roMnni ptaAai Leto LXVHV št. 269 LJubljana, torek TJ. novembra 1934 Cena Din i.- LOvENSKI Lxnaja rsa* dan popoldne, izvzemJi oedeije in praznike — inserau do 30 peut rrst * Din 2.-. do 100 vrst * Din 2.nO. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. već jI inserau peUt rrsta Din 4.- Popust pc dogovoru, inseratm daven posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 26.- Rokopisi se ne vračaj a UREDNIŠTVO C* CJPRAVNlsTVO UIBUANV Hnafljeva ulica ftt. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44 1 — NOVO MESTO. L. ju Dijana** oavta. telefon it 26. - CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L, telefon tt. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon et 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani st. 10.351. Nova blamaža Madžarov Dr. Beneš je po sklepu Male antante odložil predsedstvo sveta DN za dobo razprave o jugoslovanski pritožbi, Madžari pa so se hoteli okititi s pavoviin perjem in pri' pisati to sebi v uspeh Ženeva, 27. novembra, r. V svoji težnji za diplomatskimi uspehi so si Madžari v Ženevi skuhali zopet novo blamažo. Oprijemajo se vsake biike, kakor utopljenci in žeiec druge nadmodriti, lezejo sami v čdm večjo zagato. Se p redno je v ponedeljek odpotoval dr. BeneŠ iz Ženeve, je obvestil generalnega tajnika Društva narodov g. Avenola. da se odreka predsedstva sveta Društva narodov za dobo razprave o jogo slo venski prri tožbi proti Madžarski, ako se bo o tej pritožbi razpravljalo že na Izrednem zasedanju, ki se prične prve dni decembra. Tajnik Društva narodov je vzeJ to izjavo dr. Beneša na znanje, ni pa je objavil. Le v nekaterih krogih so vedeJi za ta korak dr. Beneša. To je prišlo na ušesa tudi madžarskim delegatom. 2e-leč doseči velik diplomatski uspeh, so madžarski delegati sklenili, da proglase odstop dr. Beneša za svoj uspeh. Sinoči so zbobnali vse v Ženevi zbrane novinarje in jim napovedali važne novice. Agenti madžarske propagande so z velikim pompom napovedovali novinarjem senzacijo. Madžarski delegat Tvbor Eckhart je popoldne na hitro roko napisa] posebno noto in jo poslal tajništvu Društva narodov, računajoč že vnaprej, da bo razprava o ju-gos^ovenski pritožbi prišla na dnevni red že na izrednem zasedanju Društva narodov. V svoji noti je obvestil tajništvo Društva narodov o sestavi madžarske delegacije. Ko so se zbrali novinarja, jim je Ty-bor Eckhart najprej sporočil sestavo madžarske delegacije, nato pa je prečita! novinarjem svojo noto. v kateri zahteva, da dr. Beneš za časa izrednega zas-edanja sveta Društva narodov odloži predsedsrvo. Se predno pa so Madžari mogli objaviti novinarjem svoj velik diplomatski uspeh jim je že b'.o izročeno pismeno obvestilo tajništva Društva narodov, ki se glasi: Pred svojim odhodom iz Ženeve je češkoslovaški zunanji minister dr E Beneš obvesti' tajništvo Društva narodov da se za primer, da t>i prišla jugoslovanska pritožba že na dnevn: red Izrednega zasedanja sveta Društva narodov, odreka predsedstvu v smislu Čl 4. pravilnika sveta Društva narodov dobo razprave o jugoslovenski pritožbi Lahko si je misliti, kako smešen vtis je izzvala pri novinarjih nota g. Eck-harta. ki ie misW da bo na lahek način dosege' v očeh nenoučene ravnosti velik diplomatski uspeh Kar se v ostalem riče oostonan'a dr Beneša. je bilo to že davno sklemeno na posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante in Balkanske zveze. Vse obsoja netaktnost madžarskih zastopnikov Postopanje madžarske delegacije je naletelo v vseh ženevskih krogih na ostro obsodbo Pariz, 27. novembra. AA. Zahteva madžarskega delegata v Ženevi Eck-harta, da Beneš ne sme predsedovati izrednemu zasedanju sveta DN v za-četJcu decembra, se ie pokazala kot odveč in spominja na človeka, ki se z vso silo zaleti v vrata, ki so na stežaj odprta. Saj je dr. Bčneš sam. preden ie odpotoval v Ženevo, sporočil generalnemu tajniku Dništva narodov, da se odpove predsedstvu sveta. Če bo svet na prihodnjem zasedanju razpravljal o marsejskem atentatu. Dr. Beneš je izrecno naglasii. da se predsedstvu žaro odpove, ker se tudi on žeili udeležiti disfcusne. Spričo takšnega stanja ves francoski tisk soglasno otosera postopanj madžarskega delegata Eck-harta. L;sti -poudarjajo, da je to prv:č od obstoja DN. da nekdo zahteva od-st,nn nred«edn;ka sveta. Ost proti Beneša nemško maslo? Nekateri listi pa poudarjajo, da je madžarski manever globlji, kakor se zdi na prvi pogled. Tako prinaša »Petit Journal« članek rz Ženeve, v katerem pravi, da je Madžarska napravila svojo snočnjo demaršo nalbrže v dogovoru z Nemč:jo, ki ne W hotela, da bi Beneš predsedoval svetu DN, ko pride na dnevni red posaarsko vprašanje. List sodi, da mora dr. Beneš ostati predsednik vsa! dotlej, dokler bo na dnevnem redu posaarsko vprašanje. Iskanje novih ovir »Jour« pravi v svojem ženevskem dopisu, da kaže Eckhartova demarša zoper Beneša. kako Madžarska išče priložnosti za prepire. V prvih komentarjih, ki smo iih zbrali v krogih Društva narodov, prav »Jour«. zelo ostro obsojajo madžarsk' nastop Vsi obsojalo Eckhartov postopek, ki mu le očl-vidno namen kupičitl proč ed u ne težave, da se čimbol? onemogoči likvidacija težke naloge, ki k) Ima Društvo narodov z ureditvijo posaarskega vprašanja. V trenutku, ko hoče madžarski delegat rehabilitirati svok> državo. W ti krogi želeli, da bi skušali vsai razumeti ženevske metode In zavzeti dostoj-neiše stališče nasproti delu. ki se že mesece in mesece vrši za organiziranje posaarskega plebiscita. Podobni so komentarji tudi v drugih parišk'h listih. Drugače pa napovedujejo listi, da bo na decemberskem zasedanju sveta Društva narodov, če bo dr Beneš vztrajal pri svojem sklepu, predsedoval delegat Sovjetske Rusije Lit vi no v. Vsi prijatelji mlm m na strani Jugoslavije Odpor proti madžarskim mahinacijam je vedno večji Pariz, 27. novembra. AA. »Excel-saor« piše o poiožaju, v kaierem se zdaj nahaja jugoslovenska pritožba proti Madžarski, in pravi, da vprašanje diskusije o marsejskem atentatu čedalje bolj prihaja v zvezo s težn.ami za ponovno ustvaritev revizlon:stične fronte. List nato pravi: Beograjski vodilni krog*" imajo vero v upravičenost svoje stvari in ohranjajo svojo hladnokrvno si in dostojanstvo, s čimer vzbudijo občudovanje vsega sveta. Toda potrebno bi bilo. da rudi Italija s svoje stran: opozori Budimpešto na potrebno pomiri ji vost. P^rtinax piše v listu »Echo de Pariš« med drugim: Edini praktičen sklep. ki bi bii enakovreden pritožbi Male antante, je utrditev bariere zoper re-vanšo in zoper revizionizem. Pertinax misli, da je treba čimprej skleniti pakt o vzajemni pomoči. »Ere Nouvelle« takisto odobrava korak Jugoslavije, ki pravi, da je ta korak nainormafriejst in najmodrejši. List pravi, da je beograjska vlada morala upoštevati razpoloženje jugosl o venskega naroda, ki ga je po marsejskem atentatu prevzelo neizmerno ogorčenje, ki bi bilo moglo roditi zelo težke posledice. Madžarska trdi. pravi »Ere Nouvelle«, da jo je Jugoslavija hotela diskreditirati, ko je poslala Društvu narodov svojo pritožbo Toda mi imamo vtis, da Madžarski protesti ne poveča-vajo njenega ugleda, kajti vsi resnični prijatelji miru so na strani Jugoslavije. Navdušenje za sporazum z Italijo popušča Pariz, 27. novembra, r. Danes je objavil o jugoslavenski pritožbi pri Društvu narodov in o zahtevi Madžarske, naj se j ugr ed o venska pritožba nujno reSi, > Malin« daljše poročilo, v katerem pravi: Italija je odkrito izjavila, da se solidarizira z Madžarsko in da jo bo podpirala Prepričani smo de je zahteva po nujnosti c razpravi glede jugoslovenske pritožbe italijansko maslo in da je Madžarska vložila svojo noto pri Društvu narodov 1* na mig iz Rima. Italiji je vsa stvar, to je treba ugotoviti, zelo neprijetna in bi želela ds se čimprej likvidira V vsakem primeru pa moramo z bolestjo konstatirati da se Italija vse preveč eksponira za Madžarsko, o katere krivdi ni več dvoma To pa se dogaja baš v trenutku ko smo se pripravljali na znižanje med Parizom in Rimom Vsak mora priznati, da je to najslabši uvod h pogajanjem med Italijo in Francijo. Kdo ve, ali ne bo toliko vplivalo na te priprave, da do pogajanj sploh ne bo prišlo Jevtić se je vrnil v Beograd Beograd, 27. novembra. Zunanji minister g. Jevtlč se ie vrnil iz Ženeve, Protest Litvinova in Ruždi beja Parii. 27. novembra. AA. Havae poroča iz Ženeve, da sta sovjetski komisar za xu-nanj« zadeve Litvinov in turški zunanji minister Tevfik Ruždu-bei poolala cene minem u tajniku Društva narodov pismo, v katerem nastopata proti neprestanemu zapo-vrstnemu odlašanju zasedanja sveta DN. Sovreteki lcomiV»ar e. Litvinov in turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej sta zahtevala da se dan sestanka DN sporoči zainteresiranim ministrom vsai pet dni pred sejo in da naj odobri končajo pravočasno svoia dela. Izročitev Pavelića in Kvater-nika odklonjena Rim, 27. novembra, r. Službena agencija Štefani objavlja: Preiskovalni odsek apelaci/skega sodišča v T urin u je sprejel sklep, glasom katerega ni dovoljnih razlogov za Izročitev Pavelića in Kvatenrka francoskim oblastem. Pred fašistični tribunal? Pariz, 27. novembra, AA. >Matin< piše v poročilu iz Rima, da vprašanje Pavelića in Kvaternika Se ni dokončno urejeno, temveč da je sprejet samo pravni sklep, ki pa ne ureja problema teh dveh terorističnih voditeljev. List poudarja, da do sedaj Pavelića in Kvaternika niso izpustili iz zapora. Pavelić in Kvaternik bosta po pisanju >Ma-tina« ostala v zaporu vse dotlej, dokler sodišče ne prouče obtožbe iz aktov, ki terjajo njuno izročitev, in dokler ne bo odločeno, ali je potrebna proti njima preiskava v Italiji. V tem primeru ju bodo izročili posebnemu sodišču, ki sodi po zakonu o zaščiti države. Perčevića še niso izpustili Pariz. 27 novembra AA Z Dunaja poročajo: V tuka iSn jih krogih demantira jo vesti o tem da bi bile oblasti izpustile podpolkovnika PerteviČa, čigar izročitev "te za Me val* francoska vlada. Zasliševanje atentatorjev Pariz. 27- novembra AA Po poročilih iz Marseilla ie preiskovalni sodnik, ki se bavi z vprašanjem marseljskega atentata, včerai pnovno zaslišaval Pospišila. Rajida in Mik) Kralje ter zahteval, da mu podrobno do jasne, kje so bili za svojega bivanja v Franciji. Obenem so teroriste soočili z raznimi pričami Še ena, aretacija Parii, 27. novembra. AA. »Matin< poroča iz Metza, da je pred kratkim tamkajšnja policija aretirala nekesra Ste Tomljeviča Našla je pri niem zelo mnoero korespondence. Ugotovljeno je. da se je aretiranec mudil na dan atentata na kralja Aleksandra v Marseillu ooskega pakta, o varnosti m o vzajemni pomoči. Dopisnik pravi: K*meti tujskega zunanjega ministra hI bil predlagati Franciji, v kolikor je to mogoče, Sporazum, sklenjen na i^tih osnovah, kj voze med*e~ b°j države Male antante in čigar oAnovne točke «o *kupua zunanja politika, konzul, taci je v v*eh vprašanjih, ki utegnejo hkra ti zanimati države - podpisnic**, in naposled enoten nastop v Društvu narodov. Atentatorji se ne miruje]« Diplomatski razgovori v Parizu Odmor v zasedanju Društva narodov so izkoristili zbrani državniki za važne diplomatske razgovore g. Titulescu v ukarešto. da bo Pariz, 27. novembra AA Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj popoldne ob 16.15 obiskal svojega osebnega prijatelja francoskega zunanjega ministra Pierra Lavala in se z njim razgovarjal celo uro. Po odhodu z Orsavskega nabrežja ni hotel dati rumunski zunanji minister nikake izjave. Uradni krogi ne komentirajo podrobneje včeraj-njega sestanka med gg. Titule-scom in Lava lom ter tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Legerjcm. »Petit Parisiena misli, da bosta Lava! in Titulescu imela prihodnji teden ponoven sestanek, da proučita razna vprašanja, ki in-teresirata obe državi. »Excelsior« pravi, da ni izključeno, da tudi Rumunija pristopi k vzhodnemu Locarnu. Pariz, 27. novembra AA. Havas poroča: Razgovori med francoskim zunanjim ministrom Lavalom in rum unski m zunanjim ministrom Titulescom so potekali v zelo prijateljski atmosferi. Vse kaže. da je šlo pri razgovorih bolj za resumiranje in precizirani e stvari, o katerih je bilo prej govora, kakor o kakšnih političnih razgovorih v pravem pomenu besede. Mislijo, da sta se državnika dotaknila tudi sedanjega položaja v E>ruštvu narodov. V zvezi s tem se zdi, da bo po vsej priliki Francija prevzela inicijativo in predložila načrt mednarodne konvencije o boju zoper terorizem. Dalje mislijo v poučenih krogih, da je bilo na tem sestanku govora tudi o vzhodnem paktu. O isti stvari bo g. Lava! govoril brez dvoma tudi s turškim zunanjem ministrom dr. Tevfikom Ruždi bejem, ki je takisto prišel v Pariz in izrazil željo, da se porazgovori s francosko vlado o nadaljnji okrepitvi francosko - turških zvez. Pri tem naglašajo. da po francoski sodbi vzhodni pakt ne bi bil popoln, če se ne bi istočasno še bolj precizirali odnošaji z nekimi državami in z vzhodnim delom Sredozemskega morja. Po sestanku z g. Titulescom je imel La-val razgovor z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva g. Legerjem. r>anes priredi zunanji minister kosilo na čast gg. Tituleaca in dr. Tevfika Ruždi bej*. Doznava se, da se bo sredo ali četrtek vrnil v B prisostvoval izročitvi akreditiv novega sovjetskega poslanika v Bukarešti g. Ostrov-skega Nato se bo spet vrnil v 2enevo Dr. Tevfik Ruždi bej bo ostal do sestanka sveta DN to je do 3. decembra, v Parizu. Turčija predlaga sklenitev pakta s Francijo Pariz, 27 novembra. AA. Glede na bi-vanje turškega zunanjega ministra Ruždi beja v Parizu doznava ženevski dopi*nik »TempSa« Iz zanesljivega vira, da bo turski zunanji minister ta teden imej razgovore z g. LavaJOni o sklenitvi tarško-fran- Partz, 27. novembra, g. Kakor poroča »Intransigeant« iz Londona, ima angleška poHclia v rokah opis dveh mladih žensk, k! bi morali za poročne svečanosti priti v London. Ore za emisar-ki makedonstvuhišČfh. ki naj bi rzvršili atentat na higoslovenskega kraljevega namestnika princa Pavla. O prihodu princa Pavla v London Je angleška policija odredila Izredno stroge varnostne mere, tako da celo novinaru niso roo-gH nrfri na kolodvor. Strogi varnostni ukrepi v Londonu Pariz, 27- novembra. AA. Havas poroča iz Londona: Da se prepreči sleherni incident pri poroki vojvode Kentskega, je oblast odredila, kakor poroča »Daily Eex press«, da bodo stražniki obrnjeni z obra zom k občinstvu na vsej poti, kjer tw> *e! izprevod. Francoska nota Poljski VarSava, 27. novembra. AA. Pat poroča: LzSlo je tole uradno poročilo: Zunanji minister Beck Je včeraj sprejel francoskega poslanika Barocha. ki mu je izročil od. govor francoske vlade glede na poljeko-francoeke razgovore in noto o njib, izrrt-čeno 27 septembra t. 1. v ženevi franocv skemu zunanjemu ministru Ne glede na to, ali bo ta francoski odgovor prinesel nove elemente, se samo po sebi razume, da bo poljska vlada proučila francoeki odgovor v duhu, ki odgovarja prijateljskim in zavezniškim odnošajem med Francijo ti Poljsko. Pričakujejo, da bo eden Ismed prihodnjih sestankov sveta Društva narodov dal priložnost ttidi za osebno Izmenjavo misli med Bečkom tn frajioo^kim zud*-njim ministrom Lavalom. Nemčija išče novih stikov Pariz, 27. novembra r. »Petit JournaU je objavil vest iz Londona, da Ribbentrop v Londonu ni dosegel nikakega uepeha. Zato namerava Hitler takoj odposlati v angle Ško prestolnico svojega drugeca emisarj-a barona Lersnerja. ki bo angleškim držav nikom stavil nove predloge za sporazum med obema državama. Angleška vlada pa vztraja pri svojem stališču. Kakor znano, zahteva, naj se Nemčija najprej vrne v Ženevo in šele potem bi bilo mogoče govoriti o vprašanih, ki jih Nemčija postavlja na dnevni red. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 1373.47 — 1384.27, Bruselj 797.43 — 801.40, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.35 — 171.96. Newyork 3394.39—3422.6S. Pariz 22*.57—226.69, Praga 142.90—143.76. Trst 291.35 — 293.75 (premija 2S.5 odst.). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8 10 do 8-20. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 27. novembra. Pariz 20.3525. London 16.405, Newyork 308.75, Brueelj 71.95. Milan 26.33, Madrid 42.175, Amsterdam 258.70. Berlin 124.10. Dunaj 57.10, Praga 12.90. Varšava 58.20, Bukarešta 3.06. Pomen potovanja Nj. Vis. kneza Pavla v London Njegovim razgovorom z vodilnimi angleškimi državniki pripisujejo veliko politično važnost Pariz. 27, novembra. Glede na živo zanimanje britanske javnosti za sedanj položaj v Evropi, zlasti pa v srednji in jugovzhodni Evropi, smatrajo v pariških političnih krosih, da se ni treba nič čuditi, če so britanski odgovorni krogi izkorlstHi priliko in se podrobno poučili o nazfranju Ni. Vis. kneza-na-mestnika Pavla glede vseh aktualnih problemov. Smatra se za samo po sebi razumljivo, da se bo Nj. Vis. knez Pavle razgovarjal tudi z angleškim kra-liem Jurijem o vseh perečih problemih. Prav tako ni nič čudnega, da je Nj. Vls. knez Pavle sinoči v Bukinghamski palači sprejel v avdijenci angleškega zunanjega mustra sira Johna Simona. Pariški Ust »Pariš Sob-« komentira Iz- redno zanimanje angleške javnosti za evropska vprašanja in piše med drugim: Prihod Nj. Vis. kneza-uamestnika Pavla v London ni samo v zvezi s poročnimi svečanostmi princese Marine, marveč Je v zvezi s sestankom z zunanjim ministrom Simonom. List smatra, da ima potovanje kneza Pavla v sedani? živahni diplomatski akciji, ki se razvija po vsej Evropi, še ^>osebno važen značaj. London, 27. novembra. AA. Reutei poroča: Po včerajšnji seji parlamenta ie mimstra za zunanje zadeve stri Johna Simona sprejel v avdijenci Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, Stran 2. »SLOVENSKI if ARO D«, dne 27. novembra 1934 Sokolska proslava l. decembra Ljubljana, 27. novembra. Vsako ljubljansko sokolsko društvo proslavi letošnji 1. december s slavnostno sejo ob l/2 11. uri dopoldne v lastnih prostorih (Sokol IV izjemoma ob 11. uri dopoldne, enako Sokol II na realki). Udeležba za članstvo, naraščaj In deco obvezna. Člani društvenih uprav v kroju s florom na levem rokavu, ostali v civilu z znakom. Dnevni red obsega glasbene in pevske točke, recitacije, govor o kralju Aleksandru I. in prisego vsega članstva Nj. VeL kralju Petru II. Članstvo se izrecno opozarja na neizbežno dolžnost, da zaradi ustrnene prisege prisostvuje osebno; takoj po zaključku slavnostne seje bo sledila tudi še pismena prisega, ki jo mora vsakdo oddati po seji pri izhodu iz dvorane. V ta namen je vsakomur v pisarni pristojnega društva na razpolago tiskan obrazec prisege, ki naj ga vsakdo sam dvigne pred 1. decembrom, vsaj pa eno uro pred pri četkom slavnost i. Podpisani obrazci prisege se ne bodo sprejemali pred zaključkom seje. Izrecno opozarjamo na sklep uprave, po katerem bodo črtani vsi oni pripadniki sokolskih društev, Id bi iz neupravičenih razlogov ne položili ustrnene in pismene prisege. Obrazcev pismene prisege ne bomo nikomur pošiljali; tudi ne bo nihče pismeno vabljen. Zato velja ta poziv obenem kot vabilo. Obenem opozarjamo pripadnike in prijatelje sokolstva. da se bodo na dan proslave in v naslednjih dnevih prodajala »Sokolska srca«. Izkupiček se bo razdelil med savezni, župni in društveni socialni fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vabimo vsakogar, ki mu bo ponuđeno v nakup »Sokolsko srce«, da žrtvuje Din 2.— za to plemenito akcijo. V Ljubi jani, dne 23. novembra 1934. _ LJUBLJANSKI SOKOL — SOKOL I TABOR — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA n — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA IH — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA IV — SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - SISKA Iz življenja Slovencev v Ameriki Slovenec pred ameriško poroto — 2rtev avtomobilista — Smrtne nesreče — Novi grobovi Razburljivo porotno razpravo so imeli nedavno v Clevelandu. Pred porotniki se je zagovarjal 201etni Janez Fabijan. ki je bil nedavno povozil 141etnega Alfonza Ar-mata Ko so porotniki Jladeniča, ki se je zagovarjal, da se otrok nepričakovano pojavil pred avtomobilom, oprostil, je fantova mati v razburjenosti vrgla svojo ročno torbico Fabijanu v obraz, nato je pa še »grabila stol in planila nanj. V zadnjem hipu ji je sodni sluga iztrgal stot Fabijan e ves bled odhitel s porotne razprave. Y Denverju. država Colorado. je neki avtomobilist povozil SOletnega Antona Palčiča. Starčka so prepeljali v bolnico, kjer pa je pod'egel poškodbam. Pokopali so ga 15. oktobra. Y Cooperstownu se je smrtno ponesrečil slovenski farmar Janez Vičič. Ko je 14. oktobra delal v gozdu blizu Cherrv Valeva. se je nanj zrušilo več težkih hlodov. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je 21. oktobra izdihnil. Pokojni je bil doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici, kjer žalujeta /a njim žena in hčerka. Pokojni je zapustil precejšnjo množino drv, več tovornih avtomobilov in nekaj denarja in naj se njegovi svojci javijo glede dediščine. Tragična smrt je doletela tudi Antona Kosa v Forest Citvju. Ko je 3. novelbra ob železni:kem nasipu nabiral premog, mu je na mostu spodrsnilo in padel je precej globoko ter se do smrti pobil Pokojni je bil star let, doma je bil iz Polšnika pri T-t ti j i. Zapustil je ženo in Štiri nepreskrbljene otroke. Y Slovenskem narodnem domu v Clevelandu sc ;e nedavno podrl strop, zaradi česar rma trgovka Marv Kusljanova precejšnjo škodo. Baje je bilo v sobi zbranih preveč telovadcev in zaradi prevelike teže se je del stropa udri. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je gmotna Škoda precejšnja. 36. oktobra so v Forest Citvju pokopali Terezijo Volkovo. Pokojna je bila stara 60 let, doma je bila od St. Vida na Dolenjskem. Zapustila je moža m štiri sino- Za zaščito domačega dela Ljubljana, 26. novembra. V nedeijo dne 2. decembra ob pol 10. »ri dopoldne bo v veliki dvoran Uniona v Ljub'jasii veftk rnanifestacijski zbor. s katerim naj se uvede energičen nastop ne samo obrtništva, temveč tudi vse naše narodne javnost: proti uvažanju ki prodaji inozemskih izdelkov ki blaga, ki ga lahko proizvajamo v lastni državi. Gre za zaščito domačega dela in redeka, gre za to, da se osamosvojimo tudi gospodarsko od inozemstva, ki oas samo izkorišča, gre za to, da bo fcolge zaposlen nag delavec in privatni nameščenec in da prenebajo čas, ko se k cenilo samo to, kar ie tuj aga, ko se je omalovaževalo in odrivajo domače blago, ko so se na mesta, ki bi jih lahko imel domač detevec ni uradnik, nastavljal: »ozemoi. Pri tej ukc n. ki jo priredi naše zavedno obrtništvo v okviru »Obrtniškega tedna-«, naj pokaže v5a naša javnost, da se zaveda, da z našo politično osvoboditvijo v lastni državi Jugoslaviji še ae moremo govorit! o naši pravi samostojnost, dofcler se ne osamo>vo>imo tudi gospodarsko. Na ta zfcor so povabljeni člani vseh naših nacionalnih, gospodanstom, delavskih in kulturnih društev in korporacij. Pokazati hočemo, da nočemo zaostaja* za veHkimi tujimi državami, in narodi, ki »o na enak način začeli čim energičneiše izvajati načelo, da se osamosvojimo tudi gosipodarsko, da slediano Angležem in Nemcem, ki kličejo: kupujmo angieSko, ktrpujmo nemško blago! Inozemstvo odklanja danes uvoz prdelkov našega kmeta, vsiljuje nam pa na dru^i strani svoje Hago. Zvona<. ki je vedno na razpolago kot eotrudnik raznih naših kulturnih naprednih organizacij, kadar rabijo sodelovanje pevcev. Zaradi svoje izrazito narodne smeri na ima >Zvonc tudi svoje neprijatelje. Tako smo pogrešali pri žalnem koncertu »Zvona« m.arc»ikoeav ki bi lahko prijel, pa ca ni bilo. . . Šmarčani in vsi prijatelji >Zvona« bi želeli, da preneha ozkosrčnoet vsai takrat, kadsr gre predvsem zc izrazito narodna. tnkorekoč veedržavne prireditve, kakor ie bil žalni koncert. Toliko v album >prijateliskk skupini šmarčanov. KOMIČNA OPERA OLIVI* MIRIL-HRRDt FRA D1AV0L0 Novinarski koncert LJubljana, 27. novembra. Vsako leto nas presenetijo naši novinarji s koncertom, ki je na eni strani največja družabna prireditev sezona, na drugi pa naš najizbranejši koncert, da po pravici uživa v Ljubljani tako velik sloves, da je velika unionska dvorana vsako leto pretesna, toliko imajo naši novinarji prijateljev in tako popularni so njihovi koncerti Letos so nam zopet pripravili izredno prijetno presenečenje. Prehudo nas še skeli rana, ki nam jo je zasekala zločinska roka z gnusni matentatom v Marseilieu. da bi mog"li proslaviti narodni praznik, ne da bi počastili spomin nažega kralja mučenika Zato bo letošnji novinarski koncert otvorjen s »Prologom o smrti in življenju«. Z globoko občutenimi spo-minskimj besedami našega pesnika Alojza Gradnika ki jih bo recitiral Član Narodnega gledališča Emil Kralj Da bo letošnji novinarski koncert še bolj dvignil sloves teh naših največjih koncertnih prireditev iz prejšnjih let, nam priča že spored in jamčijo imena sodelujočih. Spored je naslednji: >Prolog o smrti in življenjuc. Spominske besede pesDika g. Aloisa Gradnika, posvečene viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju. Deklamira član Narodnega gledališča v Ljubljani g. Emil Kralj. — Državna himna — I. L M Skerjanec: 2>V onom črnem leses* (zloženo nalašč za to priliko). Izvajata Orkestralno društvo Glasbene Matice in godalni orkester državnega konzervatorija pod vodstvom L. M. Skerjanca. — II. a) J. Pavčič: 2>Otožncst« b) E Adamič: ^Darovanje neveste« c) J. Pavčič: »Pa moje ženke g!asPastirica«. poje operna pevka gdč Zvonimira Zupevčeva, pri klavir ju dirigent ljubljanske opere g. Niko fitritof IV šest priprostih pesmi. Poje Akademski pevski zbor, dirigent g. Fran M a r o 11 Po odmoru V. P. J. Čajkovski: Pecco eiegio. prvi stavek; v spomin skladatelju Rubinsteinu Izvaja trio Karlo Rupel (vio. Una), Bcgomir Leskovic (violončelo) in Marjan Lipovšek (klavir). VI »Dekle v vrtu zelenem stoji« in »Rasti mi rasti travca zelena«, dve narodni v harmonizaciji dirigenta ljubljanske opere g Antona Neffata. »Ce so tiste stezice«, koroška narodna v harmonizaciji g J Ravnika poje operni pevec g. Josip G o s t i Č. Pri klavirju dirigent ljubljanske opere g Niko Stritof. VTI O. Dev: »Barčica« (primorska narodna (M Tom«:: »Med cvetlicami po logu« (belokranjska narodna) in E. Adamič: »2enka mi v goste gre« (idrijska narodna) Pcje mešani zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon. Pevcvodja g. Dore M a t u 1. !z Litlfe — Miklavž ta sokols-ko deco. Prosvetni odbor litijskega Sokola bo tudi letos obla-ril vso naso sokolsko deco. ki je pridno poeečala telovadnico in se je tudi udeležila sokolskih nastopov. Nabiralna akcija, ki jo vodita članici prosvetnega odbora ses. Kamila Kralieva in ses. učiteljica Franja Ku-sterlova, prav leto napreduje 2e doeedan.i darovalci so dokazali, da kriza še ni zajela plemenitih sokolskih src takrat, kadar se glasijo naše Članice s prošnjo za mladino, na«o bodočnost. Apeliramo tudi na vse ostale da darujejo v Miklavžev sklad po svojih močeh. Deci bomo nabavili samo praktične živlienske potrebščine. — Pro^laTa 1. decembra. Letošnja proslava 1. decembra, praznika Ujedinjenja bo v znamenju žalosti za blagopokojnim viteškim kraliem Aleksandrom I. Ujediniteljem. Dopoldne se bo vršila v tukajšnji cerkvi sv. Nikolaja služba boiia. zatem pa bo v osnovni šoli interna šolska akademija z deklamaciiami. covorom in petjem država« himne. Zvečer ob 20. pa bo v Sokolsksm domu slavnostna seja. pri kateri bolo navzoči vsi člani tukajšnjega Sokolskega društva Vaak član nai odda ob vstopu v dvorano pismeno prisego, za katero je prejel tosadevno tiakovino pri sokolski raznašalki Na slavnostni seii se bo izvršila tudi ustna prisega- Glasom sprejetih navodil od aave za SKJ bo vsakdo, ki ne bo položil prisege črtan iz seznama sokolskoga članstva Član stvo re naj udeleži seje v slnvr^tnih kro-jih Podroben program te bomo še priobčili. Iz Maribora — Desetletnica smrti Viktorja Parme. V spomin lOletnice smrti Viktorja Parme za mariborske povojne glasbene razmere izredno zaslužnega moža In častnega kapelnika Narodnega gledališča v Mariboru, vprizor: gledališke njegovo opero »TJrh. ^rof Celjski«, eno najbolj znanih ParmLnih 1el Dirigent: Hercog. režira Skrblnšek. scenograf inž arh Stupica. Nastopita pri. ljubljena operna pevca Vida Zamejic — Kovičeva in Fran Neralič kot gosta, ostale partije po jo Udovičeva, Sancin, Pavle Kovic. Medven in Gorinšek Premiera bo na državni praznik v soboto 1. decembra ob 25. uri. — Več točnosti v gledališču. Vse bolj se §iri razvada prepoznesa prihnjanja h gledalskim predstavam Gledališč«* začenja vse predstave točno ob napovedani ur: ter prosi gledališke obiskovalce, d« -zasedejo pravočasno svoja rn^ta Zamudnik' ne mot5jo ^amo točn!h obiskovalcev, temveč zamude včasih zelo važen začetek dela, zato je v njihovem lastnem Interesu, da prihajajo točno pred začetkom predstav. — žrtve zavratnih napadov. V nedeljo je nekdo napade' v Pacinjah stanujočega 341etnes:a delavca Cirila Suhača in ga s malico na clav' tako poškodoval, da je mn. ral nanadeni tekati zdravniške pomoči Istega dne je rvostal žrtev noža 431otni posestnik Franc Bok Zadobil je več močnih vbodljajev po vsem telesu tn so era morali prepeljati v mariborsko bolnico. V Spod nupleku pa so neznanci nanadli oiietnega delavca Antona Jeriča in mu poškodovali levo roko. Tudi ta s^ zdravi v tukajšnji bolnici. — »Razori«. Pravkar je iz.?!a v Mariboru 3 številka »Razora*, lista za odre slo mladino. Ta številka je izredno bogato ilustrirana na naelovpi strani pa je slika mlade-ra kralja Petra IT M Servejeva je prispevala liredrio lepo in v srce segajočo pesem »Čuvar?« Jadrana- Naš dvorni slikar Božidar Jakac prijetno kramlja o letošnjem bivanju na blejskem dvoru, kjer je slikal kralifvo družino. S!edlta zdravici kraljev Jnfnih Slovanov, kralja Borisa in blagopokojnoga kralja Aleksandra ob prilik! Nieeovega obiska v Sofiji Tika Vašte-tova nadalmfe svojo zgodevinsko povest »Zaklad v Emoni«, Viktor Pirnat pa kleno razvida svoje misl' v članku rSlovenci In naš Jadran* Joža Herfort je prispeval črtico »T.učce na Barju-, ki je izredno le-na slika tamkajšnjega življenja 1« idiličnih prizorov katere je doživel tamkaj pri-,>tn; -.r'-v^vednlk Zelr> dobra sta tudi Prispevka mariborskih gimnazijcev Jožeta Humra In B Grilca »Večer na Bledu« in »Od Pušaka do Kotora* Učenec meščanske Sole Rado Klenoršek \z Trbovelj pa nam na kratko opisuje gladovno stavko tam. kajšnjib rudarjev Naš nriznan' notopten' in krafevn' pisatelj dr Fran Vttte Je na. p i Bal za to številko »Ra-sorov« »Nekaj spo. minov na koroško šolo«, ravnatelj meščanske šole in odgovorni urednik »Razorov« iz Maribora je prispeval sestavek »Se ena krmllnica«. ki je tudi ilustriran. Fran Vrhovnik razpravlja o zvezdoslovju v članku ^Rimska cesta«. Oskar Huđales pa nadaljuje prevod Srce malega Slkare Fakin Anton, ki je čitateljem znan po zanimivem članku »Vraie«, ga to pot nadaljuje. Sto. vilko pa zaključuje sestavek Marije Ix>r-berjeve »Cvetoč zimski vrtec v doma?! sobi«. Seveda je preskrbljeno za ugankarje. List je izredno zanimivo sestavljen in zelo primeren za našo mladino ter ga kot takega toplo priporočamo. — čare naše ainje Adrije lahko občudujemo v izredno zanimivem in lepem filmu sFraskita*. katerega predvaja Grajski kino. Predvajanje tega filma je vredno zabeležiti med dnevno kroniko, ker nam prikazuje vse krasote naše jadranske obale v Dubrovniku, kjer so film snemali — Repriza »Gugalnice« Kdor se hoče res od srca nasmewti — kar je v teh težkih č**h rud potrebno — naj gre v torek v Narodno nleda^šče. kjer bodo ponovili zabavno vcsc'oigro »Gugalnica« Predstava je za re«i D — Voznik pod koniskimi kopiti V so- bočo bi bil v prvih ponoldar^kih urah sko--ai 'zijubl življenje 2«!ern; hlapec Franc Emerjič Ko se je popoldne peljal ne vozu na križiSču Ta^tebachove m Kopalke ulic« *o se ttvi zapletle vajeti okoli nog kar je bilo za vo»n;ta<»hove »HoffntannOve pripovedke* ponovi opera v sredo 28. t m. za red Sreda. Muzika nima zemske težine, nikjer ni čutiti borbe s snovjo nikjer okornosti, povsod le sproščen laheli nadzemski duh Prvo in zadnje dejanje sta napisala pisatelja Carrč in Barbicr v duhu in načinu E. T A Hoffmanna. ostala tri dejanja pi sta vzela iz H^ffmannovib ti^vo! z razMk" da sta zamenjala o^ebe. Oporo dirigira g Niko štritof ki vodi tudi režijo. V crlnv-nih partijah: ga. Gjungjenac. g Gostič. g". M. Rus in g. Peček Sodeluje balet v koreografiji g". Golo vin a. Scenograf g. Jakac. — Težka nesreča pri podi ran f u drevja. Pred dnevi je odšel v gozd s svojimi delavci 61 letni tesarski mojster Rupar Anton iz Goriške vasi pri Skocjanu z namenom, da bi posekal nekaj hrast >v /\ po stavitev novega kozolca županu Globevni-ku v i^kocjanu. ki je pretečciv. teden pogo rel. V trenutku, ko so »Ic'avci podirali hrast, blizu katerepa je t tal letar Rupar, je moža, ki sc ni mogel pravočasno u makni tL pritisnila k tlom debela veja in mu zlomila hrbtenico Delavci, ki jih je m »j strova nesreča zelo potrla, so tako j poskrbeli za prevoz ranjenca v bolnico, kjer p 1 upajo, da bodo hudo poškodovanemu h sarju rešili življenje — Vlom v gostilno. Y nedeljo ponoći je imel tukajšnji gostilničar g. Ivan 2ie nezaželenega gosta Neznanec, ki je morat biti zelo lačen in žejen, je vlomil v gostilniško sobo skozi pritlično okno. Y lokalu je tat vzel iz mirnega predala okrog joo dinarjev drobiža, vce kosov tohnčroh tz-delkov in nekaj litrov /v njfl I7 gostilniške sobe se je splazil v kuhinjo, kjer si Je nabral raznih dohr:n: salame, lira, kruha itd. Tat je odnesel tudi skoro nov moški pla^e. last nekega tuk odvetnika — Proslava l. decembru No\reč

"živa vse ono članstvo, ki so je v zailnjom času izselilo z Jesenic, a je poravnalo članarino do konca leta, naj se zara'l! pri- e 1 deeembra z«-la«i nemudoma pr! aoftolskfh druStvih svojega novega bivališča — Darilo slepim. {faUJBMUi v. bc* nii grob blagopokojnemu bivšemu predsedailra Francu Verwes?i je darovalo Društvo nameščencev KID na Jesenicah Društvu sle p!h v Ljubljani 150 Din. — Lepo urejene trgovske izložbe. Ya\ Miklavža, božič in novo leto so BMftOge Je* teniške trgovine razstavile v evoj.h izlož benih oknih zelo lepa darila za Miklavža in za novo leto Razstavljenega je mno?< manufakturnoea ln calanterijskeca blaJra največ pa seveda čevljev od preprostih delavnih do eleeantnih plesnih Nefcaten-trgovine Imajo okusno urejene Izložbe, kot M Jih ure-H! sokltcn Izložbeni aranžer ki ga na Jesenicah steer se nimamo 8 katejp vendarle, da nekateri nasi trgovci v tem poarleiu slede okusu ljubljanskih in kran*Pk«b trgovcev Iz uredništva Poročilo objavljeno pretekli teden t otvoritvenem predavanju Llud^ke univor ze v Ljubi lani ni bilo napisano r uredništvu marveč od nekega stalne?« sotrud-nika RRztrme se da ta ne bo imel več pri'ike in možnosti polagati kukavičja jajca v *S1^venski narod« ali kak dny< Mat konsorcija >Jutra«. >S LOVEN SKI N A R O D«, dne 27. novembra 1934 Stran S. DANES najveselejša in najduho-vitejša komedija v letošnji sezoni Salve smeha, petje in sport. Razkošni naravni posnetki iz Zugspitze. Zimski sport. LEO SI.KZAK — DORIT KREVSLER Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4.f 7.15 m 9.15. Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11.—H13. DNEVNE VESTI — Kongres brivcev In lasničarjev. Včeraj je bil otvorjeti v Beogradu kongres brivcev ln lasničarjev, ki mu prisostvujejo delegati Iz vseh večjih krajev države. Zbo-rovalci so najprej počastili spomin kralja mučenika, potem so pa obravnavali svoje stanovske zadeve. V resoluciji zahtevajo, naj bosta brivska !n lasničarska obrt nedeljivi, da bi vajenci polagali izpit iz obeh strok Izvzeti bi lahko bili samo podeželski brivci, ki naj bi pri izpitu lzlavlli, ali bodo izvrševali 6vojo obrt na deželi ali v mestu V resoluciji se zahteva, da bi noben brivski obrtnik skozi tri leta ne smel zaposlovati več kot enega vajenca in sicer zaradi velike brezposelnosti, čim prej naj ae otvorijo strokovne Iole, ki jih predvideva zakon o obrtih. prepreči naj se ustanavljanje podružnic, v brivski obrti zaposlenim ženskam naj se prizna določeni čas za porod ln bolezen. Končno brivci zahto vajo. naj bi oblast prepovedala prodajo brivskih aparatov, ker to močno škoduje brivskemu stanu. — Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. V Varaždinu so imeli v nedeljo veliko zborovanje delavcev in name. šcencev, na katerem so razpravljali o za konu o zavarovanju delavcev in nameščencev za primer brezposelnosti, starosti in onemoglosti ter o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se to vprašanje čim prej uredi. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu. katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« pren-rica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Jo-sefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Joscfova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nov grob. Umrla je gospa Marija Rus rojena Stajer, posestnica v St. Vidu pri Lukovici, mati znanih naših javnih delavcev Josipa Mavriclja. Viktorja. Srečka in Frana Rusa. Stara je bila 78 let. Po. greb bo jutri ob 10. dopoldne na pokopališče v St. Vidu pri Lukovici. Bodi vzorni, blagi ženi lahka zemlja, tefiko prizadetim svojcem naše Iskreno sožalje! _ \-reme. Vremenska napoved pravi, ca bo megleno, stalno lepo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 12, v Zagrebu in Skopi ju 7, v Mariboru 6, v Rogaški Slatini in Beogradu 5. v Ljubljani 5.4. v Sarajevu S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.7, temperatura je znašala —2.8. _ DeJo <*°be. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj tkalskega mojstra, ko-larja z obrtnim listom, cizelirja za. železne modele. — Zaradi dekleta ga Je ubil. V Marku-ševcu pri Zagrebu je prišlo v nedeljo zve čer do krvoprelitja zaradi dekleta. Franjo Vdovič in Franjo Pa tal in sta se že dolgo sovražila zaradi dekleta, v nedeljo zvečer sta se pa spoprijela Patalln je skočil v sosedno mesnico, kjer je pograbil velik mesarski nož in zabodel Vdoviča. da se j* okrvavljen zgrudil In kmalu izdihnil. Ubijalec se je sam javil sodišču. — Samomor osijeskega advokata, V Osijeku se je zastrupil znani advokat dr. Aladar Klein. Zavžil je večjo količino ve. ronala in včeraj je umrl. Zapustil je pet poslovilnih ^isem, ki te njih sledi, da so ga pognale v smrt težke gmotne razmere _ Moža zastrupila, da bi lahko živela z IjubčJcom. Premožni kmet Josip Husak iz Sente se je pred leti cženU z lepo Ete-lo Jablansko. Za mlado lepo ženo so se pa kmalu začeli zanimati tudi sosedje in Ete-la se je zaljubila v Mihajla Husaka, sorodnika svojega moža. Vsak dan je fant hodil k nji nekega dne ga je pa mož zasačil pri svoji ženi. Spoprijela sta se in fant je zbil mcžu dva zoba. 2ena se je znala kmalu pobotati z možem, toda ljub-čka je še vedno imela. V začetku maja so imeh' Husakovi domačo zabavo in povabljen je bil tudi Mihajlo Proti jutru je gospodar potožil, da mu je postalo slabo in legel je k počitku Bolečine so bile pa vedno hujše in zjutraj so ga morali odpeljati k zdravniku čez dva dni je v silnih mukah umrl in ljudje so takoj začeli govoriti, da ni umrl naravne smrti. Končno so cblasti uvedle preiskavo in kemična analiza je pokazala, da je bil Husak res zastrupljen Njegova žena je priznala, da je moža zastrupila, da bi nemoteno živela z ljubčkcm. Iz LfofcftafMr1 —Ij Delo pri tivolskem ribniku so prekinili prejšnji teden, ker so pošla denarna sredstva. Zdaj je še vedno dovolj ugodno vreme za zemeljska dela, čeprav zemlja že zmrzuje. Ce b delali se nekaj tednov, bi bilo delo že končano in nekaj, sicer ne-zapos'en:h. b! imelo skromen zaslužek. Zdaj je težko reči, kdaj bodo delo nadaljevali. Najbrž bodo moral; ostaviti delo tud: na Gradu. S.cer ra zd^j razpravljajo o bed-nostnem fondu in upamo, da bo Liubiana dobiia vsa; nekaj sredstev za podp ranje najpotrebnejših nezaposlen h Zlast: zdaj je s?'a narvečja, na Z'mo. in nezaposlen* -e obračaio §e v tem večjem Številu na so-c.;a bi urad. kjer i:m pa seveda ne morejo pomagati Posebno hud nava se obeta na soeiitln. urad pred praznik Lam ie bilo na zitiK več dela, letos je pa počivalo delo pri Ljubljanici in tramvajskih de4 ni. Vsekakor bodo moral: misliti na to, kako bi zaposl Ii vsa: nekaj ljudi. Dela je dovoli, najt; je treba le nekaj sredstev, kar tudi ni nič nemogočega. —Ij Zglasltev za vojaško prisego. Vsi, v L;ubljani bivajoči vojaški obvezniki, ki so ro;eni v letih 1884 do 1914 m so že odslužili svoj kadersk; rok, se morajo v svrho vojaške prisege N;- Vel. kra!:u Petru n. zglas't: v dvorani Mestnega doma na Krekovem tngu št 2 vsak dan od S. do 13. ure, po sledečem redu: ponedeljek 3, decembra letniki: 18S4, 18S5, ISoo, 1SS7, 1SSS, ln 1889; torek, 4. decembra letniki: 1890, 1891, L892, 1S93, 1S94 in 1895; sreda, 5. decembra letniki: \S96, 1S97. 1898, 1899, 1900 in 1901; četrtek, 6. decembra letnik:: 1902. 1903. 1904. 1905, 1906 in 1907: petek, 7. decembra letniki: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913 in 1914. K zglasitvi naj princso s seboj voj. knjižico ali kakšno drugo listno, uz katere bo razv.idno, katera obč na iih vodi v vojaški evidenci. Danes velika premiera velefilma MAGDA EVANS v športnem in zabavnem filmu KAKO OSVAJAM ŽENE FIlm vodnega sporta, ljubezni, smeha ZVOČNI K EN O IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9.*4 zvečer Ij Rezervni častniki in vojaškj uradniki, ki žive v Ljubljani, se obveščajo, da bo zanje ustna m pismena prisega Nj. VeL kralju Petru II. v nedeljo, dne 9 decembra. Kdor še ni prijavil svojega sedanjega stanovanja mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7. naj to nemudoma štor;, da ga bo mogoče pravočasno vpisati v seznam zaprisege. —IJ Stanovanjsko hišo na Duik'čevem ^oku so dogradili do četrtega nadstropja. Hiša bo petnadstropna ter bo kmalu dograjena do vrha. najbrž že v enem tednu. S tem bodo glavna dela v grobem letos končana. Delo bodo nadaljevali spomladi, zdaj bodo ra morali it; nekateri delavci na neprostovoljen dopust. ~H Z ljubljanskega Grada. V nedeljo sta se poročila Ciplcer Dano fn gdč Silva Kos, hčerka vdove Kos Obilo sreče! —Ij Vse je prav, je rekel »Dobri vojak Švejk*. ko so e postavil: pred preki sod. Lahko z menoj naredite, kar hočete, samo vedite, da sem jaz patri jot vseb patri-jotov In da sem zaradi tega v posebni milosti pri vseh. k skrbe za nravi patnjo, tizem. Sam apostolski František me je blagovolil poklicati med svoje »žolnirje«, da oracm njega in sebe Kakor vidite, sem seda: tu in si dovoljujem pripomniti, da vašemu sodu manjka pipa in da se ne ve. kaj je v njem. Ali je pivo aH pa pravo vi. no, mešano s čisto vdanostjo do vsega, kar je lepo in junaško Kako se mu je nadalje godilo, nam pokaže »Dobri vojak Svejk«. takoj ko pride v Ljubljano. In to žp v oetPk na nroeramii ZTCD Samo danes Gustav Frohlich v filmu SVETI PLAMEN ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. un Vstopnina 4.50 in 6.50 Din —Ij Iz zaporov sta pobegnila in sedaj neprestano strašita okrog Ljubljane dva zloglasna bandita in rokomavha. Kakor vse kažu. jima ne more do živega hena sila niti ne pravica Ona dva sta zakrknjena zločinca, ki sta v svetu znana pod imenom Stan Laurel in Ollver Hardy Da :bi se ju ljudje bolj bali, sta si nadela slavno ime »vražja brata« ali bolje »Fra Diavolo«. Zaklela sta se, da napadeta Ljubljano ž okrog 30. t. m. popoldne in to zaradi tega, ker upata, da bodo imeli ljudje ta dan že nekaj denarja. Napad bo neo*>ažen in kakor že sedaj pravita, bo zbudil mnogo smeha in zabave za vse one, ki ljubijo veselje in zabavo, pa tudi za ljubitelje senzacije je nokaj na progTa. rrru —Ij Kolo jugoelovenskih sester Moste — Sv, Peter poziva vse svoje članice in ostalo ženstvo, da se udeleži v velikem števi. Iu, če mogoče v narodnih nošah, vsaditve spominske lipe v Mostah dne 1. decembra. Spored slovesnosti bo razglašen v časopisju in tudi z letaki —lj Premijera veseloigre Ladislava Busa »Hčerki njene ekscelence« bo v šentjakobskem gledališču v petek dne 30. trn. ob 20.15. Veseloigra je izredno zabavna in izvrstno naštudirana V slavnih vlocah nastopajo dame: Bučarjeva. Levarjeva in Ervina Wrischer-PetrovčIčeva ter gospod, ie: Hanžič. Jug in Karus V ostalih vlogah nastona ves ansambl odra Režijo vodi g Miran Petrovčič. Pri tej oredetavi odigra ena prvih in najodllčnejšib ieralk odra ra Metka Bučarjeva svoj tristcti na-stoo Cenjeno občinstvo vabimo, da v ve. likena Številu poseti predstavo in tako iskaže svoje priznanj« požrtvovalnemu de- lu jubilantke. V nedeljo 2. XII. se igra ponovi. Ker je bil« sadnja predstava »Ro. kovnjačev« spet popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, se na splošno željo ponove »Rokovnjači« Se v nedeljo 2. XII. popoldne ob 15. Predprodaja vstopnic za vse predstave od petka dalje. —Ij Seznam o davčnih osnovah in o dnevnih razprav davčnih zavezancev so na vpogled pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 2-1, soba št. 22 (mestna posvetovalnica) od 26. novembra do S. decembra med navadnimi uradnimi urami. Hkrati se davčni zavezanci opozarjajo na določbe 6., 7., 8. in 9. zakona o neposrednih davkih. —Ij Ljubljanski Sokol poziva vse člane smučarje in smučarke, da se polnošteviln0 udeleže sestanka, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 19. uri zvečer v društveni mali dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo starega odbora, 2. volitve novega odbora, 3. sestava programa za tekoče leto, 4. slučajnosti. —lj Po slavnih čeških in slovaSkiih parkih nas bo jutri vodil upravnik mestnih nasadov g. Anton Lap pri svojem predavanju, ki ga priredi podružnica SVD ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Na 6likah bomo občudovali vso rajsko lepoto po vsem svetu slovečega državnega parka v Pruhonicah, ki je zaslovel po svetu zlasti pod imenom prejšnjega lastnika grofa Silve Tarouce, sedaj pa 200 hektarjev velike nasade vodi češkoslovaška dendrološka družba. Park je zlasti znamenit zaradi svojih zimzelenih nasadov, zato bodo pa slike še posebno zanimive, ker so tudi za naš Tivoli že pripravljeni načrti, da ga počasi izpremenimo v krasen zimzeleni narodni park, ki bo nosil ime pokojnega prof. dr. Jesenka. Iz Pruhcnic bomo šil še na Slovaško pogledat nad 100 ha veliki park v Mlinjane, da bomo pri predavanju spoznali res najznamenitejše moderne evropske parke z naj-bujnejšimi tako Imenovanimi kamnitimi vrtovi. Vstopnine ni. —fj Da bo kanalizacija v redu, so prekopali te dni cesto v Vegovi ulici na več krajih. Tam je še starinski obokani kanal, ki se češče sesuje ter zamaši. Tudi zdaj je bil zamašen na več krajih, da se ni mogla odtekati voda s ceste, kjer je že itak blato, ker cestišče ni tlakovano. Tudi tu bodo morali prej ali slej položiti betonske cevi, kot še v mnogih starejših ulicah. _1] Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in Industrijskih uradnikov sklicuje v torek, dne 27. novembra ob 20. url, v vrtnem salonu re>" tovljena in bo te dni vzidana, nato pa pokrita do odkritja. Na zadnii strani plošče je pritriena posebna žara. v katero bo položena spominska listina s podpisi vseh tukajšnjih društev in korporacij. Bo to trajen in neizbrisen dokument zvestobe in odločnosti današnje narodne generacije, da čuva Jugoslavijo močno, trdno, enotno in neokmie no svojim potomcem kot sveto zapuščino viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Prihodnje dni bo občina v sporazumu z zastopniki tukajšnjih društev in iavnih korporacij izdelala podroben program proslave našega največjega narodnega praznika. Trboveljsko prebivalstvo brez razlike stanu ln naziranja hoče La dan raivno pokazati, da ljubi svojo b težkimi žrtvami T>ri-borjeno narodno državo in da v tesni zajednici z ostalimi deli j"ugoslovenskega naroda nikdar ne bo dopustilo, da bi se narodno edinstvo v notranjost: rušilo na lrubo posameznikom in na zunai izdajali življen-ski interesi Jugoslavije. Rudarski revirji so v najtežjih dneh in bodo tudi v bodočnost zvesto čuvali Jugoslavijo. SOKOL — Sokolsko društvo Brezovica, članstvo in naraščaj obveščamo, da bo v četrtek ob 15. v društvenem lokalu Hejno predavanje »O sokolski ideologiju. Predaval bo župni novinar br. Janes Horvat. TJdelsž-ba za vs«3 članstvo obvezna. — Sokolsko društvo VI* priredi v okviru idejne šole drugo predavanje v četrtek ob 20 v dvorani Sokolskega doma. Predaval bo starosta br. Rems Udeležba za vse zlasti pa m novo članstvo obvezna — Zdravo! življenje v vaseh pod Triglavom Zaradi ustavitve tovarne je Mojstrana vedno bolj navezana na turizem in zimski sport Mojstrana. 36. novembra Življenje v naSi gorski kotlini je v teh jesenskih dneh zelo pusto in dolgočasno. V dolini kraljuje puščoba, le malo je v njej življenja, gostilne so po večini prazne, na cestah in potih je zelo malo življenja. Hudi časi sc opažajo v največji meri tudi pri nas, skoraj vsakemu manjka denarja, ki bi poživil naš izžeti gospodarski organizem Yc!:ka večina prebivalstva Mojstrane in tudi Dovjesa se je preživljala od zaslužka v tovarni, železnici, lesni industriji in od tovarne na Jesenicah. Prav malo je v naših vaseh ljudi, ki b» se mogli preživljati od trgovine, obrti, poljedelstva in živinoreje, ker so po večini mali posestniki in kočarji ki imajo le malo plodne zemlje in so zato močno navezani na zaslužek v tovarnah, na železnici in v lesni industriji. Tovarna cementa, ki je dol^a leta zaposlovala pol vasi, je že pred leti popolnoma ustavila obrat Skoraj vsa leta po svetovni vojni je životarila, akoravno so dru ge gradbene stroke preživljale zlate čase. Približno tako je tudi z lesno industrijo, ki je prva leta po vojni lepo uspevala in dala zaslužka mnogim gozdnim delavcem in voznikom Temu se je pridružila še redukcija plač delavcem na železnici, ki so tako nizke, da družine s Številnimi otroci ne bi mogli živeti, če bi ne imele lastne strehe, malega vrta okrog nje in kakšnega repa v hlevu. Še najbolje se v teh težkih dneh počutijo oni. ki se vozijo na delo v jeseniške tovarne. Čeprav je delo v plavžih izredno težko ter vožnja s kolesi gori in doli zelo naporna, vendar so ti delavci napram onim. ki stradajo doma, še razmeroma dobro preskrbljeni. Sele sedaj najtežje občutimo, kaj je naš kraj izgubil, ko se je ustavila tovarna, ki je d-ajala desetletja zaslužek, čeprav skromen kakim 150 družinam. To jesen so začeli regulirati potok Bistrico, ki je ob veliki povodnji 1. 1926. porušil skoraj pol Mojstrane. Dolga leta so minila medtem, bilo je tu nebroj komisij, oddržanih nebroj anket, toda do sporazuma prispevnih faktorjev ni prišlo, ker tudi med domačini ni bilo soglasja, ker med njimi ni bilo one solidarnosti, kot bi bila potrebna Zlasti so se teh bremen branili oni. katerih zemljišča in domačije pred vodo niso bile ogrožene ln so smatrali, da je regulacija potoka zadeva samo nen^redno prizadetih. Medtem pa je ob velikih neurjih raz-besnela Bistrica delala škodo posestnikom naprej in spreminjala našo lepo planinsko vas v pravo pustinjo. Naposled je vendar zmagal razum, da bodo imeli koristi od regulacije vsi občani in siceT tisti, ki se jim bodo zavarovale domačije, kakor tudi vsi ostali, ker bodo prispevki Jci jih bodo dale država, banovina in občina, ostali po večini doma. ker so v prvi vrsti zaposleni domači delavci ki bodo dali zaslužka rudi ostalim občanom Dela pri ureditvi struge Bistrice lepo napredujejo in v kolikor ne bodo dovršena pred zimo, sc bodo nadaljevala pomladi Z ureditvijo struge bo naša vas veliko pridobila. Vsa razkopana obala bo na obeh bregovih znova ozelencla, uredili se bodo sčasoma nasadi in šetališča, zgradilo igrišče in kopališče, kar bo pridobilo tujce v še večjem številu k nam kot doslej in ti nam bodo prinesli denar, ki nam je bolj potreben kot dež po dolgotrajni suši. Tujska sezona v minulem poletju je bila razmeroma še dovolj ugodna, kar je dokaz, da je naša romantična okolica vedno bolj privlačna za goste Bilo bi letoviščar-jev lahko še več, ko bi imeli sami bolj smotreno tujsko prometno propagando in da niso ovirale inozemskih gostov razne devizne omejitve in težkoče z dragimi potnimi listi. Tudi s komunikacijami ne moremo biti zadovoljni, ker vožnja po železnici je predraga in iz Ljubljane in nazaj le predolgo traja, tako da nedeljski turist skoraj beži mimo nas. da pride pravočasno na vlak. Poleg poletne pa skušamo uveljaviti pri nas zimsko sezono. V Mojstrani in na Dovjem so dani vsi pogoji za velik razvoj zim skeaa sporta. Tu so krasni tereni in možni najlepši izleti v osrčje naših gora. V eni uri si v Radovni, v dveh urah v Krmi in Vratih, kjer užival najboljši zrak in imaš edinstveni razgled na navpične stene z belim snežnim plaščem odete vrhove naših skalnatih aristokratov. Na razpolago so vedno gorski vodniki in izvežbani smučarji, ki radi za mal denar pospremijo vsakega gosta v kraljestvo Zlatoroga. Mojstrana je zibelka sodobnega zimskega sporta, ki se leto za letom močneje uveljavlja pri nas. Mojstrana je dala že več let sinu ške državne prvake, ki so ponesli ime Mojstrane širom naše države in v tujino. Vzgcr jili pa smo v teh letih mlado in trdoživo smuško generacijo, ki bo stopila na plan. kadar bo naslov državnega smuškega prvaka v nevarnosti. Poleg vseh krutih bojev za življenjski obstanek pa je med nami še vedno dosti dobre volje in čistega idealizma, da nočemo kloniti in da hočemo s podvojenim delom iti boljšim časom nasproti. Iz Kranja — Občni zbor podružnice SPD v Kranju bo drevi ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora je vprašanje šmarjetne g*ore. Udeležba je z ozirom na važnost vprašanja obvezna za vse člane, vabljen: pa so tudi vsi prijatelji planin. — Duhovita veseloigra. Gledališki oder Narodne č.italnice vprizori v četrtek ob pol 21 duhovito veseloigro Iz dijaškega življenja Extemporale. ki jo režira g Lau-rič. Sodelujejo tia§'. najboljši Igralci. Predprodaja vstopnic v Hlebševi trgovini. Opozarjamo na točen začetek. — Statistika pregledov proti tuberkuloznega dispanzerja. V petih mesecih svojega delovanja je Izvršil protituberkulozni dispanzer, ki ga vod! šefzdravnik g. dr. Robert Neubauer 547 pregledov; med temi je bilo 30 primerov odprte in 3S zaprte tuberkuloze Zanimivo je pregledati, kako so te številke razdeljene po posameznih krajih bližnje kranjske okolice, ki ji je namenjen dispanzer Med pregledanimi osebami jih je bilo 93 iz Kranja (8 primerov odprte jetike). Iz Stražišča 8 (3}, iz Besuice 5 (2) iz Šenčurja 33 (60). iz Tr. boj 20 (0). Iz Nakla 21 (2) In iz Predoselj 100 (1) Precej je bilo pregledanih tudi ljudi iz škofje in Stare Loke, ki so zaposleni večinoma v kranjskih tovarnah. Področje protituberknloznega dispanzerja Šteje 17 tisoč prebivalcev. Seveda še vse te številke ne nudijo točne slike razširjenja tuberkuloze v Kranju In okolici. Točnejšo sliko bomo dobil: šele po enem letu delovanja dispanzerja, ko bo mogoče izslediti bolnike :z vsega območja, ko bodo pregledane vse šole in tovarne Pri tem delu morajo pomagati dispanzerju ne samo zdravniki, I temveč tudi Javne oblasti, učiteljstv0 in i vsak posameznik. I — Lep zaključek keglanja. Lepo ae je Izkazal letos Ko#laški klub ob zaključim keglanja, ki se je vršilo vse leto pri Pe-trčku Razdelile so se nagrade v skupni vrednosti 24000 Din; razen tega pa je kmb naklonil za Dijaško kuhinjo v Kranju 1000 Din, za kar zasluži vse priznanje in posnemanje. — Znatna podpora Dijaški kuhinji. Na predlog župana g. Cirila Pirea In generalnega direktorja tovarne Jugočeške g. Maksa HorwItza jo naklonil šolski odbor pri državni tekstilni soli v Kranju Dijaški kuhinji podporo 1000 Din mesečno. ?7 Celi? —c Manifestacijo za mtr priredi Kolo jugosl sester v četrtek 29. t m. ob 90. v mali dvorani Narodneiga doma. Na sporedn sta govora ge. prof. Perparjeve o žrtvah in posledicah vojne ter ravnateljice meščanske šole ge. A. Zupančičeve o vzrokih vojne in organizacijah za mir. Prireditev bo zaključila deklamacija gdč. V. Sernečeve »■Klic rz Marselllea«. TTdete«!te «e te manifestacije! —c Smrtna žetev. V celjski bomici sta umrla v soboto &81euaa dninarjeva iczm Marija Karlova iz Medloga pri Celju In lOIetni posestnikov sin Anton šumljak fz Zg. Pobrežja pri Rečici ob Savinji, v nedeljo pa 771etna prevžitkarica Neža Krau-pova roj. Potočnikova iz Kaplje pri Sv. Jnrijn ob Taboru. V nedeljo Je umrl v Celju (Komenskega ulica 8) 22 dni stara hčerka delavke Helena Skrbinškova. —c Za prihodnje gostovanje ljubljanske drame, ki bo vprizorlla v torek 4. decembra ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Achardovo igro »Migo, dekle z Montpar-nassa«, dobijo neabonentl vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. Predstava bo za. abonma. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem rn znancem žalostno vest, da je naša draga mati, stara mati, teta in tašča, gospa 1 ir posestnica v št* Vidu pri Lukovici po mukapolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 78 letu starosti, dne 26. t.m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. L m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalost^, na pokopališče pri št. Vidu pri Lukovici. St. Vid pri Lukovici, dne 27. novembra 1934. JOSIP, MAVKICIJ, VIKTOR, SREČKO, FRANC, sinovi — PAVL.A, BERTA, IV ANKA, hčerke — in ostali sorodniki 57 RHVW 15 Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 37. novembra 1934 ~ 6Q Sfcrivnc&t 54 beseda cec/ta Inspektor se je začel nervozno ozirati po sobi. — Fant, tega vendar ne misliš resno. Ce bi držalo to. bi morali začeti vso preiskavo znova. EIlery je skomignil z rameni. — Da boš razumel, nisem trdil, da verujem, da sta bila tu dva zločinca. Hotel sem te samo opozoriti, da ;e to možno. Zaenkrat sta obe teoriji pravilni. — Toda ... — Priznam, da ti teorija o enem morilcu bolj ugaja kakor ona o dveh. Toda pomnita moje besede. — >e nadaljeval Ellery resno. — če gre v obeh primerih za snega zločinca, moramo iskati pojasnilo in razlog, zakaj je nastopil tako preorisani morilec tako nevarno pot, da je storil oba zJočira na enak način. — Reči hočeš, da bi bil storil pametneje, če bi svoic druge žrtve ne bil zadavil? — je prmorruii: inspektor. —Seveda. Če bi bili našli Janneva ustreljenega, zabodenega ali zastrupljenega, bi ne imeli nobenega vzroka verjeti, da sta oba zločina v medsebojni zvezi. Ne pozani. da le v drugem primeru morilec udaril svojo žrtev po glavi, predno V> je zadavil. Zakaj ni opravil svojega krvavega dela s kladivom ali polenom? Zakaj je nesrečneža samo omamil potem mu je pa ovil žico okrog vratu? \Te, papa. zelo verjetno se zd;, da je morilec hotel, da bi mislili, da je med obema zločinoma tesna zveza. — Gromska strela, to pa drži! — ie zamrmral inspektor — Tudi jaz misLiirh da drži, — se je nasmehnil ELlery. — Ce bi vedel, zakaj morilec hoče, da bi verjeli, da sta oba umora delo istega zločinca, bi vedel vse. Glede drugega umora si pa se nisem na jasnem. Potrebno mi je prepričanje, da sta oba umora delo enega morilca. Zapel je hišni telefon na inšpektorjevi mizi. Inspektor je dvignil slušalko. Začul se >e razburjen gias: Neki Kneisei hoče govoriti z vami, gv-spod inspektor; pravi da prihaja v važni zadevi. — Kneisei! Stari gospod je obmolknil in oči so se mu zasve-tile. — Kneisei, pravite! Kar pošljite ga gori k meni, BiK. Sampson se je sklonil naprej. — Kaj neki hoče ta Kneisei? — Ne vem. Čujte, Henry... pri tem mi je prišlo nekaj na misel. Spogledala sta se in njuna pogleda sta pričala, da se razumeta. Ellerv je molčal. Detektiv je odprl vrata. Na pragu je stal doktor Kneisei. Inspektor je vstal. — Kar naprej, doktore! Vi pa lahko greste. Frank! Deiektiv je odšel, zdravnik je pa počasi vstopil. Na sebi je imel ponosen zelenkast svršnik z oguljenim žametastim ovratnikom, v umazani roki je držal zelen klobuk. Previdno je sedel na rob stola in si položil klobuk na kolena. Njegove črne oči so begale nemirno po sobi. Zdelo se je, da raztreseno in avtomatično ogleduje vse okrog sebe. Kar je spregovoril: — Ko ste me danes zasliševali, sem bil seveda zelo razburjen zaradi tragične smrti svojega prijatelja in kolege. Saj niti časa nisem imel vse to dobro premisliti. Zdaj sem premislil vse. kar se je zgodilo, gospod inspektor, in odkrito vam povem, bojim se za svojo osebno varnost. — Oh. razumem! Distriktni prokurator je za zdravnikovim hrbtom pomežiknil inšpektorju. Le-ta .ie komaj vidno prikimal. — Kar mislite s tem? Ali ste odkrili kaj v zvez; z umorom doktorja -Tanneya? Ali je vam znano kaj. kar bi moral: mi vedeti? — Ne, ne. — Kneisei je dvignil roke in se ozrl zbegano na svoje umazane prste. — To ne, pač pa imam svojo teorijo. Vse popoldne nisem imel miru. To je teorija, ki napravi iz mene tretjo žrtev v tej peklenski morilni seriji, če je pravilna. Ellery je namršil obrvi. Na očeh se mu je poznalo, da ga začenja zdravnikovo pripovedovanje zanimati. — Teorijo, pravite? — je zamrmral, — in po- vrhu še rnelodramarična. Kneisei ga je po strani pogledal. — No, Kneisei, — je nadaljeval Elle-ry, — baš danes nam manjka teorij. Povedati nam morate vse podrobno. To nas bo gotovo osvežilo. — Smrt, ki mi grozi, vam daje pobudo za neokusne šale, gospod Oueen? — je vprašal učenjak strupeno. — Lz-premenil bom svoje prvotno mnenje o vas. Čutim, da smešite to, česar ne morete razumeti... Inspektore! Obrnil je hrbet Ellervju, ki je zopet stopil k oknu. — Kratko rečeno, moja teorija je takale: Zločinec, ki ga imenujem X., si je izmislil načrt za ceio vrsto umorov. Prva žrtev .ie bila Abigail Doornova, drugi je bil na vrsti doktor Janney, tretji bo pa Moric Kneisei. — Kdo naj bi bil zasnoval ta načrt? — je vprašal inspektor. — Ne vem. — In kakšen naj bi bil nagrb? — Ah, to je drugo vprašanje. Da bi se polastil moje tajne in ekstrakta iz zlitine, ki sem jo odkril jaz, iz mojega doornita. — Za to torej gre___— Sampson je napravil skeptičen obraz. Inspektor se je pa resno zamislil. Njegov pogled je prehajal s sina na Kneisla. — Umor z namenom polastiti se tajne, vredne več milijonov. To ni tako napačna misel. Toda čemu naj bi umoril staro Doornovo in Janneya? Zdi se, da bi zadostovalo umoriti vas, čim bi bili s svojim odkritjem pri kraju. — To bi ne zadostovalo. — Učenjak je govoril s hladno prevdarnostjo, kakor da je iz železa, — Recimo, da preži ta dozdevna četrta oseba nekje v ozadju in da se hoče polastiti sadov mojega dela. In ko se ji to posreči, postane edini gospodar mojega izuma. Umor Abigail Doornove bi mu pomagal. Pusti jo živeti samo tako dolgo, dokler finančno podpira najine poskuse. Ko pa sklene ustaviti podporo, jo umori in s tem ubije dve muhi z enim udarcem: zagotovi si njeno finančno podporo tudi po njeni smrti, obenem pa odstrani človeka, ki mu je znana najina tajna. — Nadaljujte! — Potem, — je nadaljeval Kneisei, ne da bi se dal motiti, — pride na vrsto Janney, Kneislov tovariš. Kakor vidite, govorim povsem logično. Odstraniti ga je treba pred menoj, kajti s tehnične strani ni nenadomestljiv za dovršitev najinega dela. On ni več potreben, da bi mi dajal sredstva za dovršitev mojega življenjskega dela. Zato ga je treba umoriti. In tako izgine s pozorišča drura izmed treh oseb, čije nadaljnje življenje bi moglo morilca zadržati, da bi ne imel dobička od svojega tolovaj-stva. Me razumete, gospodje? -- Razumemo dobro, — je odgovori! inspektor. — Vendar pa še ne razumem, čemu je bilo treba umoriti Jan-neya tako hitro po umoru nesrečne starke. Čemu ta naglica? In pa vaše delo še ni končano. Janney bi vam bil še lahko pomagal, da bi bili svoj izum izpopolnili. — Morda, toda opraviti imamo z izredno rafiniranim in bistroumnim zločincem, — je odgovoril Kneisei. — Če bi morilec čakal, da bo moje delo končano, bi bil moral umoriti obe žrtvi skoraj istočasno Zdaj pa. ko je Janne-ya odstranil, preostaja samo še en umor, da bo odstranjena zadnja ovira. Tako bi prišla morilcu v roke več milijonov vredna tajna. — Duhovito, toda slabo, — je zamrmral Ellery. Toda Kneisei se ni zmenil zanj. — Dovolite, da nadaljujem. S smrtjo gospe Doornove in doktorja Janneya sem dobil proste roke. denarja imam še preveč, sem pa tudi znanstveno dovolj podkovan, da lahko poskuse dovršim. Razumete te možnosti? — Da. — je dejal Ellery mirno, — vidimo te možnosti. Kneoslove ženske oči so se za hip zaiskr.le, pa je plamenček v njih takoj zopet ugasnil. Učenjak je skomignil z rameni. — To je lepa teorija, doktore, — je dejal inspektor, — toda koncem koncev potrebujemo nekaj več. kakor same domneve in namigavanja. Z imeni na dan! Prepričan sem. da imate nekoga na sumu. Moderna služkinja. Mlada gospa: »Kako dolgo se mora kuhati jajce v mehko?« »Ko pokadim cigareto, je kuhano.« Najkrajše je življenje zdravnikov Zanimivi podatki angleškega biologa, zbrani na podlagi statistik angleških zavarovalnic Na vprašanje, kako dolgo bomo zaveli, lahko najdemo odgovor v podatkih, ki jih priobčil je v »Sundav Ohromele« angleški biolog prof. Ju lian Hux~ ley na podlagi statistik raznih zavarovalnic. Podatki so sicer zbrani v Angliji, vendar se pa mnogo ne razlikujejo od podatkov, ki bi jih lahko zbrali v drugih evropskih kulturnih državah in zato veljajo v splešnem tudi za nas. Povprečno življenje vsakega prebivalca Anglije se je v zadnjih stoletjih podaljšalo za osem let. To je posledica napredka medicine, boljše prehrane in oblačenja ter udobnejšega potovanja. Povprečna starost Angležev je zdaj 60 let, pri moških 59, pri ženskah pa skoraj 62. Ženske imajo torej v vsaki starosti od zgodnje mladosti do skrajnih meja upanje, da bodo živele eno, dve ali tri leta delj od močkih. Z 10 leti ima doček po statistiki upanie, da bo živel še 34 let, deklica pa 56 let. Z 20 leti je upanje za fanta še na 46, za dekleta pa na 49 let. S 25 leti ima moški upanje, da bo živel še 41, ženska pa 42 let. Moški, ki dočaka 30 let, lahko upa, da bo živel še 37 let, ženska pa 40 let. S 40 leti je to razmerje 29 za moškega in 32 za žensko, s 50 leti 21 za moškega in 23 za žensko, s 60 14 za moškega in 16 za žensko, s 70 leti 9 za moškega in 10 za žensko. Ce pa dočaka moški sto let, lahko upa, da bo živel še eno leto, dočim ostane ženski upanje še za 2 leti življenja. Med 100 let starimi ljudmi se vedno v večini ženske. Te številke so povpreč-nine in se izpreminjajo po razmerah, v katerih živimo. Tako imajo poročeni odmerjenih nekaj let več življenja od samcev, kajti zakonska zveza ljudi ustali, prinese jim v življenje red, včasih pa tudi srečo. Smrt enega zakonca Bogata beračica V nekem poljskem mestecu imajo veliko senzacijo s staro beračico Knauerjevo. Beračica je bodrila dan za dnem po mestu in okolici ter prosfla ubogajme. Stara je že 84 let m končno so jo hoteli spraviti v sirotišnico, da bi ii ne bilo treba več beračiti. Toda starka se je odtočno uprla, češ, da v zavetišče ne gre, ker takih socijalnih ustanov nima rada. Tam siromaka samo Šikanirajo, ona se pa počuti še dovolj svežo, da lahko hodi okrog dobrih Ljudi in prosi miloščine. V sirotišnicah je po njenem mnemu preveč birokratizma. Ravnatelj ima osem sob in 100.000 leme plače, pa se za siromake ne zmeni, saj nima pojma, kaj >e revščina. Toda ženici niso ti ugovori nič pomagali, na vsak način so jo hoteli spraviti v sirotišnico in ker ni šlo drugače, sc je zgAasila pri nji poMcija. In glej čuda, pod starim, s pajčevinami pokritim zabojem so našli veliko vrečo, polno zlatnikov in srebrnikov. Nad 50 kg zlata in srebra je imela stara berači ca skritega doma. Seveda je bila policija radovedna, kako »e prišla do tega zaklada. Starka ji pa tega ni hotela povedati, zatrjevala je le, da ima zlato in srebro že 30 let. Beračiti pa menda zdaj ne bo smela več. Vpliv vremena na kritninalistiko Vreme je baje tesno zvezano z dogodki v kriminalisti ki. Ameriški profesor in raziskovalec Brearlev je priobčil v nekem ameriškem listu članek o zvezi med vremenom in kriminalistiko. Svoje proučevanje je oprl na delo učenjaka Dextera, ki se je že dolgo pred svetovno vojno pečal z vplivom vremena na človeka in njegovo nehanje. Dex-ter je pa črpal svoje informacije iz be~ ležk meteoroloških stani c Newyorka in De n vera, iz policijskih poročil o aretacijah, iz kazenskih protokolov mestne kaznilnice v Newyorku in iz časovne razdelitve 184 umorov v enem letu v mestu Denveru. V šestih letih je bilo v Newyorku aretiranih 36 moških zaradi roparskih napadov in krvavih pretepov. In tu vidimo, da je bilo najmanj V RESTAVRACIJI HOTELA »METROPOL" (MIKLIČ) Šcol ine zraven najboljših domačih klobas boste pili PRVOVRSTEN CVIČEK in prima BELOKRANJSKO ĆRNTVO po Din 12.— liter. — PRIDITE! t'LJSE za volane i različnih guban SPECJIEJLN1 EN TEL oblek, volan. 4alov L L d A2UR1KAJNJE, entei vložkov In čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOORAMOV, zaves, perila Hitro, fino tn poceni tzvrai Matek & Mikes, Ljubljan- poleg hotela Štrukelj SESTSOBNO STANOVANJE v centnimu mesta oddam s 1. decembrom. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3486 2 i/i do 3 TONSKI*" TOVORNI AVTO novejše tipe. bi kupil na povoljne plačilne pogoje ali pa vzel istega v najem. — Ponudbe prosim na upravo >Slov. Naroda« pod ,V dobrem stanju 3485* Trenchoati usnjeni suknjici itd. najboljš nakup prt PRESKERJTJ, LJUBLJANA. Sv Petra e. 14 STROJEPISNI POUK iesetprstnem sistemu, za začetnike in izve ž ban ce Večerni tečaji od 6. do M>8. in od \£8. do 9. ure. Učna ura 2 Din. Pouk se prične 4. decembra. Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod. Domobranska cesta IS- PITANA PERUTNINA piščanci, štajerski pulardi, ka-puni, kokoši in druga perutnina iz lastnega pitallAČa — po zmernih cenah vedno v zalogi. Naročila pri Kmetijski družbi, telefon 2105 ali 3755. 3447 Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne OR G. PIOCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T OGLAŠUJTE V mali d oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka mesene \0 para daven Dtc 2.- Naj manjši znesek za mali ogla* Din 5.-. davek Din JL- Alan >giasi se plačujejc takoj: p* jošti lahko v znam Kak — 2e odgovore mallb oglasov treba DrllnJHtl znamko ali ločitev zakona omaje navadno zdravje tako, da se vdovcem ali ločenim skrči življenje za 3—4 leta v primeri z ocenjenimi ali samci. Omožene žene umirajo do 36. leta pogosteje od neporočenih. To je doba, ko imajo otroke. Od 36. leta je njihovo upanje na daljše življenje enako, kakor pri neporočenih, od 66. leta pa celo večje. Na dolgost življenja vplivata tudi bogastvo in siro-maščina. Bogati ljudje, živeči v izobilju in brez skrbi za vsakdanji kruh, imajo pol drugikrat večje upanje, da bodo dočakali visoko starost, kakor siromašni Važna činitelja sta tudi poklic in bivališče. Na kmetih zaposleni ljudje imajo daljše življenje od meščanov. Na severu Anglije živeči ljudje imajo povprečno krajše življenje kot prebivalci južne Anglije. Kar se tiče poklica, imajo največ izgledov na dolgo življenje duhovniki anglikanske cerkve, kar bi veljalo v drugih državah za vse duhovnike, ki se lahko ženijo. Ti dočakajo visoko starost za polovico pogosteje od rimsko-katoliških duhovnikov ter dva-inpolkrat pogosteje od večine delavcev. Med ljudi z najkrajšim življenjem spadajo zdravniki. Koliko izgledov na dolgo življenje imajo drugi poklici, nam kaže njihova vrsta. Slede si duhovniki anglikanske cerkve, bančni in zavarovalni uradniki, kmetje, posli, duhovniki rimsko katoliške cerkve, železniški delavci, zidarja, šoferji, peM, delavci v kemičnih tovarnah, čevljarji, trgovci in trgovski pomočniki, elektroinienjerji, kovinarji, rudarji, tekstilni delavci, izdelovalci nožev in slaščičarji. Pod enakimi pogoji odločuje tudi, ali je človek suh ali debel. Preveč debeli in preveč suhi ljudje imajo povprečno pet let krajše življenje kakor normalni. aretacij v januarju, največ pa v juliju. Ker je krivulja, označujoča stanje kriminalnih primerov, skoraj enaka krivulji, označujoči srednjo mesečno temperaturo, domneva Dexter, da lahko iz tega sklepamo na vpliv vremena na kriminalne dogodke. Dexter trdi, da vreme celo močnejše vpliva na človeka in njegovo nehanje, kakor druge okolnosti. Ameriški učenjak je ugotovil, da je pri nizkem stanju barometra a K pred bližajočo se nevihto pretepov in poko-ljev več, kakor ob lepem vremenu. Naj* manj kriminalnih dogodkov in nasilstev je ob deževnem vremenu. Preiskava 184 umorov v Denveru je pokazala, da so bili vsi umori in spopadi v zvezi s toploto zraka Zanimiva razlika se pokaže v vplivu vlažnega ali suhega vremena na kriminalne dogodke med New-vorkom in Denverom. Dočim se je v Newyorku število umorov ob suhem vremenu samo neznatno zvišalo, je v Denveru poskočilo v suši za 400%. Dexter misli da ima suh zrak v Colo-radu poseben vpliv na zločinstvo. Samuel Insull oproščen Samuel Insull, ki je bil v zvezi s finančnim polomom družbe Corporation Securities Compagnv obtožen sleparij na škodo države, je bil pred poroto v Chicagu oproščen. Porota je oprostila tudi vseh 16 soobtožencev. Posvetovanje porotnikov je trajalo dobri dve uri, obravnava proti Insulin in njegovim pajdašem pa dva meseca. Ko je bila izrečena oprostilna razsodba, je priredilo občinstvo Insull u in njegovim tovarišem ovacije. Država Illinois pa noče odstopiti od tožbe in bo sodno postopanje proti Insullu nadaljevala. Porota v Chicagu je kot rečeno oprostila Insulla in vse soobtožence, toda oprostilna razsodba se ne nanaša na vse dele obtožbe bivšega kralja elektrike, Insull in njegovi pajdaši so bili oproščeni samo obtožbe, ki jih je dolži" la sleparij v višini 143,000.000 dolarjev. Državnemu sodišču bodo obtoženci v januarju odgovarjali zaradi utaje dela konkurzne mase in raznih poneverb. Razumljivo ogorčenje Tolovaj: Denar sem in hitro! Markiza ogorčeno: Kaj me smatrate za mojega upravitelja? Višek pozabljivosti. — Mnogo pozabljivih ljudi sem poznal, toda tako pozabljivega. kakor je naš blagajnik, ni na svetu. — Kako to? — Pobegnil je v Ameriko, blagajno je pa pustil tu. Globa za obrit obraz Človek bi ne verjel, da je mogoča kazen za obrit obraz v Ameriki, kjer hodijo vsi obriti in kjer je vsakodnevno britje skoraj tako potrebno kakor umivanje. In vendar plačaš 150 Din, če se obriješ ali če se daš obriti. Amerika ima razmeroma še kratko zgodovino in torej tudi malo spominskih dni v letu. Zato si tam izmišljajo najrazličnejše proslave, kakršnih v Evropi nimamo. V zapadnih državah. Kaliforniji, Arizoni itd., ki so pripadale prej Mehiki in so imele španski značaj, prirejajo v mnogih mestih tako zvane starošpanske dneve. Ob teh dnevih skušajo ljudje pričarati košček starega romantičnega življenja, kakršno je bilo pred 50 in več leti. Moški oblečejo široke hlače, namestu suknjiča nosijo bolero, na glavah pa ogromne sombrere. Ženske hodijo v šalih, plaščih in starodavnih klobukih s perjem. Vsi sprevodniki v avtobusih, vsi natakarji po gostilnah in restavracijah, vsi trgovci, uradniki itd., nosijo starošnanske noše. V službo se vozijo s starimi vozovi, ki drugače vse leto počivajo. Tako je v starošpanskih dnevi htudi v mestu Santa Barbara, kjer je pa sodelovanje prostovoljno. V drugih me* stih je pa udeležba na proslavi za vse obvezna. In da bi bivši divji zapad pokazal čim več pristnega, odredi občina, da se mesec dni prej nihče ne sme obriti, sicer plača globo. Zanimivo je potem gledati, kako sede recimo v banki možje v flanelastih srajcah z revolverji za pasom za pisalnimi stroji ali pa izplačujejo čeke strankam, ki prihajajo tudi v krojih divjega zapada. Iz Stične — Za sreeko načelstvo v Stični. V nedeljo je imel občinski odbor sejo, na kateri je med drugimi zadevami sklenil tn. di sledeče: Strinjamo se z akcijo predsednika višnjegorske občine, da se osnuje za všnjegorski sodni okraj posebno sreeko načelstvo, toda samo pod pogojem, da priključi k temu srezu še žužemberski sodni okraj in da je sedež sreskega načelstva v Stični. Novi srez naj bi obsegal naslednje občine: Vel. Gaber, št. Vid pri Stični. Stična, Višnja gora. Krka, Zagradec, Am brus, Hinje, Žužemberk Ln Sela pod šum. berkom. Sedež sreza naj bi bil v prometnem središču in to je le Stična. Stiska občina se zaveže sezidati uradno poslopje za sresko načelstvo v enem letu, ko dobi od oblasti zagotovilo, da bo sedež novega sreza res v Stični. Za uradništvo je pa ž« rtak dovolj stanovanj na razpolago. — Novi občinski tajnik v Stični. Ker je mnogoletni občinski tajnik g. Filip Puschi obdržal mesto občinskega odbornika, je bilo z njegovim odstopom izpraznje. no mesto občinskega tajnika. Izmed mnogoštevilnih prosilcev je Izpolnil pogoje za tajnika samo g. Mirko More, tukajšnji domačin in sedaj delaven član Sokola na Taboru, ln tako Je bil na zadnji seji občinskega odbora imenovan za občinskega taj. nlka v Stični. Novemu tajniku želimo mnogo uspeha v težavni službi ln prtčakuj**-mo, da si bo pridobil s korektnim vede. nJem in poslovanjem ugled pri občanih. Staremu tajniku pa se zahvaljujemo za ves njegov trud, ki ga je imel posebno pri organizaciji nove velike stiske občine. Želimo, da bi novemu tajniku dal marsikateri dragocen nasvet. — Katarlnin sejem. Krasno vreme je prineslo letošnjemu Katarin inemu sejmu v Stični nad vse pričakovanje velik obisk. Živine že dolgo ni bilo toliko. Kmet želi prodati svojo prirejo, da bi mogel poplačati davfce in pa obresti za dolgove. Hoče 6e znebiti nedležnih opominov, pa bi dal tudi zadnji rep \t hleva, ali ne more si pomagati, ker ni kupcev. Bližajo se prazniki, toda kakor izgleda, bodo letos za našeera kmetica zelo slabi. Cena živim ora-šlčem je padla na 4 Din, reci ln piši štiri dinarje na 1 kilo žive vaere. Kmet s skrbjo gleda v bodočnost, ako bodo še tako padali v ceni njegovi proizvodi, a javna bremena so od dne do dne težja. — Pisarna Kranjskih deželnih elektrarn obrata v Zagradcu je bila do sedaj v Stič. ••t, ki je nekako v eredišču njenega kon-sumne^a kroga Kakor čujemo, namerava ravnateljstvo KDE premestiti nlsarno na Grosuplje, kjer je baje že sezidano tudi poslopje pri transformatorski nostaji v ta oamen. Da bi ostala pisarna še nadalje v St'Čnl v korist odjemalcev električnega toka, je sklenil občinski odbor nanraviti pri ravnateljstvu KT>E vse potrebne korake. \j Poliča** — Lov na divje avmje. Omenili smo Že večkrat, da sta BoČ in njegova okolica zaslovela razen z razglednim stolpem tudi po divjih svinjah, ki pa za planince — omenjamo mimogrede — niso prav nič nevarne. Beže od človeka, sicer pa 8e Se ni pripetilo, da bi Jih turist srečal kar tako na lepem. Pač pa delajo mnogo skrbi in Škode našim kmetovalcem, kadar se lot6 njfhovih njiv okrog Boča. Zato pa prirede naši podjetni lovci vsako leto lov na nje In to vedno z uspehom. I>anl eo ravno v tem času ustrelili 4 prašičke. Tndl letos so priredili nanje lov v klošterskem revirju, kjer se največrat pojavljajo, vendar z manjšim uspehom. Bilo je pač premalo lovcev in gonjačev, zato je prišla na strel in padla le ena blizu 100 fcg težka svinja Pogodil Jo Je lovski paznik Slomšek i* M od raž pri Makolah V najkrajšem času bo prirejen nanje ponoven lov. — Umrla je daleč okrog znana učiteljica v pokoju gdč. Marija Negovetič. Dosegla je lepo starost 74 let. Pred vpokojit-vijo je službovala v Zg. Polskavi. Rojena je bila v Ilirski Bistrici, maturirala Je v Gorici in nastopila prvo službo v Postojni. Zadnja leta Je preživela v Poljčanah. Rada Je podpirala siromake, bila pa Je do-brotnlca in podpornica tudi veeh tukajšnjih druStev. Blag Ji spomin, žalujočim naše sožalje! 1 "'fTO v vu 11* jiaivr %m u^vuui t iiv* Ureruie Josrrp Ztrpaočič- — Za »Narodno frnkarno*: Pran lezeKek Z* iprev« tn de ista Otcm ("hnstot V* t Liubivmi