po Sloveniji. V našem okraju naj bi bilo približno 30 predstav, razdeljenih po vseh občinah, o čemer bo gledališče sklepalo z občinami pogodbe. Posamezni kraji bodo lahko videl- dela po želji, prireditve pa bodo lahko tudi ob občinskih praznikih in podobnih proslavah. Gostovanje Dramskega gledališča naj bt zaradi kvalitetnih predstav vplivalo tudi na amaterske gledališke družine in društva. Igralska družna na Suhorju je delavna V zadnjih lotih Je Igralska družina na Suhorju naštudirala tudi po več iger na leto in dosegla pomembne uspehe, saj so si z lastnimi sredstvi postavili in opremili oder. Za jubilejno leto Partije so naštudirali »Zeleno vrvico« in s« v času prvomajskih praznikov dvakiat predstavili gledalcem pri polni dvorani, ki so bili » igro zelo zadovoljni. Igro je ra« žirala učiteljica Vida Jankovi*, Jad. SPOBJ m TELESM VZGOJA • SPORI iN 1'ELES tih VZGOJA O SPORI (H TELESNA Tltitilb Mnogo at.etov - rezultati Pohvala zveznega sekretariat DSIHC prometni enoti postaje Ljudske milice Novo mesto Nedeljsko okrajno prvenstvo v »tletikl, ki ga Je priredila Okraj-na zveza Partizan Novo mesto, Je vsestransko uspelo. Nastopilo Je precejšnje število mladih atletov in atletinj iz partizanskih društev lz Krškega, Brežic, Stopič, Mirne peči, Trebnjega, Črnomlja ln Novega mesta. Navzlic slabemu vremenu, kt bi kmalu preprečilo izvedbo tega tekmovanja in navzlic mehki stezi ter razmehčanim zaletiščem so nekateri dosegli zelo dobre rezultate. Tudi veliko Število mladih atletov ln atletinj (v nekaterih disciplinah Je nastopilo tudi po 16 tekmovalcev!) dokazuje, da postaja atletika — »kraljica športov«, v našem okraju vse bolj priljubljena. Kvaliteta večine tekmovalcev, ki so šele v začetnem obdobju svoje tekmovalne kariere, je prav dobra, kar kaže, da bo predstavništvo novomeške Okrajne zveze »Partizan« na nedeljskem republiškem prvenstvu v Celju, prav gotovo imelo važno besedo. Veliko naših atletov in atletinj ima precej upanja, da se uvrsti v reprezentanco Partizana Slovenije, ki bo zastopala našo republiko na zveznem zletu v Beogradu. Sedaj pa še nekaj najpomembnejših rezultatov z nedeljskega tekmovanja. Pri članih so najboljše rezultate, kot se je pričakovalo, dosegli Zure, ki Je zmagal v teku na 100 m s časom 11,6 in skočil v daljino 6,52 metrov, dalje Derganc ln Brine v teku na 1500 metrov, Potrč v skoku v višino, metu krogle in diska ln Črnomeljčan Ka-stellc, ki je v metu kopja dosegel zelo dober rezultat 60,93 metrov. Tako dolgega meta v Novem mestu Se nismo videli, prav dobro pa se je odrezal tudi Spilar, ki je z metom 51,40 m prebil kopjaški »zvočni zid« In dosegel nov novomeški rekord. Pri mladincih se Je najbolj odlikoval Stebernak iz Krškega, ki je posebno v teku na 1000 metrov dosegel prav dober rezultat. Razveseljivo je, da je nastopilo veliko tekmovalk, kar kaže, da Ima novomeška ženska atletika dobro zaledje in veliko upanja za nadaljni kvalitetni dvig. O mlrno-peških atletih smo že pisali, tokrat pa naj dodamo le to, da Je 13-letna pionirka Prparjeva iz Mirne peči skočila 120 cm v višino in pretekla 60 metrov v času 9,2 sekunde, kar bi bil tudi za mladinko dober rezultat. Hudetova tokrat ni tekla na 600 ali 800 metrov. Nastopila Je v teku na 100 m ln v skoku v daljino in obakrat zabeležila prav dobre rezultate. Tudi prvi nastop Goršlno-ve, ki Je sklenila, da bo spet tekmovala, Je bil uspešen. Od ostalih naj omenimo ponoven uspeh Gantarje ve v skoku v višino. Zadnjič Je skočila 144 cm, tokrat 145 cm, pričakujemo pa, da tudi višina 350 cm zanjo kmalu ne bo več nedosegljiva. Lep uspeh so zabeležile mlade sprinterke Mehova, Ga-SperSlčeva, Tvrdijeva In Kukma-nova (slednja Je sicer dolgoproga-Slca). ki stalno napredujejo. Omenimo naj še dobre rezultate Vidin arjeve v metih, posebno v metu kopja, kjer Je z rezultatom 31,93 m dosegla nov dolenjski rekord. TEHNIČNI REZULTATI: ČLANI: lOOm: Zurc 11,6, Maznik 2nidaršič (Brežice) 12,4. 12,0, cedonl (N. m.) 2:59,0. Gasperln (B) 3:01,8 vlSlna: Gabrijelčič ln Bele (oba N. m.) 160 cm, Debeljak (M. peč) 145 cm ATLETSKO PRVENSTVO OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN zrni m: Maznik (N. m.) 26,7, Stebernak (Krško) 27,1 440 m: GermovSek (Trebnje) 56,6 1500 m; Derganc 4:17,1, Brine 4:29,1 (oba N. m.). Braler (Trebnje) 4:30,1 vifiina: Potrč (N. m.) 175 «m, Znl-daršič (Brežice) 170 cm (!). daljina: Zurc (N. m.) 6,52 m, Znl-daršlč (Brež.) 5,53, ArnSek (K) 527, krogla: Potrč 11,81 m, Možina (Krško) 9,97 m, Spilar (N. m.) 9,66, disk: Potrč (N. m.) 34,41 m, Spilar 29,48 m, kopje: Kastelic (Črnomelj) 60,93, Spilar 5t,40 (nov novom, rekord), Arnšek (Krško) 43,45 m. MLADINCI: 100 m: Stebernak (Krško) 12,8, Kač (K) 12,9, Debeljak (M. peč) 14,0 1000 m: Stebernak (K) 2:47,4, Ms- daljina: Stebernak (K) 506 cm, Mahne (M. peč) 469. Slak (M. peč) 4B3 cm krogla: Znldaršlč (B) 11,4«, Ro-tar (B) 9,66 m met diska: Avčln (K) 24,77 m, Rotar (B) 23,80 m. ČLANICE: 100 m: Hude 13,6, Meh 14,4, Ctar-šin 14,9 (vse N. m.) višina: Gantar 145 cm. Bačnlk 130 cm (obe N. m.) daljina: Hude 4,67, Kukman 4,09, Gantar 4,06 m (vse N. m.) krogla: Vidmar (N. m.) 10,20 m, Lorber (Brežice) 7,43 m met diska: Vidmar (N. m.) 33.65; met kopja; Vidmar (N, m.) 31,98 m. MLADINKE: 60 m: Meh 8,5, GaSperšič 8,6, Tvrdi ln Kukman 8.9 600 m: Kukman 1:53,2, Koradej 2:03,5 (obe N. m.) višina: Zorko in Drčar (obe N. m.) 125 cm. VrSčaj, Prpar, Gašperje 120 cm daljina: Muhlč (Mirna peč) 411 cm, Jare (N. m.) 409 cm met krogle: Gantar 9,42 m. Hude 9,40 m, Koradej (vse N. m.) 8,53 m. Na podlagi rezultatov tega prvenstva ln na podlagi norm, ki Jih je postavila republiška zveza Partizan, je bilo v okrajno reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila v Celju, določenih 20 atletov ln 18 atletinj lz petih partizanskih društev novomeSkega okraja. Dobre priprave, uspešno izvedeno okrajno prvenstvo in vse ostalo kaže, da lahko iz Celja pričakujemo dobre vesti. F. Mlker li3. maja so uslužbenci resora za notranje zadeve slavili svoj praznile. Ob pol osmih zjutraj so novi uslužbenci TNZ in ljudski miličniki prisegli. Drugi del proslave je bil v gradu Oto-čec. Lep sončen dani Na otoku sredi Krke Je razen Številnih uniformiranih miličnikov ttudi precej civilistov. Med znanimi in neznanimi obrazi srečuješ številne predstavnike OLO. občinskih ljudskih odborov in družbenih organizacij Tudi mnogo nekdanjih sodelavcev službe notranjih zadev medvojnega in povojnega obdobja je med njimi. Prisrčni vzkliki, krepki stiski rok in veseli razgovori znancev, ki se po dolgem času spet vidijo, slišiS nervozne glasove tekmovalcev ocenjevalne vožnje Tekmovalci stoje ob številnih pre-prekah, ki jih bodo morali prevoziti z motorji. Nekaj jih Je ob stolčku, ki je na njem steklenica. Kako jo bo nailaze med vožnjo prijeti in postaviti na drugi stol, ki stoji nekaj metrov dlje? Največ radovednežev je zbranih pred drugim mostom, tam, kjer zabijajo v zemljo dva kola in napenjajo med njiju vrv, na kateri visi dober meter Iznad tal posoda, polna vode. Tekmovalec bo moral, ko bo vozil skozi ta »vrata«, skoraj leči na motor, če ne, bo dobil pošten pljusk vode prav za vrat. Končno je vse pripravljeno. Gledalci so se v špalirju zbrali ob obeh straneh proge, starter je dal znak kn od 12 tekmovalnih ekip zdrvi prva čez mo*X. Startanje se nadaljuje. Vsi bolj ali srečno prevozijo preko desike na valju, marsikomu spodleti v zavojih pri »osmici«, tudi prestavljanje steklenice terja marsikatero žrtev, pljusk hladne vode v »vratih« pa Je oblil le prve tekmovalce. Gledalci z navdušenim ploskanjem oozdravljajo uspeh Novomeški kegljači tekmujejo Čeprav so republiška ln conska kegljaška tekmovanja že končana, novomeški kegljači ne počivajo. Da bj pripravili svojim članom čimveč tekmovanj, so sklenili, da ustanovijo dve domači kegljaški ligi, v katerih tekmuje deset novomeških klubov. V prvi kvalitetni ligi tekmuje pet najboljših novomeških klubov iz treh društev — lz »Gorjancev«, »Pionirja« ln »Partizana«. Glavna favorita sta KK »Vseh devet« in »Pionir«, največ upanja za naslov prvaka pa ima koglJaSki klub »Vseh devet«, v katerem igra večina najboljših novomeftkih kegljačev, članov prve eki/pe KD »Gorjanci«, Doslej so vsi klubi igrali že najmanj dva dvoboja, nekateri pa tudi tri. Trenutno je s tremi zmagami v vodstvu KK »Pionir« k; Je premagal Novo teku s 32a:385, KK »Luknjo« s 375:203 in KK »Partizan« z rezultatom 336:333, Na drugem mestu je z dvema zmagama (iz dveh dvobojev) KK »Vseh devet«, ki je premagal No-voteks s 316:267 in KK »Luknjo« z rezultatom 326:204. Lestvica prve Mge Je trenutno naslednja: KK »Pionir« 3 KK »Vseh 9« 2 KK »NovoteJcs« 3 K K »Partizani« 3 K K »Luknja« 2 V II. kegljašk tekmuje 5 klubov n o o o 0 ligi prav tako kj pa v kvali- 0 1039:871 0 642:551 2 825:883 2 803:903 2 578:637 teti nekoliko zaostajajo za »prvo- ligaši«. Zmagovalec v drugi ligi se bo uvrstil v prvo ligo, zadnji v prvi ligi pa se bo preselil v drugo ligo. V drugem razredu so doslej dokončali le prva dva kola. Z dvema prepričljivima zmagama Je v vodstvu KK »Merkur«, ki Je premagal »Kovinarja« z rezultatom 320:244 in KK »Damo« z 286:268. Po eno zmago Imata še KK »Železničar« in »Dama«, kot posebno zanimivost tekmovanja pa lahko omenimo neodločen rezultat — 2&ft:2ft8 — v dvoboju med KK »Damo« ln »Železničarjem«. V kegljanju se 1« redko zgodi, da se nasprotnika razideta brez odločitve o zmagovalcu. Za zaključek naj Se omenimo, da zanimanje za kegljaffiki šport med ženskami uipada. Se lani je tekmovalo 5 ženskih ekip, letos pa sta ostala aktivna le dva kluba — KK >Dolenjka« ln »Majolka«. P. M. Kegljanje za mladinsko prvenstvo V nedeljo. 17. S. 18$£, je bilo na kegljišču SGP Pionir, Novo mesto, okrajno mladinsko prvenstvo v disciplini 1X200 lučajev mešano. Prvenstva so se udeležili samo mladinci kegljaSkega društva Enotnosti lz BrSljina. Prvo mesto Je zasedel Slavko Dravlnc s 744 podrtimi kegljl. drugi je Dominik Dratuš — 708. tretji Drago Mulan s 634 podrtimi kegljl. R. V. Prenesti steklenico s stola na stol med vožnjo z motorjem je bila ena Izmed spretnosti ob zaključku tekmovanj sindikalne podružnice TNZ 13. maja na Otočcu. Uslužbenci LM so pri tekmovanju znova pokazali veliko urnost in iznajdljivost vsakega tekmovalca in ga spodbujajo. Ropot motorjev se iagublja onstran mostu po cesti proti Novemu mestu. Tekmovalce čakajo tam še številne naloge: streljanje z vojaško pištolo, met bombe ln vožnja po cesti skozi Šentjernej ter vrnitev na sekundo točno določenem času nazaj na Otočec. Končno prično prihajati nt cilj prvi tekmovalci. Se nekaj časa potrebuje komisija in Že so rezultati izračunani. Najbolj razveseljiva vest pri delitvi nagrad, pokalov in pri objavi rezultatov je bila gotovo ta, da Je zvezni sekretar za notranje zadeve podelil posebno priznanja prometni enoti postaje LM Novo Mesto kot edini v našem okraju. Od republiškega sekretariata so bile pohvaljene postaja LM Brežice, Trebnje m Novo mesto. 46 uslužbencev TNZ ln LM. ki delajo v resoru že 14 aH 15 let, je do« bilo posebne diplome. Načelnik Tajništva za notranje zadeve Novo mesto je pohvalil za uspeSno uresničevanje nalog postaje LM v Trebnjem, Vldmu-Krškem, Brezi, c ah ln Novem mestu ter kolektiv kriminalistične službe Ih kolektiv državne varnosti pri TNZ Novo mesto. Posebej Je bilo pohvallenlh še 38 posameznikov. V pripravah na Jubilej so postaje LM in kolektiv TNZ izvedli številna strokovna in Športna tekmovanja. Strokovna tekmovanja so obsegala streljanje z zra^r.o puško, tekmovanje v administraciji ln v kriminalistični tehniki, ŠDort-na tekmovanja pa odbojko. Sah, balinanje, namizni tenis !n ocenjevalno vožnjo. Sodelov-)1'.) le 292 uslužbencev resora, mnogi od njih v več vrstah tekmovanj V -sinodu okoli žice okupirane Llub '-ne Je sodelovala budi 5-^lansk.-. ekipa TNZ Novo mesto, ki *e ■-vcjlla med ekipami LM 5. mesto med 118 ekipami, ki so sodeloval pa 18. mesto. Po objavi rezultatov tekmovanja In razdelitvi nagrad se je pričel družabni del programa, ko so v prijetnih razgovorih številni uslužbenci in gostje obujali spomine na pretekle, s .slavo ovenčane dneve naše varnostne službe, ki je 13. maja letos praznovala svojo IS-letnico. 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO Crnomaljčonke še nadalje vodijo v L ligi LRS Velik uspeh modne revije Nedeljsko tekmo med ekipama domačega Partizana in RK Slovana iz LJubljane so domaČi pri-staSl rokometa težko pričakovali. Domače jgralke so že v prvih minutah tekme prevzele vodstvo s 3:0, kar pa nI Ho v račun nasprotnicam in sodniku Iz Ljubljane, ki Je nato obsodil ekipo Partizana na Stirl najstrožje kazni — sedem- ŠAHOVSKE VESTI OBČNI ZBOR OKRAJNE ŠAHOVSKE ZVEZE Na zadnji seji IzvrSnega odbora Okrajne Šahovske zveze novo mesto je bilo sklenjeno, da bo redni letni občni zbor Okrajne zveze v petek, 29. maja, ob 17, uri, v sejni dvorani OLO Novo mesto. Na občni zbor so vabljeni delegati petih aktivnih Šahovskih enot ln- predstavniki Sahlstov lz krajev, kjer Šahovske organizacije Se nI, — kot na primer lz KrSkega, Sevnice, Senovega, Metlike, Mirne, Sentlov-renca ln Sentruperta. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO Pred dnevi Je Imelo svoj občni zbor Šahovsko društvo Novo mesto. Po dobro pripravljenih ln Izčrpnih poročilih o delu društva se Je razvila plodna razprava. Sprejetih 1e bilo več pomembnih sklepov, ki bodo delo v tej najmočnejši šahovski enoti na Dolenjskem poživili. V nov upravni odbor so bili izvoljeni: Bojanič, Sitar. SkerlJ. KoSaik. Avsec. . PeSa. Verbtč, Mlkec ln Dular. O občnem zboru bomo obširneje poročali prihodnjič. SD NOVO MESTO : SK BRANIK 2:2 V finalnem tekmovanju za republiškega prvaka za »Kup mar-lala Tita«, ki je bilo pred kratkim v LJubljani, se novomeška ekipa, ki Je nastopila kot okrajni prvak, nt preveč dobro odrezala. Zreb ji je sicer določil močnega nasprotnika — mariborski Branik, ki pa Je nastopil oslabljen. Ko je že kazalo, da bo zmagala novomeška ekipa s 3:1, Je bil Zabuko-vec zaradi nepazljivosti kontuma-clran (prekoračil je čas za razmišljanje) In rezultat Je bil 2:2. Ker so imeli Mariborčani boljši rezultat na prvih treh deskah. Je bila novomeška ekipa, ki je Igrala v postavi Sitar, Sila, Zabukovec ln SkerlJ, Izločena lz nadaljnega tekmovanja. Zmagi za SD Novo mesto sta dosegla Sila. ki je premagal prvokategornlka Cerpnjaka in Skerlj na 4. deski — brez borbe. MLADI ŠAHISTI V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI Okrajni komite LMS Novo mesto Je v počastitev Dneva mladosti sklenil pripraviti veliko mladinsko ekipno šahovsko tekmovanje. Na tekmovanju, ki bo v ponedeljek — 25. maja — na Dan mladosti v Novem mestu v Domu JLA, bodo nastopile Štiričlanske moške ln ženske ekipe posameznih aktivov [.MS. Ker Je Šahovska igra med mladino novomeškega okraja razširjena tn tudi priljubljena, se pričakuje, da bo udeležba velika. Okrajni komite je za najboljše ekipe v moški ln ženski konkurenci pripravil prehodne pokale in več drugih lepih nagrad. Pričete* tekmovanja bo v ponedeljek, 25. maja, ob 8. url zjutraj. F. M. metrovke. Domača vratarlca je tri strele ubranila. Po bolj alt lanj napeti borbi so domače igralke premagale gostje z rezultatom 4:3. Tekrna se je končala 30 minut pred koncem igre, ker so igralke Slovana zapustile lgrliče. To bo imelo za posledico le, da bo komisija pri Rokometni zvezi Slovenije morala registrirati tekmo s 5:0 v korist Partizana. Crnomaljčanke so Se nadalje ostale ekipa št. 1 za osvojitev republiškega prvenstva, saj vodijo štiri kola pred koncem z zelo dobro razliko v danih ln prejetih golih. V nedeljo, »4. maja, bodo domače Igralke nastopile v Piranu. M-k NOGOMET NK BREZICE : NK RUDAR HRASTNIK 4:0 (2:0) V nedeljo dopoldan sta odigiraja NK Brežice in NK Rudar Hrastnik prvenstveno nogometno tekmo z rezultatom 4:0 (2:0) v korist Brežic. Borbeno igro, ki jo je gledalo več sto gledalcev, je ves čas vodilo domače moštvo in si priborilo zasluženo zmago. Na lestvici Zapadne lige republlžke pod, zveze je zdal na četrtem mestu. Gole so dali NuSič v 7. minuti ln Faju v 17. minuti, Golte v 46. min. in Zupančič v 60. min. Vratarja sta bila Zvone Kotlar (za NK Brežice) ln Sortak (za Rudarja Hrastnik). Sodil je Presinger iz Celja. , M. D. Rdeči križ v Podbočju V nedeljo, 10. maja, so člani RK uprizorili igro »Uboga Ančka*. Čeprav so bili igralci začetniki. s.o pod sonetno režijo tovariš" ice Milke Kodiričeve svoje vloge dobro odigrali. Nabito polna dvorana naj jim bo najboljši dokaz, da so uspeli. F.P. 19 V večjih mestih so modne revije že V navadi, presenečeni pa smo bili, ko smo izvedeli, da jo bodo organizirali tudi v Novem mestu. Atkitiv mladine Doma mladinskih delovnih brigad s© je odločil za tako prireditev, družbenem planu s 13.703 dinarji. Po evidenci Nerodne banko pa sp bile v prvih treh mesecih leto-šnjega leta povprečne mesečne plače v našem okraju 12.796 dinarjev, £ V novi stavbi STP Sevnica hite z instalacijskimi in drugimi notranjimi obrtniškimi del: Računajo, da bo podjetje trgovske lokale kmalu prevzelo v u-porabcf, stanovanj potrebni Sev-ndčanl pa z velikim zanimanjem pričakujejo IsROtovttve rid^tro-p4j, ker je lepo število samskih i* družinskih stanovanj. nju, zato Jo bo treba čimpreje urediti. Na sistematično urejevanje občinskih cest so na tem področju skoraj čisto pozabili. Zato so ceste iz leta v leto propadale in marsikje že niso več uporabne. Krajevni odbor bo napravil načrt za ureditev cestišč, nakar bo ta predlog potrdil zbor volivcev, tako da bo obvezen Izpolnjevati sprejete sklepe vsak volivec krajevnega odbora Podbočje. DIP Turopolje je » Gorjancih odkupilo 17.000 m* hlodovine. Ves ta les odvaža po cesti Sutna — Podbočje. Doslej so odpeljali Že 7000 m:i lesa in cestišča močno poškodovali. Uprava občine Videm-Krško bo morala povzeti vse korake, da bo omenjeno lesno podjetje krilo prizadeto škodo za popravilo ceste. Volivci so obsodili prepočasno delo pr>i popravilu mostu v Pod-bočju, ker prizadeti ne dajejo prav nobenega vzgleda.kako je treba delati. Mnenja so, da bi se morala okrajna cestna uprava za to delo nekoliko bolj zavzeti in urediti vse potrebno, da bi Šlo hitreje od rok. Samo Podbočje je lep turističen kraj, zato je treba nadaljevati z deli pni vodovodu in urediti obrežje Krke, da bo kraj pritegnil čim več turistov. Ko so razpravljali o najvažnejših kmetijskih vprašanjih, so ugotovili, da Je treba zadrugo urejevati in jo kadrovsko dopolniti s knjigovodsko službo. Na Planini je precej pašnikov, ki Jih Je treba bolje izkoristiti in izboljšati s pomočjo kmetijske zadruge. Okrog Podbočja in Dobrave je 90 ha zamočvirjenih travnikov, na katerih bi lahko dosegli dvakrat večji pridelek, će bi uredili odvodnik. To delo naj bi se odvijalo v okviru Dolenjske vodne skupine. Na področju krajevnega odbora Je še precej zakotnih merjascev; morali jih bodo odstraniti in priskrbeti plemenjake, kajti to področje ima dobre pogoje za svinj ere jo. Kmetje se vedno bolj zanimajo za strokovna kmetijska predavanja, zato bi radi slišali kmetijska predavanja o pravilni uporabi umetnih gnojil, o obnovi vinogradništva in kako bj skupno s kmetijsko zadrugo dosegli 6im boljše uspehe v kmetijstvu. M. Praznik Dolenjskih Toplic 24. maja bodo Toplice spet praznovale svoj krajevni praznik. Proslava letošnjega krajevnega praznika bo združena s Praznikom pomladi, ki ga praznuje šolska mladina. Priredili bodo pevski festival, na katerem bodo nastopili pevski zbori mladine in moški zbori, in akademijo v čast prazniku ter 40-let-nici KPJ. Množične organizacije bodo ob tej priložnosti obiskale grobove padlih borcev in jih prekrile s cvetjem in venci ter se tako oddolžile spominu tistih, ki so padli za svobodo. razsvetljava Se nikoli ni bila tako zanemarjena, kot Je zdajl PARK ALI ZELNIK? Kostanjeviški park pred Domom kulture se Je spremenil v zelnik. Kako to? Nekoč je bil zelo lep ln negovani SIcer se Je dogajalo, dn so kosili le po krpah, toda poti so bile zmeraj lepše urejene, kot so zdaj. Pred nekaj dnevi io se sicer izboljšale, toda upravnik doma, ki Je že Itak prezaposeln, se Je morafl krepko ln sam zavzeti za to. Ljudje menijo, da bi se dalo te stvari mnogo toolje oskrbovati, pa ni pravega razumevam}a pri tistiih. ki Jim Je ta stvar poverjena. Bo še dolgo tako?"Nl nobenega upanja za Izboljšanje? Tudi o tem bo treba govoriti na naših množičnih sestankih, ker Je tudi to eden Izmed važnih faktorjev prt razvoju turizma v kraju. Doslej namreč rol bilo v Kostanjevici ie prav ničesar storjenega za novo turistično sezono 1n ven da i ljudje že prlhadajol Z nrežiškeoa sejmišča in trga V soboto Je bilo zelo Živahno v Brežicah na sejmišču Prodanih je bilo preko 800 prašičev odojkov. Cena se Je gibala od 2000 do 30OO dlrt. Kljub velikemu Številu prodanih odojkov Je bil trg tako nasičen, da je še precejšnjo Število ostalo neprodanih, zaradi tega je tudi cena proti koncu sejma zelo zdrknila navzdol, v več primerih posebno za slabo kvaliteto. Izpod dva tisoč din. Plemenskih svlnl Je bilo zelo mrdo. Tud,) pitancev, katerih cena se giblje okrog 200 din za kilogram žive teže. Je bilo malo jn so bil! vsi prodani. Živilski trg je bil dobro založen Cena Jajc se je gibala med U ln 13 dinarje za jajce. Tudi domače češnje Iz okolloe Pišeo so že bile na trgu. Sploh Je bll trg s češnjami zelo založen, cena pa se 1e gibala med 50 ln ro din za kg. Zelenjavi na splofln0 cena pada. Krompir (novi) je trenutno po 100 din kg. Sveže gobe »štorovke«, ki so redkost tako zgodaj kakor letos in so se pojavile na živilskem trgu že v sredi aprila, so bile v soboto po od 300 do <*0 din kg. Tekmovanje Ljudske tehnike na čast IV. kongresa ZKS Okrajni odbor Ljudske tehnike Je sklenil podaljšati tekmovanje občinskih odborov LT do 22. Junija, se pravi do kongresa ZKS. Tekmovanje bo po naslednjih točkah: I. za vsako novo opremljeno delavnico Z. za vsak novoustanovljeni tehnični krožek 3, vsaka novoustanovljena organizacija LT «. vsak novoustanovljeni klub mladih tehnikov (Imeti mora vsaj po dva tehnična krožka) 5. novo opremljena delavnica 6. vsak novoustanovljeni tehnični krožek na šolah, kjer še ni pogojev za Klub mladih tehnikov 7. novo opremljeni tehnični kroožek 8. za vsako sodelovanje pri Javnih prireditvah v čast proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ ». vsaka prireditev Pokaži kaj znaš s področja tehnike 10. vsako splošno tehnično predavanje za Javnost II. vsaka oprema Izložb (dokumentiranje d«l» organizacije LT) 12. vsak objavljen članek ali vest v lokalnem ln republiškem časopisu ln radiu Poročilo o izvršenem delu na podlagi tekmovalnih točk pošljite zanesljivo do 20. Junija okrajnemu xlboru LT Novo mesto. Zaključnemu poročilu Je treba priložiti vso potrebno dokumentacijo, se pravi pismeno poročilo o doseženem delu po posameznih točkah, za objavljene Članke pa odrezke iz časopisov. Za to podaljšano tekmovanje je sekretariat razpisal za najboljše tri nagrade: prva 20.000 din, druga 15.000 ln tretja SOOO din. Tekmovanja naj se udeležijo vsi odbori LT in s tem poživijo delovanje te organizacije. is točk 10 točk M točk 20 točk 1% točk 5 točk 10 točk s točk U točk 5 točk 5 točk 3 točk Potrošniki: mesarji To ni bila nogometna tekma, kakor bi-kdo sklepal, ampak -no. kar prisluhnite. PotroSniki o mesarjfo Dopis iz Brežic: »Mesnica KpPz Brežic«. Caa: zjutraj takoj, ko oa-pro. — Dobro Jutro. — Dobro Jutro. . , — Bi lahko dobila 20 dkg Jotrc? — Ne, pač pa lahko doolte telečjo glavo. — Oprostite, ampak videla sein. da ste malo prej lztovarjali tudi jetrca. « , — Tudi vi ml oprostite, toda sei mi je naročil, da Jetrc ne smem prodati. — Nas videnje i To ni bU prvi i« verjetno ne tud4 zadnji tak primer, O podoo-nih stvareh se veCkrat ujčkajo mesarji ln potrošniki. Mesarji *e ne upajo zameriti svojim prijateljem in prijateljicam in ti dobe Jetrca tudi ob U.30. Neko soboto nas je bilo v mesnici osem žensk, ki smo čakale, da pridemo na vrsto. Deveta, ki Je prsla, je počakala sefa pri vratih-in mu šepnila: »Pol kilograma za cvreti«. Sef ji Je takoj odsekal ln dal, čeprav Se na bila na vrsti. Ker so začele o»tale ženske protestirati, Je dejal »Tudi Jaz bi moral čakati tri ure v hranilnici, ce ne bi ta takoj sprejela denarja.« Razen tega razvaža.io meso v mesnice v leseni dvokolnlci. ki Je prekrita z.ne dovolj čistim prtom. Xa zborih volivcev so bile že večkrat dane obljube, da se bo ta »tvar uredila a n, nič bolje Ljudle pa pravijo Se; — Meto visi v mesnici, a mesarji ga ne .prodajajo, češ: Velik kos mesa se ne Izplača senati na drobno — Jetrca nosi i o nekaterim domov. — Avto za prevoz mesa kupujejo ie dve leti. — Soseda se hvali, da dobi lahko tudi kilogram letre. Zakaj 1lh ne hj dali vsakemu nekaj? Pr. mesu dajejo preveč kosti — Ena mesnica nima nikoli drobiža. — Mesarji delajo hiše. kupujejo motorna vozila .. . — Meso Imajo spravljeno pod prodajno mizo. — Zadnjič sem kupil meso v Krškem, ker ga Je v Brežicah težko dobiti, nekdo pa mj Je priznal, da ga Je prinesel celo iz Novega mesta. Mesarji odgovarjajo Mesnica — poslovalnica 1. last KPPZ Brežice: — Jetrc imamo malo, dajemo Jih pa skoro vse pljučnemu oddelku brežiške bolnišnice. — Kilogram Jetrc nisem dal nikoli nobeni stranki. Največ sem jih dal 20 do 30 dkg za neko starejšo bofl no ženo. — Meso vozimo v čistem vozičku in imamo pokritega s čisto rjuho, ki pa Je res ne menjamo vsak dan. Voziček nič ne stane, medtem ko bi bil prevoz z avtomobilom drag. — Res Je, da imam v mesnici meso, ki ga ne prodajam, ker Je že prodano raznim strankam. Tu ga imam zato, ker ga v klavnici ne morem razsekatl. — Jetrc ne nosimo na dom. — Kosti dajemo pri mesu toliko, kot Je predpisano: pr.j govedini 25 dkg. pri teleUni pa 35 dkg. . — Drobiž imamo vedno. — Hišo Imam že več let, motorno kolo pa ml Je poslal brat iz Inozemstva. — Res sem dal neki ženski meso, čeprav še nI bila na vrati, ker m, tudi ona sprejme v banki denar, čeprav ga prinesem v zadnjem tienutku in bi me lahko zato zavrnila. — Tudi stranke so sitne. Zadrt I ič sem neki ženski odrezal sedemkrat kos mesa. Z nobenim ni bila zadovoljna. Ko je btUo tudi pri zadnjem kosu 2 dkg mesa preveč, so mi popustili živel jm sem stranki rekel: »Oprostite, živci so ml popustili.« In sem Sei lz mesnice. Mesnica — poslovalnica 1. last KZ: — Gostilničar ne vzame druge drobovine če mu ne dam tudi Jeter. — Pod pultom nisem imel nikoli nič. — Včasih kakšno stvar rezerviram za šoferje, ki mi jo naroče, a so na poti, tako da dopoldne ne morejo priti, ponjo. Upravnik kmetijske zadruge: — Kmalu bomo kupili avto za razvoz mesa. , • Prikazali smo vam obe plati. Volivci, razpravljajte o tem na zborih volivcev in zahtevajte »vole pravice. Upamo, da bo tudi ob-čnskl ljudski odbor o tej stvari razpravljal in Jo uredil taiko, da bodo občani zadovoljni! Se ena z novomeške mesnice Jutro v kandljski mesnici. Gneča in drenj, da le dolgo ne tako, saj Je bilo nekaj dni pred prazniki. Dolga vrsta nestrpnih žena in gospodinj. Doma čakajo otroci, delo kliče. Vrsta se počasi pomika naprej. Za nekatere pa precej hitro! -Pride takale starejša gospa (z Grma) in Je takoj postrežena! Ne čaka. ne naroča. Enostavno dobi! Ko se ženske upravičeno razburjajo, pojasni mesar: — xa Je že včeraj naročila.. . Res? No, začnimo vsi tako: otroci bodo zvečer znosili listke z naročili v mesnico, zjutraj pa se bomo »udarili« kdo bo prej na vrsti Saj smo vendar že vsi »včeral« naročili . . . Jeza. zamera. spogledovanja grde opazke na račun takih »gosposkih strank« (navadno domiš Havih, starejših gospodinj, ki imajo z mesarji stare zveze) ln hudo-vanje čez mesarja. Je vse to potrebno? Nobenih Iz Jem v mesnicah! To naj bo pravilo. Ce ne zaleže lep opomin, nal poseže vmes tržna inšpekcija. Take mesarje so v LJubljani že kaznovali in podobnih ukrepov pričakujemo tudi v Novem mestu. Hvaležn, smo Inšpekciji, če potrošnike pr) tem učinkovito >• takoj podpre! Zato io tudi lm^ mo, našo inšpekcijo. V TEM T Mm&iMcuar Četrtek ii> maj«i - uun jvl Petek. 22. maja — MIlan Sobota, 23. maja — Zeljko. Nedelja, 24. maja — Cvetko Ponedeljek. 25. maj« — Rojstn; dan maršala Tita. Torek, 26. maja — Dragica. Sreda. 27 maja -- Volkašln. i.OSsPODlNJStU) FOMOlMlO -vajeno kuhe aH začetnico, sprejme takoi dvočlanska družina z odraslim otrokom. Tramsak. Jesenice Gosposvetska 42 l'.lii./.'.i'i24, o. Ob 13 ur, UO 26, 5. ameriški barvni film »Puščava živi«. 24. 5. ob 17. in 20. uri: mehiški film »Divja strast«. 27. 6. I ameriški barvni film »Neobičajna pripovedka«. ČRNOMELJ: Od 28. dO 24. 5. ameriški barvni film »Gospod Ro-berts«. Od 26. do 27. 5 ameriški barvni film »Ranč prekletih« KOSTANJEVICA: 24. 6. Japonski film »Vrata pekla«. 27. fl. ameriški film »Nismo mi angeli«. METLIKA; Od 23. do 24. 5. »Ju nakl Shervvoodskega gozda«. 27 5. »Dvanajst zadetkov«. NOVO MESTO — »KRKA«; Od 22. do 23. 5. italijanski barvni film »Senso«. Od 26. do 28. 3. kopro-dukcljskl dokumentarni barvni film »Od Schwarzwalda do Črnega morja«. DOM JNA, NOVO MESTO: Od 21. do 24. 5. italijanski film »Kruh. ljubezen in. . .«. 29. 5. Jugoslovanski film »Dokumenti življenja«. Od 2fl. do 27. 5. ameriški film »Viva Vlila«. SEMtC: 24. 5. angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka« SEVNICA: Od 23. do 24. 5. ameriški film »Cas obračuna«. TREBNJE: Od 23. do 24. 6. ameriški film »Na ovinku reke«. Predstavi v nedeljo ob 18. ln 18. uri, VIDEM-KRSKO: Od 23. do 24. 5. ameriški film »Napadalci«. Od 27. do 28. 6. francoski film »Ulica sanj«. ŽUŽEMBERK: «. 5. ameriški film »Tarzanov bes«. Ob preran, smrti mojega ljubega .noža PRANCA KRKUTE Iz Vel. Brusnic, i<3 iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu v njegov; dolgotrajni bolezni lajšali trpljenje, zlasti požrtvovalnim zdravnikom dr. Vodniku, dr. Spllerju in dr. SaJ«tu. Dalje mnogoštevilnim, ki so se od njega poslovili ln ga sipremiU na njegovo zadnjo pot. Zaflujoča žena Terezija Krkuta in ostalo sorodstvo. Tovarišu šefu dr. Ferdinandu Kosou In tovariSici bolničarki Ivanki Saje. kakor tud; ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju se iskreno zahvaljuje za vso skrb in nego, ki so Jo izkazali našemu očetu Francetu Znidarsiču družina Ziiidar-SlC iz Leskovca Pekarna Novo mesto obvešča gostilne, restavracije, hotele, trgovine in ostale, da ima vednO na zalogi; drobtlne bele in črne, odprte, domače kekse, sladke proste, palčiće itd. Za cenjena naročila se priporoča »Pekairija« NO-vo mesto. Prepovedujemo vsako peš hojo ln prevoz po zadružnem sadovnjaku (bivša last Roje). Kogar borno. zasledili, da se poslužuje nedovoljene poti ali prevoza, ga bomo kazensko preganjali. Posebno opozarjamo prebivalce BudganjS vasi- Kmetijska zadruga Žužemberk PRODAM MOŠKO KOLO. Cesta herojev 8-1 nad. POCENI PRODAM VOZ zapravil lvček. Avsec, Gotna vas TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO KALAJ«, videm-Krško. proda tovorni avtomobil znamke Tam-Deutz s prikolico Djuro DJakovič. s prevoženimi 80.000 kilometri za ceno 7,870.000 dinarjev. Ponudbe Je poslati na upravo podjetja. PRODAM SENO ln nemško deteljo na Rastilu 24. maja ob to. uri. 'Krevs, Brusnice. STROJ ZA li'.i)i:m)VANJE cementne STRESNE OPEKE in 300 modelov naprodaj. Jože Mlketlč. Loka 14. Črnomelj. DIMNIKARSKEGA VAJENCA — sprejme Hodnik, Novo mesto. KOŠNJO DETELJE IN SENA oddam za deda. Drago Hadl. Za-gre-hška 10, Novo mesto. STANOVANJE v bližini Kostanjevice, v majhni Wšlct»-»» primerni za upokojenca, oddam. Naslov v upravi lista. (477-39) MLIN NA TOPLI VODI na dva kamna oddamo v najel. Interesenti naj se zglasdjo pri Kmetijskem gospodarstvu v Kle-vevžu. PRODAM ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK. Možne razne kombinacije in oblike uporabe. Glavni trg 14. Novo mesto STANOVANJE IN HRANO dam fantu, vajenemu kmečkih del za pomoč v prostem času. Po potrebi preskrblm službo. Karol Grad. Zg. Kašelj 19, Polje-LJub-Hana. NOVO MESTO V času od lii do 18. maja Je bilo rojenih 20 dečkov ln 17 deklic. Poročili so se: Ercegovčevič Mio-drag, podoficir, in Neika Koncl-lja, fotograska pomočnica, oba lz Novega mesta. Anton Rukše, uslužbenec iz Celja, ln Marija Rozman, Šivilja lz Gotne vasi. Mazjan Hrastar, avtomehanlk lz Smihela, in Zdenka Kren, krojaška pomočnica Iz Novega mesta. Ludvik Grivec, krojač iz Novega mesta, in Jožefa Kavšek, prodajalka lz Gotne vasi, Umrli so: Janez Cernač. osebni upokojenec iz Kraslnca, star «1 let, Marija Kočevar, kmetovalka lz Radovlce, stara 63 let. Franc Marvln, vojni invalid lz Dolge vasi, star 78 let. Janez Seiko. Invalidski upokojenec iz Brezovice, star 54 let. Franc Zlbert, invalidski upokojenec iz Žabje vasi, star «1 let. GOTNA VAS Umrli 'so: Jože Erlah. užitkar z Vel. Slatnika, star 86 let. PREČNA Umrli so: Alojz Potočar, mesar Iz Potočne vasi, star 6« let. lvanetift lz Novega mesta — dt>» klico, Danica Kovačlč iz Železne« ga — deklico, Jožefa Muren iS Dvora — deklico. Iz brežiške porodnišnico Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Barica Ban U Radakovega — dečka, Jožefa Slm-Sek lz Zurkovega dola — deklico, Ivanka Požgaj iz Male doline — deklico, Anica Zorič iz Brežic — dečka. Ljuba Nežičlz Rozge — deklico, Ljudmila KrošelJ z Malega vrha — deklico. Elizabeta Stefanlč iz Leskovca — dečka, Ro_ zika Zagrajšek Iz Krške vasi — deklico, Fani Salmlč iz Gorenj« vasi — dečka, Katica Rajkovič iz Smedereva — dečka. Marija Ažman iz Sp. Llpnlce — dečka. KRONI Pretekli teden &o v novomeški bolnišnici rodile: Tončka Gorjanc iz Gor. Suhadola — deklico, Marija Mlklič lz Armeške vasi — deklico, Genovefa U raj nar iz Hu-dej — dečka, VeronLka Povše iz Javorja — flečka. Ana Kirm iz Brezovice — dečka, Martina Peterka lz LJubljane — deklico, Marija Lisac iz Slovenske vasi — dečka. Ljudmila Veselic z Broda — dečka, Marij a' Turk lz Dol. Straže — deklico, Marija Obreč iz Kržišč — dečka, Marija Bahor lz Hrasta — dečka. Marija Stan-gelj iz Zafare — deklico. Marija Judež lz Pristave — dečka, Jana CibeJ iz Kočevja — dečka. Angela Udovič lz Repč — deklico, Rozalija Smollč iz Stranja — deklico. Francka Planinšek iz Vel. Loke — dečka, Anica Jurgllč iz Prelesja — dečka, Ljudmila Kranjc :z Rake — dečka, Cvetka Mali Iz Novega mesta — deklico, Marija Zupančič Iz Cetlnja — deklico, Ljudmila Grm lz Skovca — dečka, Francka Zorko iz Družinske vasi — dečka, Štefka Bratkovič z Gor. Vrhpolja — deklico, Frančiška Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Zeljko, sin posestnika lz Novega mesta, se je zbodel v prst leve noge. Stanislav Sumenjak, sin delavca lz Črnomlja, si je pri telovadbi poškodoval desno koleno. Poldeta Kranjčiča, sina posestnika iz Karteljevega, Je povozil voz ln mu poškodoval levo nogo. Borut Kožuh, si Je pri nogometu poškodoval levo nogo. Alojzijo Cvelbar, ženo posestnika iz Dobravice, Je podrlo tele in JI poškodovalo levo nogo. Na Terezijo Gačnik, hišnico iz Brusnic, se Je prevrnil voz ln Ji poškodoval levo nogo. Jožefa Hacln, družinska upokojenka ;z Novega mesta. Je padla In si poškodovala desno nogo. Jožeta Florjančiča, sina delavca Iz Cegelnice, Je podrt tovornjak in mu poškodoval levo nogo. BiežŠka kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Metelko, posestnik lz Gmajne, se Je pri padcu s kolesa laže poškodoval. J »že Dvor-Bak, delavec lz Bukoška, si Je pri padcu s kolesa poškodoval levo roko. Stanislava Jenka, logarja lz Smarčne, Je nekdo napadel in mu prizadejal poškodbe po glavi. Stanislav Kova*Mč. rudar lz Senovega, se je poškodoval pri delu v rudniku po glavi in križu. Anton Debevc, pečar iz Brežic, se Je pri padcu po stopnicah poškodoval po levi nogi m glavi. To in ono iz Bele krajine Avto-moto krožek So ustanovili tudi v Kanižarici. Ta krožek bo deloval kot sekcija r>PD Svobode ter bo v tesni povezavi z Avtomoto društvom Črnomelj. Ko je, upravni odbor novoustanovljenega krožka razpisal tečaj z-a Šoferje, se je prijavilo samo iz rudnika 72 Interesentov. Prva skupina, ki je že začela s tečajem, ftteje 25 čVanov in vključuje pretežno tiste delavnice, ki že imajo motorna vozila>Ker so tečajniki zaposleni na vseh treh izmenah, obravnavaijo predavatelji ob določenih dneh isto snov dopoldne in popoldne, s čimer je slehernemu omogočeno, da ne zamudi nobene učne ure. Za učenje praktične vožnje ima krožek Že svoj avto, ki mu ga Je podaril kolektiv rudnika, V Starem trgu ob Kolpi se prav vestno pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika — 1. junij, ki spominja prebivalstvo tega področja Bele krajine na obletnico, ko so partizanske enote leta 1942 popolnoma uničile italijansko postojanko v Starem trgu. / Osrednja proslava bo v nedeljo, 31. maja dopoldne, ko bo slavnostno zborovanje s kulturnim sporedom, pri katerem bodo sodelovali mladina iz Starega trga in okolice ter moški in ženski, pevski zbor z godbo iz Črnomlja. Pripravljajo tudi šahovski dvoboj na 15 deskah med pionirji lz Poljanske doline in Črnomlja. PIRAN ZABELEŽENO Češnje in paradižnikove sadike V ponedeljek, 18. maja Je bilo na novomeškem živilskem trgu spet živahno. .— Po koliko Je solata? — Po 20 din krožnik za vas, pa bom dobro namerila. Češenj je povsod takoj /.manjkalo, čeprav so bile po 100 din kg. Največja gneča je bila pri tistih stojnicah, kjer so prodajali sadike paradižnikov. Med pobiralcem tržne takse in kmetico se Je razvil pogovor: — 10 din prosim. — Jih nimam. (Nabrala Jih ie namreč samo 9.) — Eden manjka, Je ugotovil nabiralec, kmetica pa Je še naprej zatrjevala, da ga lima. Vmešale so se še druge cmetlce: — Kar pustite ji tisti dinar, t! Ne trudi se,« je reki«. Položila mu je razgaljene roke na ramena in se mu za hip približala s svojim vonjavim telesom v tesni plesni obleki-»Pri.iaitel' me bo s-premil domov. Na boks matchu za prvaka »veta v težki kategoriji je dosedanji šampion Fioyd Patter-son pred deset tisoči gledalcev knockoutiral svojega nasprotnika Briana Londona in pri tem zaslužil čistih SO milijonov dinarjev. Srečanje je bilo te dni v Indianopollsu, ZDA. V celico na sliki so nasilno vdrli ncstnpneži v Poplarvlleu* (v ZDA) ter iz nje tako rekoč ukradli tam zaprtega črnca M. C. Parkerja In ga odpeljali neznanokam. To se je zgodilo 28. aprila letos, vendar policiji še nI uspelo najti nobenega sledu za ugrabljenim črncem, ki so ga osumili, da je napadel neko belo žensko, čeprav ga ta ni spoznala, ko so Jo soočili z njim. Sj>et nov krut primer rasne nestrpnosti v ZDA. Srečanje indijskega premiera Nehruja s pregnanim dalai lamo lz Tibeta je bilo zelo prisrčno: na sliki mu daje bel svilen šal, znak prijateljstva in miru, nakar Je sam prejel enakega od tibetanskega poglavarja. Prvič v zgodovini ZDA je bila pred dnevi v konkurenci z belimi dekleti izvoljena za lepotno kraljico neka črnka. To Je študentka Pat Willlams lz Sacramenta v Kaliforniji. Slika Jo kaže, ko prejema od svoje predhodnice iz lanskega leta prehodno kronico, ki vsako leto pripade Miss Sacra-mento. Teden francoskega filma so priredili pred nedavnim v Moskvi ln Tbllflaru. Pri tem Je prišlo do prisrčnih stikov med francoskimi ln sovjetskimi filmskimi igralkami, ki jih vidimo na gornji »llikt v prijetnem razgovoru. Od leve na desno svoje Audre Pasqualova. Nina Makarova, Petite Pasqualova ln Ztnadda Ki- rienko. Saj nisi žalosten? Poskušaj razumeti. Zbogom dečko moj!« In odhitela je. Ko je zgodaj zjutraj lege* spat, j© čutil, da je zelo pijan. Dobro znan občutek v glavi mu je to povedal. Za čelom nekje mu je ležal kos belo razžarje-nega železa. A ga ni bolelo, samo svetljoba z notranje strani ieljila tako jarka, da je nehote zatiskal oči in tudi sence spominov so pomalem izginjale v njej. Vendar drugi dan se je vseeno spomnil nanjo. Ravno cigareto je prižgal, ko je začutil, da je dekle spet ob njem. Čeprav je blJ to 1* nekakšen topel, nejasen privid, se Je kljub temu v hipu zavedal, da jo bo težko pozabil. Kaj. takega bi bilo podobno užlv.ški naravi, njemu pa ne. Kajti res se je sicer rad vnemal za veselja vsake vrste ln res je vrvelo v njem polno vražjih domislekov, a ne toliko 7iaradi zeolj telesnih užitkov, kot zaradi nagnenja do nekak, šne prostramosti Ln izzivalne svobode, kl je bila v tem. V redu. dekle ga je imelo za neresnega mladiča. Sam pa I« dobro vedel, da to ne drži popolnoma. Prav tako divje, kot se je znal pognati v pitje in objem, je znal vrtait; z jeklenimi svedri svojih mlsM v granltn« lupine dogodkov in tvarl. NI veliko- premišljeval. Sklep je bil naenkrat pred njim. trden ln 1a*en. »Dokazal ji bom, da s.morem v dejanjih toliko (kot drugi! Mogoče se bo celo vrnila?« In bilo je čudno, n kakšno lahkoto *«* ie levil. Tako orlstno in prepričevalno le to t>oče1, da se Je še več 1K pozneie soo-tnlrojal svojih vesel 1«*cenj kot nekaj zelo nekoristnega ln nepomembnega. Mrka resnost, ki «e le je postonoma navzemal. se je jasno ooVažala tudTt v njegovi zavesti. Stal« je kot visoka, ravna stavba na robu migetanja puhastega neba. Zavedal se je je v vsakem trenutku, kar je spremembo na njem samo v**čalo ln večalo. Zasovraži' je vesele mlade fante Ln pozabil na deklo, ki je spremembo povzročilo. Vendar neranljiv nI bil v tem svojem mrkpm oklepu umirjene resnosti, v vizlirju mu ie zmerom bolj zevala bleščeča in dolga razpoka: poznavanje druge plati — tistega, kar Je bi: nekdaj. Čeprav je vesele, mlade fante preziral, se je zavedal rane v vizirju od leta do leta z večjim ponosom. Kajti mladost za hrbtom dlje ko je. lepša je. Po dolgih letih mu je nekega jutra spet bilo, kot da stoji ob njem nek neviden, topel in vonjav prvid. Nežnopolta deklica z bakrenimi lasmi. 1 jo je že dalj časa videval v sivozelenih krilih ln volnenih jopicah, »e mu je zmeraj bolj zdela podobna mehkemu, sivemu Listu rožmarina. Bila je tako lepa in mnogo mlajša od njega. V dneh ko jo je snubil, a tudi Še vsa letj* po poroki je čutil, da-Je' skozi tisto razpoko v oklepu prodrla kot meč globoko v njegovo notranjost.. . Obstal je pred gladkimi, brezizraznimi vrati svojega stanovanja. (Odkar sta se vselila, se še nista preselila \7. te velike pafla-fte blizu mestnega središča.) Poiskal je kjuč. Tedaj ie izza vrat zaslišal glasove. Najprej nerazločne besede nekega moškega, nato jasn' glas svoje žene: »Ne odhajaj Se, ne, ne! Imava še več kot eno uro časa. Prej ga ne bo nazaj.« Zdaj je tudi moški glas postal razločnej ši: »Mucek, mar res ne razumeš, da moram iti? Tisti konjak, ki si mi z njim postregla...« Mož pred vrati se je obrnil ln zdrveli po stopnicah. Ustavil s« je šele v majhnem parku na drugI strani ceste. Stisnil se je ob drevo in se ozrl. V istem trenutku so se hišna vrata odprl« in neki moški je stopil ven ter počasi zavil naravnost proti njemu v stožec ulične svetilke. Mož ob drevesu si je neznanca dobro ogledal: njegova obleka je bila vsa zamazana s cigaretnim oepelom, živobarvno kravato je imel zrahljano in ovratnik pri srajci je bil odpet. Pri hoji se je negotovo zibal, zibal se je kot vsi veseli mladi fantje, ki jih ženske morajo Lmeti rade. Mož pri drevesu se je za hip spomnil svoje lepo zapete in trdo zlikane žedeznosive obleke, svoje zategnjene kravate, gladko počesanih las. svoje kariere, ln počasi je »avli v nasprotno smer proti razvpiti kavarniol, da se čez kakšno uro vrne domov z običajnim izrazom na ob-azu. Dolžina jugoslovanske meje Dolžina jugoslovanske meje, kakor je bila označena doslej, se je nedavno podaljšala. In sicer jo je »podaljšal« Hidrografski inštitut Jugoslovanske vojne mornarice. Inštitut je namreč s preciznimi meritvami In najnovejšimi metodami ugotovil, da Najgloblji boksitni rov Nahajališča boksita, ki predstavlja največje rudno bogastvo naše dežele, so v Jugoslaviji po večini lahko dostopna in ugodna za izkoriščanje. Izjema pa je jama Kalun na bogatem boksit-nem področju okrog Drniša. Kopajoč vse globlje za rudo, ki je tu odlične kakovosti, so prikopali rudarji do 325 metrov izpod zemeljske površine ter sodijo, da je ta jama sedaj najgloblji boksitni rov na svetu. Kopanje rude je otežkočeno ne samo zaradi globine, ampak tudi podtalnih voda. Vendar bodo delo nadaljevali, ker kvaliteta boksita opravičuje Investicije. V rudnik bodo postavili črpalke in tako omogočili nadaljnjo eksploatacijo rudnika. dolžina jugoslovanske kopnene obale nI 1993 km, kakor smo mislili doslej, ampak 2099 km, torej za 106 km daljša. Krava % rekordi Josip Košnar iz Petrinje (Hrvatska) sa res lahko pohvali s svojo kravo: v zadnjih štirih letih mu je »rodila« osem telet. Samo lani je otelila 4 teleta — 19. januarja dva, 22. decembra pa spet dva. .Umi — Prav žal mi h Uaibček, toda torta, ki sem ti Jo spekla za rojstni dan, J* b'"a dobra, da sem vso sama pojedla ... Nezaželena stranka bi lahko reki; velikemu avtobusu na gornji sliki, ki se je hotel izogniti neprevidnemu kolesarju-ln se zato znašel nenadoma skozi izložbo v trgovini sredi Londona. Nesreče, pri kateri Je bilo 17 ljudi ranjenih, je bila kriva mokra in spolzka asfaltna cesta. V najlepši gledališki hiši v Bombayu, Indija, v The Ero's Theatre. je Unitaliafilm organiziral teden italijanskega filma. Na otvoritvenem večeru Je bila tudi italijanska Igralka Rossama Podesta, ki Jo vidimo na sliki v družbi z Indijsko filmsko zvezdo Beauty Nutan. Pred kratkim se je v Cannesu zbrala filmska elita z vsega sveta. Dobesedno lahko rečemo, da film združuje narode, saj so bili prisotni igralci in režiserji vseh narodnosti, barv in ver, vseh političnih prepričanj. Na sliki sovjetska filmska zvezdnica Leila Atoašize. Mali Doug Klbert, star osem let, je pred kratkim doživel pretresljivo tragedijo. Ko se je a svojimi starši peljal v pol-tovornem avtomobilu proti metrtu Jonesvllle v ZDA, so na samotni cesti padli v zasedo dveh roparjev, ki sta z nekaj streli ubila očeta, mater pa hudo ranila. Mali Doug je ostal na srečo živ m je po odhodu roparjev sam odpeljal starše do najbližje bencinske postaje kjer Je alarmiral policijo. Rešen z lastno krvjo Prostovoljni krvodajalci večkrat rešijo življenje drugim, šofer R. N. v Puli pa je rešil tudi samega sebe. R. N. je že dolgoletni krvodajalec. Ko je zadnjič dal kri, se je vrnil k svojemu taksiju. Cez slabi dve uri pa je doživel karambol in bil hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali in mu dali transfuzijo — njegovo lastno kri, ki jo je bil pred dvema urama dal za druge. Piše John L o k a r s t. Zelo sem bil presenečen, ko mi je ponudil stol. Sestri je župnik naročil, naj mi prinese malo vina, češ da se mi bo prileglo, ker grem z dela. Seveda, se mi je prileglo ln po-krepčal sem se. Dal mi je tudi dve fini cigareti. Pogovarjala sva se zelo prijateljsko, pridružila se je pa tudi njegova sestra. Ona me je vprašala: ►►Koliko imate tamalih?: Ni rekla otrok. Povedal sem ji, da imam tri, zadnji ni bil takrat še rojen. Prinesla mi je tri debela rdeča jabolka, pa mi rekla, naj dam vsakemu eno jabolko. Lepo sem se ji zahvalil in šel. To mi je ostalo v živem spominu; redki so taki duhovniki. Župnik Smrcknr je bil tudi pesnik. Spesnil je lepe delavske pesmi v naprednem duhu. Bile so mu ukradene. Nekaj jih je bilo takrat priobčenih. Govorilo se je, da bi sestra lahko dobila po župnikovi smrti 800 dolarjev za te njegove pesmi. Mogoče so bile preveč radikalne in so jih gotovi za vedno odstranili. Se to moram omeniti o župniku Smrekarju. Imoli smo piknik društva. V boj št. 53 S. N. P. J. in razvitje društvene zastave. Piknik je bil zvečer. Takrat nismo imeli elektrike, župnik pa je imel svetilke, mislim, da na olje. Posodil nam jih je za piknik, da smo lahko imeli zabavo še pozno v noč. Ravno v tistem času so razni duhovniki zelo napadali S. N. P. J., ampak župnik Smrekar je bil drugačen. NI se oziral na druge, bil je pravičen do vseh. Ker sem bil tedaj brez dela, so pri društvu odločili, da jaz in pokojni Frank Slibar neseva te svetilke župniku nazaj. Vprašala sva, koliko računa za njih rabo. Rekel je, da nič in da, kadar bo društvo zopet rabilo svetilke, naj jih kar pride iskat. Lepo sva se mu zahvalila in odšla. Bel je kot bela vrana rned drugimi duhovniki, zato sem opisal ta dogodek. Naj blagi mož počiva v miru v amerjški zemlji. Prva leta so nas Slovence v javnosti nazivali Austrlan Krainers ali Pollacks, samo ne s pravim imenom — Slovenci. To so zakrivili tudi prvi naseljenci, ko so ustanovili prvo podporno enoto in ji dali ime Kranjsko-slovenska, namesto Slovenska. Primerilo se je tudi že meni, ko sem bil na delu v tovarni, da je prišel k meni vodja delavcev, ko je najel novega delavca, in vprašal, če bi se lahko z njim zmenil. Ko sem tega delavca ogovoril in vprašal, če je Slovenec, je brž odgovoril, da ne — da je Kranjec. Minilo je precej časa, preden so se začeli Slovenci zavedati, da so Slovenci. Pri tem so imeli največ zasluge naši Slovenski narodni domovi, kulturna društva, to je pevski zbori in dramatični zbori, napredno časopisje in organizacije, kot je Slovenska narodna podporna enota, pri kateri so bili njeni ustanovitelji zavedni in resnično napredni, da so dali tej organizaciji pravo slovensko ime. Vse to je veliko pomagalo, da smo postali Slovenci to, za kar nas pripoznajo. Počasi se je začela razvijati slovenska zavednost. S.N.P.J. je igrala veliko vlogo pri prebujanju naroda, ki se do tedaj še ni zanimal za kako narodno ali napredno stvar. Ko ne bi bilo te, bi nas še dolgo nazivali za Kranjce ali Pollacks. Bila pa je radi tega S.N.P.J. vedno kritizirana po klerikalcih, kateri bi radi držali narod večno v temi. A treba je iti z duhom časa naprej. Saj se tudi danes narodi v Aziji in Evropi prebujajo in otepajo tujih izkoriščevalcev. Razume se, da to boli tiste, ki bi radi še naprej izkoriščali ubogo ljudstvo. Njim ni za napredek — oni bi menda raje videli, da bi padle atomske bombe, da bi se rušila mesta in vasi, da bi se trpinčilo in mučilo nedolžne ljudi. To so hinavci, ki bi radi živeli razkošno življenje na račun delavskih množic. Mi starci smo se rodili "vsaj 50 let prezgodaj. Dosti smo morali v mlajših letih prestati, a danes bi lahko uživali boljše čase, pa nam življenje zahaja h koncu. V teh letih našega Življenja se je iznašlo ogromno novega, da je* zivljenjerndo*>-nejše. Danes letajo železni ptiči po zraku kot redno prevozno sredstvo, medtem ko je bilo to nekaj čudovitega pred 50 in več leti. Pri takem napredku pa bi, ko bi bilo vse pravično deljeno, lahko vse ljudstvo udobno in v obilju živelo. Torej naj omenim malo tudi, kako smo leta 1918 volili. Bilt smo mladi in zavedni delavci pa smo se trudili, vsak po svoji moči, da bi izvolil v mestno zbornico delavske coun-cilmane. Med nami je bil mlad Matt Petrovich, zelo aktiven v socialističnem gibanju. Večkrat je imel javne govore in dobro se spominjam, ko je prihajal na sejo kluba št. 49 in je s seboj pripeljal svojo ženo in dve hčerkici. Bil je izvrsten govornik in storil je veliko v korist delavskega razreda. Bilo je veliko število nas mladih, ki smo tedaj pridno agitirali za naše socialno demokratske kandidate, ki so s svojim delom pokazali, da so resnično za malega človeka. Imeli smo tudi izbornega socialista Eugene Debsa; bil je neustrašen borec in voditelj delavskega pokreta. Sel je raje v ječo kot da bi izdal delavski razred. Bil je proti vojni. Obsojen je bil na 10 let ječe, v kateri je prebil po nedolžnem štiri leta, nato pa je bil pomiloščen. Ker smo se tistega leta dosti trudili, smo izvolili tri socialiste v javne urade: dva councilmana — Mandelkoren in VVillard, ter enega v šolski odbor. Njegovo me pa sem že pozabil. Z malimi glasovi je propadel socialistični kandidat za mestno zbornico v 32. vardi. In kaj se je tedaj zgodilo? Ko so imeli ti pravilno Izvoljeni kandidati nastopiti svoje službe, jih v mestni zbornici niso hoteli sprejeti. Enostavno so jih zavrgli in odslovili in na njihova mesta postavili one kandidate, ki so imeli za njimi največ glasov. Ali je bilo to pravično in demokratično? Pugljevo brezno (Tretje nadaljevanje in konec) V soboto, 13. decembra je naša ekipa, tretja po vrsti, spet našla ljubeznivo zatočišče pri Rauhovih v Srednji vasi. Povedali so mi, da je gospodar staroselec. Tega sem bil vesel, ker sem nameraval poizve-deti za domača imena, teh pa novoselci kaj malo vedo. Rauh pa je menda edini staroselec v vasi. Ko mi je pravil domača imena, sem uvidel, kako prav bi bilo, če bi v kočevskih krajih zapisali ledinska imena. Saj je med kočevskimi imeni tudi precej slovenskih, tudi takih iz dobe pred kočevsko kolonizacijo. S staroselci vred bodo izginila tudi ta. Dolina, kjer se odpira jama, so Globoke Cače. Spoznali smo jo že v soboto zvečer, ko smo prenesli del orodja do jame. 150 m l#*i*jv, še več vrvi in težki nahrbtniki, vse d M ne da prenesti naenkrat, čeprav nas It Šist: P- Habič, T. Planina, dr. Tršan, M. Minevc, A. Humar in podpisani. K sreči je bil med nami dr. Tršan, edini, ki je bil udeležen pri drugem raziskovanju brezna in ki nam je pokazal pot. Nedelja, 14. decembra. Se v jutranji temi ob petih prilezejo iz Rauhovega senika temne postave, se sučejo po dvorišču okrog kuhalnikov in svojih zalog hrane do svita, nato poberejo ropotijo in se Z&jJN&r ssejo po kolovozih navkreber, padajo pod tovorom na splozkih gozdnih tleh, se Šalijo, JeEljo, sope jo, hropejo, pred jamo postanejo in nato drug za drugim zlezejo vanjo. Samo še eden se nekaj časa mudi ob njej. nato pa se tudi on odloči za podzemlje. Dež zabriše stopinje v tleh jn Šoja zaman poizveduje, kam so izginili tisti, ki so jo zarana zmotili v samotni hosti. Jamarji so ponesli dan s seboj v podzemlje. V soju karbidovk ogledujejo zgornje nagnjeno brezno, ki se navzdol oži in postaja vedno bolj navpično. Pri 32 metrih je polica dovolj široka, da se zberemo na njej vsi razen enega, ki je obtičal više v nagnjenem delu, da bi varoval po-vratek. S police spustimo najprej 70 m lestev in najbolj utrjeni jamar Peter gre iskat dno. Dolgo zaman čakamo na sporočilo. Vemo, Peter bi morda želel stopiti čimprej na dno, mi pa bi radi spustili v globino še vseh preostalih 40 m lestvic. Ali se bo vendar že dolenjski kras globlje odprl pred nami?! Po zadnji vojni smo na Dolenjskem prebrskali že marsikatero brezno, toda povsod smo obtičali pri 40, 50 ali 60 metrih, samo v Veliki Vratnici pri Rdečem kalu pri 70 m, to je tam, kjer noben domačin ne verjame, da bi prišli do dna, ker »ga brezno sploh nima«. Ves čas nas je potihem jezilo, da nismo na Dolenjskem dosegli niti take globine, kot so jo »Drenove i«, dolenjska sekcija ljubljanskega jamskega društva, že pred prvo svetovno vojno v 94 m globoki Ziglovici pri Ribnici, v 93 m globoki KrviškJ okrogliei nad Dobrepoljem in v 84 m globoki Mar-.janščici pri Predolah. Majhna in blalna brezna so nam postala sinonim za »dolenjsko brezno*. Končno smo ujeli iz globine zategel glas: »Na dnu-uu. Potegnite vrv gor!« Ko sem se navezal na vrv in se spustil navzdol, sem računal 32 + 70 je 102 m. To brezno je najgloblje na Dolenjskem, razen če... da, če na dnu ni ostalo neizrabljenih in nerazvitih kakih deset metrov lestev. Tri do pet metrov široki rov se začne pod polico počasi razširjati. Lestve skraja ležijo na steni, plezanje je zato ugodnejše in vmes lahko opazujem stene. Tu ni nikjer več blata. Sama siga, ki je prevleki a stene in se ponekod strnila v sigavo zaveso. Samo tu in tam, da je bolj opazno. Po kakih 30 metrih se lestev odlepi od stene, na kateri je siga nabrana v valovih, toda voda še vedno prši po lestvah jn po meni. Leva in desna stena se pričneta od-mikati vsaka v svojo smer. Ko sem stopil na tla, je bilo prvo vprašanje, ali so vse lestve od vite. So. Ravno do tal sežejo. Torej drži, 102 m, globlje kot kjerkoli na Dolenjskem. Ko je prišel na dno še tretji jamar, smo pričeli stikati v vseh špranjah in luknjah in plezati v kamine. Ne, nikamor naprej ni mogoče. Treba se je sprijazniti, na dnu smo. Lotili smo se raziskavanja ln merjenja dna. Brskali smo za jamskimi živalmi in za kostmi. Na odru je več skalnih blokov, sicer pa je živa skala aH siga. Drobirja, ki smo ga navadno srečavali v dolenjskih breznih, je tu manj. Stara navada je, da ljudje gredoč mimo jame. vržejo vanj kamen, da bi izmerili globino; kamen obtiči v blatu ali zaide v stransko razpoko in /e pravijo: Brezno nima dna. Na dnu pa se nabira kupček kamenja, mogoče tudi v tekoči vodi, ki jb tem bolj iščemo, čim bolj napredujeta elektrifikacija ln higiena. Postaviti črpalk » na električni pogon v vodato jamo ali izvir, to se bo morda izkazalo marsikje za bolje, kot pa obnavljati cisterne. V razmeroma nizkem dolenjskem krasu pa s« voda ne pretaka globoko pod površjem. V razpokah ne more stati niže, kot je v potokih in rekah v dolinah. Mimo Pugljevega brezna pa ne vodi steza. Zato vanj ne mečejo mrhovine, kot je navada ponekod. Tam, kjer ne vedo, da se na dnu brezna še bolj zgosti vodni pretok in ima krajšo pot do izvirka, kjer jo zajemajo za pitje. Ce bi mrhovino zakopali v zemljo, bi razpadla prej kot v sterilnih jamah in voda bi jo počasneje izpirala. Nekoč so mi pripovedovali, mislim, da je bilo to v Rakovniku, da je ležal v breznu več mesecev mrtvak, ljudje pa so ves čas zajemali vodo v studencu, ki priteka manj kot sto metrov pod breznom. Res čudno, da ni več nalezljivih bolezni. V Pugljevem breznu smo našli samo kosti konja. Kasneje smo zvedeli, da so ga v prepad pahnili partizani, ker neposlušni drvar ni hotel nehati drvariti za okupatorja. Ko smo premerili kakih 28 m dolgo in B m široko dvoranico na dnu, smo se pričeli vračati. Neprijeten je postal predvsem zgornji del brezna, v katerem je na vseh koncih in krajih kapalo skozi strop in kamine. Voda je nekoč izlužila apnenec, da je nastala luknja, zdaj pa jo s sigo zapolnjuje. Ta dan je bila na površju prava ploha. Razmočila je prst in ilovico, da je popustila grušč, kj je sledil zakonom težnosti, brez obzira na jamarje, ki jim je ilovica lezla za vrat, med lase, v uho in dr. Tršanu tudi v oči. Prav toliko je pogledal navzgor, da je lahko dobil na oči kepo ilovice. En sam kamenček je bil v njej in ta mu je presekal kožo pod vekami. Tolažili smo ga, da je zdravnik in da se bo že pozdravil. Vračali smo se Izmučen; In zadovoljni, Vedeli smo: Pugljevo brezno ne privede do podzemeljskega potoka in ni pripravno za turizem. Vemo še nekaj: če nam ne odpira dostopa do podzemeljskih voda in zakapanib lepih prostorov Pugljevo brezno, ga bomo našli nekje drugje. Ce ne letos, pa drugo leto ali desetletje. In ljudje nam bodo pomagali pri tem iskanju s tem, da nam bodo javili in pokazali nove neraziskane jame. Končno pa ne raziskujemo samo zato, da bi našli vodo in lepote. Jame imajo še druge vrednosti, enkrat take. drugič drugačne. Glavno je, da jih po mamo. In tudi to je važno vedeti, da ima Dolenjska tudi čez sto metrov globok prepad -r Pugljevo brezno nad Srednjo vasjo. Miran Marussig, Ivan Gams Spust v vrvnem sedežu