Treba je uveljaviti miroljubno reševanje sporov
Ob novem letu so mnogi državniki naslovili na svoje narode in tudi na druge države posebne poslanice, v katerih so zavzeli stališče do posameznih problemov notranje in mednarodne politike ter poudarili potrebo zlasti po miroljubnem reševanju spornih vprašanj. V teh poslanicah — tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu — je prišlo do izraza prepričanje, da je razvoj v svetu, dosežen v zadnjem času, ustvaril ugodne pogoje, v katerih bi bilo ob dobri volji na obeh straneh vsekakor mogoče obravnavati in vsaj delno rešiti mnoge probleme, ki še obremenjujejo medsebojne odnose in s tem stalno ogrožajo mir v svetu.
Posebno konkretno je o takih možnosstih govoril predsednik sovjetske vlade Hru-ščov, ki je vsem šefom držav in vlad poslal ob novem letu obširno poslanico, katera je v mednarodni javnosti sprožila splošno zanimanje.
Ko Hruščov poudarja, da sedanji čas omogoča dejansko izključitev uporabe sile pri reševanju teritorialnih sporov, našteva naslednja načela, ki naj bi jih vseboval od njega predlagani mednarodni sporazum, s katerim bi se vse države sveta odrekle uporabi sile pri reševanju ozemeljskih ali obmejnih sporov:
® slovesno obljubo podpisnic sporazuma, da se ne bodo zatekale k sili, da bi spremenile svoje sedanje meje;
• soglasje, da na ozemlje katerekoli . države, niti za krajši čas ne sme priti do invazije, napada, vojaške okupacije ali katerihkoli drugih nasilnih ukrepov, ki bi jih druge države podvzele iz raznih političnih,
gospodarskih, strateških, obmejnih ali drugih vzrokov;
• izjavo, da za kršenje teritorialne nedotakljivosti neke dišave ne more biti izgovor niti razlika v družbenem ali državnem sistemu, niti zavrnitev priznanja ali prenehanje diplomatskih odnosov, niti katerikoli drugi razlogi;
precej lažje reševati tudi druga bistvena mednarodna vprašanja, predvsem pa vprašanja razorožitve.
Po besedah Hruščova je prišla sovjetska vlada do zaključka, da bi bilo treba vzporedno z delovanjem na reševanju vprašanja splošne razorožitve podvojiti napore za odstranitev sedanjih trenj v odnosih med državami, ker so ozemeljski spori, obmejni spori ter medsebojne ali enostranske zahteve ene države do ozemlja neke druge države vprašanja, ki najpogosteje povzročajo trenja med državami v raznih delih sveta. Posebej je Hruščov v tej zvezi opozoril na položaj v srednji Evropi, kjer bi bil oborožen spopad izredno nevaren za celo
človeštvo. Zato morajo revanšistični krogi nekaterih držav, ki so bile agresorji v drugi svetovni vojni, odločno prenehati s teritorialnimi zahtevami, ker te neposredno nasprotujejo interesom miru in lahko pripeljejo do nove svetovne vojne.
V svoji poslanici je Hruščov tudi pouda-
ril, da je glavna linija politike socialističnih držav usmerjena h krepitvi miru in preprečevanju vojne. „Naše oborožene sile ne bomo nikoli uporabili za reševanje kakršnihkoli ozemeljskih zahtev v našo korist,' je dejal predsednik Hruščov v tej zvezi in ob koncu svoje poslanice naglasil, da bi sklenitev mednarodnega sporazuma o odpravi uporabe sile pri reševanju ozemeljskih sporov, ki ga sedaj predlaga sovjetska vlada, pomenila „svež veter, ki bi odpihnil iz mednarodnega življenja precej tega, kar se je v njem umetno zagozdilo in kar otežkoča zmanjšanje mednarodne napetosti in utrditve miru". Kajti sklenitev sporazuma bi po izjavi Hruščova tudi znatno izboljšala mednarodno ozračje in nudila dobro osnovo za krepitev zaupanja med državami.
Največja nevarnost za mir
je tekmovanje v atomski oborožitvi
Generalni sekretar OZN U Tant je izrazil upanje, da se bo mednarodna napetost še naprej zmanjševala in v tej zvezi zlasti poudaril spravljive izjave sovjetskih in zahodnih državnikov. Kot največjo nevarnost za mir je U Tant označil tekmovanje v atomskem oboroževanju, ki ga je treba zaustaviti, če človeštvo noče svojega konca.
U Tant je govoril tudi o politiki miroljubne koeksistence in dejal, če bodo vsi ljudje in vsi narodi, veliki in majhni, delali v duhu strpnosti, potem res lahko dosežejo, da se svet ne bo razcepil. Kot konkreten pozitiven ukrep je generalni sekretar OZN omenil znižanje stroškov za oborožitev v Sovjetski zvezi in Ameriki in naglasil, da sta ta ukrep narekovala večje medsebojno razumevanje in iskrena odgovornost za zagotovitev miru v svetu
Med glavnimi nalogami, ki bodo v bodoče potrebne v okviru prizadevanj za zagotovitev miru v svetu, je U Tant poudaril, da morajo razvite države zagotoviti gospodarski razvoj in zboljšati življenjsko raven ljudi tako, da bi se zmanjšal prepad med bogatimi in revnimi deželami sveta.
Vabilo na tradicionalni
SLOVENSKI PLES
20. uri v veliki dvorani in
ki bo v soboto, dne 18. januarja, s pričetkom ob stranskih prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo Avsenikov kvintet in Ansambel narodnih plesov in pesmi z Jesenic
Vstopnice (omejeno število, da bo imel vsak svoj sedeži) dobile po 25 šilingov pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni .Naša knjiga” v Celovcu..
Slovenska prosvetna zveza
Amerika pred nevarno alternativo
Priprave za predsedniške volitve so se že začele
• zavezo, da je treba reševati vse ozemeljske spore z izključno miroljubnimi sredstvi, kot so to pogajanja, posredovanja, razni načini pomirjevanja in druga miroljubna sredstva, ki bi jih v skladu z Ustanovno listino OZN izbrale stranke v sporu.
Posebej je v poslanici predsednika Hruščova rečeno, da je sovjetska vlada trdno prepričana, da bi s tem, ko bi države prevzele obveznosti o reševanju ozemeljskih sporov na miren način, odprli pot k urejevanju mednarodnih odnosov sploh. Kajti — je poudaril Hruščov — v položaju, ki bi nastal po sklenitvi takega sporazuma, bi bilo
Letos jeseni bodo v Ameriki volitve novega predsednika, za katerega mesto se trenutno poteguje cela vrsta politikov iz obeh vodilnih strank. Dokončnega kandidata bo vsaka stranka izbrala šele na posebnem kongresu, vendar sta že zdaj v ospredju zanimanja dve osebnosti: pri Demokratični stranki sedanji predsednik Johnson, pri republikancih pa senator Goldwater. Ravno ob imenovanju teh dveh osebnosti pa se za ameriške volivce postavlja nevarna alternativa.
Predsednik Johnson je načela svoje politike obrazložil že te dni, ko je na ameriško ljudstvo naslovil svojo prvo veliko poslanico. V tem proglasu se v glavnem opira na načela, ki jih je pred njim zastopal že predsednik Kennedy. Glede zunanje politike zastopa Johnson mnenje, da je treba nadaljevati s prizadevanji za zmanjšanje mednarodne napetosti ter stremeti za nadaljnjim izboljšanjem odnosov med Vzhodom in Zahodom. Naš dokončni cilj je svet brez vojne — je poudaril Johnson — svet, ki dopušča raznoličnost, svet, v katerem se ljudje in ideje lahko svobodno gibajo čez vse meje in razmejitve. Zato mora biti Amerika dovolj močna, da v vojni zmaga, in dovolj pametna, da vojno prepreči. V zvezi z notranjimi problemi pa je Johnson kot glavno nalogo poudaril obsežno socialno reformo, pri kateri morajo biti vse možnosti odprte pripadnikom vseh ras. Odstranitev zadnjih rasnih predsodkov po njegovem mnenju ni gospodarska, socialna, politična ali mednarodna zahteva, marveč moralni problem.
Bistveno drugačna po so načela, ki jih za primer zmage na predsedniških volitvah napoveduje Goldwater, kateri je že v svojem prvem govoru izjavil, da bi bil predsednik »trdne roke« v odnosih do Sovjetske zveze. Za prvo nalogo kot predsednik napoveduje Goldwater razveljavljenje moskovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov in predvideva celo »grožnjo umika diplomatskega priznanja Sovjetske zveze« kot sredstvo pri kakršnih koli pogajanjih z Moskvo.
Ameriški volivci bodo torej pri letošnjih volitvah postavljeni pred težko in nevarno
V Berlinu začetek »politične odjuge"
Med nedavnimi prazniki je prišlo v Berlinu do dogodka, katerega pomena trenutno niti ni mogoče povsem oceniti, precej gotovo pa je, da bo lahko imel daleko-sežne posledice za nadaljnji razvoj nemškega vprašanja. Na podlagi sporazuma, ki Je bil sklenjen med vlado Vzhodne Nemčije in mestnim senatom zahodnega Berlina, so vzhodnonemške oblasti izstavile 1,300.000 dovolilnic, s katerimi so prebivalci zahodnega Berlina lahko obiskali svojce v vzhodnem delu mesta.
Navidezno le majhen in morda celo samoposebi razumljiv dogodek, toda za razmere, ki vladajo v Nemčiji odnosno za trenutne odnose med obema nemškima državama je tudi ta malenkost velikega pomena. Po več letih so se namreč prvič spet odprla vrata v berlinskem zidu — ne le za posameznike, marveč za 1,300.000 ljudi. In to je le človeška plat, poleg katere je treba nujno omeniti še politični pomen takega razvoja, kajti meja med obema deloma Berlina se Je odprla na podlagi sporazuma, ki je viden odraz neke vrste »politične odjuge".
Seveda bi bilo ob vsem optimizmu še preuranjeno mnenje, da je to že začetek bistvenega izboljšanja odnosov med Vzhodno In Zahodno Nemčijo. Toda začetek Je le bil narejen In je njegov največ]) pomen v tem, da je pokazal in dokazal realne možnosti za stvarno presojo nemškega vprašanja, s tem pa tudi pogoje za reševanje drugih problemov. Potrebna je le dobra volja In Iskrena pripravljenost na obeh straneh, potem uspeh ne bo Izostal.
Umrl je bivši kancler Raab
Zadnjo sredo zvečer je v starosti 72 let umrl bivši zvezni kancler ing. Ju-lius Raab, ki je v povojnih letih veljal za enega izmed vodilnih avstrijskih politikov. V letih 1953 do 1961 je bil zvezni kancler, zadnji dve leti pa je predsedoval zvezni gospodarski zbornici.
Z bivšim kanclerjem Raabom je Avstrija zgubila velikega državnika, ki je več desetletij deloval v službi domovine. Njegove zasluge so nesporne in jih brez pridržka priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki. Predvsem pa je ing. Raab veljal kot mož sporazumevanja in sodelovanja ter ni naključje, da so se težave v vladni koaliciji nevarno zaostrile "šele po njegovem odhodu. Prav tako pa je tudi značilno, da nosi njegov podpis sporazum obeh socialnih partnerjev, s katerim so bili položeni temelji za bolj pravično reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Ne nazadnje pa je bivši kancler dokazal svoje državniške sposobnosti v letih, ko se je Avstrija borila za državno pogodbo in je za časa njegovega vladanja dosegla svobodo in neodvisnost.
Ob smrti bivšega kanclerja Raaba je zvezni prezident dr. Schdrf med drugim izjavil, da z ing. Raabom ni utrpela veliko izgubo le njegova stranka marveč tudi Avstrija.
Papež Pavel VI.
se je vrnil z obiska v Sveti deželi
V ponedeljek se je papež Pavel VI. vmll s svojega potovanja po svetopisemskih krajih v Izraelu in Jordaniji, kjer je obiskal Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in razne druge kraje, znane iz zgodovine krščanstva. Njegovo potovanje je vsa svetovna javnost spremljala z velikim zanimanjem, saj je bilo to prvič po časih apostola Petra, da je poglavar katoliške Cerkve obiskal Sveto deželo.
Med svojim bivanjem v Izraelu in Jordaniji se je papež sestal tudi s poglavarjem obeh držav, prav tako pa je imel razgovor s carigrajskim patriarhom Atenagoro, kar je bilo po več kot 500 letih prvi sestanek med poglavarjem rimske in pravoslavne cerkve. Zato splošno smatrajo, da je bilo potovanje papeža Pavla VI. zgodovinskega pomena, ker je na eni strani odprlo vrata k postopnemu zbližanju krščanskih in drugih verstev, na drugi strani pa pomeni prispevek k miru in zbližanju med narodi.
Pred povratkom v Vatikan Je papež Pavel VI. poslal 224 šefom vlad in voditeljem mednarodnih organizacij posebno poslanico, v kateri je izrazil upanje, da bo ohranjen mir na svetu.
odločitev: na eni strani program Demokratične stranke in njenega kandidata Johnsona, ki se zavzema za politiko notranje in mednarodne pomiritve; na drugi strani pa republikanci z morebitnim kandidatom Gold-waterjem, ki se predstavlja s skrajno reakcionarnim programom, katerega ostrina je presenetila celo desničarske kroge in je tudi v mednarodni javnosti povzročila zaskrbljenost. To je tudi razumljivo, saj je od osebnosti, v katere roki je združena vsa ogromna sila Amerike, v veliki meri odvisen položaj in razvoj v svetu, kjer je v današnjih razmerah korak od miru do vojne lahko zelo majhen, kljub temu pa usoden za vse človeštvo.
Kakor že povedano, dokončna odločitev o kandidatih še ni padla. Že danes pa je precej gotovo, da se bo med obema strankama bil trd boj, kajti demokrati bodo skušali obdržati oblast v svojih rokah, republikanci pa bodo napeli vse sile, da si po skoraj 30 letih (če izvzamemo dobo predsednika Eisenhower-ja) spet utrejo pot v Belo hišo.
2 — Šfev. 2 (1128)
10. januar 1964

Važna določila in termini za občinske volitve
Že v zadnji številki našega lista smo na kratko opozorili na najvažnejše termine v zvezi z občinskimi volitvami na Koroškem, ki bodo 1. marca. O važnosti teh volitev ni treba posebej govoriti, vsi poznamo vlogo, ki jo ig a občina kot osnovna upravna enota. Pač pa je potrebno, da si nekoliko bliže ogledamo določila, ki jih glede volitev in njih izvedbe vsebuje tozadevni deželni zakon.
Kakor znano, je bil kot dan, od katerega naprej se računajo vsi termini v zvezi z volitvami, določen 1. januar 1964.
VOLILNA PRAVICA
Volilno pravico ima vsak občan, ki je avstrijski državljan in je pred 1. januarjem letos dopolnil 20. leto starosti; volilno pravico ima posameznik v tisti občini, v kateri je imel 1. januarja 1964 svoje stalno bivališče in v kateri je vpisan v volilni imenik. Od volilne pravice so izključene osebe, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, in sicer velja izključitev tri do pet let po prestani kazni. Prav tako pa so od volilne pravice izključene tudi osebe, ki so na podlagi sodnijske obsodbe pod policijskim nadzorstvom ali na prisilnem delu; v teh primerih velja izključitev od volilne pravice eno leto po poteku kazenskega ukrepa. Končno pa so od volilne pravice izključene osebe, ki so popolno ali delno postavljene pod skrbstvo odnosno osebe, katerim je bilo odvzeto nadzorstvo nad otroci.
VOLILNI IMENIKI
Vsi volivrri upravičenci morajo biti vpisani v volilne imenike, in sicer v tisti občini, v kateri je imel posameznik 1. januarja 1964 svoje stalno bivališče. Če je kdo imel več takih bivališč, mora biti vpisan v tisti občini, v kateri je navedenega dne dejansko stanoval. Pač pa sme biti vsak volivni upravičenec samo enkrat vpisan v volilni imenik.
Volilni imeniki bodo v posameznih občinah od 22. januarja do vključno 31. januarja javno na vpogled. V tem času je mogoče zahtevati vpis morebiti nevpisanega volilnega upravičenca oziroma Izbris vpisane osebe, ki nima volilne pravice. V tem času si volilni imenik lahko vsakdo ogleda ali napravi izpiske, stranke oziroma skupine, ki bodo sodelovale v volilnem boju, pa od občine lahko zahtevajo prepise volilnih imenikov, vendar morajo to zahtevo sporočiti dva tedna pred dnevom, od katerega naprej so volilni imeniki javno na vpogled (to pomeni da je ta rok potekel že 8. januarja).
Zahteve po naknadnem vpisu volilnih u-pravičencev oziroma po izbrisu neupravičeno vpisanih oseb morajo biti vložene pred potekom roka v katerem so volilni imeniki javno na vpogled — torej pred 1. februarjem 1964. Za vsak posamezni primer je treba napraviti posebno vlogo in jo primerno utemeljiti. Če pa kdo zavestno napravi neupravičen priziv, ga okrajno gla-vorstvo lahko kaznuje z globo do 3000 šilingov ali z zaporno kaznijo do dveh tednov.
Vsak volilni upravičenec more voliti le v tisti občini, v kateri je vpisan v volilni imenik.
VOLILNI PREDLOGI
Pasivno volilno pravico (to se pravi, da morejo biti izvoljeni) imajo vsi volilni upravičenci, ki so pred 1. januarjem 1964 izpolnili 24. leto starosti.
| Znižanje carin v okviru EFTA §
| Sl. januarjem so države članice § 1 Evropskega združenja za svobodno § | trgovino (EFTA), katerega članica Je = | tudi Avstrija, ponovno znižale carine = | na industrijske izdelke v medseboj- §j | nem prometu. Novo znižanje znaša = | 10 odstotkov, tako da so bile v pri- 5 | merjavi z letom 1960 doslej znižane že = | za 60 odstotkov, medtem ko jih bodo | | na podlagi sklepov zadnjega zase- | | danja sveta ministrov EFTA do leta | | 1967 popolnoma ukinilL | Toko EFTA glede postopnega zni- | § žanja carin v medsebojnem prometu | | prav nič ne zaostaja za EGS, Ima pa | | pred Evropsko gospodarsko skupnost- | | jo še to prednost, da zastopa bolj | | liberalno trgovinsko politiko do tretjih | | držav, kar je velikega pomena v zve- | | zl s prizadevanji za liberalizacijo sve- | | lovne trgovine.
fimiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiimiouiiiiiiiiimiiiiimiininiiiiniiiiiiiiiniiiii;
Volilni predlogi (kandidati posameznih slrank oz. volilnih skupin) morajo biti vloženi najkasneje do 9. februarja 1964. Vsak volilni predlog mora podpisati najmanj dvakrat toliko volilnih upravičencev, kolikor je v občini predvidenih občinskih odbornikov; vsak volilni upravičenec mora navesti ime in priimek, leto rojstva in naslov. Volilni predlog mora vsebovati: ime stranke ali skupine, po katerem se razlikujejo od ostalih volilnih skupin; listo kandidatov, ki sme obsegati največ dvakrat toliko oseb, kolikor občinskih odbornikov bo izvoljenih, pri vsakem kandidatu je treba navesti ime in priimek, leto rojstva, poklic in naslov, poleg tega pa priložiti njegovo pismeno izjavo, da se s kandidaturo strinja; v volilnem predlogu mora biti z imenom in priimkom, poklicem in naslovom navedena tudi oseba, ki je pooblaščena (zustellungs-bevollmachtigler Vertreter), da za dotično volilno skupino javno nastopa ter sprejema pošto in druga obvestila.
Volilne predloge pregleda občinska volilna komisija in ugotovi, če so bili vloženi po zgoraj navedenih predpisih. V primeru, da kateri izmed volilnih predlogov ne odgovarja tem predpisom (če na primer nima predpisanega števila podpisov), ne velja za vloženega. Če se eden izmed kandidatov odpove kandidaturi, ali umrje ali
zgubi pravico izvolitve, ga stranka oz. volilna skupina lahko zamenja z drugim kandidatom, vendar mora biti sprememba sporočena občinski volilni komisiji najkasneje deseti dan pred dnevom volitev (torej do 20. februarja 1964).
Najprej 9. in najkasneje 7. dan pred volitvami mora občinska volilna komisija volilne predloge zaključiti in jih objaviti. Vrstni red strank oziroma volilnih skupin v objavi in tudi na uradnih glasovnicah (pri le-tošnih občinskih volitvah bomo namreč volili z uradnimi glasovnicami — op. ured.) je naslednji: najprej stranke, ki so zastopane v deželnem zboru, po številu glasov, ki so jih pri zadnjih deželnozborskih volitvah dobile v dofični občini, v primeru enakega števila glasov odloča žreb; nato sledijo ostale skupine po abecednem redu začetne črke priimka nosilcev list, kjer so začetnice priimka enake, veljajo začetnice krstnega imena, če pa so tudi te enake, odloča žreb.
Na glasovnicah morajo biti imena vseh strank in volilnih skupin tiskana z enako velikimi črkami.
VOLILNE PRIČE
Vsaka stranka ali skupina, katere volilni predlog je bil objavljen, lahko imenuje v vsako volilno komisijo po dve volilni priči. Volilne priče, ki morajo imeti svoje redno bivališče na Koroškem, mora pooblaščeni zastopnik posamezne stranke ali skupine pismeno javiti občinski volilni komisiji najkasneje 10. dan pred volitvami, torej do 20. februarja 1964. Volilne priče so samo zaupniki strank oz. volilnih skupin in na potek volitev nimajo vptiva.
Lanski koroški turizem v številkah
Pred kratkim je Koroška turistična zveza izdala letno poročilo o razvoju turizma na Koroškem v turističnem letu 1962-63. Poročilo, ki zajema obdobje od 1. novembra 1962 do 31. oktobra 1963, pravi, da je v tem letu število turističnih nočitev na Koroškem preseglo 10 milijonov nočitev, devizni dotok pa, ki ga prinaša Koroški inozemski turizem, je prvič preskočil vrednost 2 milijard šilingov. Število turističnih postelj se je v tem letu povečalo za 12% na 124 tisoč postelj.
V zadnjih desetih letih je napravil koroški turizem neverjetni skok noprej. Leta 1952-53 so na Koroškem našteli le 1,880.000 turističnih nočitev, do leta 1958-59 se je njihovo število povečalo na 5,642.000, v zadnjih 4 letih pa na 10,000.000 nočitev. V teku zadnjih 10 let je torej število turističnih nočitev naraslo za 575 %, devizni dotok iz inozemskega turizma pa je narasel za več kot 1300%. V tem razdobju se je število turističnih postelj povečalo od 36.300 leta 1953 na 124.000 leta 1963. Število turističnih postelj v privatnih prenočiščih pa se je v tem času povečalo od 10.300 na 43.200.
Ta primerjava kaže, da je postal turizem v zadnjih letih tudi zelo pomembna stranska dejavnost kmečkih in delavskih družin po vaseh. Kakor je to razveseljivo, je razveseljivo tudi poročilo, da ostajajo letoviščarji, ki prihajajo na Koroško, tu na oddihu delj, kot so ostajali leta 1953. Leta 1953 so se zadržali na Koroškem le 5 dni, letos pa so v povprečju ostali že 7,9 dni; ne malo pa je po naših krajih občin, kjer se turisti zadržijo več kot 10 dni, tudi do 15 dni. Take občine so pri nas zlasti Železna Kapla, Bela, Škocijan, Ledince, Bek-štanj, Marija na Zilji in Št. Jakob v Rožu.
Ob tem razvoju turizma na Koroškem pa je zlasti zanimiva ugotovitev, da lani kljub porastu števila nočitev vrsta turističnih podjetij ob obalah naših jezer tudi v glavni sezoni ni bila polno zasedena. V deželnem povprečju so bile turistične postelje lani zasedene le 80 noči. Vzrok temu je prenagel porast števila turističnih postelj v tradicionalnih turističnih centrih, predvsem pa draginja turističnih uslug, ki se zadnja leta venomer veča In ki je potrebna zelo ostre graje.
Večja koroška turistično-gostinska podjetja in občine ob koroških jezerih so pričele lani govoriti o stagnaciji v turizmu. O stagnaciji pa ni mogoče govoriti po občinah in krajih, ki so od glavnih centrov turizma nekoliko odmaknjene, kjer vlada mir in kjer
so cene človeške. Tudi minulo turistično leto na Koroškem je pokazalo, da so se turisti, ki želijo pri nas oddiha, svežega zraka in sonca, selili iz turističnih centrov ob jezerih na podeželje in med kmečko ljudstvo. Do te ugotovitve so že tekom poletja prišle številne občine. Ker na podeželju niso našli dovoljnega števila turističnih postelj, so pričeli turisti tam kampirati in se je število registriranih nočitev v campingih nasproti letu 1962 povečalo za 30%.
V takih okoliščinah postaja turizem po naših krajih tudi vedno bolj pridobitna kmetijska panoga, kateri moramo posveti vso pozorost.
GOSPODARSKI DROBI
0 Madžarska kemijska industrija se hitro razvija
Na Madžarskem se izmed vseh industrijskih panog najhitreje razvija kemijska industrija, katere proizvodnja je v zadnjih petih letih naraščala povprečno za 20,9 %> ali dvakrat hitreje kot proizvodnje vseh drugih industrijskih panog. Z izgradnjo novih objektov je podoben razvoj zagotovljen tudi v bodoče odnosno se bo še dalje večal, ker je v gradnji še večje število velikih industrijskih objektov.
#	Jugoslavija bo gradila nove elektrarne
Ker bo potreba po električni energiji stalno naraščala, bodo v Jugoslaviji gradili še vrsto novih elektrarn. V načrtu so naslednje hidroelektrarne: Srednja Drava I z zmogljivostjo
133.000	kW, Špilje 66.000 kW, Tikveš 48.000 kW, Potpeč 36.000 kW in Reka prav tako
36.000	kW. Z gradnjo hidroelektrarn bo zagotovljena proizvodnja električne energije v približni količini 1,8 milijarde kWh. Poleg tega pa so predvidene nove termoelektrarne, tako da bi se skupna zmogljivost povišala na 4,5 do 5 milijard kWh na leto.
•	Sovjetska zveza pripravlja dolgoročne projekte
V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati programe za razmestitev osnovnih panog kemične industrije za obdobje do leta 1970. Pri tem bodo posvetili posebno pozornost iskanju novih zalog v Sibiriji, kjer so odkrili velika nahajališča surovin in kjer so takorekoč neizčrpni viri energije za kemično industrijo. Pa tudi v večini gospodarskih področij evropskega dela Sovjetske zveze so odlični pogoji za razvoj tistih panog kemične industrije, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo.
osiROKecDSveru
WASHINGTON. — Sekretar Nacionalnega združenja za napredek črnskega prebivalstva v Ameriki Roy V/ilkins je označil leto 1963 za leto, v katerem se je Amerika zavedla nujnosti zahtev po enakih državljanskih pravicah. Wilkins sodi, da so na to vplivali dogodki, kot so bili pohod na Washington, umor črnih deklic v neki birminghamski cerkvi in črnskega voditelja Evansa v Mississippiju ter končno tudi umor predsednika Kennedyja. Hkrati pa je Wilkins poudaril, da se integracija v Šolah izvaja izredno počasi. Tudi glede zakonskega predloga o državljanskih pravicah, ki ga je predložil Se pokojni predsednik Kennedy, je Vfilkins dejal, da ni v skladu z zahtevami in potrebami, čeprav je najboljši od vseh dosedanjih. Končno je črnski voditelj poudaril, da novi predsednik Johnson uživa zaupanje med črnskim prebivalstvom, ter izrazil upanje, da bo kongres končno sprejel novi zakon in tako izenačil vse prebivalce Amerike.
BEOGRAD. — Zadnjo soboto se je v bližini Beograda pripetila velika železniška nesreča, ko se je delavski potniški vlak iz Požarcvca s hitrostjo 60 km na uro zaletel v vlak iz NiSa, kateri je stal na odprti progi. Silen udarec je popolnoma zmeč-kel osem vagonov potniškega vlaka. Nesreča je zahtevala 61 smrtnih žrtev in 162 ranjenih. Zaradi tragedije, kakrSne na jugoslovanskih železnicah ne pomnijo, je bil v Srbiji razglaSen dan žalosti.
PARIZ. — Po sedemletni prekinitvi diplomatskih odnosov med Francijo in Združeno arabsko republiko, do katere je priSlo po britansko-francosko-izrael-skem napadu na Egipt, sta Francija in Združena arabska republika ponovno vzpostavili odnose na ravni veleposlaništev. Ko je novi veleposlanik ZAR v Parizu izročal svoja akreditivna pisma predsedniku de Gaullu, je poudaril, da bo njegova glavno skrb utrditi tradicionalno prijateljstvo med narodoma Francije in ZAR.
AKRA. —■ PrejSnji teden je bil na ganskega predsednika Nkrumaha izveden atentat, kateremu je predsednik Gane uSel le po naključju, njegov spremlje-alec pa je bil ubit. Vest o poskusu atentata na predsednika Nkrumaha je močno pretresla javnost Gano in je v zadnjih dneh priSlo do množičnih demonstracij, pri katerih so mnogi tisoči izrazili solidarnost s predsednikom ter zahtevali, da je treba potegniti mejo med patriotičnimi, socialističnimi ljudskimi množicami ter protisocialističnimi prokolonialisličnimi podpihovalci. Gansko javnost je Se posebno razburilo dejstvo, da je atontator pripadnik policije, kar pričo o tem, da so se sovražniki sedanjega režima vtihotapili v državno upravo. Vodilni ganski list je v te} zvezi zapisal, da je treba stranko in državno upravo očistiti vseh tistih elementov, ki nasprotujejo socialistični orientaciji države.
KALKUTA. — Predsednik revolucionarnega sveta Burme general Ne Vin je obtožil desničarske elemente v državi, da so skuSali ob podpori neke tujo sile prevzeti obiasf. Dejal je, da so med organizatorji zarote kapitalisti, trgovci in nekaj političnih organizacij, toda državo bodo očistili nosilcev tujih interesov in Burma bo dobila resnično predstavniško vlado kmetov.
WASHINGTON. — Predsednik italijanske republike Antonio Segni bo v okviru uradnega obiska v Ameriki prispel 14. januarja iz Philadelphije v Washing-ton, kjer bo imel razgovoro s predsednikom Jobn-
NAJROBI. — Kenijska vlada je pozvala vse državljane, naj izročijo vse materialne ostanke kolonialnega obdobja, kot so slike, kipi, fotografije in emblemi. Hkrati je vlada pozvala ustanove, podjetja !■ posameznike, naj na svojih dokumentih zamenjajo kolonialne znake in embleme z novim nacionalnim emblemom Kenije, kajti stari kolonialni emblemi niso združljivi s statusom neodvisnosti nove Kenije.
RIM. — Med nedavnim obiskom delegacije italijanske komunistične partije v Alžiriji je alžirski predsednik Ben Bela povabil generalnega sekretarja Ito-liajnske KP Palmlra Togliattija, naj obitče Alflr. Sedanji obisk delegacije italijanske komunistične partije je Ben Bela ocenil kot začetek nove in pomembne faze v odnosih med alžirsko republiko in njeno fronto narodne osvoboditve ter delavskim gibanjem zahodnoevropskih držav.
ATENE. — Grčija se je komaj dva meseca po državnozborskih volitvah spet znaSla pred volitvami, ki bodo po vsej verjetnosti že 16. februarja. Na podlage rezultatov zadnjih volitev sestavljena vlada namreč ni bila sposobna, da bi nafla izhod Iz sedo-nje notranjepolitične krize in je morala svojo mesto odstopiti tako imenovani uradniški vladi, katere no-loga je priprava in izvedba novih volitev. Kako rosen Je danaSnji položaj v Grčiji, pa kaže zlasti dejstvo, da je bilo tekom sedmih mesecev zamenjanih kar pet vlad.
BERLIN. — Na podlagi sporazuma med vlado Vzhodne Nemčije In senatom zahodnega Berlina so vzhodnonemške oblasti za minule praznike Izdale
1,300.000	propustnic za obisk zahodnih Berlinčanov v vzhodnem delu mesta. Pričakujejo, da bo tudi v bodoče priSlo do podobnih sporazumov.
KARTUM. ____ V sudanski pokrajini Vadi Halfa so za-
čeli veliko akcijo preseljevanja prebivalstva. To dolino bodo zalile vode iz umetnega jezera, ki se bo zbralo za Asuanskim jezom. Okrog 52.000 prebivalcev iz teh krajev bodo preselili v tisoč kilometrov oddaljeno pokrajino Kažem El Gibra v vzhodnem Sudanu. Prav tako pa so iz pokrajine, ki jo bo zalilo umetno Jezero, odstranili tudi najbolj dragocene umetnine in spomenike, kakor na primer dva templja iz Nubije, ki so ju prepeljali v novi narodni muzej v Kartumu.
LONDON. — la Veliko Britanijo se jo novo leto začelo v znamenju zaostritve sporov v oporllčlh. ki jih ima Velika Britanija v Afriki In na Jugu Arabskega polotoka. Zarilče nemirov je v Adenu, pa tudi Ciper je ponovno stopil v sredifče mednarodnega zanimanja. V Londonu se sicer trudijo, da bi z novimi kompromisnimi rotitvami morda le le uspeli ohraniti svoj vpliv v teh deželah, vendar vsa znamenja kažejo, da boja za neodvisnost ne bo več mogoče zaustaviti.
10. januar 1964
B lil tti a j* ia ja « u
tAc^vc/rivc*
Slev. 2 (1128) — »
Akademija „Živi zid“
v počastitev XIV. divizije
Ob dvajsetletnici legendarnega poho- ][ da XIV. divizije na Štajersko, o kateri ]| poročamo tudi na prvi strani našega (i lista, so v ljubljanskem Gospodarskem razstavišču priredili posebno akademijo pod naslovom »Živi zid«. Scenarij za to prireditev sta napisala Janez Vrhunc in Lojze Filipič na podlagi izbranih pesmi najbolj znanih slovenskih partizanskih pesnikov, kot so Matej Bor, Karel Destovnik-Kajuh, Peter Levec, France Kosmač in Jože Udovič, ter odlomkov iz literarnih in dokumentarnih spisov o XIV. diviziji.
Pri izvedbi so sodelovali kot recitali torji znani slovenski gledališki igralci ter okrog 360 pevcev in godbenikov, ki jih je vodil Rado Simoniti. Poleg tega pa so bile tudi številne filmske projekcije dokumentarnih fotografij in umetniških grafik. Tako je bila ta prireditev vsestransko posrečena ter uspešno izvedena kombinirana množična scenska revija slik, recitacij in glasbe, posvečena zgodovinskemu dogodku iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda.
Kultura — sredstvo za povezovanje narodov:
Prežihovi „Samorastniki“ v nemškem prevodu
nov prispevek k zbližanju med Koroško in Slovenijo
Kulturna Izmenjava med Koroško in Slovenijo je v zadnjih desetih letih zabeležila razveseljiv razvoj in je bilo tudi z uradne st.-ani poudarjeno, da je to sodelovanje bistveno prispevalo k izboljšanju in ut ditvi prijateljskih odnosov med sosednima narodoma in deželama. Raznovrstne so oblike tega sodelovanja in segajo od medsebojnih obiskov najvišjih gledaliških ustanov mimo umetniških razstav do izmenjave pevskih in glasbenih ansamblov. Zelo pomembno vlogo pa ig-a v tej dejavnosti tudi izmenjava literarnih umotvorov, kajti knjiga je posebno uspešno sredstvo za medsebojno spoznavanje in razumevanje, saj je odraz narodove kulture, njegove zgodovine in vseh njegovih svojstvenosti.
Tudi na tem področju se kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo lahko ponaša z lepimi uspehi. Pot ji je utrl pokojni koroški pisotelj Josef Friedrich Perkonig, ki je že pred desetletji skrbel za prevode iz slovenske književnosti in je nekatere izmed umetnikov slovenske besede predstavil nemškemu bralcu; v Sloveniji pa — da omenimo le najvažnejše — sta po vojni izšla v slovenskem prevodu Perkonigova »Ugrabljena strd" ter obsežni roman koroškega pi-
Beograjska Opera gostuje na Dunaju
Prejšnji teden je prispel na Dunaj s posebnim vlakom celotni ansambel beograjske Opere, ki bo do 12. januarja gost dunajske Državne opere. Na sporedu tega velikega gostovanja so tri predstave Musorg-skega opere .Hovanščina", tri predstave Massenelovega »Don Kihota", nadalje predstava opere »Slepar* Sergeja Prokofjeva in končno še poseben baletni večer.
Obisk beograjskih umetnikov na Dunaju se je že od vsega začetka spremenil v prodoren uspeh. Vstopnice za posamezne predstave so bile razprodane že več dni prej, kar je tudi razumljivo, saj gre za prvo gostovanje beograjske Opere in hkrati za uprizoritve komadov, ki jih na Dunaju doslej še niso videli. Poleg tega pa razpolaga beograjska Opera z umetniki, katerih sloves sega daleč preko meja domovine in so se ob sedanjem gostovanju izkazali kot pravo presenečenje celo za Dunaj, ki je na področju operne umetnosti vsekakor razvajen. Posameznih imen seveda ne gre navajati, vendar je treba povedati, da sta v ansamblu tudi solista mednarodnega slovesa — Miroslav Čangalovič in Ladko Korošec.
Prve predstave Beograjčanov se je udeležil tudi zvezni prerident dr. Scharf, ki je v odmoru sprejel jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Prpiča, upravnika beograjskega Narodnega gledališča Miletiča in direktorja beograjske Opere Bekiča ter se je v pogovoru z njimi zelo pohvalno izrazil o visoki kulturno-umetniški ravni predstave in beograjskega ansambla sploh.
Kako so bili gostje iz Beograda sprejeti pri dunojski publiki, pa naj bolj zgovorno
kaže dejstvo, da je že na prvi predstavi navdušeni aplavz v razprodani dvorani naraščal od dejanja do dejanja in so posameznim umetnikom ploskali tudi na odprtem odru; ob zaključku predstave pa se je zavesa dvignila 25-krat. Takega uspeha posebno na Dunaju, kjer so vajeni najboljših umetnikov in ansamblov sveta, je le redko kdo deležen in so zato Beograjčani s svojim gostovanjem lahko zadovoljni. Zelo pohvalno pa je o posameznih predstavah poročal tudi dunajski tisk.
satelja Musila »Mož brez posebnosti". Nemškemu bralcu na Koroškem pa so seveda dostopni tudi nemški prevodi Jurčiča in Finžgarja, ki jih je v Nemčiji izdal dr. Ferdinand Kolednik.
Najnovejši in nedvomno najbolj posrečeni korak na tej poti pa je nemški prevod Prežihovih »Samorastnikov", ki so v prevodu prof. Janka Messnerja izšli pri koroški založbi dr. Berti Petrei. Prežihov Voranc, sin koroške zemlje in njen največji slovenski umetnik, bo gotovo razumljiv tudi nemškemu bralcu na Koroškem, saj pripoveduje o koroški zemlji in o koroškem človeku, o ljudeh, krajih in življenju na zemlji, ki je kot obmejno področje stikališče dveh sosednih narodov.
Knjiga je izšla lani decembra, torej prav v letu, ko smo obhajali 70-letnico rojstva Prežihovega Voranca. Po prvotnih načrtih bi morali »Samorastniki" iziti v zbirki žepnih knjižic, vendar je napravil Prežih na založnika tako močan vtis (to kar piše Prežihov Voranc, ni več literatura, to je življenje samo in s tem delom je odprl pisatelj evropski literaturi nove dimenzije!), da se je odločil za razkošno opremo in je
15. leto Poletnih iger v Brezah:
Na sporedu Schiller in Shakespeare
Poletne igre v Brezah, ki spadajo med najboljše amaterske prireditve ne le v Avstriji, marveč sploh v srednji Evropi, bodo tudi v svojem petnajstem letu manifestirale visoko raven igralsko-umetniške dejavnosti. Po nekaj letih, ko je bilo na Petrovi gori uprizorjeno le po eno odrsko delo v vsaki sezoni, se je vodstvo letos spet odločilo za dva komada: nekako petnajstletnemu jubileju teh prireditev bo posvečen Schillerjev »Don Carlos*, medtem ko bodo s Shakespearovo komedijo »Beneški trgovec« počastili 400-letnico rojstva velikega angleškega umetnika.
Letošnja igralska sezona v Brezah bo trajala od 27. junija do 30. avgusta in bo v tem času 20 predstav »Don Carlosa«• in 22 predstav »Beneškega trgovca*, torej skupno 42 predstav, kar je doslej največ, odkar se leto za letom vrstijo prireditve Poletnih iger v Brezah. Za povečanje števila predstav je govorilo več vzrokov: lanskoletna uprizoritev obeh delov Goethejevega »Fausta« je zahtevala razmeroma visoke investicije in bo treba nastali primanjkljaj kriti z letošnjimi povečanimi dohodki; na drugi strani pa bistveno izboljšane tehnične naprave ter stopnjevana raven igralskega ansambla narekujejo potrebo po večjem izkoriščanju kapacitet, s katerimi danes razpolagajo Poletne igre v Brezah, kar je seveda možno le z uprizoritvami dveh komadov in večjega števila predstav.
Po štirinajstletnih izkušnjah je vsekakor pričakovati, da bo tudi letošnja igralska sezona na Petrovi gori velik uspeh in je edina neznanka v računu le — vreme. Če bo tudi to naklonjeno, potem smo prepričani, da bo marljivi ansambel v Brezah tudi v svojem petnajstem letu izpolnil pričakovanja domače in tuje publike, kajti sloves breških Poletnih iger sega že daleč mimo lokalnega okvira.
knjiga izšla v platno vezana na lepem belem papirju ter opremljena z umetniškimi ilustracijami Josefa Tichyja. Kot taka je vsekakor lep prispevek h poglabljanju kulturnih stikov in je bila v koroškem tisku deležna toplega sprejema, prav tako pa je vzbudila veliko zanimanje že na lanskem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer jo je založba napovedala v okviru svojih novih izdaj.
Ob izidu Prežihove knjige je lastnik založbe dr. Petrei priredil posebno tiskovno konferenco, katere se je udeležil tudi generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Franc Pirkovič, ki je ob tej priložnosti poudaril veliko sorodnost v kulturi obeh narodov, ki že stoletja živita v sosedstvu. Zato bi bilo želeti še več takih medsebojnih kulturnih dobrin, kajti kulturne manifestacije uspešno pomagajo odstranjevati morebitne ovire in težave ter utrjujejo dobrososedske odnose. Prav tako je pomen kulturne izmenjave naglasil tudi tajnik Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem Blatnik ter izrazil željo, da bi bila knjiga deležna čim širše razširitve.
Koroški Slovenci smo izida »Samorastnikov’ v nemščini še posebno veseli, saj je bil z njimi predstavljen narodu-sosedu naš ožji rojak, veliki slovenski umetnik Koroške. Zato smo založbi hvaležni za njen doprinos in se veselimo zlasti njene napovedi, da bodo »Samorastnikom’ sledili še drugi prevodi Prežihovih del.
Samorastnike, ki so v nemščini izšli pod naslovom ,Wildwuchslinge", lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu. Cena v platno vezani knjigi, katera obsega 224 strani in pet umetniških prilog, znaša 105 šil.
KUKU RDC DR0B006
£ V Beogradu bodo 9. februarja ob stoletnici smrti Vuka Karadžiča odprli Jubilejno razstavo o delu in življenju tega pomembnega srbskega kulturnika. To bo doslej največja razstava o Vukovem delu. Poleg tega bodo jubilejne razstave in slavnostne akademije tudi v raznih ustanovah In lolah, ki nosijo ime Vuka Karadliča.
0 Mednarodno znani folklorni ansambel .Lado* U Zagreba je pred nedavnim izvedel gostovanje po Belgiji, kjer je bil deležen navdulenega sprejema. Imel je več nastopov v Bruslju in Anversu ter poseben koncert za jugoslovanske izseljence, ki živijo v Belgiji. O gostovanju je belgijski tisk objavil zelo pohvalne kritike.
0 Celoviko Mestno gledališče se je ob nedavnih božičnih praznikih spet preselilo v svojo lastno hlio, ki se je predstavila občinstvu precej spremenjena. Obnova gledališkega poslopja sicer Se ni dokončana v celoti, pač pa so adaptacije Izvedene v dvorani in na odru, tako da se predstave že lahko odvijajo v .novem* gledališču.

Univ. prof. dr. France Bezlaj:	7
Kritične pripombe
k avstrijskemu delu o koroških krajevnih imenih
Takšno sklepanje je seveda preveč spekulativno, da bi ga sploh mogli upoštevati. Opozoril bi samo na dejstvo, da se je slovanska meta-teza likvid *Albanta v *Labota izvršila okoli leta 800 in substitucija slovenskega -b- v bavarski -v- (-/-) je bila mogoča kadarkoli po tem datumu. Zato je popolnoma neosno-vana Kranzmayerjeva trditev, da je moglo biti ime sprejeto iz slovenščine v bavarŠčino najkasneje v začetku devetega stoletja. Rekel bi lahko s stališča jezikoslovja obeh jezikovnih skupin, da najprej takrat. Takšnih navidezno nedolžnih glaso-slovnih zlorab najdemo pri Kranz-mayerju celo vrsto. Tako na primer trdi, da so bila predslovanska imena koroških rek tipa Drau, Moll, Gail spreieta v bavarŠčino naravnost od ilirskih in keltskih staroselcev brez slovenskega posredovanja. Ime Zilja je zadovoljivo pojasnil Ramovš v S lavi ji I 28 in v Historični gramatiki II 275; prav tako tudi Ekblom, Germ. und slav. Palatal, 44. Nemci so s svojim -g- substituirali ne samo slovanski -g-, ampak tudi palatali-zacijske reflekse do -dz-, za katerega niso imeli svojega glasu. Ta gla-soslovni pojav gotovo ni isti kakor pri Ostrovica, zapisano prvič 860 Astaruuiza, kjer gre za reflekse tretje palatalizacije. Palatalizacije se ni-
so izvršile preko noči in če imajo najstarejša od Slovanov v nemščino sprejeta imena končnice -iccha ali -ing, to še ne pomeni, da se palata-lizacija v slovenščini takrat se niti ni začela, ampak refleksi zanje še niso dosegli svojega zadnjega razvojnega stanja. Prav takšna stara ger-manistična zmota je, da bi Slovani ob prihodu v Alpe svoje -y- izgovarjali še kot -u-, ker ga je nemščina tako substituirala. Še v devetem in desetem stoletju je slovanski polglasnik -b- prevzet v nemščino kot -»-, gotovo pa ga Slovani niso tako izgovarjali.
V glasoslovnih analizah je Kranz-mayer doslej že večkrat dokazal, da ni baš močan. Čeprav za slovenska rečna imena na Koroškem ni izpričanih drugih nemških refleksov kakor -itz(a) in so krajevna imena tipa Mandling, Liesing, Lobming in Stiibing omejena le na skrajni sever, ki je najprej prišel v stik z Nemci, nas nemško Gila za slovansko *Dzi-la ne preseneti. Feminizacija pred-slovanskih imen v slovanščini je regularna in neprimerno bolj pogostna kakor v germanščini.
Največ previdnosti pa zasluži ta-koimenovana »kartografska metoda«, ki jo je Kranzmayer povzel po Schwarzu in, kakor pravi, še iz-
popolnil. Njeno bistvo je v tem, da si izbere nekaj imenskih tipov, ki so v dokumentih najprej izpričana. Logično je sklepanje, da so ta imena gotovo samo stare, prvotne tvorbe, veliko vprašanje pa je, če so zares samo te najstarejše. Prva imena, ki se pojavijo v dokumentih, verjetno niso niti najstarejša, niti edina, ki so eksistirala že takrat. Pred letom 900 je na Koroškem izpričanih šest krajevnih imen, vseh skupaj se do leta 1000 omenja trideset. Iz tega gradiva si je Kranzmayer izbral pet različnih imenskih tipov, izvedenke na -in, na -iče in -ica, sestavljenke z ves in lokativna imena na -ach. Pri izboru ga niso vodili slavistični vidiki, ampak samo stanje v ponemčeni imenski verziji. V imenih na -in se po Kranzmayerjevem lastnem priznanju pojavlja kar osem različnih slovanskih sufiksov, slavistični izvedenec, ki bi upošteval še možnosti sufiksalnih konglutinatov in eventualnih substratnih substitucij, bi jih naštel še več. Analizirati bi jih bilo mogoče samo, če bi zanesljivo rekonstruirali njihovo primarno slovansko sestavo. Vsa ta skupina, ki tvori približno en odstotek koroških krajevnih imen, je bila tvorna do leta 900, ker se pozneje ne pojavi več nobeno takšno ime.
To je dokaj slučajen rezultat, povrhu zelo relativne vrednosti. Imena tipa Ledina Kranzmayer že a pri-ori izloči. Pri posesivnih izvedenkah iz antroponimov tipa Trdina+jb se gotovo moti. Po vsem slovanskem svetu velja ta posesivni imenski tip
za najstarejšega, doba njegove produktivnosti je gotovo za vsako slovansko pokrajino drugačna, slediti pa bi bilo treba vsem izvedenkam s posesivnim -jb sufiksom, ne pa samo eni konglutinirani obliki. Prav tako dvomimo, da bi bile sestavljenke z vas tvorne na Koroškem samo do leta 1100. Na kasneje koloniziranem kočevskem ozemlju imamo pri nas Slovensko in Nemško vas, omenil bi celo najmlajšo tvorbo te vrste, Črno vas na ljubljanskem barju. Imen da -iče je v Sloveniji sorazmerno malo, potrebovali bi še splošno slavistično stratigrafsko preiskavo. Kranzmayer postavlja zanje datum do 1200, zdi se pa, da so v Sloveniji prva izgubila svojo produktivnost. Na Koroškem jih je nekoliko več. Morda pripadajo samo eni slovanski naselitveni plasti. Imena na -ach so po Kranzmayerju tvorna do leta 1300. Tudi v tem lokalu se lahko pojavlja več različnih slovanskih pluralnih imenskih tipov. Ker je stanovniško ime na -jane lahko dolgo živelo poleg adjektivnih izvedenk in se večkrat celo menjavalo z njimi, preden se je dokončno udomačilo, so tudi tu zaključki dokaj relativni. Imena na -ica pa so ohranila svojo produktivnost skozi vse obdobje trajanja imenotvornega procesa.
Koroška je premajhna in rekonstrukcije imen, ohranjenih samo v ponemčeni verziji, niso in ne morejo biti vedno nedvomne. Prepričan sem pa, da bi bili rezultati drugačni, če bi si Kranzmayer izbral na primer stara sestavljena slovanska in ger-
manska antroponima, ki so se po vsej srednji Evropi začela okoli leta 1000 naglo umikati krajšim hipokoristi-kom in preiskal, kako so zastopana v koroški toponimiji in s kakšnimi formanti so izvedena. Ali se že pri njih pojavljajo posesivne izvedenke z -ovb in -in*? Ali so takšna dvodelna germanska antroponima izvedena s slovanskimi ali germanskimi jezikovnimi sredstvi. V Sloveniji strogo razlikujemo imena tipa Vižmar-je, Gunclje, izvedena iz nemških antroponimov, s slovenskimi sufiksi od imen tipa Mengeš, ki je vseskozi nemško genitivno ime. Po sprejemu krščanstva so Slovenci, ki so pripadali salzburški nadškofiji, pogosto dobivali pri krstu izrazita germanska imena, ki pa vendarle še niso dokaz prave germanske kolonizacije. Če Si smatrali vsak tuj antropo-nim z domačo končnico za hibridno ime, bi ne samo v slovenščini, ampak tudi v nemščini in v drugih modernih jezikih ostalo dokaj malo domačega. Zato se mi Kranzmayerjevi dokazi ne zde vedno objektivni. Krajevno ime Slamanja gorica, nemško Ameisbiichl skoraj gotovo ni bilo okoli leta 750 slovenizirano iz prvotnega nemškega *Salmannesbuchil, saj je današnje nemško ime neprimerno boli deformirano od slovenskega. Nekdo, gotovo Slovenec, je dobil pri krstu biblijsko ime Salamon, ker so bila biblijska imena do ribližno leta 1000 zelo priljubljena, asneje pa strogo prepovedana.
(Nadaljevanje prihodnjič)
4 — Šlev. 2 (1123)
10. januar 1964
Oddelek za manjšinsko šolstvo brez vodje
S koncem leta 1963 je stopil v pokoj vladni svetnik Lorene Just, okrajni šolski nadzornik in vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško.
Pred drugo svetovno vojno je bil Lorene Just učitelj na glavni šoli v Borovljah. Kot prepričanega demokrata so ga nacisti odvedli v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je bilo interniranih tudi več koroških Slovencev. Leta 1945 je postal Lorene Just okrajni šolski nadzornik in je bil dodeljen deželnemu šolskemu svetu kot referent za dvojezične šole, ki so bile ustanovljene z odredbo iz leta 1945, da bi — kakor je bilo rečeno v odredbi — »doprinesle svoj delež k poravnavi krivic, ki so bile prizadejane koroškim Slovencem v času nacizma«. Na tem položaju Just ni imel lahkega dela, saj so ga nepoboljšljivi elementi med učiteljstvom za-črnili pri policiji, da s tem, ko daje učiteljem navodila za slovenski pouk, deluje proti varnosti države. Toda če upoštevamo, da je bilo od tedanjega učiteljskega kadra na Koroškem kar 44 °/o registriranih nacistov, potem pač razumemo, zakaj se je morala dvojezična šola že od vsega začetka boriti s težavami!
Dvojezične ljudske šole, kot smo jo dobili leta 1945, danes ni več, pač pa so ostali isti problemi in dogajajo se iste krivice, kot so se že vsa leta po vojni, deloma pa so se celo še povečale. Zato koroški Slovenci s sedanjo šolsko ureditvijo nikakor ne moremo biti zadovoljni in slej ko prej zahtevamo rešitev, ki bo pravična.
Ne bi hoteli ob tej priložnosti razpravljati o krivdi ali nekrivdi ene ali druge osebnosti, vendar moramo ugotoviti, da je bil nadzornik Just tisti, ki je pripravil prve tečaje za učitelje dvojezičnih šol. V prvih letih po vojni je na raznih učiteljskih konferencah razlagal vprašanja dvojezičnega pouka, v počitniških tečajih za učitelje pa je že leta 1947 predaval o metodiki na dvojezičnih šolah. Izdal je berilo »Naš dom« in ga v drugi izdaji še popravil in dopolnil. Izdelal je tudi provizorični učni načrt za glavne šole, medtem ko učnega načrta za dvojezične ljudske šole še danes ni in samo upamo — vsaj na podlagi zagotovila prosvetnega ministrstva, da je tak učni načrt »že« v pripravi — da ga bomo do novega šolskega leta končno le dobili.
Ko želimo vladnemu svetniku Justu mnogo zadovoljstva v zasluženem pokoju, pa moramo hkrati ugotoviti, da je z njegovim odhodom ostal oddelek za manjšinsko šolstvo brez vodje. Ni nam znano, da bi bilo to mesto doslej že razpisano (tudi ne vemo, če je tak razpis Potreben, kajti v drugih podobnih primerih je šlo prež razpisa) — vemo pa, da trenutno stanje celotnega problema ne bo izboljšalo, marveč le še poslabšalo, zato upravičeno pričakujemo, da bo vprašanje čim prej rešeno.
Šmarjeta
Zadnji dan prejšnjega leta smo na pokopališču v Smarjeti pri Pliberku položili k večnemu počitku telesne ostanke Kosove matere Antonije, ki je v 78. letu starosti umrla pri svoji hčerki, poročeni pri Postrp-niku v Dobu.
Pokojna mati, ki se je mlada priženila iz Pristotnikove družine na Komlju h Kosu v Smarjeti ter poročila v vsej okolici poznanega in spoštovanega malega gorskega kmeta Janeza Kosa, je bila vzorna gospodinja in zgledna slovenska mati. Marljivo se je trudila z najrazličnejšimi nelahkimi deli na hriboviti domačiji in s svojim možem lepo vzgajala svoje otroke. Njen pred šestimi leti umrli mož, v kmetijstvo zakoreninjen gospodar, je zmagoval vse težko-če na skopem gruntu, ohranil kmetijo skozi vse gospodarske stiske v dobrem stanju in skrbel, da pri hiši ni manjkalo potrebnega. Pri vseh prizadevanjih mu je krepko pomagala njegova žena Antonija in otroci. Pokojna mati je imela tudi globoko razumevanje za naše skupne koristi. Vedno je razumela svojega moža, ki je žrtvoval izredno veliko prizadevnosti in časa za naše skupne koristi pri najrazličnejših naših organizacijah in ustanovah ter občinski politiki. Njegova prizadevanja so bila vidna in uspešna in teh uspehov se je veselila tudi mati. Posebno znana je bila Kosova družina po svoji izredni gostoljubnosti in mnogi se radi spominjajo lepih nedeljskih popoldnevov in večerov pod Kosovo hruško ob prijetnem razvedrilu in pomembnih razgovorih o naših perečih vprašanjih.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo veliko število ljudi iz vse okolice ter so tako izkazali pokojni materi ljubezen in spoštovanje. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno in odkrito sožalje.
Bivši predsednik deželnega zbora Sereinigg umrl
Nenadoma je smrt pretrgala nit življenja Jakobu S e r e i n i g g u, znani osebnosti v koroškem javnem in političnem življenju. V starosti 77 let je bil še vedno zaposlen pri Splošno koristni gradbeno-stano-vanjski in naselitveni zadrugi „Heimaf", ki jo je on ustanovil. V petek popoldne pa je podlegel srčni kapi.
Jakob Sereinigg je bil rojen v Veliki vasi pri St. Jakobu v Rožu. Kot župan beljaške občine je bil pravičen do vseh ter si je osvojil za razvoj mesta neminljive zasluge. Pokojni Sereinigg je bil starosta socialističnega gibanja na Koroškem in preko meja naše dežele. V socialistično gibanje se je vključil že v mladih letih in nad štirideset lel deloval in se boril za koristi delovnega človeka in to vztrajno, mirno, tolerantno in odkrito.
Zaradi svoje značanjosfi in nezlomljive-
Bilčovs
Ko stopamo v novo leto, je navada, da si znanci, sorodniki in prijatelji eden drugemu voščijo srečo, zdravje in zadovoljstvo, kar naj bi nas spremljalo skozi vse dni novega leta. Lepe so vse te želje in ko zremo še v neznano prihodnost, si pač na podlagi naših želja delamo načrte za bodoče dni. Podjetja in tudi mnogi posamezniki si na podlagi knjigovodstva in številk sestavljajo proračune, od katerih je odvisna nadaljnja zmogljivost večjega razmaha posameznih podjetij. Takšno podlago za načrtovanje dajejo številke iz obračuna prejšnjega leta.
Ob koncu leta ugotavljamo v posameznih krajih tudi številke dorastka in umiranja prebivalstva. Naj bo tukaj navedenih nekaj številk o ljudskem gibanju v občini Bilčovs leta 1963. Rojenih je bilo 36 otrok, med temi 21 fantov in 15 deklet, umrlo pa je 9 oseb in sicer 5 moških in 4 ženske. Med umrlimi ni nobenega otroka, kar pomeni, da je naš mladi naraščaj zdrav. Prirastek prebivalstva znaša torej 27 oseb, kar je razveseljiv dokaz, da je rod naše zemlje krepak in odporen in priča, da še ne bo zlahka tako kmalu konec koroških Slovencev h katerim se prištevamo, z zelo malimi izjemami priseljencev od drugod, vsi občani naše občine, pa naj kdo tudi drugače trdi. Med umrlimi je bila najstarejša oseba Marija Plave, ki je dosegla starost 86 let. Predzadnji dan v prejšnjem letu je umrla Terezija Š p i c e r, p. d. Dovnica v Kovičah.
Zakonske zveze je sklenilo v minulem letu 10 mladih parov, ki so si ustanovili nove družinske celice. Izven naše okolice so se poročile tri osebe.
Našim pokojnim želimo miren odpočitek, navoporočenim parom mnogo sreče, vsem dragim rojakom širom naše zemlje pa mnogo uspehov v novem letu.
KOLEDAR
Petek, 10. januar: Pavel Sobota, 11. januar: Higin Nedelja, 12. januar: Alfred Ponedeljek, 13. januar: Veronika Torek, 14. januar: Hilarlj Sreda, 15. januar: Pavel Četrtek, 14. januar: Marcel
ga prepričanja je moral v življenju prestati mr.oge težave, dvakrat so ga tudi zaprli, namreč leta 1943 klerotašisti, leta 1944 pa nacisti.
Po vojni je bil 14 let predsednik koroškega deželnega zbora in šele pred enim letom je prevzel njegove posle v deželnem zboru njegov naslednik. Tudi v tej tunkciji je bil vedno pripravljen biti pravičen do vseh ne glede na politično mišljenje.
Takoj po obvestilu o smrti Sereinigga so deželni glavar Wedenig in še nekateri člani deželne vlade obiskali pokojnikovo ženo in ostale družinske člane ter jim izrazili sožalje. Med mnogimi drugimi je žalujoči družini izrazil pismeno sožalje tudi zvezni prezident dr. Scharf, v imenu Socialistične stranke Avstrije pa predsednik vicekancler dr. Pittermann.
Pogrebne svečanosti so bile v sredo.
Libuče
V torek, je bilo v gostilni pri Hrustu dobro obiskano letno zborovanje libuške požarne hrambe. V velikem številu so prišli aktivni člani v uniformah, prišlo pa je tudi mnogo podpornih članov. Živahno zanimanje za občni zbor te organizacije je pokazalo, da se prebivalstvo zaveda koristnosti ustanove, ki je v primeru nesreče vsak čas pripravljena pomagati bližnjemu brez razlike mišljenja in prepričanja. V taki človekoljubni organizaciji ne sme in ne more biti prostora za strankarske razlike.
Poročilom je sledila volitev funkcionarjev. Za komandanta je bil ponovno izvoljen podjetnik G 1 a w a r iz Libuč, za njegovega namestnika pa z izredno visokim številom glasov Dolfe Primoschitz, tudi iz Libuč, ki vodi tudi še druge funkcije požarne brambe in je pravzaprav motor organizacije.
Po zaključku letnega zbora je bila še dalje časa sproščena družabnost ob »prostem pivu«, pa tudi dobrot iz Hrustove gostilne na lasten račun.
Pred nedavnim je celovški župan Ausser-vvinkler obiskal družino, v kateri so praznovali dogodek rojstva mladega potomca. V Celovcu se rodijo otroci gotovo dnevno in ob vsakem času, vendar to rojstvo je župana napotilo, da je pohitel in materi čestital, ker ta otrok, Roland Graf, je postal 70.000. celovški prebivalec. Župan je poklonil mladi materi šopek nageljnov, sinčku pa hranilno knjižico z vpisano hranilno vlogo v zibelko.
Točno sedemdeset tisoč prebivalcev je ob tej priložnosti dosegel Celovec. Danes, ko to pišemo, jih je gotovo nekaj več ali pa tudi manj, ker prav v tem času tudi smrt zelo pogosto posega v družine. Zanimiva je Statistika o razvoju naraščanja prebivalstva v Celovcu. V davni preteklosti, v 16. stoletju, ko je Celovec postal glavno mesto naše dežele, je znašalo stanje prebivalstva le okoli 3500 oseb. Do začetka 18. stoletja je naraslo na približno 5000 oseb. Prvo bolj natančno štetje celovškega prebivalstva so izvedli leta 1782. Takrat so ugotovili, da živi v Celovcu že 10.291 ljudi. Zaradi poznejših vojnih homatij so leta 1820 našteli v Celovcu spet samo 10 tisoč prebivalcev. Poznejša uradna štetja celovškega prebivalstva pa navajajo naslednje
V Celovcu — ples za plesom
Kratek je letošnji predpustni čas, pustni torek bo že 11. februarja. Najrazličnejše poklicne in stanovske skupine hitijo, da ab-solvirajo v tem času svoje velike plese ter jih plesni načrt razporeja od 4. januarja do 15. februarja kar 35 v našem glavnem mestu. Plesni prostori za velike plese so v reprezentativnih dvoranah v Domu glasbe. Domu umetnikov, Delavski zbornici in Kol-pingovem domu.
Kakor vemo, bo tradicionalni Slovenski ples v soboto, dne 18. januarja, od 8. ure dalje v dvorani in stranskih prostorih Delavske zbornice z odlično zasedbo sodelujočih in lahko pričakujemo, da bo ta večer prijetno srečanje naših ljudi iz vseh krajev našega ozemlja.
Sele-Kot
Prvo nedeljo po novem letu smo se že zbrali v naši domači gostilni Male-Oraže (Pri žagi) in napolnili prostore do zadnjega kotička. Spet nas je povabilo Slovensko prosvetno društvo »Košuta« na družabni večer, ki nam ga je posredovala na povabilo našega društva Godbeno-pevska skupina »Pavle Ker-njak« iz Št. lija.
Društveni tajnik je v imenu društva pozdravil vse navzoče in izrazil svoje veselje, da prihajajo v našo družbo vedno raje tudi prijatelji poštene domače zabave iz širše okolice. Prisrčno dobrodošlico je izrekel vodji godbeno-pevske skupine Pavletu Kernjaku in vsem posameznim članom ansambla ter se jim že v naprej zahvalil, da so se odzvali povabilu našega društva in prispeli kljub neugodnim prilikam v naš mrzli in zasneženi Kot. Med drugim je dejal: »2 vso resnostjo bi še opozoril prisotne, da imamo danes v naši sredi moža, ki zasluži vse naše priznanje in spoštovanje. Z imenom Pavleta Kernjaka je neločljivo povezano nad štiridesetletno požrtvovalno delovanje za ohranitev in razvoj naše pevske kulture na Koroškem. Brez priznanega pevovodje in skladatelja naših domačih pesmi Kernjaka bi bila koroška slovenska pevska kultura na znatno nižji stopnji. In če se danes isti mož, ki bi lahko že užival zasluženi počitek, še prizadeva in na drug način skrbi za ohranitev in širitev naše vedno lepe narodne glasbene in pevske umetnosti, smo dolžni, da se mu za vse iskreno zahvalimo.«
Prijetno in prisrčno razpoloženje je zavladalo že v začetku sporeda, ki je obsegal tri dele ter bil pester in bogat. Točko za točko smo sprejemali z viharnim aplavzom in navdušenje poslušalcev se je vedno bolj in bolj stopnjevalo. Ansamblu smo hvaležni za lepi kulturni užitek. Lep uspeh je požela Kernja-kova skupina iz Št. lija v selskem Kotu. Izredno prijetno je bilo vse do policijske ure, ko smo morali končati. In če so nam pri ločitvi gostje iz Št. lija zagotavljali, da take domačnosti in prijetnega vzdušja med njimi in občinstvom doslej še niso doživeli, potem nam gotovo nihče ne bo zameril, če se s tem malo pohvalimo.
In končno: Vsem, ki so k temu uspelemu družabnemu večeru kakor koli pripomogli, se iskreno zahvaljujemo. Tistim posameznikom, ki bi v svoji ozkosrčnosti radi razbili našo strnjenost in jim skrb za ohranitev narodne zavesti našega malega človeka očitno nič ni vredna, pa povabimo na našo reditev, da se sami prepričajo nem delovanju.
žk
Godbeno-pevska skupina »Pavle Kernjak« je z lepim uspehom in v zadovoljstvo publike koncertirala ob minulih praznikih tudi v Železni Kapli, Globasnici, na Reki pri Št. Jakobu in v Št. Janžu v Rožu.
številke: Leta 1857: 13.712, leta 1880: 16.590, leta 1900: 21.630, leta 1910: 25.825, leta 1923: 27.423 in leta 1934: 29.671. Po vključitvi obrobnih občin v Celovec je znašalo število prebivalstva leta 1939 točno 56.701 osebo. Pri ljudskem štetju leta 1961 pa že 69.193 prebivalcev.
Brez dvoma bi v našem glavnem mestu živelo še več ljudi, če ne bi bilo vedno še pereče stanovanjske stiske. Cenijo, da približno
15.000	delavcev niha med domom v različnih krajih Koroške, predvsem južne pokrajine naše dežele, in svojimi delovnimi mesti v Celovcu, ker v kraju svoje zaposlitve ne morejo dobiti človeka vrednih stanovanj. Če bi prišteli tem nihajočim delavcem tudi njihove družinske člane, bi živelo v Celovcu že davno okoli 100.000 prebivalcev.
Izda|alal|, lastnik In zaloinlk: Dr. Franc Patak, Valikovac. Ur«dntttvo In uprava:	Celovjc - Klagenfurt, Ga som« ter-,
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tilka zaloinilka la tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2« Postfach 124.
Podjunska železnica — draga zadeva
Avstrijski zavod za raziskovanje gospodarstva in politike je v zvezi z razpravo o izrednem državnem proračunu za letošnje leto zelo kritično ocenil gradnjo podjunske železnice, s katero so začeli leta 1959. Že pri slavnostnem prvem vdoru z lopato ob začetku gradnje je minister Waldb;unner dejal, da bo pri tej železnici računati z 9-milijonskim letnim primanjkljajem. Zavod za gospodarsko raziskovanje označuje gradnjo podjunske železnice kot eno izmed najdražjih in najnerentabilnej-ših gradenj, posebno sedaj v času modernega avtomobilskega cestnega prometa.
Zavod ugotavlja, da je ministrski svet pred začetkom gradnje dovolil v ta namen 173 milijonov šilingov, medtem pa so se gradbeni stroški povišali za 126 odstotkov na 390 milijonov šilingov. Zvišanje je pripisati podražitvi gradbenih stroškov in tehniškim težkočam zaradi neugodnih geoloških razmer.
Kakor kaže, bodo gradbena dela končana v letošnjem letu, če bo država v stanju nakazati ostale gradbene stroške v višin) 55 milijonov šilingov.
Trdijo, da bo z gradnjo te železnice izpolnjena obljuba, ki je bila prebivalstvu dana pred 40 leti. Vsakdo pa ve, da so se od tega časa komunikacijske razmere bistveno spremenile. Zanimivo je dejstvo, da prebivalstvo prizadetih krajev od vsega začetka gradnje ni bilo posebno navdušeno za uresničitev tega projekta. Mnenja je, da bi se s tem ogromnim denarjem lahko storilo marsikaj mnogo bolj koristnega za gospodarsko utrditev, razvoj in napredek tega kraja, v prvi vrsti z dobro času ustrezajočo cestno-prometno žilo, kjer bi lahko prožno z najrazličnejšimi motornimi vozil) prevažali blago in osebe, toda tudi za ustvaritev podjetij za trajna delovna mesta domačih delovnih moči, ki bi s svojim zaslužkom v svoji bližini vsestransko koristili domačemu gospodarstvu — kmetijskim obratom in rokodelcem.
Kako je naraščalo prebivalstvo v našem glavnem mestu
prihodnjo £ri-o našem poste-
10. januar 1954
Štev. 2 (1123) — 5
Bogastvo našega planeta
Surovine v zemeljski skorji, morju in atmosferi
Razvoj tehnike je iz leta v leto hitrejši in sodobna industrija zahteva ogromne količine najrazličnejših surovin, ki jih predeluje v uporabne proizvode. Tudi tempo industrijske proizvodnje postaja vse hitrejši, s tem v zvezi pa seveda narašča poraba rudnin in energije. Zato nekateri morda menijo, da bodo že v najbližji bodočnosti naši surovinski in energetski viri popolnoma izčrpani in da takrat naš planet ne bo mogel nuditi vsega tistega, kar bo zahtevala industrija. Ali je taka črnoglednost upravičena? Znanstveniki bodo že našli izhod, zatrjujejo optimisti, saj vidimo, kako močno je napredovala znanost v zadnjih desetletjih. In čim več so dosegli v raziskovalnih laboratorijih, tem več se odpira novih poti, ki nas prav gotovo lahko pripeljejo do še večjega blagostanja in napredka civilizacije.
Sicer pa tudi statistični podatki o bogastvih naše Zemlje dokazujejo, da marsičesa še dolgo ne bomo izrabili. To je prva plat. Druga plat pa nam pove, da prenekaterih rudišč sploh še ne izkoriščamo, ali pa jih izrabljamo le v majhni meri, dasiravno bi s pridom lahko služila tehniki in industrijski proizvodnji.
RUDNIKI, KI JIH ŠE NISMO NAČELI
Gospodarstveniki pravijo, da je aluminija, železa, kalcija, natrija in magnezija na našem planetu toliko, da ga človeštvu nikoli ne bo primanjkovalo. Drugače pa je z bakrom, cinkom in svincem. Slednje tri kovine predstavljajo le 0,01 %> mase zemeljske skorje in njihova nahajališča na kopnem bodo v naslednjih sto letih prejkone popolnoma izčrpana. Toda samo na kopnem! V morjih in oceanih je namreč bakra, cinka in svinca neprimerno več kot v zemeljski skorji. Računajo, da je v morju raztopljenih nekaj milijard ton teh kovin in napovedujejo, da bodo tehniki nedvomno našli način, kako jih bodo lahko pridobivali iz morske vode.
2animivosn!f>«i
Sicer pa velja, da je morje domala neizčrpen rudnik, ki se ga pravzaprav še nismo dotaknili. O tem nas zgovorno prepričajo naslednje številke:
V kubičnem kilometru morske vode je okoli 50 ton klora, 30 ton magnezija, 19 ton kalija, 2 toni brona, 29 ton kalcija, 26 ton žvepla, 120 kg joda in še mnogo drugih elementov. Tega ogromnega bogastva resda še ne znamo izkoriščati, vendar pa velja omeniti, da se v nekaterih državah že danes ukvarjajo z različnimi metodami pridobivanja posameznih kemičnih elementov iz morske vode. Zato lahko verjamemo, da bodo kdaj v bodočnosti »oceanski rudniki« nekaj povsem običajnega in da bodo v njih našli domala neizčrpen vir dragocenih surovin.
ATMOSFERA — NAHAJALIŠČE PLINOV
Omenili smo rudno bogastvo, ki ga skrivata zemeljska skorja in neizmerno vodovje oceanov. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti še na tretje surovinsko skladišče, ki ga najdemo na našem planetu. V mislih imamo ozračje, ki nas obdaja.
Dušik iz zraka že nekaj desetletij izkoriščajo za pridobivanje amonijaka, ki je osnovna sestavina dušičnih gnojil, in še za vrsto drugih uporabnih kemičnih spojin. Mimo dušika pa nahajamo v zraku še kisik, vodik in žlahtne pline, ki jih bomo prav tako lahko praktično uporabili, brž ko bodo tehniki izdelali ustrezne tehnološke postopke za njihovo pridobivanje.
Surovine so osnovna industrija. Napredek civilizacije pa ni odvisen le od industrijske proizvodnje, ampak je tesno povezan tudi s proizvodnjo mnogih drugih dobrin, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Pri tem mislimo predvsem na poljedelstvo. Pa si še oglejmo, kaj je znanost že dosegla na tem področju.
VEČJI DONOS IN ŽETEV NA MORSKI GLADINI
Industrija in tehnika zahtevata energijo, ki poganja stroje, vozila, naprave in podobno. Ali bodo morda energetski viri na Zemlji kdaj izčrpani? To morda velja za vodno energijo, pa za nahajališča premoga in nafte. Toda črnoglednost zaradi tega še ni upravičena.
Sonce seva na Zemljo mnogo energije, ki jo doslej uporabljamo le v eksperimentalne namene. Sončne baterije že poznamo. Za naprej pa napovedujejo, da bomo z njihovo pomočjo lahko sevanje Sonca na veliko spreminjali v električno energijo. Pa ne samo sončno energijo — ljudje bodo v bodočnosti izkoriščali tudi energijo Lune. Pri tem mislimo na plimo in oseko, ki ju povzroča lunina privlačnost. Razlika v gladini morske vode med plimo in oseko je ponekod tolikšna, da bi nam lahko poganjala velike elektrarne. Prvo takšno elektrarno že gradijo v Franciji, s podobnimi načrti pa se ukvarjajo tudi v Sovjetski zvezi in Kanadi.
Najbogatejši energetski vir bodočnosti pa je seveda atomska energija. Ako upoštevamo uran, ki je v morski vodi, potem so svetovne zaloge te kovine, ki jo uporabljamo za pogon atomskih reaktorjev, domala neizčrpne.
Tako vidimo, da ima civilizacija na našem planetu še veliko možnosti za razvoj in napredek. Bogastvo, ki ga zakriva Zemlja, pa
Smrtonosni zvoki
Ultrazvoki so lahko dobrodejni pa tudi skrajno nevarni, toliko nevarnejši, ker nimamo organov, s katerimi bi jih zaznavali.
Dobro znana točka musichallov predstavlja zanimiv pojav: glasbenik igra na violino zelo visoke tone, ki jih spremljajo dodatni neslišni zvoki in tako razbije kozarec. Vibriranje zraka spremeni napetost v njem in ga razbije. Vibriranje kozarca pa je tako naglo, da ga ni moč ne videti ne slišati. In vendar, če se s prstom dotaknemo roba kozarca, ki je pod vplivom takih vibracij, nastane na njem rana kot pri izredno naglem drgnjenju.
Toda uničujoči učinki ultrazvokov so lahko hujši. V nekaj minutah utegnejo ubiti majhna bitja, ribe, žabe, žuželke, če jih izpostavimo določenim frekvencam. Rastline so uničene v nekaj minutah.
moramo seveda smotrno izkoristiti. Predvsem velja, da se morata znanost in tehnika razvijati na osnovi sodelovanja vseh narodov, saj bomo le tako dosegli kar največ uspehov.
3Emajli sc jc tveba
Neka malo znana švicarska iovarna ur je pred nekaj leti izdelala nov tip ročne ure z avtomatskim navijanjem. Poslala jo je z velikim upanjem na tržišče. Prodaja pa ni uspela, kljub izredni kvaliteti in lepi obliki. V tovarni so premišljevali, kako pomagati temu izrednemu izdelku, da najde pot do kupca. Naposled so se odločili in vprašali za mnenje neko propagandno podjetje. Propagandisti so razmišljali in slednjič predlagali tovarni naslednji poskus:
Nova ura je vodotesna in se avtomatič-
no navija. Denite 10 ur v preluknjan tulec, ki naj ga kaka prekooceanska ladja vleče za seboj po morju, n. pr. iz Evrope v Ameriko. Ure naravnajte v Evropi in jih potem primerjajte v Ameriki. Tovarna je organizirala ta preizkus, rezultat je bil sijajen. Ko so potegnili v New Yorku ure iz morja, so kazale docela pravilen čas, morska voda jim ni škodovala. Seveda so ta dogodek v reklamah razbobnali po vsem svetu in uspeh ni izostal. Danes je tovarna ena najbolj znanih v Švici in tudi ura je zaslovela.
€> Nihče ne hodi rad k zobozdravniku, vendar nekateri laže prenaiajo bolečine kot drugi. Intelektualci so ■npr. občutljivejši kot fizični delavci. Tudi zdravje in bolj ali manj trda vzgoja imata pri tem posebno vlogo. Neki avstralski zobozdravnik pa jo dognal, potem ko |e proučil primere svojih 403 klientov, da je večja ali manj. Xa občutljivost odvisna od organizma. Številke dokazu* jejo: čim bolj svetle oči ima človek, tem laže prenaSa bolečine. Glede na odpornost proti bolečinam je fak vrstni red: modre oči, zelenkasto modre, svetlorjav« in temnorjave.
^ V japonskih ateljejih so posneli dvakrat več filmov kot v Hollywoodu. V Veliki Britaniji pride na tisoč prebivalcev 506 izvodov časopisov, kar je v svetov« nem merilu najboljše povprečje. V Sovjetski zvezi je največ kinematografov, več kot 37.000, rekord glede filmskih gledalcev pa ima Amerika — dve milijardi.
9 Razmeroma največ lekarn, v razmerju s Številom .prebivalcev, jo bilo leta 1961 v Izraelu, kjer je priSel en zdravnik na 418 ljudi, največje pomanjkanje zdravnikov pa je v republiki Mali v Afriki, saj pride en zdravnik na 77.000 ljudi.
9 Majhne, 25 cm dolge kleSčice, izdelane iz bele pla* stične snovi, naj bi preprečile nastajanje krvnih strdkov. S tem preprostim instrumentom zaprejo dotok krvi v pljuča tako, da stisnejo dovodnico. Nova metoda do sedaj Ke ni pokazala kakih Škodljivih posledic, čeprav so jo preizkusili že na Številnih pacientih.
Umetna gnojila, ki jih izdeluje sodobna kemična industrija (predvsem tista na osnovi kalija, fosforja, dušika in še nekaterih snovi), so močno povečala kmetijsko proizvodnjo. Pri tem ima prav toliko zaslug tudi tehnika, točneje povedano, mehanizacija kmetijstva. Še večji pridelek pa bi lahko dobili, če bi kulturnim rastlinam dodali imenovane mikroelemente, to je snovi, ki jih rastline potrebujejo v zelo majhnih količinah, pa vendar odločilno vplivajo na njihovo rast. Med mikroelemente sodijo kovine baker, cink, mangan, železo, kobalt, žveplo, jod, brom in še nekatere druge. Tako kot mikroelementi, pa pospešujejo rast rastlin tudi rastlinski hormoni — fitoncidi, ki jih je odkrila sodobna znanost.
Mimo vsega tega pa moramo v bodočnosti računati tudi na nove prehrambene vire. Takšen nov vir hrane bo morski plankton. Drobni rastlinski in živalski organizmi, ki ga sestavljajo, imajo izredno veliko beljakovin in vitaminov ter so zato primerni za prehrano. Seveda pa jih bodo morali v posebnih obratih redelati, tako, da bo iz njih pridobljena rana tudi okusna.
Tudi „neme“ ribe niso brez glasu
Morske globine, ki so doslej veljale za tihote, so v resnici tako hrupne kot kmečko dvorišče ob u;i krmljenja. Ribe spuščajo prodirne in hripave krike, kokodakajo, krulijo in trobijo. Ameriški znanstveniki so na plošče snemali podmorske glasove, ki bi utegnili prezgodaj sprožiti zvočne mine, katerih izredno občutljivi aparati bi lahko zamenjali glasove rib z ropotom podmornic. Tako so odkrili, da je nešteto običajnih rib, ki so veljale za neme, v privatnem življenju sila hrupnih.
Po uradnem poročilu laboratorija pomorskega topništva ZDA povzroča na priliko TRIONOTUS STRIGATUS hripav glas, riba .svinja" — ime ima zaradi krulečega glasu — pa štirikrat ali petkrat zapored zakruli, pri čemer škrta z zobmi na dnu grla. (Mnogo rib, dozdevno brez zob, jih ima v resnici prav velike v grlu.] Druge ribe .govore" tako, da drgnejo kot ob kost ali tresejo plavalni mehur, nobena riba nima pa glasilk.
Raziskovalci menijo, da Ima večina ribjih glasov zvezo s hranjenjem. Strokovnjaki so opazili, da so tl glasovi vsak dan za kako uro do petkrat močnejši kot drugikrat. Ribe se tedaj verjetno hranijo in med brskanjem po morskem dnu oddajajo glasove. Z njimi hitreje privabijo druge ribe iz svoje črede, kadar najdejo kaj užitnega.
Verjetno je najzanimiveješe odkritje teh raziskav, da se ribam s starostjo glas .lomi”. Majhna riba ima tenak glas; bolj ko se stara, nižji postaja. Ocenili so, da se .glas" mladega godrnjača v petih tednih zniža za eno oktavo.
Okamenel j smehljaj
JOŽE CIUHA
I
Besede so se zadušile v drugih besedah. Bile so glasne, loda glasne so bile tudi druge. Med sabo se je teplo preveč glasov, da bi jim lahko smiselno sledil dlje kot trenutek ali dva.
Za roko me je vlekel že drugi cicerone in fijakar z istimi besedami:
»Gospod, pokazal vam bom Bombay, kot ga še nihče ni videli Stopite, prosim, v mojo kočijol V tole tu gospodi Gospod, izvolite prosim ..."
Kočijo, ki jo je pokazal, je umazanija že zdavnaj oropala slednje barve. Vanjo je bilo vpreženo pomilovanja vredno kljuse. Zdelo se je, ko da živalica komaj še stoji na nogah. Že zaradi nje ne bi sedel vanjo. Pa ni bilo časa za razmišljanje: roke so se iztezale in besede so se ubijale:
... Gospod, odkril vam bom vse lepote mesta, čudovito mesto, gospod, gospod ...
... Gospod, zanesite se name, odličen vodič sem, imam posebno priporočilo od vlade (pod nos se je stegnila roka z razcefranim kosom papirja), peljal vas bom ...
... Gospod, želite žensko: Indijko, Francozinjo, Filipinko, Japonko, Kitajko? Sir, Chinese madama very good: dobre so, gospod, ne bo vam žal...
... Ste prvič v Indiji, gospod? To je čudovita dežela: ne boste jo pozabili. Gospod, lahko vam pokažem ...
... Želite preproge, gospod? Najlepše kašmirske preproge, kar si jih morete misliti. Vzemite to vizitko, gospod: naša tvrdka je renomirana in veselilo nas bo, če nas boste obiskali...
...Usmilite se reveža, gospod. Nikogar nimam: sem brez očeta, matere, bratov in sestra. Samo skromen bak-šiš, gospod ...
... Gospod, samo poglejte me. Usmilile se pohabljenca brez rok. Samo eno ano dajte revežu ...
... Kupite tale vodič, gospod: v njem je napisano vse. Karkoli želite ...
...Gospod, za odlično restavracijo vem: dobra hrana in poceni oskrba, če ...
... Želite znamke, gospod? Ste filatelist? Pokažem vam...
... Avto, gospod ...
... Sadje, gospod ...
... Cvetje, gospod ...
... Gospod, gospod, gospod.
Potem pa spet znova.
Ko sem se prebil iz najhujše gneče, sem bil povsem premočen. Nekaj otrok in žensk z dojenčki v naročju mi je sledilo še nekaj deset metrov, potem pa sem znova utonil v toku množice. Imel sem občutek, da sem zelo umazan: od potu in od rok, ki so me lovile. Samogibno sem se predal reki ljudi, ki se je počasi med prodajalnami in stonjicami, v katerih so sredi razstavljenega blaga sedeli prodajalci.
Gledal sem slepečo mavrico, ki se je prelivala v živih barvah ženskih sarijev, pisanih turbanih sikov z bradami in obroči okoli zapestij, živahnih nošah in uniformah, bujnem rastlinju, kričečih reklamah in lepakih, razstavljenem
blagu, jestvinah, sadežih in sploh v vsem. Ob tem sem poslušal trušč neštetih šumov, ki so se stapljali v bučen rilem velemesta in zadrževal dih, da bi se ubranil prodornih vonjev in smradu.
Zašel sem v tuj svet. Začutil sem, da ga ne bom zlepa doumel in spoznal. Bil je bolj tuj od otroških pravljičnih svetov. Ostal je izven meril, ki so jih izoblikovala spoznanja in pridobljeno znanje. Zavedel sem se daljave, ki me loči od Evrope. Pa ne samo daljave: tudi vseh ostalih dejstev, ki jih ni nikoli dovolj, da bi lahko po njih našel potrdilo za negotovost 'in nemir. In pri tem ni šlo za nikakršno pustolovščino domišljije.
Bombay je milijonsko mesto. Računajo, da v njem živi okoli štiri in pol milijona ljudi. Ulice so ob vsakem času polne. Pri nas bi rekli prepolne. Velik del prebivalcev so brezdomci: ljudi brez strehe in hišne številke. Brezdomci v svojem mestu in svoji deželi. Njih bivališče je ulica in na ulici se zgodi vse, kar nanese njih življenje. Kakorkoli se že odvija, zaznamovano je z veliko bedo in revščino, ki bi ji ne našel zlepa primere. Toliko je je in v toliko inačicah se razodeva, da se hipno pomilovanje in usmiljenje kmalu izrodi v topo muko.
Reka me je nosila. Ni bilo časa za predih. Čutil sem gnilobo v pljučih in slabost v želodcu. Nekateri mornarji so me svarili, naj kar ne hodim na kopno, da to med Port Saidom in Honkongom ni vredno. Požiral sem slino, ko sem opazoval ljudi, ki so žvečili betlove liste in pljuvali na tla njih krvavordeče obarvano sluz. Rjasti madeži neštetih izpljunkov so barvli tlak. Bili so delec ogromne poantilistične slike, ki je vsebovala vse odtenke nesnage.
Na ulici nisi nikoli sam. Vedno se ti nekdo ponuja ali te zasleduje. Vselej nekdo, ki misli, da bi se na kakršenkoli način lahko s tabo okoristil. Ni dobro, če posvetiš ljudem preveč pozornosti: radovednost potešiš nam-
10. januar 1964
O — Štev. 2 (1128)
EOKalžE
NAPREDNIH GOSPODARI
m
Kaj obeta položaj na evropskem trgu z mesom?
Pred kratkim je AIZ objavila, da se je po podatkih Fonda za promet z živino potrošnja mesa v Avstriji lani dvignila na 61,5 kg na osebo, kar je 5,5 kg vež kot leta 1960. V tej potrošnji mesa konzum mesa perutnine in divjačine ni zajet.
Po teh podatkih je potrošnja mesa v Avstriji v zadnjih 25 letih narasla za 23 %, podatki pa tudi kažejo, da je okus avstrijskega prebivalstva še vedno pri prašičjem mesu. Kakor je zadnjih deset let naraščala ponudba prašičjega mesa, tako je naraščala tudi njegova potrošnja. Leta 1955 je znašala potrošnja prašičjega mesa le dobrih 48 '/> skupne potrošnje mesa, lani pa je znašala že 54 %>. Avstrijci pojemo v srednji in zahodni Evropi največ prašičjega mesa.
Te primerjave ne dajejo le odgovora na vprašanje, zakaj je bilo treba lani proti pričakovanju uvoziti 16.000 prašičev, da so bile krite potrebe po prašičjem mesu v naši državi. Po taistem poročilu pričakujejo pristojni krogi, da tudi letos kljub porastu števila prašičev ne bo prišlo do prekomerne ponudbe klavnih prašičev, ker je po zadnjih štetjih pričakovati, da se bo domača ponudba na trgu povečala le za okroglo 100.000 prašičev, kar pa ne bo zadostovalo za kritje pričakovanega povpraševanja.
Drugačen je položaj na trgu s klavnimi govedi in z govejim mesom. Na skupni potrošnji mesa v Avstriji je goveje meso udeleženo le s 37,6 %. Ker proizvodnja govejega mesa v državi nagleje narašča kot njegova potrošnja, se je pričel zadnja leta ra-pidno večati njegov izvoz. Leta 1962 je znašala vrednost avstrijskega izvoza goveje živine in govejega mesa 812 milijonov šilingov, lani pa je že v prvih devetih mesecih presegla vrednost 778 milijonov šilingov in je pričakovati, da bo skupna vrednost lan-
Ali je seneni silo gospodarsko na mestu?
Seneni silosi so zaenkrat zadnji krik v stremljenju za poenostavitev dela pri spravilu sena in za pridelavo najbolj kvalitetnega sena. Ker pa so ti silosi (Alkosil, Harvestore in drugi podobni) v nabavi in gradnji dokaj dragi, je vprašanje, kje so gospodarsko na mestu, zelo akutno.
S tem v zvezi je višji kmetijski svetnik dr. E. Lategahn objavil v »Mitteilungen der deutschen Landwirtschaftsgesellschaft« razpravo, kjer med drugim pravi, da so skupni stroški za obratovanje pripravljenega senenega silosa manjši od stroškov, ki so povezani z gradnjo masivnega skednja. Poleg tega ima seneni silos tudi pomebne delovnotehnične prednosti in omogoča pridelavo sena najboljše kvalitete. 15 do 17 kg sena iz senenega silosa zadostuje ob dodatku l/t kg koruznega zdroba za dnevno molznost 22 kg mleka na kravo.
skega izvoza goveje živine in govejega mesa presegla vrednost milijarde šilingov.
Ob takem porastu izvoza živine in mesa seveda ni odveč, da si nekoliko podrobneje ogledamo nadaljnje pogoje za njihovo v-novčenje na inozemskem trgu. Glavna odjemalca avstrijske klavne živine in mesa sta Italija in Zahodna Nemčija, ki sodita med glavne tri uvoznike mesa v Evropi. Italija je v prvih devetih mesecih minulega leta z uvozom 526.000 govedi postala glavni evropski uvoznik mesa iin potisnila Veliko Britanijo, ki je uvozila le 500.000 govedi, na drugo mesto med evropskimi državami u-voznicami mesa. Na tretjem mestu med temi državami stoji Zahodna Nemčija, ki je v prvem tričefrtletju 1963 uvozila 297.000 goved. Italijanski uvoz klavne živine zadnja leta izredno močno narašča. Po objavljenih cenitvah je lani znašal 600.000 do 700 tisoč govedi, kar je še enkrat toliko kot leta 1962.
Med tri glavne izvoznike klavne živine sodi poleg Francije in Jugoslavije tudi Avstrija. Vse tri države vendar še zda-leka niso v stanju, da bi zadostile potrebam po govejem mesu na evropskem trgu, ki se veča letno za 3 do 4 %. Tako je morala samo Italija lani med januarjem in septembrom uvoziti dodatno še nad 240 tisoč ton govejega mesa iz prekooceanskih dežel. Ta uvoz je za 120% višji, kot je bil v islem razdobju leta 1962.
Skupno gledano ima Evropa še vedno premalo govejega mesa. V kolikor imajo nekatere države viške, obstoja po drugih državah še naprej pomanjkanje govejega mesa. Vse doslej izdelane študije pa kažejo na porast povpraševanja za govejim mesom. Ta porast ocenjujejo tudi v prihodnje na 3 do 4 % letno. Odprto je vprašanje, koliko bo lastna proizvodnja držav uvoznic v prihodnje v stanju kriti to povečano povpraševanje. Pri tem si moramo biti na jasnem, da krma ne bo element, ki bo omejeval proizvodnjo klavnih govedi. Omejevalni činitelj pa bi lahko bil sklad telet, ki je odvisen od molznosti krav. Večja je molznost krav, večja je proizvodnja mleka in tem manjši je po izkušnjah število krav, z njimi pa tudi število telet. Sicer imajo države Evropske gospodarske skupnosti še
možnosti dovolj za povečanje števila krav, vendar izgleda, da se to število tam v doglednem času ne bo povečalo tako, da bi s fondom telet te države lahko krile povpraševanje po govejem mesu. Zato bodo slej ko prej odvisne od uvoza iz takoimenovanih »tretjih držav", med katere sodi tudi Avstrija.
Za nas je pri tem posebne važnosti dejstvo, da Italija verjetno nikoli ne bo v stanju kriti potreb svojega trga po mesu. Na to ne kaže le rapidni porast italijanskega uvoza mesa, marveč tudi poročilo, ki pravi, da samo v ravnini reke Po pade število goveje živine dnevno za 1000 glav. Sicer je italijanska vlada odobrila sedaj 50 milijard lir pomoči za izboljšanje in povečanje števila živine, vendar je tudi ta pomoč v italijanskih pogojih le kaplja na vroči kamen, ki zaradi ostalih pogojev za živinorejo v Italiji problema ne more rešiti. Italija in Zahodna Nemčija bosta ostali slej ko prej dober odjemalec naše pitovne živine. Naša skrb pa mora biti, da bomo s sodobnim pitanjem — ki je tudi za nas najcenejše in najbolj enostavno — v čim večji meri zadostili pogojem, ki jih domači in inozemski trg postavljata na kvaliteto klavne goveje živine.
Slovenska kmečka zveza obvešča:
V nedeljo, 12. januarja 1964 bo ob 9. uri dopoldan pri Brezniku v Pliberku (kavarna)
sestanek zaupnikov in članov Slovenske kmečke zveze pliberške okolice
z njenim Izvršnim odborom. Namen tega sestanka je, da se po eni strani Izvršni odbor SKZ seznani s kmečkimi problemi pliberške okolice, po drugi pa s svoje strani seznani zaupnike in člane SKZ s splošnim položajem in razvojem kmetijstva v Avstriji ter z delom in prihodnjimi nalogami SKZ.
Na sestanku bo najprej govoril zbornični svetnik Mirko Kumer o izkušnjah kmetijskega zastopnika v občini in v komunalni politiki, zatem pa bo tajnik SKZ Blaž Singer govoril o sodobnih agrarnih vprašanjih in o ag-rarnopolitičnem konceptu SKZ. Po o-beh govorih bo sledilo skupno posvetovanje o delu in prihodnjih nalogah SKZ in izvoljenih kmečkih zastopnikov v pliberški okolici ter o splošno gospodarskih in agrarnopolitičnih problemih.
Osem novih sort krompirja v Sloveniji
Jeseni leta 1962 je komisija 2a potrjevanje posevkov in semenskega blaga Socialistične republike Slovenije potrdila osem novih sort krompirja, ki jih je pod vodstvom ing. Viktorja Repanska vzgojil zavod za poljedelstvo Kmetijskega instituta Slovenije. Od teh sort, ki so nastale s križanjem in dolgoletnim žlahtnenjem, so štiri sorte z rumenim mesom, štiri pa z belim. Rumeno meso imajo sorte Vesna, Karmin, Dobrin in Matjaž, medtem ko imajo sorte Cvetnik, Jubilej, Igor in Viktorija belo meso. Po uporabnosti sodijo od rumenih sort Vesna, Karmin in Dobrin, od belih pa Cvetnik in Igor med jedilne sorte, medtem ko sodita med bolj gospodarske sorte Viktorija in Matjaž, vendar štejejo tudi li dve sorti še med jedilne.
Kar tiče časa zrelosti slovenskih sort krompirja za izkop, je Vesna najranejša sorta. Za njo dozorijo kot rane sorte Cvetnik, Jubilej in Karmin. Kot srednjerani sorti navaja opis sorti Dobrin in Igor, medtem ko sta Viktorija in Matjaž sorti, ki dozorita jeseni. Najrodovitnejši med njimi sta Matjaž in Viktorija, ki sta v poizkusih dali tudi 451 in 607 q gomoljev po hektarju. Kot zelo rodovitni sta se izkazali tudi rumeni Karmin in beli Jubilej, ki sta dali nad 300, pa tudi 514 in 557 q gomoljev po hektarju. Slabše od teh so se po rodovitnosti izkazale sorte Cvetnik, Igor in Dobrin. Različno od kraja poizkusa je pridelek nihal pri Cvetniku med 186 in 352 q, pri Igorju med 228 in 396 q, pri Dobrinu pa med 190 in 376 q gomoljev po hektarju. Rumena zelo rana sorta Vesna, ki je šla šele leta 1962 v poizkuse, je dala pridelke med 304 in 331 q gomoljev po hektarju.
Po teh podatkih bo pri slovenskih sortah krompirja zanimiv še odgovor na vprašanje o okusnosti teh sort v primerjavi z drugimi sortami. Prvi odgovor na to vprašanje je dala poizkušnja krompirja, ki jo je Semenarna v Ljubljani priredila začetkom novembra 1963. Ob tej priložnosti je 24-članska komisija ocenila 16 sort krompirja, ki so rasle vse na istem kraju in pod istimi pogoji. Po poskušnji in vsestranski oceni pripravnosti vseh 16 sort za uporabo v kuhinji je komisija dala najboljšo oceno sortam Cvetnik, Bintje, Jubilej, Dobrin, Vesna in Matjaž, najslabšo pa sortam V oran in Karmin. Cvetnik je dobil pri oceni 41,9 točke od skupno 50 možni htočk, ki jih je mogla ocenjevalna komisija podeliti.
Po opisu in oceni, ki smo ju ravnokar podali, lahko sklepamo, da so omenjene nove slovenske sorte krompirja prve preizkušnje pred kmeti pridelovalci in pred potrošniki uspešno prestale. Če pa upoštevamo, da so razen sorte Vesna vse še kar precej odporne proti boleznim izrojevanja in proti krompirjevi plesni, potem smemo pričakovati, da se bodo lahko vključile v mednarodni sortiment krompirja, iz katerega so nastale po dolgoletnem križanju in žlahtnenju.
reč dosti prej, kot se jih potem otreseš. To sem okusil že v prve pol ure. Nerad sem nasilen, toda to je bil edini način samoobrambe. Poslej sem raje opazoval ljudi od strani.
Večkrat te povleče za dlan ali hlačnico nedohranjen otrok ter z velikimi in žalostnimi očmi prosi za drobiž. Daš mu ano ali dve, in potem si v trenutku žrtev mnogih drugih otrok. Potem se jih ne otreseš več. Sledijo ti v korak in nenehno ponavljajo vedno iste besede: nimam očeta, nimam matere, nimam brata, nimam nikogar in še nimam —, nimam —, nimam. To je tudi vse, kar premore njih angleščina. Mnogo med njimi je bolnih in pohabljenih. Hibe in rane ponujajo v gnusne nadrobnosti: ko da gre za izredno cirkuško atrakcijo.
Bombayske ulice so pomnožile prizore, s katerimi sem se srečal v Džibutiju. Vzhod ni sentimentalno tenkočuten, se pa zaveda, da je tenkočutnost pogosto zelo ranljiva točka ljudi, ki prihajajo s sitega Zahoda.
Če me ni nihče nadlegoval ali mi sledil, so me spremljali psi. Z enako lakoto in enakim pričakovanjem kot ljudje. Celo tisti, ki so jih brcali, se jih niso znebili.
Zavil sem v stransko ulico in hrup se je nekoliko polegel. Tudi vsiljivost je popustila. Razumel sem, da sem se umaknil trgovcem. Razen otrok se ni nihče več zmenil zame.
Kmalu sem se vrnil nazaj na široko cesto: nazaj med trgovce. Vsakdo, ki premore nekaj banan, kravat, prstan ali nalivno pero, že trguje. Ne pusti le, da bi šel neoviran mimo njega. Posebno tisti, ki imajo nekaj več kot nič. Gotovo te spremijo vsaj nekaj korakov. V vsiljevanju so neverjetni mojstri.
Ob stojnicah z odpadnim blagom so tudi velike in dobro založene trgovine. Mnoge med njimi so okusno in moderno opremljene. Posebno tiste, ki vodijo proti mest-
nemu centru. Ta je namreč precej enak evropskim velemestom. Tu Vzhod nekoliko popusti. Zato sem se dosti raje potikal po periferijah.
V trgovinicah so vzbudile mojo pozornost kričave podobe indijskih božanstev, junakov in svetnikov. Njih simbolika je zgovorna, vendar je nisem razumel. Poleg pretirane načičkanosti v obleki in nakitu je bilo v njih še dosti infantilne grotesknosti in osladnosti. Naturalizem in alegorija sta se enako dopolnjevala v medeni vulgarnosti. Bile so cenen kičast izdelek.
Na podoben in neprijeten način so me prizadele ženske, ovešene z mnogimi ogrlicami, zapestnicami, oglež-njicami in težkimi uhani, ki so s vojo težo potegnili uho do ramen, tudi če ni bilo uhanov v njih. Mnoge so imele poleg uhanov še druge okraske, nanizane po vsem vnanjem robu ušesne školjke: bile so kot okovane. Podobno je bilo tudi z nosnicami, ki so jih krasile zvezdice, drobcene rozete, vtem ko se je dolžina nosu podaljšala v viseč obesek. Kdaj pa kdaj so posamezno nosnico prebadali veliki zlati obroči, z manjšim okraskom nekje na obodu. Enako neprijeten vtis je zapuščal nasmeh teh žena. Ko so se smejale, so kazale po betlu obarvane zobe, dlesni in jezik: vse je bilo krvavo rdeče.
Trčil sem tudi ob krave. Ob »svete krave", kot jih imenujejo zapadnjaki. V resnici so samo nedotakljive, kot vsa živa bitja, skozi katera potuje skozi mnoge menjave 1 duša večni svobodnosti naproti. Koščene in tuberkulozne 1 so tavale v senci hiš in trudne polegale, kjerkoli je naneslo. Njih vimena so bila usahla in niso menda nikoli j dajala mleka. Pasle so se na številnih predmestnih smetiščih, kjer so delile hrano z orli, krokarji, podganami in psi.
Zvečer sem šel v kino v središču mesta. Dvorana je bila ogromna, moderna, lepa in hlajena. Tu sem se srečol
z odišavljeno smetano: z zapeljivo eksotiko obarvanih lic, prekrasnimi svilenimi sariji, izvezenimi z zlatom, bom-baysko inačico promenadnih levov, tolstimi premožniki in njih ženami, vkovanimi v zlato in dragulje, belo ošabnostjo, ki je zorela še v kolonialni atmosferi, in mnogimi drugimi primerki vseh barv in ras, ki jih bežni pogledi v naglici niso znali dešifrirati.
Po predstavi so se drenjali okoli kina avtomobili. Rikšisii in kočijaži so obstali v previdni oddaljenosti. Z | Vilkom in gručo mornarjev smo se peš napotili proti pri-| stanišču: ni bilo predaleč. Kmalu so nas prestregli berači in otroci. Ni jih bilo toliko kot za dne, bili so pa enako vsiljivi. Kljub nočni uri se je na cesti še vedno znašel preneki cicerone in agent prostitucije.
Na pločnikih so spali ljudje. Ponoči se šele prav razkrije problem brezdomstva. Spali so na cunjah, papirju ali pa kar na prahu, nesnagi in presušenih izpljunkih.
! Glave so se dotikale nog in si postiljale s tujimi okonč-nicami. Med sabo so bila izpremešana, dolga in kratka telesa, stara in mlada. Ločila so se po starosti in spolu, v koščenosti pa so si bila enaka. Nihče se ni zmenil zanje: preveč jih je bilo. Ljudje so spretno presfopicali čez speče. Če se ti je korak slučajno kdaj zapletel, se ni nihče vznemirjal. Pod nadstrešnim vhodom v zakotno trgovino smo naleteli na deklici, ki gotovo nista bili stari štiri leta. Tesno objeti sta na golih tleh, z blaženim otroškim nasmehom na ustnicah: sami v nelepem svetu velikih ljudi.
Vse kaže, da je v tej deželi selekcija kruta zakonitost. Poleg bede, revščine, kast in socialnih nesorazmerij rušijo monotone ritme drobnih človeških usod še epidemije in elementarne nesreče. In tedaj je z ljudmi skoraj tako kot z muhami ob jesenskem mrazu.
(Nadaljevanje sledi)
Dekle je bila res lepa. Ljudje, ki so prihajali v park — celo tisii, ki so počenjali lo že več le! — niso pomnili, da bi kdajkoli videli dekle, ki bi se lahko merila z njo. Zrahljala je prepričanje v materialnost sveta in ljudje, ki so hodili mimo klopi, kjer je sedela, so mislili, da so šli pe! korakov skozi drug svet. Celo starec, ki se je že dolga leta sprehajal po parku z ošiljeno palico, je odprl usta in hodil tako do konca drevoreda. In ta starec je marsikaj videl, lahko je pripovedoval o majskih nočeh, ko je — dušeč se v zlobnem zadovoljstvu — preganjal iz teme uboge in prestrašene ljubimce.
Dekle je sedela na klopi z mladeničem. Ni bil mnogo starejši od nje — imel je kakšnih devetnajst ali dvajset let. Bil je lep, vendar ga je zasenčila z vsako najmanjšo kretnjo ali pogledom. Dekle je nosila v sebi košček sonca — tako so menili ljudje, ki so hodili mimo. Nekoč je rekla:
»Pozno je. Oditi moram."
»Kakor hočeš,” je dejal mladenič. »Tukaj se dobro počutim."
»Boš storil to, kar sem te prosila, ali ne?'
»Saj sem ti povedal."
»Obžaloval boš."
»To je moja skrb,” je dejal mladenič. Iz žepa je potegnil zavitek, potrkal po njem, potegnil iz njega cigareto in si jo prižgal. Zavitek je dal nazaj v žep.
»Tudi jaz kadim," je dejala dekle.
»Ni prav. Nikotin škoduje zdravju. Ljudje postanejo grši, če kadijo."
Pogledala ga je izpod spuščenih trepalnic. Imela je temnosive oči. V njih se je svetlikala zvezdica medeninaste barve. Hotela je nekaj reči, toda mimo je prišel moški v temnomodri obleki.
Bil je mlajši uslužbenec. V življenju ni dosegel ničesar, kajti manjkalo mu je nadarjenosti in vztrajnosti. Kakor vsi ljudje te vrste je sodil, da mu delajo krivico in ga ne razumejo. Pogledal je lepo dekle in pomislil: »Moj bog! Ko bi imel takšno! Morda bi bilo vse drugače? Takšna ženska lahko vse spremeni, morda bi se zaradi nje še česa oprijel? Tako pa imam — strto življenje. Oh, k vragu vse skupaj! Oditi moram v kino. Človek se še razžalosti...' Postal je otožen in pospešil je korake.
Ko je odšel mimo, je dekle vprašala mladeniča:
»Ali mi boš dal ali ne?”
»Ne ponavljam rad,” je odvrnil.
Pogledala ga je s temnimi očmi in dejala tiho:
»Vlačugin sin!'
Zasmejal se je. S čevljem je brcnil kamenček, ki je ležal na stezi, in dejal s tihim, prijetnim glasom:
»Malce si se zmotila: nisem tvoj otrok."
»Če bi bil," je dejala, »bi vedela, kaj storiti."
Postrani jo je pogledal in odgovoril:
»Čemu me potem sprašuješ, kaj naj storiš s svojim?"
»Saj je tudi tvoj."
»Lepo pripoveduješ," je dejal, »in hudo ganljivo. Toda takrat nisem bil sam. Razen mene so bili še Mietek, Roman pa več drugih. Čemu prihajaš po denar prav k meni? Mar sem Miklavž?"
»Z drugimi nisem imela ničesar.”
»Hodila si z njimi."
»Le zato, da bi se odpočila in sprehodila. Noč je bila tako lepa ..."
»Tako torej," je dejal ravnodušno. Ugasnil je cigareto, položil roke na naslonjalo klopi in se pretegnil. Za trenutek je pogledal nebo, ki se je temnilo, pa dejal: »Neprijetno je, toda že zdavnaj sem prenehal
verovati v čudeže. Se nikdar nisem slišal, da bi odšla dekle ponoči z moškim k reki, da bi gledala v luno. V takšnih primerih običajno luna gleda njiju."
Dekle je dvignila glavo in ga pogledala v oči. Molčala je. V roki je mečkala mlado vejico. Roke je imela ko Madone na starih slikah: dolge, tanke, nemirne — ko da imajo lastno, lepo življenje. Mimo je prišel moški; pogledal jo je, zatem njene roke, in vzelo mu je sapo. Bil je mlad pisatelj in sanjal je o tem, da bi napisal velik ljubezenski roman, na katerega ljudje komaj čakajo. V tem trenutku je osupljivo jasno uzrl pred seboj celoto; že dolge mesece so se mu v glavi vrteli prizori, dialogi in osebe, toda šele v tem trenutku je razločno videl svoje delo kot zaokroženo misel.
»Imam ga,” je vznemirjeno sklepal, »zdaj ga imam. Po naključju sta se srečala na klopi v parku. Pričenja se ljubezen, prva ljubezenska noč... Do vsega se vedeta cinično, športno, kajti tako sta sklenila, da bi se izognila zapletom in razočaranju. Toda ščasoma — vznikne ljubezen. Velika ljubezen, ki dela človeka močnega in ga upogne na kolena. Toda onadva ne verjameta vanjo. Teži ju cinični začetek. Na koncu spoznata za kaj gre, 'in ostaneta skupaj. Ljubezen ju je združila. To bo delo, polno globine ..." Vesel je odhitel domov.
Dekle je rekla mladeniču:
»Prav, kakor želiš. Pokazala ti bom, kaj znam. Tudi drugi bodo zvedeli za najino sladko skrivnost. Ne boš se več pobral. Pozabil boš, da si hotel postati Inženir, dragi moj. Pomagala ti bom.”
Mirno ji je odgovoril:
»Draga, smešna postajaš in to je slabo. Osebno se bojim v življenju le tega, da bi poslal smešen.”
»Kljub temu boš smešen."
»Ne popolnoma. Tudi jaz te lahko spomnim na nekatera dejstva. Na primer tole: noč je, fant v vojski misli na svoje dekle in sanjari o trenutku, ko bosta spet skupaj. Kajpada stoji na straži... Lepo, mar ne? Sočasno pa ..." Pogledal jo je od blizu in nadaljeval trdo: »Sočasno pa se dekle zabava v ,Komorni' z dvema starejšima tipoma, ki imata še lokale v Hmelni ulici in mehke noge. Dekle odide kasneje z enim od njih — na smrt pijana. Zatem pijančuje s tema tipoma do jutra. Zjutraj jima — seveda — pove razburljivo zgodbo o očetu,
ki sedi v zaporu, in materi, s katero gladu-jeta. Zatem si sposodi pri enem od njiju 500 zlotov in si kupi dva para najlonk. Resnična zgodba, kajne?”
»Tako pač. Sama vem zanimivejše pravljice. Slišala sem zgodbo o fantu, ki je ponaredil podatke v anketnem listu, da bi lahko študiral, 'in pripovedoval vznemirljive reči dokler mu je to koristilo. Celo predmestnega narečja se je naučil, da bi lahko nastopal ko! pravi proletarec. Medtem pa mu je očka pošiljal pakete iz New Yorka, tako da je bil fantek celo dokaj dobro oblečen. Očka se je tudi tam znal ukvarjati z donosnimi posli. Očka, brezposelni strugar iz anketnega lista. Kaj meniš: mar ni zanimivo?"
»Dal ti bom polovico," je dejal, »za ostanek se pa pobrigaj sama."
»Ne, dragi," je dejala, »vse mi boš dal, ali..."
»Kaj, ali?” jo je prekinil in ji surovo stisnil dlan.
»Nič. Nočem ponavljati. Nočem, da bi bila videti smešna. Tudi jaz se bojim, da bi bila smešna."
»Dobro," je dejal trdo. S težavo ji je pogledal v oči: drzno se je nasmehnila. »Čez dva tedna dobiš denar," je dejal.
»Prej. Že zdaj je prepozno.”
»Paziti bi morala, za vraga!”
»Komu neki govoriš?"
»Ne bi smela privoliti, ti.. .”
»Tiše!" je zasikala.
Mimo je prihajal starejši par. Starca sta bila siva in upognjena. Dolga leta sta preživela skupaj. Bila sta pobožna in menila sta, da jima je bog daroval vsak dan, ki
sta ga preživela na zemlji. Starka je pogle-daia dekle in nenadoma zajokala.
»Kaj ti je?" jo je vprašal mož.
»Čemu nama bog ni dal tako lepih otrok?" je dejala. — »Čemu nama ni dal takšnih otrok?"
Starec je stisnil njeno zgrbančeno, belo dlan.
»Ljubila sva se," je dejal. »Dobro sva se imela. Bog nama bo oprostil, ker ne zapuščava nikogar. Saj nisva sama kriva."
„Da," je rekla s težavo. Obrisala si je solze in vzdihnila. »Vendar bi bilo bolje..."
Zgrbljena sta odšla po zelenem drevoredu. Mladenič je dejal:
»Organiziral ti bom." — Za trenutek je umolknil in pristavil: »Počakal bom, dokler se ne boš poročila.”
»In kaj zatem?”
»Nič. Včasih vaju bom obiskal. Seznanila me boš s svojim soprogom ... Včasih se bomo pogovorili o davnih dogodkih."
»Prihodnji teden torej?"
»Da.”
»Prav,” je dejala. Dvignila je svoj lepi obraz. Zahajajoče sonce je za trenutek posijalo nanj. Njeni lasje, polt, oči, usta in ramena so biti polni sonca. Pogledala je v zelene drevesne krošnje in tiho rekla:
»Dolgo boš moral čakati.”
»Na ljubezen ni treba dolgo čakati.'
»Ah, da,' je zašepetala.
Potem je umolknila in na njenem obrazu je ugašala večerna zarja, kajti sonce se je skrilo za drevje. V polednjih žarkih je dekle zagledala dva moška, ki sta hitela domov z dela. Bila sta starejša človeka z nagubanima obrazoma in sivimi lasmi na sencah. Nižji je pogledal dekle in obraz mu je spreletela bolečina.
»Kaj ti je?” je vprašal višji.
»Neumnost," je dejal nižji in si prizadeval, da bi se nasmehnil. Z dlanjo si je utrujeno podrgnil čelo in ponovil: »Neumnost. Dobro vem, da človek ne bi smel kazati žalostnega obraza. Toda včasih se je težko veseliti."
»Zaradi česa bi se moral veseliti?"
»Pred vojno sem odsedel deset let in sanjaril, da bodo naša dekleta po vojni takšna ko tale. Ko so me strpali v zapor, sem bil še dokaj mlad — ko tale fant, ki sedi z njo. Bil sem naiven in tako sem si predstavljal svobodo. Šele ko so mi zabrenkali po rebrih, se je vizija malce spremenila."
»Prav, toda zakaj tako žalostno gledaš?"
»Včasih je vendarle težko, če pomisliš, da nikdar nisi imel takšnega dekleta."
»Neumnost," je dejal drugi. Dregnil je nižjega v rebra in dejal: »Mar je to slednjič pomembno? Najvažnejše je, da takšna dekleta živijo, da so lepa, ljubijo svoje fante in da jih ti ljubijo."
MAREL HLASKO
Lepo dekle
i m
Ms,::, ...:.j

Zasedal je senat okrožnega sodišča. Razpravljali so o kaznivem dejanju Mitra Marina ’-Z vasi Goroseka, ki ga je sosed Peter Marin tožil, češ da mu je ubil konja.
Govoril je zagovornik. Toda na topih obrazih sodnikov je kakor vedno le bdela tista jtfgibna sodniška potrpežljivost in ravnodušje, ki nikoli ničesar ne obeta.
Predsednik se je bil poglobil v daljna razmišljanja. Prvi sodnik je risal konje, drugi, ki je bil glasbeno nadarjen, je narisal veliko noto jo s svinčnikom skrbno povečavah Obtoženi Mitar Marin, droban, plavolas kmet, bos in v srajci, je stal s pokrivalom v roki; prav nič ni razumel, kaj govori njegov zagovornik, in je gledal in opazoval veliko Črno^muho, ki je brenčeče udarjala ob okensko šipo, ven pa ni mogla. Čez čas, ko je advokat premolknil, da bi si oddahnil, se je Mitar obrnil k sodnemu slugi, ki si je pri vratih ravnodušno čistil nohte in mu glasno rekel: »Prijatelj, daj no, preženi to nesnago, dovolj se je nabrenčala!«
Sodniki so ga pogledali z nasmehom in sočutjem. Predsednik je pozvonil:
»Mitar Marin, zavedati bi se morali, da kot obtoženec niste v zavidanja vrednem položaju. Spodobnost zahteva, da molčite!«
»Ha! Odfrčala je!« je rekel Mitar in pokazal na okno.
Sodniki so se spet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega varovanca, nato pa raztegnil obraz v blag nasmeh in nadaljeval: »Da, gospodje sodniki! Te okoliščine je treba, da tako rečemo, upoštevati. Z drugimi besedami, pojasniti je treba psihologijo, moment tako rekoč. Zamislite si: noč, črna kakor vrag, n°č na kmetih! Še prsta ne vidite pred očmi. Moj klient leži sredi dvorišča ali tam nekje na gumnu in po svoji sveti državljanski pravici varuje svoje snopje in stog lita, ki ga je s krvavim znojem pridelal. Varuje svoj trud, tako rekoč, in tam leži truden po dnevnem delu! Na vse je pozabil (pri-
če se v dvomu spogledajo). Na vse: na ženo, na otroke, še celo na nebo, kakor pravi pesnik! Delo ga je popolnoma uspavalo. A zdaj-1 ci... kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Ni besede, da bi lahko opisali. Človeški jezik te-
E L I N PELIN
Advokat
ga ne more izraziti! Da! Zdajci se moj klient zbudi in vidi... o, groza, življenje mojega klienta visi na dlaki! Ali res? Nad njegovo glavo stoji velikanska pošast, grozovita, strašna, pripravljena, da ga požre! V strahu, docela prirodno, izgubi moj klient, gospodje sodniki, tako rekoč vso zavest. Vidi, kako bruha ošast ognjene zublje iz nozdrvi, vidi njene rvave oči, ki žare v pijani krvoločnosti... moj klient se strese od strahu . .. Ne ve, kje je, ne ve, kaj se z njim godi. V polsnu zgrabi puško in — daaaam — ustreli! Pošast se zgrudi, nato vstane, preskoči plot, zbeži na piano, naleti na neko slamo, se od bolečin zarine vanjo in . .. pogine! E, gospodje sodniki, vprašam vas, mar je moj klient kriv, če ta ošast ni bila nič drugega kakor, tako rekoč, onj nekega Petra Marina? Nekakšno zgarano kljuse, vredno kvečjemu petdeset levov. Da! Kje je tu kaznivo dejanje? Kje? ... Sicer pa, gospodje sodniki, presodite in preudarite! Upoštevajte oba zakona ... Božjega, ki nam sleherni trenutek govori, da varujemo svoje življenje pred prikaznimi in sploh pred čemer si bodi, ter človeškega, ki ločuje dejanja na kazniva in nekazniva... Oba zakona pa opravičujeta mojega klienta!«
Advokat ie ponosno pogledal naokoli, obrisal pot s čela, se nasmehnil svojemu varovancu in sedel.
Sodniki so začeli šepetati med seboj. Predsednik je pritisnil na zvonec in zaklical:
»Obtoženi Mitar Marin!«
»Tukaj!« je odgovoril Mitar po vojaško in se postavil »mirno«.
»Kaj nam lahko ti poveš o tej zadevi?«
»Kdo? — Ali jaz?«
»Ti, seveda. Kdo pa!... Saj s teboj govorim.«
»Bom pa tudi jaz povedal, da je to takisto ...«
»Kaj praviš, kaj je — takisto?«
»Zastran konja pač,« krepko odvrne Mitar. »Venomer je skakal čez, na moje dvorišče. Prenekaterikrat sem Petru rekel: ,Sosed, zapri konja, ker ga bodo volkovi požrli! V škodo mi hodi, kaj? Ves vrt mi pokonča! Komaj se zmrači, hop, preskoči plot. Uničil me bo!.. / Za nič drugega mi ni bilo žal, gospod sodnik, ampak za bučo... srce se mi trga, da vam po pravici povem. To vam je bila buča, kakšna buča, na — takšnale! To kljuse jo je požrlo. Trpel sem, trpel, potem pa rekel: čak, ti bom že dal, se pravi njemu, potem boš videl! Dobro nabašem puško pa čakam. Pozna noč je, pravkar sem hotel leči, lej ga, hop, preskoči. Vrag ne orje in ne seje ...«
»Potem?« vpraša predsednik.
»Potem! Kaj je bilo potem? — Puško sem vzdignil in ... na mestu!«
»Potem?«
»Potem sva ga z ženo odvlekla tja na kraj vasi. Tam sva ga zarinila v slamo, sva ga pač hotela skriti, a potem ...«
Advokat je poslušal, kako odkritosrčno razlaga njegov varovanec zadevo, in se je tresel od jeze. Z očmi je skušal ujeti Mitrov pogled, ampak Mitar, ko da je pozabil na svojega zagovornika in je gledal samo v predsednika.
»Kaj praviš, koliko pa je bil konj vreden?« vpraša predsednik.
»Kje bi jaz vedel, koliko je bil vreden!
Zbodljaji
O Kdor ljubi prilizovanje, je vreden prilizovalca.	(Shakespeare)
O Resnični pogovor je tedaj, če izstopiš iz SEBE in potrkaš na NJEGOVA vrata.	(Albert Camus)
O Najhitrejša žival, ki te pelje do popolnosti, je potrpežljivost.
O Če si oče in mati mečeta v glavo krožnike, dobiva otrok napačno mnenje o vrednosti teh potrebščin.
O Človeška družba je mehanični sestav, ki so mu gibala pohlepi in želje. Egoizem je čudovita gonilna moč nravstvenega zakona.
(Hobbes)
O Bodočnost žal ni več tisto, kar je nekoč bila.	|Paui vaiarr)
O Posušeni strugi nismo več hvaležni za to, kar nam je dajala.
(Tagore|
O Če zapreš duri vsem zmotam, jih zapreš tudi resnici.	(Tagor«|
Dober konj je bil,« odgovori Mitar.
Advokat srdito tresne s knjigami ob mizo in razkačen vstane.
Senat se umakne k posvetovanju. Zagovornik potegne Mitra na hodnik in se zadere nanj, tresoč se od jeze:
»Živina! Kaj pa jemlješ advokata, če ne znaš lagati!«
In togoten odide po stopnicah.
Naše nagrade — lepe knjige
Skoraj polovica kmečkih zemljišč v rokah veleposestnikov
Vsi tisti, ki ste nam poslali rešitve nagradnih križank, ste goiovo že nestrpno pričakovali današnjo številko. To je tudi 'a-zumljivo: vsaj na tihem je vsak upal, da bo sreča naklonjena prav njemu. Seveda, kdor je poslal pravilno rešitev — in teh je bilo tokrat izredno veliko — je sodeloval pri žrebanju, kjer je padla odločitev o tem, kateri bo dobil nagrado v obliki lepe knjige.
Kakor rečeno, pravilnih rešitev je bilo tokrat zelo veliko in bo zaradi tega tudi več takih, ki bodo seznam nagrajencev pregledali nekoliko razočarani, ker v njem ne bodo našli svojega imena. Je že tako, da vsak ne more imeti vedno enako srečo; enkrat je naklonjena enemu, drugič spet drugemu, kajti žreb je objektiven in ne pozna nobenih privilegijev. Ravno v tem pa je pravičnost in imajo vsi enake pogoje,
To bi torej bilo. Vsem nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da svoje nagrade dvignejo v uredništvu vsaj do konca tega meseca. Vsem ostalim pa naj tudi tokrat velja v tolažbo, da bomo ob priložnosti spet objavili nagradno križanko in jim že danes želimo, da bi takrat imeli več sreče.
Zdaj pa še pravilne rešitve obeh križank,
RADIO CELOVEC
I.	p e o o a a m
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45 , 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 11. 1.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec —
8.05	Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Osojski menih — 16.00 Poznaš Koroško — 17.00 Popoldanski koncert — 19.00 Šport — 19.20 Mešano za vas — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov.
Nedelja, 12. 1.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Šopek melodij — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Za dobro voljo
—	21.10 .Otroci*, komedija.
Ponedeljek, 13. 1.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel
—	21.15 Citati in razumeti — 20.30 Staroavstrijska slikanica — 21.15 Za mesto in deželo.
Torek, 14. 1: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 15.45 Ljudstvo in domovina — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert pri kavi — 18.25 Ce mene vprašate — 19.00 XY ve vse — 20.15 Radijska igra — 21.30 Willi Fantel s svojimi solisti.
Sreda, 15. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Poje moški zbor iz Celovca — 16.00 Glasba za mladino —
17.00	Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Olimpijske igre 1964 — 20.15 Radijska igra.
Četrtek, 16. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Moderna glasba na godala — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja
—	20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Za filatelisto — 21.10 Ljudske pesmi.
Petek, 17. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 Koncert pri kavi — 18.00 Godba na pihala — 19.10 Biseri lepote — 20.15 Seine-Donava — 20.45 Melodije Hansa Weiner-Dillmanna — 21.00 Glasbene šarade.
II.	PROGRAM
Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00,	13.00, 17.00 19.00, 22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 5port
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 11. 1.: 9.00 Dobro zabavo — 9.45 Zabavni
zvoki 11.00 Ljudske pesmi — 13.20 Odmev iz Avstrije
—	13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala —
16.00	Za delovno ženo — 16.30 Popevke — 19.10 Oddaja vicekanclerja —	20.15 Avstrijska hit-parada —
21.45 Šport.
Nedelja, 12. 1.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Zveneča Avstrija — 18.00 Godala v ritmu — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Iz starih knjig — 20.00 Nedeljski koncert iz Munchena —■ 22.40 Ciganski zvoki iz Budimpešte.
Ponedeljek, 13. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku —* 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja —• 15.30 Ža-
ne glede na ime, starost ali kraj bivališča.
Treba pa je povedati besedo tudi o tistih rešitvah, ki niso bile pravilne; tudi teh je bilo precej, posebno pri križanki za odrasle, čeprav ni bila preveč težka. Največ reševalcev se je spotaknilo ob besedi »abota", bilo pa je še nekaj drugih napak, ki jih ne bi posebej navajali. Pač pa moramo ugotoviti, da so si nekateri reševalci zamislili reševanje le nekoliko preveč enostavno in so nam kot rešitev poslali samo voščilo pod 18. in 38. vodoravno, česar seveda nismo mogli priznati kot pravilno rešitev in smo morali vse take reševalce izločiti od žrebanja.
Zdaj pa vašega potrpljenja ne bi več zlorabljali in vam hočemo povedati, kdo je bil izžreban in kakšne knjige prejme kot nagrado.
da boste lahko primerjali, kje se vam je »zataknilo*.
KRIŽANKA ZA ODRASLE
Vodoravno: 1. bral, 4. sugerirati, 12. ajda, 15. vran, 16. rima, 17. Inge, 19. ako, 20. Iva, 22. on, 24. ma, 26. sin, 27. laž, 28. rž, 29. ol, 30. up, 32. ta, 34. p ra, 36. god, 45. lata, 46. Zino, 47. Abel, 48. vrat, 49. adop-tirati, 50. tona.
Navpično: 1. bežno, 2. avla, 3. triko, 4. samo, 5.
ljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke — 19.30 Orkestrski koncert.
Torek, 14. 1.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
11.00	Ljudske viže — 13.10 Teden pri Združenih narodih
—	13.30 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Zabavna glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 20.30 Letalska oddaja — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 15. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —- 14.35 Pri nas doma — 16.30 Koncertna ura
—	17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Haloi Tenagerjil — 20.15 Vseh devet.
četrtek, 16. 1.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	13.30 Majhen komorni
koncert — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Zabavna glasba
—	16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke — 20.00 Vindobona, prekrasno mesto.
Petek, 17. 1.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Življenjski problemi po deželjskih občinah — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 16.30 Ura pesmi — 17.15 Znanje za vse
—	18.00 Popevke — 19.30 Radijska igra — 21.00 Gore in mi — 21.25 Tretje znamenje.
Slovenske oddaje radia Celovec
Ponedeljek, 13. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. KAR PO DOMAČE . . . Sodelovali bodo: Muhar-jev mešani sekstet, moški zbor SPD Loga vas, moški zbor iz St. Petra na Vašinjah, mešani zbor iz Globasnice, kakor tudi Kernjakova godbeno-pevska skupina. 10 MINUT ZA ŠPORTNIKE — 18.00 Športni obzornik, katerega piše Mirko Bogataj.
Torek, 14. 1.: 14.15 Poročila, objave. Marjan Rus: KOMEDIJANTI V ODRSKI LUCI IN NA DNEVNI SVETLOBI (I.).
Sreda, 15. 1.: 14.15 Poročila, objave. KAR 2ELITE ZA-IGRAMOI
Četrtek, 16. 1.: 14.15 Poročila, objave. POJE MEŠANI
V primeri z močnim veleposestvom v Avstriji so naši mali in srednji kmetje le reveži in ni mogoče vskladiti kmetijskih interesov malih in velikih kmetijskih obratov na skupen imenovalnik, kajti razlike načina gospodarstva in osebnega družbenega odnosa do skupnih kmetjskih teženj so ogromne ter je praktično nemogoče, da bi mogli veleposestniki z razumevanjem in srcem zastopati prave koristi svojega šibkega sovrstnika — delovnega kmeta.
Poglejmo si na kratko ogromno razliko v kmetijski strukturi v Avstriji. V naši državi je 1,7 odstotka kmetijskih obratov, ki obsegajo več kot 100 hektarjev na zemljišču, to je veleposestnikov. Njihov skupni delež na kmetijski zemlji znaša 47,3 odstotka, to pomeni, da je do malega polovica avstrijske zemlje v njihovih rokah. Na Nižjem Avstrijskem je največji zemljiški posestnik Rudolf Hayos-Spritzenstein, ki poseduje 29.000 hektarjev zemlje. Habsburžani imajo 28.604 hektarje zemljišč. Tretje mesto v zemljiški posesti na Nižjem Avstrijskem zavzema samostan Lilienfeld s 14.460 hektarji, temu sledi družina Liechtenstein z 12.785 hektarji. V rokah Clarice Rotschild-Langau je 12.689 ha zemljišč. Teh pet obratov poseduje petino nižje avstrijske zemeljske površine, razen tega pa imajo še pomembne površine zemljišč v dru-
UNO, «. ere. 7. ris, S. Ime, 9. ral, 10. tip, 11. INKI. II. agava, 13. jeza, 14. Azija, 21. riž, 23. Nil, 24. gnu, 25. mat, 28. rakev, 29. ornat, 31. polet, 33. abota, 34. pila, 35.	Asta, 36.	Gobi, 37. delo,	39.	rad,	40. CZP,	41.	nit,
42. oni, 43. nor, 44. vat.
Vodoravno 18. in 38. naše voščilo: Želimo vesele praznike In srečno novo leto.
KRIŽANKA ZA OTROKE
Vodoravno: 1. prag, 4. slap, 8. rak, 10. RRR, 11. in, 12.	lok, 14.	AA, 15. božič,	16.	en,	18. vas,	19.	on,
20.	tek, 21. tri, 22. god, 24.	Erna ali	Elsa (v tem	pri-
meru oboje pravilno), 25. Alpe.
Navpično:	2. ran, 3. ak,	5.	Ir, 6.	ara, 9.	možato,
12. lov, 13. kis, 17. ne, 19. or, 22. ga, 23. da.
Navpično 1. in 7. naše voščilo: Prijetne praznike.
ZBOR JAKOB PETELIN-GALLUS iz Celovca. KOROŠKI KULTURNI PREGLED, katerega piše in govori ga. Marija Inzko.
Petek, 17. 1.: 14.15 Poročila, objave. OD PETKA DO PETKA, novice ki jih zbira Blaž Singer PO NAŠIH KRAJIH IN PRI NAŠIH LJUDEH. ZENA IN DOM.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Uddaja na siednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 11. 1.: 8.00 Vedre melodije za konec tedna
—	9.25 Slovenski glasbeni umetniki — 10.35 Ljubezenske pesmi — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Tisoč taktov za dobro voljo — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Moški zbori
—	17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Recital znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Dixi in balalajka — 20.15 Radijska igra — 21.00 Sobotni ples.
Nedelja, 12. 1.: 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Pesmi za mladino — 9.C5 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Od Bacha do Bartoka — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Glasbeni avtomat — 16.20 Glasba iz znamenitih oper — 17.05 Hammond orgle — 18.04 Koncertni drobiž	za	nedeljski večer	— 20.00 Izberite	svojo
melodijo — 22.10 Zaplešite z nami.
Ponedeljek,	13.	1.: 8.05 Poje	Mariborski ženski	kvin-
tet — 8.25 Zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15	Kitara, violončelo	in klarinet — 12.05 Zabavna glasba	—	12.25 Popevke	in plesni ritmi —	13.30
gih zveznih deželah. Družina Liechtenstein ima dodatno na Štajerskem še 23.910 hektarjev zemljišč. Nadaljnja veleposestva na Nižjem Avstrijskem odpadejo na Guttmanna (9 tisoč 335 hektarjev), Wittgensteina (6910 ha) in Schonborn-Buchhehna (6387 hektarjev). V rokah 10 veleposestnikov na Štajerskem je
178.000	hektarjev zemljišč. Ti veleposestniki so: Mayr-Melnhof, Heinrich Schtvarzenberg* dr. Flick, cisterijanski samostan Heiligen-kreuz, škofijski ordinariat Seckau, Elias voh Parma, benediktinski samostan Admont, družina Liechtenstein, Hohenlohe in Coloredo-Mansfeld.
Na Koroškem poseduje šest veleposestnikov skupno 7 odstotkov zemljišč v deželi. Ti veleposestniki na Koroškem so: Celulozna tovarna Hespa, Luzern s 17.282 hektarji, škofijstvo in stolni kapitelj s 13.638 hektarji, Hans Ma-resch z 9474 hektarji, Foscari-Widmann-Ri-zonico, Benetke z 8706 hektarji, Georg Thurn-Valsassina s 7095 hektarji in Heinrich Orsini-Rosenberg s 7021 hektarji.
Največji zemljiški veleposestnik v Avstriji pa je Esterhazy, katerega zemljiško posestvo obsega okoli 64.000 hektarjev.
Veleposestniki so gospodarsko močni, si lahko pomagajo in imajo dobre zveze, česar mali in srednji kmetje nimajo. Močni in pomembni morejo postati le v življenjsko krepkih zadružnih organizacijah, kjer lahko združeni močneje zastopajo svoje koristi. V strumni poklicni zadružni organizaciji postanejo močne tudi male eksistence. Značilna je na primer med drugim krivica, da odpade skupno na veleposestnike, ki jim pripada 40 odstotkov poljedeljske in gozdne površine v Avstriji, po čudnih davčnih predpisih samo 25 odstotkov enotne vrednosti, dočim je na male kmete, ki vodijo 98 odstotkov kmetijskih obratov in posedujejo skupno le 60 odstotkov zemljišč, preračunana enotna vrednost na 75 odstotkov. To pomeni, da odpade po tej razdelitvi tri četrtine vseh davkov na male kmete.
Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasbo
—	15.45 S knjižnega trga — 17.05 Iz opernega albuma
—	18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Od tod in ondod — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 14. 1.: 8.05 Vedri zvoki — 8.35 Domači napevi za prijetno dopoldne — 10.15 Solisti zabavne glasbe —
12.05	Zabavna glasba — 12.25 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne — 13.30 Iz baletov — 14.35 Slovenske narodne pesmi v različnih priredbah Cirila Preglje
—	15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje —
17.05	Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Bolgarska zabavna glasba — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Mali koncert Komornega zbora RTV Beograd —■ 21.25 Serenadni večer.
Sreda, 15. 1.: 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisanf svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.13 Narodne pesmi iz obeh Nemčij — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Popevke iri godala — 13.30 Okrogle z Dunaja — 14.35 Zabavne melodije iz Sovjetske zveze — 15.15 Zabavna glasba —
17.05	Chopin — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —-18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament
—	20.00 Zvočni mozaik.
Četrtek, 16. 1.: 8.05 S koncertnih in opernih odrov — 9.25 Slovenski pevci — 10.15 Pihalna godba — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Popevke za vas — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Plesni ansambli — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
—	20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Godala v ritmu — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 17. 1.: 8.05 Plesni ritmi za dobro voljo — 8.33 Slovensko narodne in umetne pesmi — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Starejša in novejša zabavna glasba — 14.35 Glasba za dobro razpoloženje — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Petkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —	18.10 Poje invalidski partizanski pevski
zbor iz Ljubljane — 18.30 Pripoveduje vam ... — 20.00 Popevke iz Varšave — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 Oddaja o'morju in pomorščakih.
Trete vizi j a
Sobota, 11. 1.: 15.00 Za mladino: Kaj lahko posto-nem? — 18.30 Kaj vidimo novega? — 19.30 Cas v sliki
—	20.00 Kratki film — 20.10 Sprehod po Dunaju — 21.10 Cirkus Billy Smart — 22.10 Šport — 22.25 Poročila, nato kriminalni film .Tajni načrt 701*.
Nedelja, 12. 1.: 9.55 Šport — 17.00 Za otroke: Nekoč je bila ptičica — 17.35 Svet mladine — 18.05 Vilma in King — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas	bo —	19.30 Družina	Leitner —	20.05 Po-
ročila — 20.20 Ljubezenska komedija — 21.40 Črno no belem — 22.25 Poročila.
Ponedeljek, II. f.:	18.30 FrancoUino v televiziji —
19.00	Šport — 19.25 Zabeleženo za vaj — 19.30 Cas v
sliki —	20.00	Kratki	film	—	21.10	.Plaič po	meri* _
21.00	Tim Frazer.
Torek, 14. 1.: 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki —	20.00	Kratki	film	—	20.10	Ves moje	Živali —
21.00	Vaš nastop, prosimo.
Sreda. 15. 1.: 12.55 Šport — 17.00 Listamo v slikanici
—	17.25 Za otroke — 17.45 Fury, zgodba konja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 Kaj sem? —
21.00	Tim Frazer — 21.45 Cas v sliki.
četrtek, 16. 1.: 12.25 Šport — 19.00 Športni kaleido-skop —	19.25	Zabeleženo	za	vas	— 19.30 Cas v sliki
—	20.00 Kratki film — 20.10 Straussova opereta — 21.40 Sah smrti.
Petek, 17. 1.: 18.33 Mamica je najboljša — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Nevidna re-šetka — 21.00 Tim Frazer — 21.35 Kje ostane moralo
—	22.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju.
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Ta teden vam priporočamo:
Z dobro voljo v novo leto
# Vladimir Bartol: TRŽAŠKE HUMORESKE, 192 str. ilustr. ppl.	24	šil.
g Charles de Coster: ULENSPIEGEL, junaške, vesele in slavne dogodivščine, 496 sir. ppl. 30 šil.
G Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE, satiričen roman, 400 str. ppl.	82	šil.
G Karel Capek: STOPINJE, zbirka povesti, 200 sir. ppl.	17	šil.
G Branko Čopič: NE JOČI, BRONASTI STRAŽAR!, roman, 184 str. kart. 32 šil. G Charles Dickens: PICKWIEKOVCI, humorističen roman v treh knjigah,
skupno 1012 str. ppl. 100 šil. G Damir Feigel: OB OBRATU STOLETJA, humoreske, 192 str. ppl.	33	šil.
G Richard Gordon: ZDRAVNIK V HIŠI, humorističen roman, 172 sir. ppl. 41 šil. G Jaroslav Hašek: DOBRI VOJAK ŠVEJK, v prvi svetovni vojni, 400 sir. br. 44 šil. G Jerome Klapka Jerome: TRIJE MOŽJE SE KLATIJO, vesele dogodivščine,
260 str. ilustr. kart. 22 šil.
G Erich Kastner: UKRADENA MINIATURA, pustolovščine rahločutnega mesarskega mojstra, 164 str. br. 10 šil. G Dušan Mevlja: OH, TA ZAMIŠLJENOST, humoreske in satire, 128 str. il. br. 28 šil. G Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE, vsele in okrogle povesti, 256 str. ppl. 50 šil. G 'n Petrov: DVANAJST STOLOV, humorističen roman, 312 str. pl.	24 šil.
G SVET HUMORJA IN SATIRE, utrinki dveh tisočletij, 448 str. ilustr. usnje 42 šil.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
KRIŽANKA ZA ODRASLE
1.	nagrada: Jožko Buck, Zgornja vesca, p. Bilčovs (Drago Vresnik: Dan v oktobru, Jože
Pahor: Hodil po zemlji sem naši, Poljske novele)
2.	nagrada: Angela Prager, St. Johann na Tirolskem (Fran S. Finžgar: Mirna pota, Jože
Pahor: Hodil po zemlji sem naši)
3.	nagrada: Peter VZieser, Čahorče, p. Kotmara vas (Ivan Ribič: Gozdovi so mi povedali)
4.	nagrada: Martin Kropiunik, Bilčovs (Ivo Zorman: Trije Borjanovi)
5.	nagrada: Stanko Logar, Kranj (Rok Arih: Zibelka)
KRIŽANKA ZA OTROKE
1.	nagrada: Marijan Srienc, Obirsko, p. Železna Kapla (R. L. Stevenson: Otok zakladov)
2.	nagrada: Miran Zwitter, Celovec (Plutarh: Življenje velikih Rimljanov)
3.	nagrada: Folti Kropiunik, Bilčovs (E. S. Thompson: Črni kljusač in druge povesti)
RADIO PROGRAM