Priloga 2/2024• vol. 67 • SI85−SI152
ISSN 0351-3386 (tiskano / printed)
UDK 677 + 687 (05)
Oddelek za tekstilstvo,
grafiko in oblikovanje
Katedra za tekstilno
in oblačilno inženirstvo
organizira
50. mednarodni
simpozij o
novostih v
tekstilstvu
CROSSING BOUNDARIES
Pridružite se in prisluhnite vrhunskim strokovnjakom
ter razpravam o najnovejših trendih v tekstilstvu!
29. in 30. maj 2025
Snežniška 5
Ljubljana
isnt25@ntf.uni-lj.si
https://www.ntf.uni-lj.si/toi/en/50th-international-symposium-on-novelties-in-textiles/
Vpišite se na študijske
programe tekstilstva:
Tekstilno in oblačilno inženirstvo (VS)
Načrtovanje tekstilij in oblačil (UN)
Načrtovanje tekstilij in oblačil (MAG)
Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje (DR)
vpisi.se
TOI
Tekstilstvo
Časopisni svet/Publishing Council
Barbara Simončič, predsednica/President
Katja Burger Kovič, Univerza v Ljubljani
Manja Kurečič, Univerza v Mariboru
Tatjana Kreže, Univerza v Mariboru
Gašper Lesjak, Predilnica Litija, d. o. o.
Nataša Peršuh, Univerza v Ljubljani
Petra Prebil Bašin, Gospodarska zbornica
Slovenije
Melita Rebič, Odeja, d. o. o.
Tatjana Rijavec, Univerza v Ljubljani
Simona Strnad, Maribor, SI
Helena Zidarič Kožar, Lisca d. o. o.
Vera Žlabravec, Predilnica Litija, d. o. o.
Glavna in odgovorna urednica/
Editor-in-Chief
Tatjana Rijavec
(ISSN: 0351-3386 tiskano, 2350-3696 elektronsko) je
znanstvena revija, ki podaja temeljne in aplikativne znanstvene informacije
v fizikalni, kemijski in tehnološki znanosti, vezani na tekstilno in oblačilno
tehnologijo, oblikovanje in trženje tekstilij in oblačil. V prilogah so v
slovenskem jeziku objavljeni strokovni članki in prispevki o novostih v
tekstilni tehnologiji iz Slovenije in sveta, prispevki s področja oblikovanja
tekstilij in oblačil, informacije o raziskovalnih projektih ipd.
(ISSN: 0351-3386 printed, 2350-3696 online) the scientific
journal gives fundamental and applied scientific information in the physical,
chemical and engineering sciences related to the textile and clothing industry,
design and marketing. In the appendices written in Slovene language, are
published technical and short articles about the textile-technology novelties
from Slovenia and the world, articles on textile and clothing design,
information about research projects etc.
Namestnica glavne in odgovorne
urednice/Assistant Editor
Tatjana Kreže
Področni uredniki/Associate Editors
Matejka Bizjak, Katja Burger, Andrej Demšar,
Mateja Kos Koklič, Alenka Pavko Čuden,
Andreja Rudolf, Barbara Simončič, Dunja
Šajn Gorjanc, Sonja Šterman, Brigita Tomšič
Izvršna urednica za podatkovne baze/
Executive Editor for Databases
Irena Sajovic
Urednica strokovne priloge/Editor of the
professional supplement
Dosegljivo na svetovnem spletu/Available Online at
https://journals.uni-lj.si/tekstilec
Alenka Pavko Čuden
Mednarodni uredniški odbor/
International Editorial Board
Matej Bračič, Maribor, SI
Inga Dāboliņa, Riga, LT
Andrea Ehrmann, Bielefeld, DE
Petra Forte Tavčer, Ljubljana, SI
Jelka Geršak, Maribor, SI
Marija Gorjanc, Ljubljana, SI
Lubos Hes, Liberec, CZ
Aleš Hladnik, Ljubljana, SI
Svjetlana Janjić, Banja Luka, BA
Mateja Kert, Ljubljana, SI
Petra Komarkova, Liberec, CZ
Mateja Kos Koklič, Ljubljana, SI
Mirjana Kostić, Beograd, RS
Manja Kurečič, Maribor, SI
Boris Mahltig, DE
Subhankar Maity, Kanpur, IN
Małgorzata Matusiak, Łódź , PL
Ida Nuramdhani, ID
Alenka Ojstršek, SI
Željko Penava, Zagreb, HR
Tanja Pušić, Zagreb, HR
Ivana Salopek Čubrić, Zagreb, HR
Snežana Stanković, Beograd, RS
Jovan Stepanović, Leskovac, RS
Antoneta Tomljenović, Zagreb, HR
Tekstilec je indeksiran v naslednjih bazah/Tekstilec is indexed in
Emerging Sources Citation Index – ESCI (by Clarivate Analytics):
Journal Impact Factor (JIF) za 2023 = 0,7
Journal Citation Indicator (JCI) za 2023 = 0,2
Category Quartile: Q3
Leiden University‘s Center for Science & Technology Studies:
Source-Normalized Impact per Paper (SNIP) za 2023 = 0,632
SCOPUS/Elsevier za 2023:
Q3, SJR za 2023 = 0,22
Cite Score za 2023 = 1,3
H Index za 2023 = 15
Ei Compendex
DOAJ
WTI Frankfurt/TEMA® Technology and Management/TOGA® Textile
Database
World Textiles/EBSCO Information Services
Textile Technology Complete/EBSCO Information Services
Textile Technology Index/EBSCO Information Services
Chemical Abstracts/ACS
ULRICHWEB – global serials directory
LIBRARY OF THE TECHNICAL UNIVERSITY OF LODZ
dLIB
SICRIS: 1A3 (Z, A‘, A1/2); Scopus (d)
Ustanovitelja / Founded by
• Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije /
Association of Slovene Textile Engineers and Technicians
• Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo /
Chamber of Commerce and Industry of Slovenia – Textiles,
Clothing and Leather Processing Association
Revijo sofinancirajo / Journal is Financially Supported
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije /
Slovenian Research Agency
• Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta /
University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo /
University of Maribor, Faculty for Mechanical Engineering
Sponzor / Sponsor
Predilnica Litija, d. o. o.
Revija Tekstilec izhaja šestkrat letno (štirje
znanstveni zvezki in dve strokovni prilogi) /
Journal Tekstilec appears six times a year (four
scietific issues and two proffessional supplements)
Revija je pri Ministrstvu za kulturo vpisana v
razvid medijev pod številko 583.
Letna naročnina za člane Društev inženirjev in
tehnikov tekstilcev je vključena v članarino.
Letna naročnina za posameznike 38 € za
- študente 22 €
- za mala podjetja 90 € za velika podjetja 180 €
- za tujino 110 €
Cena posamezne številke 10 €
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost
sodi revija Tekstilec med proizvode, od katerih se
obračunava DDV po stopnji 5 %.
Imetnik računa / Account holder:
Univerza v Ljubljani,
Naravoslovnotehniska fakulteta, Askerčeva 12,
1000 Ljubljana, SI-Slovenija
Transakcijski račun / Bank Account:
SI56 01100–6030708186, Banka Slovenije,
Slovenska 35, 1000 Ljubljana, SI-Slovenija
SWIFT / SWIFT Code: BSLJSI2X
Izdajatelj / Publisher
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta /
University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering
Revija Tekstilec izhaja pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani /
The journal Tekstilec is published by the University of Ljubljana Press
Naslov uredništva / Editorial Office Address:
Uredništvo Tekstilec, Snežniška 5, SI–1000 Ljubljana
Tel. / Tel.: + 386 1 200 32 00, +386 1 200 32 24
Faks / Fax: + 386 1 200 32 70
E–pošta / E–mail: revija.tekstilec@ntf.uni-lj.si
Spletni naslov / Internet page:
https://journals.uni-lj.si/tekstilec
Lektor za slovenščino / Slovenian Language Editor Milojka Mansoor
Lektor za angleščino / English Language Editor
Glen Champagne, Barbara Luštek Preskar
Oblikovanje platnice / Design of the Cover Tanja Nuša Kočevar
Oblikovanje / Design ENOOKI Kraft, Mitja Knapič s.p.
Tisk / Printed by DEMAT d.o.o.
Copyright © 2024 by Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta,
Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Noben del revije se ne sme reproducirati brez predhodnega pisnega dovoljenja
izdajatelja / No part of this publication may be reproduced without the prior written
permission of the publisher.
LETNIK 67 • priloga 2 • 2024 • ISSN 0351-3386 (tiskano / printed)
ISSN 2350-3696 (elektronska / online)
UDK 677+687 (05) •
Tekstilec, 2024, vol. 67 (Priloga 2)
POROČILA S SEJMOV
SI 89
Alenka Pavko Čuden
Sejem nogavičarstva FIMAST v Vicenzi
PROJEKTI
SI 94
Andreja Rudolf
Spletna platforma Digital Fashion mednarodnega projekta iz
programa Erasmus+
SI 96
Alenka Pavko Čuden
Erasmus+ projekt Katedre za tekstilno in oblačilno
inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete TexUnite: učenje
z družbenokoristnim delom o trajnosti v izobraževanju na
področju tekstilstva in mode
SI 99
Nastja Sagadin Grmek
Erasmus+ projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil
Naravoslovnotehniške fakultete Me-You-Us
SI 103
Nataša Hrupić
Trajnostni projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil
Naravoslovnotehniške fakultete in Centra Rog / Nakit, nosi me /
SI 106
Ksenija Plazl
ARACNE − priložnost in možnost spoznavanja kulturne
dediščine, ustvarjanja in sodelovanja srednje šole s fakulteto
SI 111
Marija Jenko
Sviloprejke, živa materija v umetniških procesih
SI 116
Boris Beja
Projekt Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo
Naravoslovnotehniške fakultete Kosovelovi vrtovi
SI 120
Sonja Šterman in Andreja Rudolf
Razstava v okviru sestanka konzorcija projekta Aracne
SI 125
Katja Burger Kovič
BAUŠPIL - Razstava Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil
Naravoslovnotehniške fakultete UL v Mali galeriji Banke
Slovenije
SI 127
Svetlana Jakimovska Rodić
Tekstilna umetnost na Beneškem bienalu 2024
RAZSTAVE
Damjana Celcar, Tanja Devetak in Metod Črešnar
Modna revija Fakultete za dizajn na Ljubljanskem tednu mode –
LJFW 2024
SI 133
MODNE REVIJE
Tina Premelč
Slavnostna akademija ob 30-letnici Naravoslovnotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani
SI 137
NAGRADE IN
PRIZNANJA
Katja Burger Kovič
Priznanja Društva oblikovalcev Slovenije za mlade
Daljnogled 2024 za mlade študente in študentke Katedre za
oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete UL
SI 140
Damjana Celcar in Metod Črešnar
Nagrada Perspektivni 2024 za področje mode diplomantke
Fakultete za dizajn
SI 142
Jelka Geršak
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola – DESIGN WEEK 2024
Transdisciplinarnost: design, znanost & tehnologija – temelj
razvoja ljudem in okolju prijaznih rešitev
SI 144
IZOBRAŽEVANJE
Pajčevina močnejša od jeklenih niti
TOVARIŠ, št. 37, 11. september 1955, str. 859 (Vir: dLib)
SI 152
IZ STARIH ČASOPISOV
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 89–93
SI 89
Sejem nogavičarstva FIMAST 2024 v Vicenzi
V zadnjih dveh desetletjih so sejmi nogavičarstva
doživeli pomembne spremembe, ki so odražale
širše trende tako v industriji sejmov kot v celotnem
tekstilnem in oblačilnem sektorju. Tradicionalni
sejmi, ki so bili osrednji prostor za predstavitev
novih izdelkov, vzpostavljanje poslovnih stikov in
izmenjavo znanja, so se morali prilagoditi hitremu
tehnološkemu razvoju, globalizaciji in spreminjajočim se potrebam trga.
Z začetkom digitalizacije in e-trgovine so se
številni izdelovalci nogavičarske opreme, nogavic
in brezšivnih izdelkov začeli usmerjati v spletno
predstavitev, kar je zmanjšalo potrebo po fizični
prisotnosti na sejmih. Spletna predstavitev hkrati
pomeni znižanje stroškov za promocijo, saj so zakup
razstavnega prostora ter celotni stroški predstavitev
v živo tudi zaradi več dni trajajočih sejmov v času vse
večje racionalizacije poslovanja velik zalogaj. Kljub
temu so specializirani sejmi ostali pomembni za
vzpostavljanje osebnih stikov, neposredno predstavitev kakovosti izdelkov in spremljanje najnovejših
trendov.
Tudi pandemija COVID-19 je močno prizadela
industrijo nogavičarskih sejmov in srečanj. V letih
2020 in 2021 so podjetja v tej panogi zaznala velik
padec prometa glede na leto prej. Številni dogodki so
bili odpovedani ali prestavljeni, kar je povzročilo veliko finančno izgubo in odliv specializiranih kadrov.
Kljub temu so se organizatorji prilagodili novim
razmeram z uvedbo virtualnih sejmov in hibridnih
dogodkov, ki združujejo fizično in spletno udeležbo.
V zadnjih letih sta se okrepili trajnostna usmeritev in okoljska odgovornost, kar se odraža tudi na
sejmih, kjer so predstavljene inovacije na področju
ekoloških materialov, trajnostne proizvodnje in
etičnega poslovanja. Poleg tega so se sejmi razširili
z dodatnimi vsebinami, kot so delavnice, konference
in mreženjski dogodki, ki udeležencem ponujajo celovito izkušnjo in dodatne možnosti za izobraževanje ter povezovanje. Kljub izzivom, s katerimi so se
soočali v zadnjih dvajsetih letih, sejmi nogavičarstva
ostajajo ključni dogodki za strokovnjake v industriji,
saj omogočajo neposreden stik med izdelovalci, distributerji in kupci ter spodbujajo inovacije in razvoj
v sektorju.
Najpomembnejši svetovni sejem nogavičarstva
je bil dolga leta Hosiery Exposition and Conference
(IHE). Organiziran je bil v Charlotti v Severni Karolini (ZDA). Združeval je izdelovalce, oblikovalce,
distributerje in druge strokovnjake iz panoge, ki so
predstavljali najnovejše trende, tehnologije in inovacije na področju nogavic. Kljub dolgoletnemu uspehu tradicionalnega nogavičarskega sejma v Charlotti
je The Hosiery Association (THA), organizacija, ki
je stala za IHE, leta 2013 napovedala svojo ukinitev
zaradi gospodarskih sprememb in globalizacije, kar
je povzročilo upad članstva. Čeprav sejma IHE v prvotni obliki ni več, je njegov vpliv na industrijo nogavic trajen, saj je spodbujal inovacije, povezovanje
in razvoj v sektorju [1, 2].
V Evropi je bil dolga leta najpomembnejši nogavičarski sejem organiziran v Veroni v Italiji, ki je
vodilna evropska izdelovalka nogavičarske opreme
in nogavic, ponavadi vsako tretje leto. Sejem je bil
obširen, saj so se na njem predstavljali proizvajalci
surovin za nogavice ter po razširitvi področja na
brezšivne izdelke tudi za brezšivno spodnje in
športno perilo, izdelovalci pletilnikov, opreme za
plemenitenje in pakiranje, pa tudi mediji. Kot na
večini sejmov s področja tekstilstva in oblačilstva
so bile na sejmu FAST predstavljene tudi modne in
proizvodne smernice, sejem pa so spremljali prikazi
in novinarske konference. Sejem FAST je bil organiziran v letih 1995, 1998, 2001 in nazadnje marca
2005, leta 2009 pa je bil odpovedan [3-6].
Predstavitve novosti na področju nogavičarstva
so se po zatonu sejma FAST v Veroni preselile v
Brescio, ki je skupaj z Mantovo eno najpomembnejših proizvodnih območij za nogavičarske pletilnike ter središče številnih mednarodno priznanih
SI 90
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 89–93
izdelovalcev nogavic. Sejem FIMAST (Fiera Internazionale Macchine ed Accessori per la Calzetteria
e Trattamenti) je mednarodni B2B sejem, posvečen
tehnološkim inovacijam v industriji nogavic, 3-D
obutve, brezšivnih, tehničnih in športnih oblačil. Dogodek združuje glavne akterje v sektorju,
vključno z izdelovalci preje, strojev, tehnologij in
končnih izdelkov. Zadnji sejem FIMAST je bil v
Brescii leta 2021. Poleg sejemskih predstavitev je
vključeval tudi konference, delavnice in seminarje, osredinjene na trajnost, digitalno preobrazbo
in specializirano izobraževanje v industriji. Kljub
medijski podpori se je sejem FIMAST v preteklosti
spopadal in se še vedno sooča z organizacijskimi
izzivi. Leta 2014 se je preselil v Montichiari med
Brescio in Verono, leta 2017 pa je bil celovit poskus
organizacije sejma neuspešen. Nadomestil ga je leta
2018 sejem v Brixia Forumu v Brescii, kjer je bil
dogodek tudi oktobra 2021 [7-9].
Za naslednjo prireditev sejma leta 2024 so se organizatorji spet odločili spremeniti lokacijo in sejem
preseliti v Vicenzo, na sejmišče Fiera di Vicenza. Ta
strateška odločitev naj bi omogočila povezovanje
tekstilnih industrijskih območij Brescie (proizvodnja tekstilnih strojev) in Mantove (proizvodnja
preje in nogavic) z regijo Veneto, dejavno na področju športa, obutve in tekstilnih strojev. Poleg tega naj
bi FIMAST 2024 potekal sočasno s sejmom A&T
Nordest, posvečenim najnovejšim proizvodnim
tehnologijam, avtomatizaciji in preskušanju, kar bi
udeležencem omogočilo dostop do širšega spektra
inovacij, od umetne inteligence do pametne proizvodnje [10].
Fimast 2024 je bil organiziran od 6. do 8. novembra in naj bi bil pomembna mednarodna razstava
novih nogavičarskih in iz nogavičarstva izhajajočih
tehnologij ter priložnost za razpravo, udeležbo na
delavnicah, seminarjih ter dogodkih, ki napovedujejo prihodnje trende in rešujejo izzive vedno spreminjajočega se trga. Vse našteto naj bi omogočilo
partnerstvo z vodilnimi panožnimi združenji, kot so
združenje za področje nogavičarstva in spodnjega
perila A.DI.CI (Associazione Distretto Calze e Inti-
mo), Assosport, nacionalno združenje, ki povezuje
izdelovalce športnih potrebščin ter CSC center za
podporo nogavičarski industriji. V združenju A.DI.
CI iz Castel Goffreda deluje približno 400 podjetij,
ki so odgovorna za 80 odstotkov prometa nogavičarskega sektorja v Italiji, 70 odstotkov evropske
proizvodnje in 30 odstotkov svetovne proizvodnje. S
skupno več kot 7000 zaposlenimi in več kot 10.000,
če upoštevamo tudi sorodna industrijska področja,
gre za dediščino in odličnost, ki je Italija ne želi izgubiti [11]. Združenje Assosport deluje že več kot 65
let. Vanj je vključenih več kot 300 blagovnih znamk z
več kot 10.000 zaposlenimi. Poslanstvo združenja je
spodbujati, promovirati in podpirati športno industrijo, ki je poleg živilske in modne ključni dejavnik
italijanskega gospodarstva [12]. Center CSC od leta
1990 podpira podjetja za proizvodnjo ženskih nogavic v okolici Mantove. Ukvarja se s tehnološkimi
raziskavami, prenosom inovacij ter zagotavljanjem
tehnične, organizacijske in tržne podpore, povezane
z razvojem in prenovo podjetij članic in strank centra [13].
Na sejmu FIMAST 2024 naj bi se predstavili izdelovalci prej, pletilnikov in končnih nogavičarskih
izdelkov, vključno z najnovejšimi dosežki na področju razvoja sintetičnih in naravnih prej za nogavice
in hlačne nogavice, vodilni izdelovalci strojev za nogavičarsko in obutveno industrijo ter dopolnilnimi
tehnologijami, od izdelave dodatkov in zaključkov
do pakiranja.
V resnici je bil nogavičarski del celovitega sejma,
kar zadeva razstavne prostore, pravo razočaranje.
Razstavnih prostorov FIMAST je bilo le kak ducat,
preostali del sejma, posvečen avtomatizaciji in preskušanju A&T Nordest (Automation & testing), pa
je bil zelo obširen in dobro obiskan, a niti najmanj
ni bil osredinjen na nogavičarstvo. Na Fimastu je bil
razstavljen en sam nogavičarski pletilnik nemškega
izdelovalca Merz (https://www.merz-mf.de/en/company.php). Predstavilo se je nekaj izdelovalcev preje
in končnih izdelkov ter svetovalnih podjetij.
Več novosti je bilo predstavljenih verbalno, v areni FIMAST, kjer so potekale zanimive predstavitve
Sejem nogavičarstva FIMAST 2024 v Vicenzi
in razprave, a žal le v italijanščini, brez prevajanja.
Novi koncept sejma je bil torej načrtovan bolj kot
okrogla miza in manj kot razstava. Arena je gostila
vrsto predavanj, med njimi: Nogavičarsko okrožje
Castel Goffredo – na poti do 100-letnice odličnosti
in inovacij; Čevelj, ki zdravi in ščiti; Krožno pletenje
in obutev – inovacije in izzivi za športni sektor; Prihodnost športnih oblačil, od brezšivne tehnologije
do novih materialov ter S.O.S.tainability v modi.
Med novostmi, predstavljenimi v areni, je bil
prvi ročno izdelan modni čevelj (ki nima pletenega
zgornjega dela in nima zveze z nogavičarstvom), oblikovan z umetno inteligenco. UI je analizirala tržne
trende in modele, najprimernejše za luksuzni trg.
Pobudo je predstavilo podjetje Peron Shoes, čevljarsko podjetje z Riviere del Brenta, ki ima petdeset let
izkušenj in združuje najboljšo italijansko čevljarsko
tradicijo z novimi tehnologijami ter razvija čevlje iz
recikliranih in obnovljivih materialov. Predstavljene
balerinke so bile izdelane v sodelovanju s podjetjem
EZ Lab iz Padove, specializiranim za tehnologijo
veriženja podatkovnih blokov. Njihova platforma
SI 91
Made in Block krepi in ščiti izdelke Made in Italy. V
podplatu imajo oznako NFC, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo pametnega telefona dostopajo do
digitalnega potnega lista izdelka, kjer lahko pridobijo vse informacije o trajnosti, sledljivosti, izvoru,
zgodovini in pristnosti izdelka.
Na sejmu, v areni, so bili predstavljeni tudi okolju
prijazni športni copati, nastali v projektu ID.EIGHT,
izdelani iz reciklirane gume in stranskih kmetijskih
produktov, vključno s koruzo, jabolki, micelijem in
grozdjem (https://www.id-eight.com/en/). Projekt
sta ustvarila kreativni oblikovalec Dong Seon Lee in
soustanoviteljica blagovne znamke Giuliana Borzillo. Tudi ta športni copat nima neposredne povezave
z nogavičarstvom. Blagovna znamka Salvatore Ferragamo je predstavila koncept »čevlja, ki zdravi«,
zasnovan za optimalno porazdelitev telesne teže in
največjo mogočo oporo.
Razprava se je vrtela tudi okrog prednosti krožnega nogavičarskega pletenja za izdelavo obutve
(nogavice, spojene s podplatom). Izdelava je izjemno preprosta, saj ni potrebe po krojenju in šivanju.
Slika 1: Utrinek z razstavnega prostora FIMAST 2024 (foto: Alenka Pavko Čuden)
SI 92
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 89–93
Slika 2: Predstavitev in razprava v areni FIMAST 2024 (foto: Alenka Pavko Čuden)
Ti dve proizvodni fazi sta ključni izziv proizvodnje,
še zlasti v današnjih razmerah, ko se industrija sooča
z velikim pomanjkanjem usposobljene in izkušene
delovne sile. Pri brezšivnem pletenju ni odpadkov,
manj je izdelavnih faz, kar omogoča prihranke pri
energiji in logistiki. Na trg prihaja tudi nova obnovljiva TPU-preja za izdelavo podplatov in zgornjih
delov čevljev, ki po zračnosti in otipu močno spominja na poliestrsko.
Glede na dosedanje izdaje sejma FIMAST, ki so
že preskušale spremembe lokacije in vsebin, bo čas
pokazal, ali je bil tokratni premik v Vicenzo dobra
odločitev. Združitev s sejmom A&T Nordest je vsekakor bila, sicer bi FIMAST obsegal le nekaj stojnic
in sorazmerno majhen prostor za govorce in poslušalce. Pravo presenečenje je bilo glede na obljube
organizatorjev in predvsem glede na dejstvo, da je
evropsko nogavičastvo (tako proizvodnja nogavičarskih pletilnikov kot nogavičarsih izdelkov) »doma«
v Italiji, da tam ni bilo prav nobenega italijanskega
izdelovalca opreme. Poleg tega so bili novi koncepti
izdelave trajnostne obutve predstavljeni na splošno,
ne pa usmerjeni v pleteno brezšivno obutev. Bomo
videli, kako in kje bo organiziran naslednji FIMAST,
ki bo predvidoma čez tri leta.
Slika 3: Edini razstavljeni nogavičarski pletilnik
(Merz) na sejmu FIMAST 2024 (foto: Alenka Pavko
Čuden)
Sejem nogavičarstva FIMAST 2024 v Vicenzi
Viri
1. Exhibitors show innovations at IHE [dostopno na daljavo]. Textile World [citirano 10. 2.
2025]. Dostopno na svetovnem spletu: .
2. The Hosiery Association announces it will close its
doors [dostopno na daljavo]. Textile World [citirano 11. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
3. PAVKO ČUDEN, A. FAST – mednarodna
razstava nogavičarske opreme. Tekstilec, 1998,
41(11/12), 363–368.
4. PAVKO ČUDEN, A. FAST 2001 postavlja nogavičarstvo v središče pozornosti pletilske panoge.
Tekstilec, 2001, 44(7/8), 203–211.
5. PAVKO ČUDEN, A. FAST 2001: spremljevalna
nogavičarska oprema. Tekstilec, 2001, 44(11),
373–380.
6. PAVKO ČUDEN, A. Nogavičarstvo med razstavama Fast 1998 in Fast 2001. Tekstilec, 2000,
43(7/8), 277–280.
7. FIMAST – International textile machinery
and accessory exhibition [dostopno na daljavo]. Knitting Industry [citirano 10. 2. 2025].
Dostopno na svetovnem spletu: .
8.
9.
10.
11.
12.
13.
SI 93
Fimast, la fiera del meccanotessile torna a Brescia
[dostopno na daljavo]. Giornale di Brescia [citirano 11. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
A Brixia Forum torna la fiera Fimast, con novità
in 3D [dostopno na daljavo]. Giornale di Brescia
[citirano 11. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem
spletu: .
Top technologies and players at FIMAST [dostopno na daljavo]. Knitting Industry [citirano
11. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
Associazione Distretto Calza e Intimo [dostopno na daljavo]. A.DI.CI. [citirano 11. 2. 2025].
Dostopno na svetovnem spletu: .
About us [dostopno na daljavo]. Assosport [citirano 11. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
About us [dostopno na daljavo]. CSC Centro
Servizi Impresa [citirano 11. 2. 2025]. Dostopno
na svetovnem spletu: .
Pripravila: prof. dr. Alenka Pavko Čuden
SI 94
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 94–95
Spletna platforma Digital Fashion mednarodnega
projekta iz programa ERASMUS+
Mednarodni projekt DigitalFashion - Collaborative Online International Learning in Digital Fashion (Inovativno mednarodno sodelovalno spletno
učenje o digitalni modi) iz programa Erasmus+
KA2 – Strategic partnerships Higher Education
(2021-1-RO01-KA220-HED-000031150) je peti v
nizu uspešnih projektov, namenjenih e-izobraževanju v širšem tekstilnem sektorju (Advan2Tex (2014
– 2016), TexMatrix (2016 – 2018), Skills4Smartex
(2018 – 2020), OptimTex (2020 – 2022)).
Projekt vključuje šest partnerskih institucij iz
petih držav Evropske unije: INCDTP – The National
R&D Institute for Textiles and Leather, Bukarešta,
Romunija (glavni koordinator); ENSAIT – National Higher School of Arts and Textile Industries,
Roubaix, Francija; HOGENT – Hogeschool Gent,
Gent, Belgija; UM – Univerza v Mariboru, Fakulteta
za strojništvo, Inštitut za inženirske materiale in
oblikovanje, Maribor, Slovenija; CITEVE – Textile
and Clothing Technological Center, Vila Nova de
Famalicão, Portugalska, in TUIASI – Technical University »Gh. Asachi«, Faculty of Textiles, Leather and
Industrial Management, Iasi, Romunija.
Prvi rezultat projekta je raziskava o potrebah po
digitalnih veščinah in uporabi virtualnih modnih
tehnologij v modni industriji v državah projektnih
partnerjev. Z anketiranjem med evropskimi podjetji
je bilo ugotovljeno, da obstaja potreba po usposabljanju na področju digitalne mode. V ta namen so
projektni partnerji v nadaljnjih aktivnostih pristopili
h graditvi spletne učne platforme Digital Fashion za
personalizirano virtualno 3-D pomerjanje oblačil.
V drugi fazi projekta smo partnerji zgradili
tri podatkovne zbirke. Podatkovno zbirko tekstilij
sestavlja 49 tekstilij (F1-F49), za katere so določeni
naslednji parametri: koda tekstilije in namen njene
uporabe, fotografija tekstilije, barva v skladu s kodo
Pantone ali RGB, surovinska sestava, vrsta vezave,
gostota vezave, elastičnost, površinska masa, debelina, sposobnost drapiranja, transparentnost in
otip. Podatkovna zbirka oblačil vsebuje 48 različnih
ženskih in moških oblačil: moške srajce in hlače
ter ženske bluze in krila, ki so gradirana v različne
oblačilne velikosti in opremljena z natančnimi
tehničnimi specifikacijami ter 3-D kroji za potrebe
pomerjanja in vizualizacije oblačil v virtualnem 3-D
okolju s programsko opremo Lectra Modaris 3-D.
Podatkovna zbirka 3-D telesnih modelov temelji na
HOGENT-ovi zbirki avatarjev, kreiranih v okviru
nacionalnega projekta Smartfit v Belgiji. Za platformo Digital Fashion so uporabljeni povprečni ženski
3-D telesni modeli za starostno skupino od 18 do 25
let, v (belgijskih) oblačilnih velikostih 38, 42 in 46.
Podatkovno zbirko bo mogoče pozneje dopolniti z
avatarji žensk in moških različnih starostnih skupin.
Vzporedno z drugo fazo projekta se je odvijala
tudi tretja faza projekta, v okviru katere smo projektni partnerji izvedli digitalizacijo tekstilij oziroma
identifikacijo najustreznejšega digitalnega dvojnika
posamezne tekstilije s pomočjo analiziranih parametrov tekstilij in parametrov drapiranja tekstilij,
določenih z merilno napravo Cusick Drape Tester,
Lectra Swatchbook ter uporabljenih programskih
orodij in algoritmov, in zgradili spletno učno platformo Digital Fashion. V njej lahko v menijski
vrstici izberemo (a) 3-D telesni model določene
velikosti (3D human database), (b) model oblačila z
vso pripadajočo tehnično specifikacijo (Pattern), (c)
tekstilijo z vsemi njenimi karakterističnimi parametri in njeno digitalno različico (Fabric) za prikaz (d)
simulacije 3-D modela oblačila in oceno njegovega
prileganja glede na izbrano velikost 3-D telesnega
modela (Simulation) (slika 1).
Spletna platforma Digital Fashion mednarodnega projekta iz programa ERASMUS+
SI 95
Slika 1: Domača stran spletne učne platforme Digital Fashion.
V četrti fazi projekta smo partnerji pripravili navodila za uporabo spletne platforme in učna gradiva,
ki poglobljeno dopolnjujejo podatkovne zbirke s
teoretičnimi vsebinami, kakor tudi preizkuse znanj
z namenom usposabljanja/učenja in pridobivanja
znanj s področja digitalne mode. Trenutno poteka
nameščanje učnih vsebin (Training Sources) in preizkusov znanj (Quiz) na spletno platformo Digital
Fashion (slika 1) in v okolje Moodle ter priprave na
jesensko usposabljanje osebja z namenom ustvarjanja ustreznih pogojev za graditev kompetenc in
veščin, potrebnih za samovzdržen prenos pristopov,
metod in orodij za usposabljanje/učenje ter izvedbe
seminarjev v vseh partnerskih državah.
Več o projektu in projektnih rezultatih najdete na
spletni povezavi www.digitalfashionproject.eu.
Pripravila: izr. prof. dr. Andreja Rudolf,
slovenska koordinatorica projekta DigitalFashion
Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo,
Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje
Smetanova 17, 2000 Maribor
E-pošta: andreja.rudolf@um.si
SI 96
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 96–98
Erasmus+ projekt Katedre za tekstilno in oblačilno
inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete TexUnite:
učenje z družbenokoristnim delom o trajnosti v
izobraževanju na področju tekstilstva in mode
Katedra za Tekstilno in oblačilno inženirstvo Oddelka za tekstilsvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sodeluje pri
mednarodnem izobraževalnem projektu Erasmus+
TexUnite: učenje z družbenokoristnim delom o
trajnosti v izobraževanju na področju tekstilstva
in mode, ki je usmerjen v uvajanje trajnostnih praks
v učne vsebine s področja tekstilstva, oblačilstva in
mode s pomočjo inovativnih izobraževalnih metod.
Angleški izraz »service learning« se v slovenščino
prevaja različno, terminologija ni poenotena, kar
otežuje razumevanje tega izobraževalnega koncepta.
Najpogosteje uporabljena prevoda sta »storitveno
učenje« in »učenje z družbenokoristnim delom«.
Industrija, vključno s tekstilno in oblačilno, pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov
[1], trajnostne prakse pa lahko pomagajo zmanjšati
njen vpliv na podnebne spremembe in ob naraščajoči
zaskrbljenosti glede pomanjkanja virov pripomorejo
k ohranjanju vode ter zmanjševanju degradacije zemljišč in porabe energije. Škodljive kemikalije, ki se
uporabljajo pri proizvodnji tekstilij, lahko negativno
vplivajo na ekosisteme in biotsko raznovrstnost. Njihovemu škodljivemu vplivu so lahko izpostavljeni
tako delavci v industriji kot potrošniki. Trajnostne
prakse dajejo prednost zdravju in dobremu počutju
obeh skupin ter zmanjšajo negativne vplive kemikalij. Spodbujanje trajnostnih praks v modni industriji
podpira etično in družbeno odgovorno vedenje ter
zagotavlja pravične delovne pogoje in izboljšane
delovne razmere.
Študija NextGen 2022 [2], je razkrila, da mlajša
generacija ne zahteva zgolj večjega vpliva na traj-
nostni in družbeno usmerjen razvoj družbe, temveč
želi tudi aktivno sodelovati pri oblikovanju tega
procesa. Zahteve mlajše generacije po večji vlogi
in soodločanju je treba jemati resno in jih aktivno
spodbujati. Študente je prek izobraževalnih metod
treba podpreti pri uresničevanju ciljev trajnostnega
razvoja na področju tekstilij, oblačil in mode.
Zagon projektov učenja z družbenokoristnim
delom, usmerjenih v trajnost, v izobraževanju na
področju tekstilstva, oblačilstva in mode ponuja
priložnost študentom, da se aktivno soočijo z izzivi
resničnega sveta. Takšni projekti lahko študente izobražujejo o okoljskih in družbenih vprašanjih, povezanih s tekstilno, oblačilno in modno industrijo,
ter spodbujajo občutek odgovornosti in zavedanja.
Študenti morajo oblikovati trajnostne rešitve, kar
spodbuja ustvarjalnost in inovativnost pri oblikovanju okolju prijaznih procesov in/ali izdelkov.
Projekti vključujejo sodelovanje z industrijskimi
deležniki, lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki ter
krepijo občutek kolektivne odgovornosti. Študentom
ponujajo praktične izkušnje pri izvajanju trajnostnih
praks ter jih pripravljajo na kariero s poudarkom
na skrbi za okolje. Poleg tega lahko projekti učenja
z družbenokoristnim delom pozitivno vplivajo na
lokalne skupnosti, saj spodbujajo trajnostne prakse
in izboljšujejo blaginjo skupnosti.
Obravnava okoljskih in podnebnih vplivov tekstilne, oblačilne in modne industrije prek učenja z
družbenokoristnim delom, usmerjenega v trajnost,
je ključna za oblikovanje bolj odgovorne, prilagodljive in vzdržne proizvodnje ter hkrati za izobraževanje
in opolnomočenje naslednje generacije strokovnja-
Erasmus+ projekt Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete TexUnite: učenje z družbenokoristnim
delom o trajnosti v izobraževanju na področju tekstilstva in mode
kov in vodilnih kadrov. Študenti s pomočjo učenja
z družbenokoristnim delom razvijejo kritično razmišljanje, empatijo in veščine reševanja problemov,
ki so jim v pomoč pri spopadanju s podnebnimi
spremembami in okoljskimi vprašanji ter pri iskanju
rešitev za preoblikovanje tekstilnega, oblačilnega in
modnega sektorja v krožni sistem.
Za prehod tekstilnih in oblačilnih procesov v
trajnostni sistem je potrebno sodelovanje vseh deležnikov pri uresničevanju trajnostnih strategij EU
ter vključevanje na lokalni in globalni ravni. Projekt
TexUnite spodbuja ključne kompetence, potrebne za
doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), z uvajanjem koncepta učenja z družbenokoristnim delom v
študijske programe na področju tekstilstva, oblačilstva in mode prek projektno zasnovanih seminarjev.
Predavatelji se usposobijo za izvajanje projektov učenja z družbenokoristnim delom z aktivno udeležbo v
učnem modulu Sustainable Textile Lab (SusTexLab).
Cilj projekta TexUnite je izvajanje projektov
učenja z družbenokoristnim delom, usmerjenih v
trajnost, skupaj s študenti in zunanjimi partnerji.
Metoda virtualne izmenjave (virtual exchange)
omogoča medkulturno sodelovanje med šestimi
evropskimi partnerskimi univerzami. Tako projekt
združuje digitalizacijo in trajnost. Rezultati projekta
bodo objavljeni kot odprti izobraževalni viri (OER).
Slika 1. Učenje z družbenokoristnim delom na področju tekstilstva, oblačilstva in mode
SI 97
Vključevanje učenja z družbenokoristnim delom
v visokošolske učne načrte spodbuja demokratične
vrednote in ozaveščenost, kritično razmišljanje, refleksijo o proizvodnji tekstilij in oblačil, modi in potrošnji, sodelovanje in socialne veščine ter omogoča
mednarodno izmenjavo med visokošolskimi učitelji,
študenti in zunanjimi partnerji.
Projekt TexUnite sestavljajo trije delovni sklopi.
Prvi sklop, Trajnostni tekstilni laboratorij (SusTexLab), obsega razvoj in izvedbo spletnega izobraževalnega seminarja. Vsebina seminarja vključuje
poučevanje in učenje za izvajanje trajnostnih projektov učenja z družbenokoristnim delom s študenti
in za medkulturno izmenjavo z uporabo metode
virtualne izmenjave (virtual exchange).
Drugi sklop, Projekti učenja z družbenokoristnim delom, zajema razvoj, izvedbo in evalvacijo
projektov učenja z družbenokoristnim delom na
partnerskih univerzah. Na podlagi SusTexLaba se k
sodelovanju pri projektih učenja z družbenokoristnim delom pritegnejo partnerji, kot so nevladne organizacije, občine ali podjetja, usmerjena v trajnost.
V mednarodne projektne tandeme so vključeni prek
virtualne izmenjave (virtual exchange).
Tretji sklop, Odprti izobraževalni viri (OER),
je namenjen razvoju odprtih izobraževalnih virov
na podlagi učnih gradiv SusTexLaba in projektov
učenja z družbenokoristnim delom za odprt dostop
v repozitoriju ZOERR ter predstavitev projekta na
evropski platformi EPALE.
Pri projektu sodeluje šest partnerskih univerz;
University of Education Freiburg, Nemčija (koordinator), University of Applied Sciences Albstadt-Sigmaringen, Nemčija, Gheorghe Asachi Technical
University of Iaşi, Romunija, Trakia University Stara
Zagora, Bolgarija, Ege University, Izmir, Turčija in
Univerza v Ljubljani, Slovenija.
Projekt se je začel 1. septembra 2024 in se bo
zaključil 31. avgusta 2027.
SI 98
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 96–98
Slika 2. Logotipi partnerskih univerz projekta TexUnite
Povezava do glavne spletne strani projekta je
https://texunite.eu/. Povezava do slovenske spletne
strani projekta je https://www.ntf.uni-lj.si/toi/texunite-storitveno-ucenje-o-trajnosti-v-izobrazevanju-na-podrocju-tekstilstva-in-mode/.
Projekt TexUnite sofinancira program ERASMUS+
Evropske komisije (št. projekta 2024-1-DE01KA220-HED-000253935).
Viri:
1. Apparel industry carbon dioxide equivalent
emissions projection 2019-2030 [dostopno
na daljavo]. Statista [citirano 11.01.2025].
Dostopno na svetovnem spletu: .
2. MURAVINA, Mash, SARRI, Ismini, PAPADONGONAS, Panos, LAMPERT, Martijn. The
next generation in Germany: perspectives on
building a sustainable tomorrow [dostopno
na daljavo]. Bertelsmann-Stiftung [citirano
11.01.2025]. Dostopno na svetovnem spletu:
.
Pripravila: Alenka Pavko Čuden
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 99–102
SI 99
Erasmus+ projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in
oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Me-You-Us
Od septembra 2022 je Katedra za oblikovanje tekstilij
in oblačil (KOTO) na Naravoslovnotehniški fakulteti
Univerze v Ljubljani vključena v mednarodni projekt
Erasmus+ z imenom Me-You-Us. Projekt se osredinja
na razvijanje digitalnih 3-D kompetenc na področju
oblikovanja tekstilij in oblačil s poudarkom na raznolikosti, vključenosti in trajnostnem razvoju. Projekt
Erasmus+ vzpostavlja triletno sodelovanje med tremi
visokošolskimi institucijami: Design School Kolding
(Danska), Willem de Kooning Academy (Nizozemska) in Univerzo v Ljubljani (Slovenija).
Cilj projekta Me-You-Us je ustvariti devet izobraževalnih modulov, ki vključujejo različna digitalna
orodja ter študentom in mentorjem omogočajo pridobivanje novih znanj za spodbujanje kreativnosti in
razvoj trajnostnih projektov.
V prvem letu sodelovanja smo razvili tri module
z imenom ME, vsaka izobraževalna institucija po
enega, ki so poudarjali virtualno vizualizacijo in
prototipiranje, s fokusom na prehodu iz ročnega v
digitalno oblikovanje ter trajnost. KOTO, NTF UL je
pripravila modul z naslovom Osebni prostor med fizičnim in virtualnim, kjer so študenti pridobili nova
znanja uporabe digitalnih orodij pri odpiranju lastne
kreativnosti in razvijanju trajnostnih projektov. S
pomočjo programa CLO3D so spoznali načine digitalnega modeliranja, virtualnega testiranja, digitalni
razvoj oblačil, 3-D vizualizacijo in izvoz 2-D krojev
za fizično izvedbo oblačila. Nastale so digitalne
avtorske kolekcije in fizično izvedena oblačila, ki pomenijo tesno povezavo med realnim in virtualnim.
V drugem letu so študenti zaključili sklop modulov z naslovom YOU, ki so bili osredinjeni na
končnega uporabnika. Drugi modul, imenovan Industrija-Inovacija-Vključenost, ki ga je razvila KOTO,
NTF UL, je bil namenjen učenju in eksperimentiranju
s 3-D skeniranjem teles. Projekt je študente spodbujal
k uporabi bolj vključujočih metod oblikovanja ter k
sprejemanju raznolikosti in drugačnosti.
Študenti so se seznanili z metodami ustvarjanja
3-D modelov teles, in sicer s 3-D skeniranjem in s
fotogrametrijo. Pri oblikovanju so se soočili s komunikacijo s končnim uporabnikom ter oblikovali
oblačila za blagovno znamko MilaVert. S pomočjo
digitalnega programa CLO3D so ustvarili virtualna
oblačila.
Študenti so pridobili nova znanja o bolj trajnostnih
načinih oblikovanja in raziskovali, kako v oblikovanju
biti bolj vključujoč, kako oblikovati oblačila za različne oblike teles.
Rezultat njihovega dela so virtualne avtorske
kolekcije oblačil, ki odražajo tesno povezavo med
željami končnega uporabnika in identiteto trajnostne modne znamke MilaVert.
V šolskem letu 2024/2025 pa smo uvedli zadnji
sklop modulov, imenovanih US. Na Naravoslovnotehniški fakulteti smo pripravili modul z naslovom
Z virtualnim dotikom se usmerjamo v prihodnost.
Študenti tretjega letnika so v njem raziskovali interaktiven odnos med čustvenim dizajnom in virtualnim
dotikom v kontekstu navidezne resničnosti (VR) in
umetne inteligence (UI) ter razvijali spekulativne
scenarije prihodnosti.
Projekt je v osnovi motiviran z željo po raziskovanju temeljnega vprašanja: »Kdo smo? Kdo smo v
odnosu do umetne inteligence?« Cilj je spodbuditi
poglobljeno razmišljanje o nas samih, naših odnosih
in občutkih do sebe in drugih ter o vplivu umetne
inteligence na našo zaznavo in dojemanje odnosov.
Pri projektu smo sodelovali s Katedro za informacijsko in grafično tehnologijo NTF ter Fakulteto za
računalništvo in informatiko UL. Mentorice modulov
KOTO, NTF UL so prof. Elena Fajt, doc. dr. Tanja
Nuša Kočevar, asist. Nastja Sagadin Grmek, asist.
Alenka More in teh. sod. Marjeta Čuk.
Moduli, ki so namenjeni mentorjem, študentom
in drugim zainteresiranim, so dostopni na spletni
strani: https://www.me-you-us.education.
SI 100
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 99–102
a
b
Slika 1: a – Modul 1 (avtorji: Akir Latić, Brina Cotič, Patricija Petrič in Valentina Sinkovič), b – Modul 2
(avtorji: Brina Cotič, Akir Latić, Lia Sara Likar, Zala Marolt)
a
b
Slika 2: a – Modul 1 (avtorji: Akir Latić, Brina Cotič, Patricija Petrič in Valentina Sinkovič), b – Modul 2
(avtorji: Eva Strnad, Tara Urbanč, Valentina Sinkovič, Urban Dereani)
Erasmus+ projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Me-You-Us
a
b
Slika 3: a – Modul 1 (avtorji: Lia Sara Likar, Neža Kavčič, Julija Armšek in Taša Blatnik), b – Modul 2
(avtorji: Julia Arnšek, Larisa Gregor, Neža Kavčič, Taja Sejdić)
a
b
Slika 4: a – Modul 1 (avtorji: Lia Sara Likar, Neža Kavčič, Julija Armšek in Taša Blatnik ), b – Modul 2
(avtorji: Tina Mohorčič, Julija Potočnik, Zarja Pertoci, Alja Rojko, Zala Šoškič)
SI 101
SI 102
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 99–102
a
Slika 5: a in b – Modul 3 (avtorji: Alja Rojko in Tina Mohočič)
Slika 6: Logotip Erasmus+ projekta Me-You-Us
Pripravila: asist. Nastja Sagadin Grmek
b
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 103–105
SI 103
Trajnostni projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in
oblačil Naravoslovnotehniške fakultete in
Centra Rog / Nakit, nosi me /
Projekt / Nakit, nosi me / je nastal pri izbirnem predmetu Modni dodatki 1 v okviru sodelovanja med
Centrom Rog v Ljubljani in Katedro za oblikovanje
tekstilij in oblačil, Oddelka za grafiko, tekstilstvo in
oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ustvarjalno skupino enaindvajsetih
študentk in študentov različnih letnikov dodiplomskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil so vodili
strokovni mentorji red. prof. Nataša Peršuh in asist.
Nataša Hrupić z UL NTF OTGO ter zlatarski mojster
Peter Dragolič iz Laboratorija za nakit Centra Rog.
Skozi študijski projekt oblikovanja in izdelave
nakita so študenti spoznavali možnosti in delovno
okolje Laboratorija za nakit v Centru Rog. Raziskovali
so različne klasične in inovativne materiale ter izvedbene tehnike, aplikativne v procesih sodobnega oblikovanja nakita. Zasnovali so lastne avtorske kolekcije,
kjer so črpali navdih iz vsakdanjega življenja, osebnih
interesnih področij, okoljske problematike, zgodovinskih dejstev in anekdot ter specifik in povezav
medkulturnega in oblikovalskega prostora s posebnim poudarkom na sodobni modi in širini področja.
Inovativne trajnostne rešitve v oblikovanju, izvedbi
in apliciranju izdelkov na telo so študenti realizirali
v različnih tehnikah in materialih, predvsem bronu
in medenini, ki sta jim bila kot nov, netekstilni medij
neizčrpen vir likovne artikulacije. Poleg na novo naučenih ročnih zlatarskih tehnik, kot so žaganje, piljenje,
brušenje, poliranje, lotanje, cizeliranje, žarjenje, zatikanje in spajkanje kovine, so študenti v nove izdelke
trajnostno umeščali ostanke predmetov iz naravnih
in drugih materialov in lastnega okolja, velikokrat po
načelih pouporabe in upcikliranja. Nastale so raznolike kolekcije nakita. Posamezni izdelki združujejo
tradicionalne ročne zlatarske in tekstilne tehnike in
tudi nove tehnologije laserskega izrezovanja ter tridimenzionalnga tiskanja izdelkov.
Slika 1: Nakit Zale Gorenc in Mateja Fijačka,
foto: Marijo Zupanov
Slika 2: Nakit Tima Pongraca in Julije Potočnik, foto:
Marijo Zupanov
Skozi avtorsko in likovno različnost del posameznih študentov je jasna celovita neverbalna intenziteta
večplastnega razmišljanja o kompleksnosti področja
oblikovanja nakita in razmislek o podrobnostih vsakega končnega izdelka kot vrhunsko dodelanega oblikovalskega kosa, ki je smiselno umeščen v kolekcijo.
Nakit je lahko okras na določenem delu telesa, včasih
nepričakovano in presenetljivo, je predmet, ki pripoveduje novo zgodbo v netelesnem okolju, in je trajnostni
koncept, ki poleg materialne nosi visoko čustveno in
pripovedno vrednost ter je ne izgubi s časom.
SI 104
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 103–105
Slika 3: Nakit Tare Urbanč in Brine Cotič, foto: Marijo Zupanov
Slika 4: Nakit Taje Sejdić in Zale Gorenc,
foto: Marijo Zupanov
Slika 5: Nakit Laure Guštin in Julije Potočnik,
foto: Marijo Zupanov
Izdelki so bili fotodokumentirani z uporabo treh
različnih tehnik digitalnega fotografiranja: s produktno fotografijo na zrcalu, ki je namenjena predvsem kataloški predstavitvi izdelkov, nato s tehniko
modna fotografija na modelu, z osredotočanjem na
kompoziciji detajlov ter z umetniško fotografijo,
kjer je bil projekt celostno predstavljen s tehnologijo
skeniranja s pomočjo optičnega bralnika. Fotografije
avtorja Marija Zupanova večplastno in na sodoben
način kreativno podpirajo identiteto kolekcij. Inovativna tehnologija skenografija gledalcu omogoča
pristen in globlji vpogled v materialnost nakita in
vabi k nadaljnjemu razmišljanju o odnosu med deli
telesa in nakitom.
Trajnostni projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete in Centra Rog / Nakit, nosi me /
Projekt je bil med 1. in 28. oktobrom 2024 predstavljen na mestnih plakatih v Ulični galeriji na Vegovi ulici v Ljubljani. Razstava se je zvrstila v okviru
cikla razstav digitalne fotografije z naslovom NTF =
NAKIT. Kot nosilec projekta NTF =, ki predstavlja
SI 105
pregled rezultatov umetniškega dela in oblikovnih
presežkov, ki so jih v zadnjem obdobju ustvarili
študenti Naravoslovnotehniške fakultete, razstave
organizira TAM-TAM Inštitut pod kuratorskim
vodstvom doc. dr. Jureta Ahtika.
Slika 6: Otvoritev razstave NTF = Nakit (UGLJ), foto: Tadej Kreft
Pri projektu so sodelovali študenti in študentke:
Akir Latić, Brina Cotič, Ema Cestnik, Eva Strnad,
Ivona Ivanovska, Julia Arnšek, Julija Potočnik, Julija
Muhič, Kora Meštrović, Larisa Gregor, Laura Guštin,
Lia Sara Likar, Matej Fijačko, Neža Kavčič, Taja Sejdić, Sara Petrushevska, Tara Urbanč, Tim Pongrac,
Tina Mohorčič, Zala Gorenc in Zala Marolt.
Spletna stran: https://www.ntf.uni-lj.si/oto/event/
ntf-nakit/
Katalog razstave:
Pripravila: asist. Nataša Hrupić
Fotografije: Marijo Zupanov
Fotografije z otvoritve: Tadej Kreft
Oblikovanje kataloga: Žan Kreft
SI 106
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 106–110
ARACNE − priložnost in možnost spoznavanja kulturne
dediščine, ustvarjanja in sodelovanja srednje šole s
fakulteto
Srednja šola za oblikovanje Maribor je prostor, v
katerem se srečata mladost in kreativnost, v katerem
se domišljiji pusti prosta pot in omogoči razmišljanje zunaj okvirov. Je šola z dolgoletno tradicijo in
je že zdavnaj prestopila šolske zidove, kar se kaže z
nenehnim sodelovanjem na lokalni ravni, na raznih
prireditvah in dogodkih, z različnimi institucijami,
prav tako pa s sodelovanjem na mednarodnih dogodkih, razpisih, natečajih, na katerih dijaki dosegajo zavidljive rezultate.
Eno takšnih sodelovanj se je razvilo v okviru
triletnega evropskega projekta Aracne − Advocating
the Role of silk Art and Cultural heritage at National and European scale oz. Spodbujanje umetnosti
in kulturne dediščine svile na nacionalni in evropski
ravni na povabilo Fakultete za strojništvo, Univerze
v Mariboru.
V navedenem projektu je vključenih 14 partnerjev iz sedmih držav, med katerimi je tudi Slovenija,
zastopajo jo tri članice Univerze v Mariboru: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV),
Fakulteta za strojništvo (FS) in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Zato
si še v posebej veliko čast štejemo povabilo in dano
priložnost za sodelovanje.
Zasnova vključevanja v projekt in implementacija
teme »svileni izdelki v sodobnem oblikovanju in
svilogojstvo na Slovenskem« v učni proces
Pri projektu je sodelovalo 125 dijakov, 11 učiteljev je bilo mentorjev. Dijaki so oblikovali svoje
izdelke pri različnih predmetih med šolskim letom
in tudi na delavnicah v okviru Festivala oblikovanja
Maribor − FOMB, ki ga vsako leto organizira Srednja šola za oblikovanje Maribor in ki je čedalje bolj
prepoznaven v lokalnem prostoru in tudi širše.
Svila, svilogojstvo, sviloprejke, murve, kokoni …
Vse to je odlično gradivo in iztočnica za raziskovanje
ter »možganske nevihte« pri ustvarjanju in kreiranju
novih zamisli ter izdelkov pri katerem koli predmetu. Ker je oblikovanje zelo širok pojem in navdih za
oblikovanje ideje, ki privede do izdelka, neskončen
vir možnosti, so učitelji v okviru svojih učnih načrtov z lahkoto vključili komponento oblikovanja s
svilo in z njo povezanimi elementi.
Dijaki prvega letnika so pri predmetu Oblikovanje uporabnih predmetov oblikovali in izdelali nakit
iz kokonov in stojalo iz murvovega lesa. Izhodišče
za ustvarjanje je bil kokon sviloprejke. Proces dela je
zahteval veliko mero raziskovanja obdelave kokonov
– rezanje, čiščenje, lasersko rezanje, lepljenje, barvanje, pritrjevanje dodatkov za izdelavo nakita, pa še
skiciranje, oblikovanje vzorcev in končna izdelava.
Slika 1: Nakit iz kokonov in stojalo iz murvovega lesa
Pri predmetu Oblikovanje tekstilij dijaki tretjih
letnikov spoznavajo tisk in pripravo vzorcev za
tiskanje na tekstilije z uporabo programa Adobe
Illustrator. Izhodišče za pripravo vzorcev so dijaki
iskali prav na temo svile, pred tem pa so spoznali
tudi celoten proces nastanka svilene niti, od gosenice do svilene niti. Ob tem so spoznali, kaj so murve,
ARACNE − priložnost in možnost spoznavanja kulturne dediščine, ustvarjanja in sodelovanja srednje šole s fakulteto
murvovi listi, zapredki, kokoni, kar jim je dalo izhodišče za oblikovanje barvnih vzorcev.
Slika 2: Tekstilni vzorci, natisnjeni na tekstil
Pri modnem oblikovanju dijaki usvajajo različne tehnike dela, med drugimi tudi starejše tehnike
SI 107
domačih obrti, ki so v preteklosti izgubljale svojo
vrednost, a se čedalje bolj obujajo in tako se ohranja
kulturna dediščina. Ena takšnih tehnik je polstenje.
To je stara ročna obrtniška tehnika pridobivanja
ploskovne tekstilije iz mikane ovčje volne. Pri
polstenju se poleg ovčje volne uporablja tudi kombinacija s svilo. To dragoceno vlakno daje izdelkom
višjo estetsko vrednost in kreativen učinek, kar je bil
navdih za sodelovanje dijakov prvega letnika.
Izhodišče za motive pri polstenju volne na svilene
rute so bili ustvarjeni digitalni vzorci, ki so jih izdelali dijaki tretjih letnikov. Motive, povezane s svilo
(metulji, listi murve …), so dijaki poskušali prenesti
na svilo. Ustvarjalnost dijakov se ni ustavila samo pri
usvajanju tehnike polstenja, ampak so polstene rute
nadgradili še z oplemenitenjem vzorcev z vezenjem,
kar daje polstenim rutam dodano vrednost.
Slika 3: Mokro polstenje in vezenje vzorcev
Svila se lahko poleg že omenjene tehnike oplemeniti oz. obdela še z različnimi drugimi ročnimi tehnikami. Med temi je poslikava svile z uporabo kontur
in barv za risanje na svilo. Dijaki drugega letnika mo-
Slika 4: Poslikava svile
dnega oblikovanja so uporabili tudi lesene okvirje za
napenjanje svile, kot izhodišče pa so uporabili obleko
iz svilenega krepa z našito okrasno vezenino, ki so jo
interpretirali in prenesli na svileno ruto.
SI 108
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 106–110
Poznana je tudi tehnika barvanja svile, t. i. tehnika šibori, pri kateri so se dijaki v programu Izdelovalec oblačil poigrali z eksperimentiranjem z barvami
za svilo, nad končnimi izdelki so bili presenečeni in
navdušeni.
Slika 5: Šibori, tehnika barvanja svile
Svoj prispevek k pestrosti in raznolikosti izdelkov so dodali tudi dijaki drugega letnika modula
Grafični oblikovalec in programa Grafični operater.
Z dijaki drugega letnika Grafični operater so
združili znanje knjigoveštva in grafične dodelave z
žlahtnim materialom, ustvarili so serijo albumov
za fotografije – fotoalbum. Pri načrtovanju albuma
so se seznanili z materialom – svilo šantung, testirali propustnost svile za lepilo in tehniko lepljenja,
saj so izdelani album za fotografije s svilo šantung
prevlekli. Naredili so tudi posnetke kokonov in jih
razvrstili v albume.
Z oblikovanjem serije plakatov s temo »svila« so
želeli dijaki drugih letnikov grafičnega oblikovanja
opozoriti, da je lahko grafično oblikovanje močno
orodje za komunikacijo pomembnih sporočil v družbi. Izdelana serija plakatov je namenjena promociji
in ozaveščanju o zgodovini, procesu proizvodnje in
modnem vplivu svile.
Slika 7: Plakati s temo »svila«
Slika 6: Fotoalbumi
V okviru Festivala oblikovanja Maribor je na
Srednji šoli za oblikovanje v tem času učni proces
organiziran nekoliko drugače. Festival traja štiri dni.
Prvi trije dnevi so namenjeni posameznim programom izobraževanja – dan medijcev, dan oblikovalcev in dan frizerjev. Festival se zaključi četrti dan s
slovesno prireditvijo in zaobjame delo dijakov vseh
ARACNE − priložnost in možnost spoznavanja kulturne dediščine, ustvarjanja in sodelovanja srednje šole s fakulteto
Slika 8: Spoznavanje lastnosti vlaken in primerjava
izobraževalnih programov, s poudarkom na delu
dijakov zaključnih letnikov.
V prvih treh dneh se v dopoldanskem času na
šoli izvajajo delavnice z najrazličnejšimi temami, teh
se dijaki, ne glede na program izobraževanja, udele-
SI 109
žijo po lastni izbiri. Med pestrim naborom delavnic
so bile tudi tri, ki so povezane s projektom Aracne:
Raznolikost materialov, Murve in svilogojstvo in
Murve. Pri delu v delavnicah so se dijaki seznanili z
murvami, njihovim izvorom in značilnostmi. Izvedena je bila tudi anketa o poznavanju murve in svilogojstva na splošno. Namen anketnega vprašalnika
je bil pridobiti vpogled v to, koliko ljudje dejansko
poznajo in prepoznajo murvo (drevo, list, sadež),
prepoznajo sviloprejkin zapredek oz. kokon in ali
poznajo povezavo med murvo in svilogojstvom.
Prav tako so dijaki spoznavali lastnosti in strukturo različnih materialov, ki se uporabljajo pri tekstilijah, s poudarkom na kemijski sestavi. Proučevali
so svilo, bombaž, volno, lan, tudi lase in pasjo dlako.
Materiale so tudi obarvali s pripravki iz zdrobljenih
zelenih listov trave, regrata, prevretkom črnega čaja,
Slika 9: Razstava del dijakov na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede
SI 110
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 106–110
žajblja in kave, pripravkom na vodni osnovi iz kane,
sene, kurkume in s sintetičnim barvilom za lase.
Sodelovanje na razstavi v okviru sestanka konzorcija partnerjev
Ob prvem letu projekta je v Sloveniji, natančneje v
Mariboru, pod okriljem Univerze v Mariboru potekal
prvi sestanek konzorcija partnerjev projekta Aracne.
V sklopu sestanka je bila organizirana tudi razstava
z naslovom Silkworms – History, Culture, Traditions
and Science (Sviloprejke – zgodovina, kultura, tradicija in znanost), in sicer na Fakulteti za kmetijstvo in
biosistemske vede (FKBV).
Na razstavi so se predstavljali vsi vključeni
projektni partnerji in Srednja šola za oblikovanje
Maribor. Dijaki so na razstavišče postavili več kot 60
izdelkov, ki so jih, povezanih s temo projekta, ustvarili pri pouku ali v obšolskih dejavnostih.
Obiskovalci so bili nad izdelki, kreativnostjo
mladih in profesionalnim pristopom navdušeni.
Tovrstno sodelovanje je nazoren dokaz prepletanja
mladostne kreativnosti s kulturno dediščino. Kreativnost je sposobnost izražanja, inoviranja in ustvarjanja novih idej ter vsebin. Povezava med kulturno
dediščino in kreativnostjo mladih pa je ključnega
pomena za ohranjanje in razvoj kulturnih vrednot
ter spodbujanje inovativnosti. Kulturna dediščina
ponuja mladim bogat vir navdiha, saj jim omogoča
dostop do različnih kulturnih elementov, zgodovinskih zgodb in umetniških tehnik. Mladim omogoča, da tradicionalne oblike umetnosti in izražanja
reinterpretirajo na sodoben način.
Pripravila: mag. Ksenija Plazl, univ. dipl. inž. tekst.,
Srednja šola za oblikovanje Maribor
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 111–115
SI 111
Sviloprejke, živa materija v umetniških procesih
Sviloprejka (znanstveno ime Bombyx mori L.) je
nočni metulj iz družine sviloprejk, iz katere zapredka pridobivamo pravo svilo. Gosenica, ki se
hrani izključno z listjem bele murve, se zabubi v
svilenem zapredku (kokonu), ki ga oblikuje tako, da
iz obustnih predilnih žlez izloča tekočo svilo v obliki
curka, ki se na zraku strdi. Kokon ji služi za zaščito v
času mirovanja v stadiju bube, iz katere se preobrazi
v metulja, ki zapusti kokon.
Komercialno gojijo sviloprejke v zaprtih prostorih, saj na prostem hitro postanejo plen ptičev. Med
večtisočletno umetno selekcijo so sviloprejke postale
tolerantne do dotikanja in življenja v neposredni
bližini drugih, izgubile pa so sposobnost letenja,
tako da se lahko samci in samice najdejo le s posredovanjem človeka. V primerjavi z divjimi sorodniki
tudi hitreje rastejo, učinkoviteje prebavljajo hrano in
imajo velike kokone [1].
V sodobnem času je svila čedalje bolj prisotna tudi
kot biološka materija v umetniških procesih. Na razstavi Sviloprejka v Galeriji Kapelica na Kersnikovi ulici
v Ljubljani je leta 2019 avtorica Vivian Xu na naravoslovno-umetniški način proučevala specifike posameznih genetskih linij sviloprejk, njihove življenjske
načine, bioritme in vedenje v različnih okoliščinah.
Na podlagi opazovanj in neposrednih izkušenj je
zasnovala serijo hibridnih biostrojev, ki omogočajo
ustvarjanje samoorganiziranih dvodimenzionalnih
in tridimenzionalnih svilenih struktur. Njeni stroji za
svilo uporabljajo zaprt sistem povratnih informacij
med organskim in umetnim, v katerem biološki material (sviloprejke) skupaj z računalniško podprtim
okoljem za zapredanje sviloprejk tvori ekosistem, ki
omogoča samodejno in po svoji naravi avtonomno
izdelavo svilenih niti. Projekt Sviloprejka je bil prvi
v seriji del z naslovom Trilogija žuželk, s katero je
umetnica na eni strani proučevala inteligentnost, iznajdljivost in ustvarjalni potencial žuželk (sviloprejk,
mravelj in čebel), ki izkazujejo specifične lastnosti
prostorskega zaznavanja in grajenja bivanjskih oz.
zaščitnih okolij, na drugi strani pa so jo zanimali
kibernetski sistemi in oblikovanje pametnih strojev
ter situacije, ki nastanejo ob soočenju nepredvidljivih
vedenjskih sistemov živih organizmov z mehanskimi
ali strojnimi sistemi [2].
Svetovna javnost je pojav ploskega zapredanja
sviloprejk podrobneje spoznala v delu Neri Oxman,
arhitektke in nekdanje profesorice Medijske umetnosti in znanosti na MIT Media Lab, kjer je ustanovila in
vodila raziskovalno skupino Mediated Matter [3]. Neri
Oxman v številnih projektih uporablja nove osnove in
tehnike za 3-D tiskanje in izdelavo, pri čemer pogosto
vključuje naravo in biologijo. Razvija sisteme skupne
izdelave, s katerimi gradi hibridne strukture s sviloprejkami [4, 5], čebelami in mravljami.
V slovenskem prostoru oživljanje svilogojstva
spodbuja, usmerja, raziskuje in promovira Inštitut za
svilogojstvo in svilarstvo [6] doc. dr. Rebeke Luciane
Berčič. Za predstavitev na mednarodnem bienalu
tekstilne umetnosti BIEN v Kranju je leta 2023 povabila priznane likovne ustvarjalce, Tejo K. Lozar, Manico K. Musil in Primoža Mihevca, da so oblikovali
in s pomočjo inovativne tehnike dvodimenzionalnega zapredanja sviloprejk izvedli kupolast senčnik
simbolnega svetila. Le-to v gledalcu zbudi občutek
svileno lahnega lebdenja svetlega, vedrega in krhkega sonca. Plasti svile so na nekaterih delih tanke
kot dih meglic na nebu, a že v naslednjem trenutku
pogleda se zgostijo in izginejo v sijoče lesketajoč se
zastor megle, ki naposled preide v gosto tkan oblak
na vrhu kupole [7].
S tematiko svile so se profesorji in študenti na
Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL
NTF) podrobneje seznanili že leta 2023. Najprej se
je nad svilo navdušila prof. dr. Tatjana Rijavec, ki
je k raziskavam pritegnila Egshig Ladislav Varga,
magistrsko študentko Načrtovanja tekstilij in oblačil [8], in študentko Oblikovanja tekstilij in oblačil
Katarino Ekart, ki je v sklopu izbirnega predmeta
SI 112
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 111–115
Ploskovito zapredanje gosenic sviloprejk
(Foto: Mojca Košir)
Specialne tekstilije 1B izdelala seminarsko nalogo na
temo svile. Katarina Ekart je na temo svile izdelala
tudi magistrsko delo [9] pod mentorstvom prof.
Marije Jenko in somentorstvom prof. dr. Tatjane
Rijavec, v katerem se je usmerila v raziskavo uporabnih lastnosti tega naravnega materiala živalskega
izvora. Obravnavala ga je v presečišču oblikovanja in
umetnosti. Pri zasnovi osrednjega svilenega objekta
– mobila ‒ je izhajala iz zakonitosti modernizma, ki
ga odlikujejo funkcionalnost, jasnost in harmonija z
naravo. Na podlagi teorije biorealizma [10] je analizirala življenjski cikel sviloprejk in ga povezala s
sodobno tehnologijo. Naravno zapredanje sviloprejk
v kokone je primerjala s 3-D tiskalnikom, ki danes
omogoča izvedbo najzahtevnejših geometrijskih oblik. Sviloprejke je vključila v tvorbo novega prostorskega hibrida, izvedenega delno s 3-D tiskalnikom,
delno s ploskovitim zapredanjem sviloprejk neposredno na 3-D tiskano strukturo. S tem je pokazala
na sobivanje narave in tehnologije. Svileni hibrid,
ki ga je ustvarila, sobiva s človekom v prostoru in v
njem spodbuja razmišljanja o njegovem odnosu do
okolja. Postane meditativni objekt. V dobi hitre digitalizacije in preobratov je v svoji zasnovi preprost,
celo starodaven. Metaforično se mobilna prostorska
skulptura nanaša na ohranjanje naravnega ravnotežja, ki bi moralo privesti do sinergije med naravo in
občutljivim razvojem tehnologije.
V tem presečišču se znajdemo daleč stran od
serijske proizvodnje, na novo postavljamo vrednote
in smisel sodobnemu produktnemu oblikovanju. V
projektu Nova evropska svila (NES), ki ga koordinira UL NTF, so se različne stroke interdisciplinarno
povezale, da bi v duhu Novega evropskega Bauhausa, trajnostno, vključujoče in ekološko, vzpostavile
boljše in pravičnejše razmere za razvoj nekdaj uspešnega svilogojstva v Sloveniji. Ob tem nameravajo v
slovenskem prostoru vzpostaviti tudi naravi prijazno
svilogojstvo in svilarstvo, sodobne pristope v oblikovanju uporabnih izdelkov ter umetnosti, ki izhajajo
tudi iz lokalnih tradicij.
Projektna skupina raziskuje različne načine pridobivanja svile. Najbolj je uveljavljeno odmotavanje
neskončno dolgih svilenih niti s kokonov, zato predstavniki različnih strok, poveznih s svilarstvom, svojo
pozornost namenjajo tudi drugim, manj uveljavljenim
postopkom, ki so predvsem v etičnem pogledu bolj
napredni. V tem pogledu je ploskovito zapredanje,
kjer sviloprejke prepustimo njihovemu naravnemu
gibanju, da nalagajo svilo dvodimenzionalno ter tako
ustvarjajo svilene plasti čisto posebnega leska. Sijoča
svilena koprena, ki pri tem nastaja, je podobna neverjetno tanki čipki v obliki izjemnih biološko-naravnih
vzorcev. Sviloprejke ustvarijo to povsem naravno
tekstilijo brez vsakršnega vpliva človeka in ko imajo še
toliko moči, jim omogočimo, da še same sebe zapredejo v kokon in se zabubijo. V kokonu se umirijo in
preobrazijo. Ko se metulji izležejo iz kokonov, se pari
najdejo in novo življenje se znova začne. Ostanejo le
prazni svileni kokoni, ki po degumiranju postanejo
dragocena surovina za predivne svilene preje in mešanice, uporabne za različne namene.
Sviloprejke, živa materija v umetniških procesih
SI 113
ko smo jih položili na votli skulpturi, premaknilo na
nosilne elemente skeletov. Kar nekaj ur so se počasi
pomikale navzgor po žici in upognjenih murvinih
vejah, kot da bi drsele po ozki brvi, ne da bi se kaj videlo. Šele nato, ko sta se oba nosilna skeleta zasvetila
od svilenega nanosa, so se gruče gosenic s trdne brvi
počasi spustile na nestabilna polja svilenih nitk, razpetih vse naokrog čez nosilno konstrukcijo. Gosenice so več dni in noči neutrudno zapredale ploskoviti
opni obeh prostorskih tvorb – umetniških skulptur,
dokler niso sklenile svojega izjemnega dela in so
lahko legle k počitku v svojih lastnih posteljicah, da
bi se lahko preobrazile v mehke bele metulje s prekrasnimi, črnim glavničkom podobnimi tipalkami.
Za predano pomoč pri izvedbi performansa
sviloprejk se iskreno zahvaljujem Mojci Košir, univerzitetni diplomirani oblikovalki tekstilij in oblačil.
Detajl skulpture iz murvinih vej po zapredanju
(Foto: Damjan Švarc)
Viri
Že takoj na začetku projekta NES, v oktobru
2024, smo v tekstilnici na UL NTF izvedli prvi poskus s ploskovitim zapredanjem gosenic sviloprejk –
umetniški performans z biomaterijo. Svilena koprena, ki jo gosenice neutrudno virtuozno ustvarjajo,
je izjemno tanka in neenakomerna, komaj vidna v
začetnem stadiju. Gosenice so nalagale svilo na podporno mrežo iz svilenih niti, s katerimi smo predhodno obrasli nosilna skeleta dveh precej različnih
abstraktnih teles. Prvi je bil iz kovinske žice, spiralno
zavite v členjen valj, za drugega pa smo uporabili
sveže murvine veje.
Čakali smo, da so gosenice dozorele. Več tednov
so rasle, dokler se niso dovolj okrepile, da so začele
dvigovati svoje črne glavice. Kot da bi želele vstati, so
se elegantno vzpenjale kvišku kot kavalirji. Šele pozneje smo dojeli, da z dvigovanjem in nagibanjem v
stran pravzaprav mečejo nevidne nitke svile sem ter
tja v obliki osmice. Ko smo godne gosenice prestavili
na pripravljena skeleta, so gosenice začele svoj ples,
nepričakovan in neverjeten. Več skupinic se je takoj,
1. GOLDSMITH, M.R., SHIMADA, T., ABE, H.
The genetics and genomics of the silkworm,
Bombyx mori. Annual Review of Entomology.
2005, 50(1), 71–100, doi: 10.1146/annurev.
ento.50.071803.130456.
2. VIVIAN XU: ´Project: Silkworm´. September 17
– October 4, 2019 [dostopno na daljavo]. Kersnikova. Events [citirano 2. 2. 2025]. Dostopno na
svetovnem spletu: .
3. Neri Oxman. Former Associate Professor of
Media Arts and Sciences [dostopno na daljavo]
MIT Media Lab [citirano 2. 2. 2025]. Dostopno
na svetovnem spletu: .
4. Silkworms and robot work together to weave
Silk Pavilion [dostopno na daljavo]. Dezeen
[citirano 2. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem
spletu: .
SI 114
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 111–115
5. GREEN, P. Who is Neri Oxman? The New York
Times, 6. 10. 2018.
6. Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka
Lucijana Berčič, zasebni zavod za raziskave,
Maribor, 2018 [dostopno na daljavo]. ISS RLB
[citirano 2. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem
spletu: .
7. BIEN katalog 2023 [dostopno na daljavo]. Layer
[citirano 2. 2. 2025]. Dostopno na svetovnem spletu: .
8. VARGA, Ladislav Egshig. Analiza kakovosti
kokonov sviloprejke Bombyx mori, proizvedenih
v Sloveniji : magistrsko delo. Ljubljana : [Varga
Skulptura iz murvinih vej (Foto: Damjan Švarc)
Ladislav Egshig], 2024, 108 str. Dostopno na
svetovnem spletu: .
9. EKART, Katarina. Svilena nit v presečišču oblikovanja in umetnosti : magistrsko delo. Ljubljana
: [Ekart Katarina], 2023, 74 str. Dostopno na
svetovnem spletu: .
10. MORSE, Bethany Christian. Richard Neutra,
biorealist: Thesis. Austin : [Morse Bethany
Christian], 2013, 66 str. Dostopno na svetovnem spletu: .
Sviloprejke, živa materija v umetniških procesih
SI 115
Spiralna skulptura z obodom iz svilene koprene - skelet skulpture: Marija Jenko, svilena koprena: gosenice sviloprejk (Foto: Damjan Švarc)
Prof. Marija Jenko
SI 116
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 116–119
Projekt Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo
Naravoslovnotehniške fakultete Kosovelovi vrtovi
Vsak premislek o prostoru vključuje tudi razmišljanje
o odnosih. S prostorom gradimo najrazličnejše priložnosti za uporabnike, ki nam pomagajo dopolnjevati
in nadgrajevati konstante osebnega prostorskega križa. Projekt, ki je nastal pri predmetu Likovne analize
grafičnih izdelkov 2, se loteva tematiziranja odnosov,
ki smo jih s sodobnimi vezmi spremenili, nekatere
pozabili, predvsem pa smo v projektu želeli povezati
sodobni čas s tradicijo in našim kulturnim izročilom
Srečka Kosovela.
V letu 2024 zaznamujemo 120. obletnico rojstva
Srečka Kosovela, ki je s svojim literarnim delom v
kontinuiteto naše literature avantgardno zapisal novo
formo in obliko pesništva, aktualno in vredno branja
tudi v sodobnem času. V teh avantgardnih oblikah
smo z mladimi in malo manj mladimi premišljevali,
kako iz pesniških oblik narediti likovno pripoved, s
katero bomo oznamovali pesnikovo obletnico rojstva.
Navdih in vsebino prevodov smo našli v Konsih, ki so
izšli v zbirki Integrali. Pesnik nas je v projektu navdihoval tako v obliki formalne strukture poezije kot tudi
z vsebino, ki nam jo ponuja v branje in interpretiranje.
V likovno snovanje pa smo vključili tudi premišljevanje o embalaži. Z nabiralništvom se je človek soočil s
prvimi načini shranjevanja dobrin. Pletene košare so v
nadaljevanju nadomestile oz. dopolnile še keramične
posode. Arheologi so datirali prve amfore in posode
za vino, olje, vodo v leto 530 pr. n. št. [2]. Te posode
so bile oblikovno in z likovno opremo še posebno
pozorno ustvarjene v stari Grčiji. Vretenina, oblikovana posoda, je ob volumnu shranjevanja ponudila
posamezniku na površini še likovno pripovedništvo.
V teh večinoma figuralnih upodobitvah, ki so jih
spremljali geometrijski vzorci, so prikazovali prizore
iz božanskega ali pa vsakdanjega sveta posameznika.
Keramični izdelki so se ob krasilni in estetski funkciji,
ki v ospredje postavljata zdravo in heroično telo, nadaljevali s primarno namembnostjo ‒ shranjevanjem
snovi in različnih dobrin.
Vazno slikarstvo se je postopoma razvijalo in
svoj vrhunec doživelo s helenizmom. Likovna oz.
ustvarjalna površina za posredovanje sporočila na
področju vaznega slikarstva ni bila več dvodimenzionalna površina. Format je postal plašč keramičnega
objekta, ki je ponudil delitev likovnega formata v
frize, pasove, kompozicijsko zanimive rezultate.
V tem pogledu bi lahko rekli, da so grške keramične posode prva zares premišljeno oblikovana
likovna predembalaža. Ta je v sodobnem času nepogrešljiv del grafičnega oblikovanja in predvsem
potrošniškega nagovora. Embalažo sicer ločimo
predvsem na papirnato in kartonsko, stekleno, kovinsko, leseno, tekstilno, polimerno, biopolimerno
in večslojno [1]. Tako kot se na prodajnih policah
izdelki med seboj »prerivajo« in nas želijo s svojo podobo nagovoriti, da bi jih kupili in zaužili, smo tudi
s projektom Kosovelovi vrtovi nastopali združeni, v
kolektivu objektov iskali pozornost sprehajalcev in
obiskovalcev naše prostorske instalacije. Tudi likovna ustvarjalnost temelji na »všečnosti« in v okviru
realiziranih likovnih nagovorov poskuša nagovoriti
gledalca, da bi s svojim pogledom premišljeval o
ustvarjalčevem delu.
Ob Kosovelovih verzih smo se v snovanju navezali še na dva velikana slovenske umetnosti. Z načinom predstavitve na Jožeta Plečnika in s prostorsko
umestitvijo naših svetilnih izjav na arhitekta Edvarda Ravnikarja. Plečnik nas v Prekmurju nagovarja
z dozidavo bogojinske cerkve s celostno umetnino.
Načrte je pripravil v letih 1923 in 1924. Obiskovalec
se iz stare cerkve v ladijski prostor vzpne po položnih stopnicah, kjer se mu pogled ustavi na velikem
stebru, izklesanem iz podpeškega kamna. Podporni
steber se razpne v štiri loke, ki nosijo lesen strop.
Tega je arhitekt opremil in okrasil z 264 keramičnimi krožniki, na katerih so naslikane zvezde, ki naj bi
simbolizirale nebeški svod.
Klasično je Plečnik vselej povezal in okrasil tudi
Projekt Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Kosovelovi vrtovi
z etnografskim. Oltar je okrasil z lončenimi vrči, ki
prav tako kot krožniki na stropu opozarjajo na prekmursko keramično tradicijo. Ti vrči so bili referenčna oblika, iz katere je vsak posameznik na površini
vaze gradil svojo avtorsko izjavo.
Na drugi strani smo se povezali s Plečnikovim
učencem, Edvardom Ravnikarjem, ki je z arhitekturnim projektom na današnjem Trgu republike zaznamoval veduto naše prestolnice. Na tem območju
so se v preteklosti razprostirali vrtovi uršulinskega
samostana. Vrtove je arhitekt nadgradil s svojima
stolpnicama in postavil dominanti, v katerih danes
domujeta kapital in znanje, v nadaljevanju s Cankarjevim domom pa še kultura. V pasaži Nove Ljubljanske banke smo za prostorsko intervencijo našli lesen
strop, na katerega smo po zgledu Plečnika dodali
naše Kosovelove vrtove.
V pasaži NLB sta se med vhodom v picerijo Parma in med Tihčevo Liziko razprostirali dve instalaciji z naslovom Kosovelovi vrtovi in Ta, ki nas gleda
… V likovnih nagovorih in prevodih Kosovelove literature so bili združeni tečajniki Pionirskega doma
– Centra za kulturo mladih in študenti magistrskega
študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Vsem je bila
skupna izhodiščna keramična vaza, ki nam je služila
kot obdelovalna površina. Ta lahko nosi sporočila,
iz katerih rastejo transformirane cvetlice, vezane na
Kosovelove Konse. Namen projekta je bil ilustrirati
literarne predloge, hkrati pa opozoriti na prostorske
razsežnosti oblikovanja embalaže, v kateri je vsaka
stranica in površina del našega ustvarjalnega premisleka in harmoničnega usklajevanja med njimi.
Površinsko likovno opremo keramičnih objektov
so dopolnjevala in zapolnjevala tihožitja, s tehnično
perfekcijo lasersko izrezana, iz prosojnih površin
pleksistekla, v katerih smo se oddaljevali od naturalističnega posnemanja in se v prenekaterih primerih
lotili popolnoma abstraktnih oblik.
V tem delu, ko smo v vazo shranili in postavili dodatno estetsko vsebino, smo se navezali na definicijo
embalaže, katere primarna naloga je hraniti, varovati in nekako pospraviti določeno vsebino. Objekte
SI 117
Slika 1: Ana Stevanovski, 2024. Avtorica se je s svojim
ustvarjalnim prispevkom dobesedno naslonila na
rabo vaze, iz katere rastejo geometrijsko stilizirane
rože. Foto: Boris Beja
smo v odnosu do mednarodnega festivala Svetlobna
gverila predstavili kot lestence, ki so s pomočjo UV
svetlobnega vira spreminjali informacije kompozicije.
Modri smo dodali še belo UV-barvo, ki se je gledalcu
predstavila šele ob večernih urah in ob spremljavah
UV-svetila. Kompozicija je tako igrala dvojno vlogo,
lahko bi rekli primarno in sekundarno sporočilo, ki
smo ga upodobili na površini keramičnega objekta.
Gledalcu smo ponudili subjektivno interpretacijo in
dekodacijo izbrane vsebine in sporočila – verjetno so
redki lahko v likovnih rešitvah razbrali Kosovelove
verze in so ti ostali v dekodaciji ustvarjalca, so pa bili
obiskovalcem na voljo, da v naboru dražljajev izbirajo
in iščejo svojo »všečnost«. Javni prostor Ravnikarjeve
pasaže je z grafično-slikarskimi lestenci svetil z na glavo obrnjenimi vrtovi in tako historično gradil odnos z
nekdanjimi vrtovi šolskih nun.
Svetlobna instalacija Ta, ki nas gleda… gradi lok
med likovno izpovednostjo Avgusta Černigoja in
Kosovelovo literaturo, natančneje interpretira njegovi
SI 118
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 116–119
Slika 2: Postavitev je javnost nagovarjala z
dvojno podobo, ki se je ob večerih z dodatkom UV-svetlobe dopolnila z novimi risbami na objektih. Foto: Boris Beja
Slika 3: Navdih za površinsko obdelavo keramičnih
vaz smo našli pri Srečku Kosovelu. Foto: Boris Beja
pesmi Kons Ikarus in Mrtvi človek. Černigojeva interpretacija Kosovelovega avtoportreta se izraža na
površini vaze kot cekin, kot Kosovelove oči, ki nas ves
čas gledajo in potrjujejo njegovo revolucionarnost,
izvirnost, sodobnost, aktualnost. Iz keramičnih vaz se
razprostirajo abstraktne forme, ki smo jih iskali kot
Slika 4: Postavitev se je prostorsko navezala na nekdanje Uršulinske vrtove, ki jih je v šestdesetih letih arhitekturno oblikoval Edvard Ravnikar. Foto: Boris Beja
navdih v literaturi. Krožna zasnova vzorcev na njihovi
površini pa se spogleduje tudi s krožno zasnovo logotipa NLB, iz katerega se razvejeno širi kapital. Tako
kot Ikarus znova vstane iz pepela v novo življenje, tudi
projekt z naslovom Ta, ki nas gleda … zre z upanjem
Projekt Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Kosovelovi vrtovi
v prihodnost, v kateri so transformacije naša stalnica
in del naših preobrazb, ki jo z vsakdanjo potrošnjo
ves čas udejanjamo. Ta, ki nas gleda… je v tej potrošnji torej naš transakcijski račun. Avtorice projekta
so bile: Ivana Brečko, Suna Srdić, Ana Stevanovski in
Ana Žnidaršič.
Slika 5: Ana Žnidaršič, 2024. Keramični objekt, ki ga
naseljuje pleksisteklo, je avtorica dopolnila še z manjšimi elementi, ki so v kompozicijo vnesli kinetičnost.
Foto: Boris Beja
Izhodišče projekta temelji na razmisleku o (trajnostni) urbani dekoraciji, ki bi lahko nadomestila
rezano cvetje in s tem velik ogljični odtis, ki ga s
transporti z vseh strani sveta povzroča potrošnja.
Življenjska doba cvetov, ki bi sicer oveneli ter prej
ali slej končali v bioloških odpadkih, v tokratnem
primeru trajajo neprimerno dlje, saj gre za cvetove,
izdelane iz vzdržljivih materialov, ki se lahko povrhu
tega tudi barvno spreminjajo in oblikujejo po željah
posameznika. Motivi na keramičnih vazah se opirajo
na konstruktivistične transformacije v literaturi, ki
nam jih je v svojih Integralih zapustil Srečko Kosovel;
SI 119
iz objektov tako raste grafična poezija, s katero so
sodelujoči ustvarili svojevrsten hommage prezgodaj
preminulemu pesniku. Instalacijo so dopolnile izjave: Jasmina Avdića, Katarine Fišer, Tjaše Gorenc,
Milene Rajović, Ane Stevanovski, Nike Trnovec,
Mance Žitnik in Ane Žnidaršič; Borisa Beja; in
udeleženci tečaja v Pionirskem domu: Blaž Porenta,
Katarina Mihelič, Mateja Duhovnik, Ajda Lapanje,
Milica Zupančič, Uršula Orel, Julija Konstantinović,
Klea Starman, Miha Verbič in Helena Jeršan Kojek.
Likovna oblikotvornost je v procesu preoblikovanja v materijo pospravljena vsebina, ki sodeluje z
zakonitostmi in postopki embalaže. Na obeh ustvarjalnih področjih pa je pomemben individuum. Kot
del naravnega sistema izkoriščamo naravne danosti,
ki so nam lahko tudi navdih za likovni proizvod, v
katerega pa se vključuje tudi skupnost, ki v odnose
»pospravlja« kulturna spoznanja, navade in običaje,
pretekla izkustva, izrazne sisteme in likovna spoznanja [3]. Z zavedanjem skupnosti smo z individualnimi izjavami zgradili skupnost, v kateri si želimo
premišljevati o avantgardnih izjavah Srečka Kosovela. Ob spremljavi svetlobnih učinkov in z rabo UVbarv pa smo dosegali spreminjajočo se podobo, ki jo
je nadgrajeval gledalec. Ob njem pa še arhitekturni
okvir, kulisa, v katero smo se lahko s svojimi izjavami vključevali, vpeli in svetili, kot v bogojinski cerkvi
metaforično svetijo Plečnikovi krožniki.
Pripravil: doc. Boris Beja
VIRI:
1. VRABIČ BRODNJAK, U. Načrtovanje in oblikovanje embalaže : univerzitetni učbenik. Ljubljana:
Naravoslovnotehniška fakulteta, 2022.
2. VUJKOVIĆ, I., GALIĆ, K. in VEREŠ, M. Ambalaža za pakiranje namirnica. Zagreb: Tectus,
2007
3. BUTINA, M. Elementi likovne prakse. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1982.
SI 120
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 120–124
Razstava v okviru sestanka konzorcija projekta Aracne
Med 19. in 21. februarjem 2024 je bil po enem letu
trajanja projekta ARACNE (https://aracneproject.
eu/) na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede
(FKBV) Univerze v Mariboru organiziran sestanek
konzorcija, ki ga je spremljala razstava partnerjev
projekta z naslovom Silkworms – History, Culture,
Traditions and Science (Sviloprejke – zgodovina,
kultura, tradicija in znanost). Ime razstave je povzeto
po istoimenskem katalogu (slika 1), ki je bil izdan
pod znanstvenim vodstvom dr. Silvie Capelozza,
ene od urednic kataloga, izdal pa ga je center CREA
(Centre for Agriculture and Environment / Center za
Kmetijstvo in Okolje) iz Padove. Ob katalogu so bili
predstavljeni sklopi fotografij, ki so ključno predstavile posamezna poglavja kataloga. Razstava je bila
predstavljena v osrednjem atriju in v knjižnici FKBV.
a
b
Slika 1: a – Razstavljene fotografije iz kataloga z naslovom Silkworms – History, Culture, Traditions and Science
in dr. Silvia Capelozza, sourednica kataloga za znanstveno področje, foto: M. Pucer; b – Naslovnica monografije
Tematiko kataloga je s svojo instalacijo in predstavitvami obogatila italijanska umetnica Martina Fontana, ki je diplomirala na Opificio delle Pietre Dure
v Firencah na področju ohranjanja tekstilne kulturne
dediščine. V osrednjem delu atrija je predstavila svoj
projekt Interspecie iz leta 2023, ki je nastal skozi preobrazbe sviloprejke (slika 2). Poleg razstave je pripravila tudi predavanja, v katerih je predstavila svoje
umetniško-raziskovalne projekte (slika 3).
Med tujimi gosti razstave je partner projekta
Chemins de la soie des Cévennes aux Alpujarras
iz Francije predstavil video, fotografije in plakate,
ki prikazujejo panoramo pohodniške poti na temo
svile. Ta pot simbolizira prihod svile v Cévennes
v Franciji in se konča v regiji Alpujarras v Španiji.
Prikazan je bil tudi zemljevid Unescovega ozemlja,
kjer so ambasadorji.
Razstavljeni so bili tudi svileni izdelki tovarne
Tsiakiris iz Souflija v Grčiji, ki sodeluje z Muzejem
umetnosti svile. Predstavili so svilene tkanine in izdelane rute, ki so jih digitalno potiskali s sodobnimi
vzorci, navdihnjenimi z grškimi motivi.
Inštitut Imida (Instituto Murciano de Investigacion y Desarrollo Agrario y Medioambiental) iz Španije
je predstavil plakata z izsledki znanstvenih raziskav,
ki vključujejo majhno zbirko njihovih svilenih izdelkov za biomedicinske aplikacije (slika 4). Po obdelavi
svilenih kokonov v svojem laboratoriju pridobijo dve
beljakovinski komponenti svile: fibroin in sericin, pri
čemer je sericin odlična spojina za kozmetiko.
Razstava v okviru sestanka konzorcija projekta Aracne
SI 121
Slika 2: Predstavljena instalacija Interspecie in avorica Martina Fontana, foto: M. Pucer
Slika 3: Predavanje o projektu Interspecie avtorice Martine Fontana, foto: S. Šterman
a
b
Slika 4: a – Svileni izdelki za biomedicinske aplikacije, foto M.Pucer; b – Plakata inštituta Imida, foto: M. Pucer
SI 122
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 120–124
Inovativne svilene rešitve podjetja Séricyne iz
Francije so zajemale predstavitve kataloga izdelkov
s primeri obdelav, učinkov in končnih obdelav netkanih svilenih tekstilij, ki jih je podjetje že izvedlo
za projekte oblikovanja v interierju, dekoracijo in
luksuzne embalaže (slika 5). Predstavili so tudi
netkan svilen material, ki kot inovacija v luksuzni
branži usnjenih modnih dodatkov nadomešča usnje,
saj ima tekstilija poleg zanimivega videza tudi dobro
mehansko odpornost. Material je že bil uporabljen v
serijski proizvodnji »svilene usnjene« denarnice za
kartice, izdelane v sodelovanju z manufakturo Jean
Rousseau, ki se ukvarja z luksuznim urarstvom in
usnjenimi izdelki.
a
b
Slika 5: a – Razstavni katalogi inovativnih netkanih svilenih materialov, foto: S. Šterman; b – Eden od izdelkov,
foto: S. Šterman
V knjižnici so bila razstavljena tudi dela socialne
zadruge Eva (Eva cooperativa) iz Neaplja, ustanovljene leta 1999 v mestu Santa Maria Capua Vetere,
ki deluje proti organziranemu kriminalu in nasilju
nad ženskami. Zadruga EVA si prizadeva preprečiti nasilje moških nad ženskami z ustanavljanjem
centrov za boj proti nasilju in zatočišč za ženske in
njihove otroke. Danes prek EvaLab krojaške delavnice (https://cooperativaeva.com/cosa-facciamo/empowerment-lavorativo/evalab/) ponujajo možnost
vključevanja žensk v proizvodnjo tekstilnih izdelkov
s poudarkom na družbeni vrednosti delovnih praks
za ženske, ki se tako izognejo nasilju, in na okoljski
trajnosti. Sodelujejo tudi z blagovnimi znamkami visoke mode, kot je Gucci. Na prvem delu razstave so
predstavile svilene obleke, torbe, pasove in dodatke.
Drugi del razstavljenih izdelkov je bil pripravljen
z namenom razvoja izdelkov, ki bi jih lahko zaposlene
v Eva cooperativa proizvajale za prodajo v okviru turističnih lokacij (slika 6). Na podlagi prejetih izhodišč
so bili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru
oblikovani izdelki, ki so na različne načine povezani
s svilo. Opravljena je bila raziskava na področju izdelkov, ki ustrezajo ravni proizvodnje sodelujočega
partnerja, kot tudi izdelki, ki bi lahko bili sprejeti na
trgu. Nastala je serija tekstilnih vzorcev na temo listov
murv, kokonov in sviloprejk, prav tako pa v povezavi
z nekaterimi drugimi področji, ki so bila navdih pri
vzorcih za blazine, rute, torbe in druge manjše pripomočke vsakodnevne uporabe. Izdelke bi bilo mogoče
prodajati v trgovinah muzejev svile in v drugih muzejih. Izdelke z značilnim motivi južne Italije pa bi lahko
prodajali v regiji Campania ali v trgovinah s spominki
višjega cenovnega razreda.
Razstava v okviru sestanka konzorcija projekta Aracne
SI 123
Slika 6: Blazine in rute so idejno zasnovani izdelki za izdelavo v EvaLab združenja Eva Kooperativa,
foto, skice in vizualizacije: S. Šterman
Slovenski del razstave je bil predstavljen v več
delih. Znanstveno raziskavo je v prvem delu v obliki
posterja predstavila naša nacionalna koordinatorica
projekta iz FKBV UM, izr. prof. dr. Andreja Urbanek
Krajnc, ki je objavila raziskavo učinkov krmljenja na
rast sviloprejk in kakovost svile s starimi slovenskimi
in madžarskimi sortami.
Drugi del slovenskih izdelkov je plod sodelovanja
med Fakulteto za strojništvo UM in Srednjo šolo za
oblikovanje Maribor. Dijaki so ustvarjali izdelke, ki
so na različne načine povezani s svilogojstvom (slika
7). Dijaki modnega oblikovanja so na svilene rute in
šale ustvarjali motive v različnih tekstilnih tehnikah:
polstenje, vezenje, slikanje in šibori, oblikovali pa so
tudi tekstilne vzorce. Dijaki smeri grafični tehnik so
ustvarili fotoalbume, dijaki grafičnega oblikovanja so
ustvarili plakate, ki predstavljajo različna področja,
vezana na svilarstvo. Dijaki uporabnih predmetov so
izdelali nakit iz kokonov in stojalo za nakit. Kokone
je podaril gojitelj sviloprejk Janez Škalič, ki je lastnik
registrirane blagovne znamke Slovenska svila in se s
svilogojstvom ukvarja od leta 2016. Ima 0,5 hektara
velik nasad različnih sort murv, s katerimi večkrat
na leto hrani in vzreja sviloprejke. S svojim delom
ima velik izobraževalni vpliv na mlade generacije
in s svojo prisotnostjo na dogodkih širi znanje in
izkušnje ter pomembno vpliva na razvoj in obujanje
svilarstva v Sloveniji.
V umetniškem delu slovenskih razstavljavcev so
bili tudi klekljani izdelki, kjer je bila svila osrednji material motiva tulipanov, ki so jih klekljale klekljarice gostujoče skupine Arts & craft iz Ljubljane pod vodstvom
dr. Simone Strgulc Krajšek (slika 8). Odkrila je stari
tradicionalni motiv tulipana, ki ga je vsaka klekljarica
v sredini dopolnila na svoj način. Nekaj svilenih niti
je izdelal mladi študent umetnostne zgodovine Marko
Balažic, ki se tudi sam ukvarja z gojenjem sviloprejk,
prav tako pa se navdušuje nad vezenjem.
Razstavo so si ogledali obiskovalci projektnega
sestanka (slika 9), dijaki Srednje šole za oblikovanje
Maribor, študenti Fakultete za strojništvo UM ter
vabljeni drugi obiskovalci, ki jih kakorkoli zanima
tematika svilarstva.
SI 124
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 120–124
a
b
Slika 7: a – Izdelki dijakov Srednje šole za oblikovanje Maribor – nakit iz kokonov, foto: S. Šterman; b – Svilene
rute z motivi, foto: S. Šterman
a
b
c
Slika 8: a – Klekljarici skupine Arts&Craft iz Ljubljane, foto: M. Pucer; b in c – Predstavitev klekljanih čipk z motivom svilenega tulipana, ki ga je v vzorec s svilo preoblikovala dr. Simona Strgulc Krajšek, foto: S. Strgulc Krajšek
Slika 9: Zbrani projektni partnerji, ki so sodelovali na sestanku in na razstavi ob razstavljenih rutah, ki so jih
oblikovali dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor in v osrednjem prostoru s predstavitvijo instalacije Martine
Fontana, foto: M. Pucer
Pripravili: izr. prof. dr. Sonja Šterman in izr. prof. dr. Andreja Rudolf
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 125–126
SI 125
BAUŠPIL - Razstava Katedre za oblikovanje tekstilij in
oblačil Naravoslovnotehniške fakultete UL v Mali galeriji
Banke Slovenije
V oktobru je v prostorih Male galerije Banke Slovenije potekala razstava Baušpil v produkciji NTF UL.
Temeljila je na magistrskem delu Tasje Videmšek,
ki je nastalo pod mentorstvom izr. prof. mag. Katje
Burger Kovič. Delo je bilo inspirirano z zgodovinsko, tekstilno in arhitekturno dediščino Bauhausa,
s poudarkom na dediščini zelo uspešne tkalske
delavnice v notranjosti te vplivne šole, iz katere
izhajajo pomembna imena na področju tekstilnega
oblikovanja 20. stoletja – Gunto Stölzl, Anni Albers,
Margarete Köhler in Marli Ehrman, ter Triadnim
baletom Oskarja Schlemmerja, ki je temeljil na
osnovnih barvah in abstraktnih oblikah telesa,
izhajajočih iz otroških lesenih lutk. Avtorica se je v
delu poleg sodobne digitalne kolekcije vzorcev allover za tekstilije posvetila tudi izdelkom za opremo
otroške sobe ter s tem osvetlila pomembnost eksperimentalnosti in proste nestrukturirane igre, ki ju je
gibanje Bauhaus poudarjalo v času, ko je delovalo v
Weimarju (1919–1925).
Slika 1: Razstava Baušpil, Mala galerija Banke Slovenije, foto: Ana Skobe
Razstava pa ni postavila na ogled le tekstilnih
izdelkov, temveč je odpirala pomembno temo povezovanja in graditve skupnega prostora, saj se na
njej povežeta tekstilna in arhitekturna misel oblikovalke Tasje Videmšek in arhitektke Urške Sadar. Kot
sodoben hommage à African Chair, ki v kontekstu
Bauhausa velja za primer povezovanja študijskega
procesa lesarske in tkalske delavnice, pa tudi dveh
velikih imen, arhitekta Marcela Breuerja in tekstilne
oblikovalke Gunte Stölzl, se je na razstavi odpiral
pogled na modularne, gibljive lesene konstrukcije,
spojene z unikatnimi 3-D tiskanimi elementi, povezanimi z mehkimi tekstilnimi opnami intenzivnih
vzorcev.
Preprosta geometrična konstrukcija ustvarja abstraktno in hkrati funkcionalno okolje, v katerem se
razvija živahen dialog med tekstilom in modularno
zgrajenim arhitekturnim prostorom. Strukture so
pri tem več kot le okvirji – so dinamični elementi,
ki oblikujejo dom različnih igrivih likov. Postavitev
odseva Bauhausovo naklonjenost osnovnim barvam
in geometrijskim oblikam ter predstavlja sodobno
interpretacijo združevanja funkcionalnosti, estetike
in inovacije, ključnih značilnosti gibanja Bauhaus.
Kontrasti, ki se oblikujejo v materialih, oblikah in
asimetriji polno-praznega prostora, vabijo tako
mlajše kot starejše k aktivnemu raziskovanju okolja
razstave ter odkrivanju odnosov med funkcijo, domišljijo in igro.
V sorazmerno slabo tekstilno artikuliranem
slovenskem prostoru je razstava Baušpil v prestolnici
ponudila predstavitev kreativne in mednarodno
nagrajene študentke domačemu občinstvu ter odprla
prostor novim ustvarjalnim povezavam na področju
tekstilnega oblikovanja in arhitekture.
Razstavo je dopolnjeval bogat spremljevalni program z delavnicami in vodstvi po razstavi. Kuratorka
razstave je bila Hana Tavčar.
SI 126
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 125–126
a
b
Slika 2: a – Razstava Baušpil, Mala galerija Banke Slovenije, foto Ana Skobe; b – Razstava Baušpil, detajl 3-D
tiskanih elementov, Mala galerija Banke Slovenije, foto: Ana Skobe
a
b
Slika 3: a – Razstava Baušpil, mehki tekstilni izdelki, Mala galerija Banke Slovenije, foto: Ana Skobe; b – Razstava Baušpil, kartonske igrače, MGBS, foto Ana Skobe
Pripravila: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
SI 127
Tekstilna umetnost na Beneškem bienalu 2024
Uvod
Tekstilna umetnost ima posebno mesto v sodobni
umetnosti. Tisočletna tradicija ustvarjanja tekstila in
ustvarjanja s tekstilom je vtkana v naš vsakdan. Gojenje naravnih vlaken, razvijanje in ohranjanje tradicionalnih tehnik tkanja, pletenja, vezenja, tiskanja in
barvanja tekstilij se prenaša v sodobnost z razvojem
novih umetnih vlaken in transformiranjem tradicionalnih tehnik s pomočjo vedno novih tehnologij
ustvarjanja tekstilij.
Tekstilna umetnost je danes polnopravna umetniška disciplina, ki presega svoje meje in odpira možnosti za izražanje osebne in kolektivne identitete. S svojo
narativnostjo združuje tradicijo, inovacijo in sočasno
podaja tudi kritiko družbenih in političnih struktur.
V zadnjem stoletju je od obrobne umetnostne
obrti tekstilna umetnost postala enakopraven medij v
umetnosti. V 20. stoletju sta umetnici Anni Albers in
Sheila Hicks pomembno prispevali k razširitvi zaznavanja tekstila s svojim eksperimentiranjem in inovacijo na področju tekstilne tehnologije in oblikovanja.
Riga International Textile and Fibre Art Triennial, Kaunas Biennial, Textile Biennial Rijswijk
in Hangzhou Triennial of Fiber Art so dogodki, ki
ponujajo vpogled v raznolikost in inovativnost tekstilne umetnosti na svetovni ravni.
V Sloveniji imamo od leta 2021 bienale tekstilne
umetnosti BIEN, na katerem se s programi tekstilne
umetnosti in industrijskega oblikovanja razmišlja o
dediščini, ohranjanju tradicije in trajnostnem oblikovanju (https://layer.si/bien).
Tekstilije na Beneškem bienalu 2024
Na Beneškem bienalu je v sodelovanju z Muzejem
Viktorije in Alberta v Londonu predstavljen paviljon uporabne umetnosti z deli profesorice in umetnice Beatriz Mihazes, najpomembnejše brazilske
umetnice, ki raziskuje barve na širšem področju
slikarstva in v svojem delu podira meje med abstraktno in figurativno, visoko in nizko umetnostjo.
Naslov monumentalnih tapiserij je Pindorama,
izraz, ki ga je ljudstvo Tupi-Guaraní uporabljalo za
označevanje brazilskega ozemlja pred kolonizacijo.
Brazilski kurator 60. Beneškega bienala Adriano
Pedrosa je prvi Latinoameričan v vlogi kustosa.
Naslov Tujci povsod je tudi naslov dela francosko-italijanskega kolektiva Claire Fontaine, ki v Arsenalih
predstavlja svojo instalacijo večbarvnih neonskih
zapisov Tujci povsod v več jezikih, ki se reflektirajo v
vodi. Kolektiv CF je z napisi nasprotoval naraščajočemu rasizmu in ksenofobiji v Torinu.
Naslovna tema je že ob svoji objavi sprožila kritiške odzive zaradi izraza, ki se uporablja v sodobni
družbi kot fraza z negativno konotacijo in ne s pozitivnim vključujočim predznakom, kot je izražena
namera v nagovoru kustosa, naj bo beneški bienale:
»Praznovanje tujega, oddaljenega, obstranskega,
kvirovskega in tudi domačega ter staroselstva.«
Tema migracij je osrednja družbena tema in tematika migracij in vključenosti oz. nevključenosti je
tudi osrednja misel letošnjega bienala. Aktualnost in
obravnava osrednje teme je postala sočasno pohvala
in kritika letošnje produkcije.
Bienale se tradicionalno odvija na dveh lokacijah, Arsenale in Giardini, ter v več drugih najetih
prostorih ob pridruženih razstavah in dogodkih.
Zadnji bienale se še posebej posveča produkciji
marginalnih skupin in združuje 110 umetniških
praks, ki se označujejo za kvir, obstranec, samouk in
ljudski umetnik.
V Arsenalih je poseben prostor Italijani povsod
posvečen 40 italijanskim umetnikom, ki živijo in
ustvarjajo zunaj svoje domovine.
V Giardinih je v osrednjem paviljonu prostor,
posvečen abstrakciji, ki v nasprotju s tradicionalno evropsko konstruktivistično geometrijsko
umetnostjo daje prednost organskim oblikam in
predstavlja 37 umetnikov.
SI 128
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
Tradicionalna motiva človeške figure in portreta
sta nekoliko drugače obravnavana in oblikovana v
razstavo, ki v razstavnem prostoru združuje dela 111
umetnikov.
Glavno nagrado, zlatega leva za najboljšega umetnika, je žirija dodelila kolektivu Mataaho iz Nove
Zelandije za monumentalno tekstilno instalacijo
Takapau, ki konceptualno izhaja iz tradicionalnih
tkanih odej, ki jih po izročilu Maori uporabijo pri
porodih. Prepleteni bremenski ali povezovalni trakovi (oprte) ki se uporabljajo pri prenosu in transportu različnih vrst bremen, so na vstopu v Arsenale prepleteni in razprti pod stropom kot nadstrešek,
kot zavetje življenju.
Takapau je sodobna reinterpretacija tradicionalne podloge, ki jo skupnost da novorojenčku. Z
uporabo sodobnih materialov, ki so danes podporni
elementi v življenju sodobne skupnosti, z izvedbo,
od načrtovanja do umestitve v sam prostor nekdanje
ladjedelnice, je Mataaho izjemno monumentalno
delo tako v konceptu, kot tudi v vseh podrobnostih
realizacije ideje. Instalacija spremeni prostor, v katerega je vpeta, ne da bi ta izgubil svoj značilni karakter, in sprememba prostora z igro svetlobe in senc
na stenah doda samo še več vizualnih stimulusov.
Učinkovito drži v napetosti gledalca, ki se sprehaja
pod srebrnim zavetjem in raziskuje s pogledom, ki
mu razkriva nekaj starega v novem.
Slika 1: Takapau, Kolektiv Mataaho, Nova Zelandija
Nil Yalter, umetnica turškega rodu, ki živi v Parizu, in Anna Maria Maiolino, umetnica italijanskega
rodu, ki živi v Braziliji, sta dobitnici zlatega leva za
življenjsko delo. Prva se predstavlja v prvem prostoru
osrednjega paviljona v Giardinih s svojim tradicionalnim (šotorom) Topak Ev (1973) za neveste iz nomadskih skupnosti osrednje Anatolije, ki ga obdaja njena
instalacija Exile is a hard job. Anna Maria Maiolino
se predstavlja z deli iz serije Mental maps, z osrednjo
temo migracij, ki je v fokusu umetnosti obeh umetnic.
V osrednjem paviljonu v Giardinih je na ogled
delo Olge de Amaral, ključne figure pri razvoju in
prepoznavnosti tekstilne umetnosti v drugi polovici
20. stoletja. V svojih delih skozi eksperiment iz niti
gradi kompleksne strukture kiparskih kvalitet.
Tekstil so številni umetniki na razstavi raziskovali
na več načinov, od ključnih zgodovinskih osebnosti,
kot so Olga de Amaral, Eduardo Terrazas in Monika
Correa, do številnih umetnikov, vključno z Agnes. Waruguru, Ahmed Umar, Anna Zemánková,
Antonio Guzman in Iva Jankovic, Bordadoras de
Isla Negra, Bouchra Khalili, Claudia Alarcon &
Silät, Dana Awartani, Frieda Toranzo-Jaeger, Günes Terkol, Kang Seung Lee, Liz Collins, Mataaho
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
Slika 2: Tekstilna struktura Olge de Amaral
Collective, Nour Jaouda, Pacita Abad, Paula Nicho,
Sangódáre Gbádégesin Ajàla, Shalom Kufakwatenzi,
SI 129
Susanne Wenger, Yinka Shonibare, kot tudi v čilskih
arpilleristas.
»Ta dela, tekstilna dela, ki so eden od motivov na
razstavi, so razkrila zanimanje za obrt, tradicijo in
ročno delo ter tehnike, ki so bile nekoč drugotnega
pomena ali tuje, zunanje ali nenavadne, na širšem
področju vizualnih umetnosti ...« je v svojem nagovoru povedal Adriano Pedrosa.
Dana Awartani se predstavlja s tekstilno instalacijo velikih kosov ročno barvane svile z naravnimi
barvili in zdravilnimi zelišči. Naslov dela je Come,
let me heal your wounds. Let me mend your broken
bones. Od blizu se vidijo zaplate, zakrpane luknje
svilenih tančic toplih rumeno-oranžnih odtenkov.
Krpanje je izvajala umetnica, da bi zapolnila
razpoke in luknje, ki jih je sama namenoma naredila
na tkanini, tako da je sledila zemljevidu: vsaka od
njih ustreza arheološkemu ali zgodovinsko-umetniškemu najdišču v arabskem svetu, ki so ga uničile
vojne ali teroristična dejanja, kar predstavlja uničenje spomina in identitete. Praksa popravljanja, tako
starodavna kot počasna in natančna, katere namen
je odpraviti raztrganine ali obrabo blaga, postane
metafora za možnost ozdravitve.
Slika 3: Tekstilna instalacija Dane Awartani Come, let me heal your wounds. Let me mend your broken bones
Nizozemski tandem Guzman-Jankovič se predstavlja z instalacijo Orbitan Mechanics/Orbitalna
mehanika.
Njuno delo je reinterpretacija zgodovine indiga
ter kolonialne preteklosti in trgovanja s sužnji, ki so
v Ameriko prinesli izkušnjo gojenja indiga. Večni-
vojski kovinski okvir omogoča obešanje različnih
bombažnih rjuh z dvobarvnimi, modrimi in belimi
abstraktnimi geometrijskimi vzorci, ki sta jih ustvarila v svojem studiu na podlagi DNA sekvenc. Tako
razstavljene na kovinskem ogrodju nam dovoljujejo
poglede in prehode tudi znotraj strukture dela.
SI 130
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
fizičnih kot tudi metafizičnih kvalitet drevesne skorje oljk. Izhajajoč iz lastnih spominov in z referenco
na poezijo palestinskega pesnika sestavlja tekstilno
zgodbo o vojni in preživetju.
Slika 4: Tekstilna instalacija tandema Guzman Jankovič Orbitalna mehanika
Suzanne Wenger je svoje šolanje zaključila na
Dunaju in je pozneje živela in ustvarjala v Nigeriji,
kjer je pri tradicionalni skupnosti Yoruba spoznala
njihovo različico tehnike batik. In čeprav natančnega
pomena narativnih podob ne poznamo, nas podobe
prepričajo zaradi obrtne spretnosti in likovnih rešitev, svoje bogate teksture v ravnotežju z učinkovito
uporabo negativnega prostora.
Slika 6: Tekstilni kolaž Nour Jaouda
Eksperimentalno prepletanje različnih tehnik
barvanja, kolaža, vezenja ter risbe in slike je prisotno
v različnih avtorskih poetikah (Agnes Waruguru,
Pacita Abad).
Med tekstilnimi deli je pomembna predstavitev
monumentalne tapiserije skupine samoukih žensk
iz Čila, Bordadoras de Isla Negra, z živobarvnimi
zgodbami vsakdana obalnega mesta. Tako so med
diktaturo Augusta Pinocheta pripovedovale zgodbe
o represiji in uporu.
Slika 5: Batik Suzanne Wenger
Nour Jaouda je umetnica iz Libije, ki živi med
Kairom in Londonom in uporablja tekstil kot material za svoje slike. Te so kolaži ročno barvanih kosov,
ki ji s svojo taktilnostjo omogočajo gradnjo tako
Slika 7: Detajl tapiserije skupine Bordadoras de Isla
Negra
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
Umetnica Claudia Alarcon iz argentinskega
kolektiva Silät je pripadnica skupnosti Wichí. S članicami kolektiva je ustvarila geometrijske tekstilne
kose iz avtohtonih zelišč chaguar, ki odražajo cikle
narave in kulturno dediščino.
Širok razpon tehnik in materialov uporabljajo
ustvarjalke iz Afrike; Shalom Kufakwatenzi in Ṣàn-
SI 131
gódáre Gbádégẹsin Àjàlá.
In potem so tukaj nacionalni paviljoni, kjer določeni kuratorji povabijo in vključijo v nacionalne
predstavitve umetnike drugih narodnosti, kot v
primeru Španije ali kot v primeru odsotnosti ruske
umetniške predstavitve, ko Bolivija gostuje v ruskem
paviljonu.
Slika 8: Predstavitev bolivijske tekstilne tradicije v ruskem paviljonu
Sodobni umetniki uporabljajo tekstil za raziskovanje kompleksnih tem, kot so ekologija, feminizem, rasizem, migracije in globalizacija. Tekstil s svojo otipljivo
in domačo naravo zbuja čustva, obenem pa s simboliko
materialov – na primer recikliranih tkanin, volne ali
svile – ustvarja močne narativne in estetske učinke.
Slika 9: Geffrey Gibson, paviljon ZDA
Takšna je tudi instalacija tekstilnih mobilov, ki jih
je v francoskem paviljonu razstavil umetnik Julien
Creuzet in ki prikazujejo v prepletu ekološko temo
oceanov ter kolonialno preteklost.
Za svojo prostorsko postavitev senegalski umetnik
Alioune Diagne uporabi tudi čoln, ovit v tradicionalni
potiskani tekstil.
V paviljonu Savdske Arabije so tekstilni artefakti,
SI 132
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 127–132
izdelani iz dragocenega vlakna, svile tussah, ki je, ker
jo proizvajajo divje sviloprejke, zelo sijoča, pa tudi
nepravilna. Kosi svile so nato spojeni, robovi pa so
izpostavljeni in nato podloženi, da se doseže tridimenzionalnost. Puščavske vrtnice, ki jih ustvarja
umetnica Manal AlDowayan, so preplet narave in
zgodovine.
Slovenski paviljon je letos predstavljal projekt
konceptualne umetnice Nike Špan z naslovom
Skrivnost vrta zate, umeščen v park med Giardini
in Arzenalom. Premislek o javnem in zasebnem, o
tujosti in domačnosti se je začel ob nakupu kleti v
spletni trgovini za vodno mesto, kjer nobena hiša
nima kleti. V klet stopamo tako, da se povzpnemo
po stopnicah na manjšo platformo in se po stopnicah spustimo v klet, kjer zagledamo zrcaljeno lastno
podobo. Humorno, absurdno in zabavno doživetje.
Sklep
Beneški bienale umetnosti 2024 ponuja bogato in raznoliko paleto tekstilnih umetniških del. Tekstil kot
medij v sodobni umetnosti daje poudarek trajnosti,
identiteti in inovacijam. Razširjena in raznolika uporaba tekstila omogoča dialog med različnimi kulturami in generacijami ter obravnava aktualna družbena vprašanja. Razstava je navdihujoča priložnost
za raziskovanje, kako lahko tekstil prepleta zgodbe
preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vseprisotnost
tekstila, njegova domačnost in dostopnost, to je še
ena potrditev, kako lahko umetnost preoblikuje naš
vsakdan in oblikuje naš pogled na svet.
Tekstilna umetnost združuje stoletja tradicije
z inovativnimi pristopi in aktualnimi družbenimi
vprašanji. Čeprav je bila dolgo obravnavana kot obrt
ali dekorativna umetnost, je danes prepoznana kot
polnopravna umetniška disciplina.
Tekstil presega svoje tradicionalne funkcije in
se v sodobni umetnosti uporablja kot konceptualni
medij. Tekstilije, prepletene z videoprojekcijami,
zvokom ali interaktivnimi elementi, vabijo gledalca
k fizični in čustveni izkušnji.
Tekstilna umetnost je pogosto participativna, saj
vključuje skupnosti v proces ustvarjanja in v skupnosti ostaja kot dokaz moči ustvarjalnega duha.
Pripravila: Svetlana Jakimovska Rodić
Foto: Svetlana Jakimovska Rodić
Slika 10. Nika Špan, slovenski paviljon
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 133–136
SI 133
Modna revija Fakultete za dizajn na Ljubljanskem tednu
mode – LJFW 2024
Na modni reviji Fakultete za dizajn, ki je 9. oktobra
2024 potekala v sklopu Ljubljanskega tedna mode
(LJFW 2024) v Centru Rog v Ljubljani, so se s trajno-
a
b
stnimi kreacijami in kolekcijami oblačil predstavili
študenti prvega, drugega in tretjega letnika ter diplomantka smeri Moda in tekstilije Fakultete za dizajn.
c
d
Slika 1: Oblačilne forme »v gibanju…« študentov prvega letnika (a ‒Ela Pušnik, b ‒ Hana Krnc, c ‒ Klara
Boban, d ‒ Nina Bratina), foto: Jure Makovec
Študenti prvega letnika so se na modni reviji
predstavili z dvema izhodoma, in sicer z oblačilnimi
formami v gibanju … in trajnostnimi kreacijami
From Trash to Fashion. Pod mentorstvom izr. prof.
Tanje Devetak in s strokovno pomočjo Lidije Rotar
so študenti oblikovno razvili krilo v različne oblačilne forme in obdelave tekstilije. Z oblikovalskim
a
b
pristopom so v modeliranju forme krila iskali odseve
spreminjanja silhuete človeškega telesa. Pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti in s strokovno
pomočjo Lidije Rotar so študenti na kreativen način z
različnimi postopki manipulacije in obdelave tekstilij
preoblikovali stare in odvečne srajce v izvirne krožno
zasnovane kreacije From Trash to Fashion.
c
d
Slika 2: Trajnostne kreacije From Trash to Fashion študentov prvega letnika (a ‒ Hana Krnc, b ‒ Meta Krečič,
c ‒ Ela Pušnik, d ‒Lovro Kranjc), foto: Jure Makovec
SI 134
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 133–136
a
b
c
d
e
f
g
h
Slika 3: Oblačila Black&Activer študentov drugega letnika (a in e ‒ Klara Slemenšek, b ‒ Aida Mustafic, c ‒
Maša Vajd, d in h ‒ Urh Jaklič, f ‒ Karin Glavina, g ‒ Meta Krečič), foto: Jure Makovec
a
b
c
d
Slika 4: Trajnostne kreacije Turning Trash into Fashion študentk tretjega letnika (a ‒ Špela Perc, b ‒ Gaja
Zadravec, d ‒ Martina Vogel, d ‒ Saša Židov), foto: Jure Makovec
Pod mentorstvom izr. prof. Metoda Črešnarja,
MA CSM, in Anje Medle, mag. oblik., so se z oblačili
Black & Activer, ki so jih izdelali s strokovno pomočjo Lidije Rotar, predstavili študenti drugega let-
nika. Najprej so predstavili črne obleke Black, oblikovane z izhodiščnimi detajli iz športne mode, ki naj
bi bile prav tako brezčasne, radikalne in inovativne,
kot je bila mala črna obleka Coco Chanel z začetka
Modna revija Fakultete za dizajn na Ljubljanskem tednu mode – LJFW 2024
20. stoletja. Takrat je njena črna obleka spreminjala
ustaljene družbene vzorce, saj je v odnosu do telesa
ponujala svež in svoboden način oblačenja. V drugem izhodu so predstavili dinamična, z avtorskimi
vzorci oplemenitena oblačila Activer, ki so izhajala
iz oblačilnih elementov športnih oblačil. Na svoj način so jih preoblikovali v sodobne modne forme, ki
SI 135
odsevajo potrebe in estetiko današnjega potrošnika
s hitrim in aktivnim načinom življenja.
S trajnostnimi kreacijami Turning Trash into
Fashion so se pod mentorstvom izr. prof. Matee
Benedetti predstavile študentke tretjega letnika, ki so
odvečna in oblačila vintage (jeans, moške hlače, kravate, športna oblačila idr.) s strokovno pomočjo Lidije
a – Ulla Podnar
b – Martina Vogel
c – Špela Perc
d – Ajlana Džafić
e – Nagrajena kolekcija Gaje Zadravec (LJFW WOW nagrada)
Slika 5: Zaključne kolekcije študentk tretjega letnika, foto: Jure Makovec
SI 136
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 133–136
a
b
c
d
Slika 6: Diplomska kolekcija Aleksandre Lazić, foto: Jure Makovec
Rotar preoblikovale in nadgradile v unikatne oblačilne izdelke, ki so odraz krožnega pristopa v oblikovanju. Študentke tretjega letnika so se pod mentorstvom
izr. prof. Matee Benedetti na modni reviji predstavile
še z zaključnimi kolekcijami oblačil, ki izražajo vsaka
svojo zgodbo in so bile izdelane s strokovno pomočjo
Lidije Rotar. Strokovna žirija Ljubljanskega tedna
mode (LJFW) je nagrado LJFW WOW za najboljšo
študentsko kolekcijo Fakultete za dizajn dodelila študentki tretjega letnika Gaji Zadravec.
Modno revijo je s trajnostno kolekcijo oblačil Tokyo
Threads pod mentorstvom izr. prof. Metoda Črešnarja, MA CSM, zaključila diplomantka Aleksandra
Lazić, ki se je v diplomski nalogi poglobljeno ukvarjala s trajnostjo ter izdelala inovativno modularno in
večfunkcionalno kolekcijo ženskih oblačil iz odpadne srajčevine in zavrženih oblačil.
Na modni reviji je strokovna žirija, ki jo je imenovala Fakulteta za dizajn, izbrala najbolj kreativne
oblikovalske rešitve in jih nagradila. Strokovno žirijo
so sestavljali: Tea Hegeduš (glavna urednica Gloss
Magazine), Aleš Čakš (glavni urednik Goodlife
Style), Anja Medle (modna oblikovalka in urednica
mode Grazia), Nika Veger (blogerka), Darja Franko
(lastnica podjetja Monna Lisa d.o.o.), Darja Gabrijel
(lastnica podjetja Luma d.o.o.) in Tanja Zorn (oblikovalka). Nagrade in pohvale je Fakulteta za dizajn
podelila 28. novembra 2024 ob odprtju priložnostne
razstave izbranih študentskih del smeri Moda in
tekstilije v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je del razstave Od korzeta do žaketa.
Po mnenju strokovne žirije je pohvalo za najbolj
kreativne oblikovne rešitve prvega letnika prejela
študentka Hana Krnc, pohvalo za drugi letnik študentka Aida Mustafic in pohvalo za najbolj kreativne
oblikovne rešitve tretjega letnika študentka Gaja
Zadravec. Nagrado Lume d.o.o. je prejel študent
drugega letnika Urh Jaklič za predstavljena oblačila
Black&Activer, nagrado Goodlife Style je prejela
študentka prvega letnika Ela Pušnik za trajnostno
kreacijo From Trash to Fashion, nagrado Mona
Lisa d.o.o. pa je prejela študentka prvega letnika
Klara Boban za predstavljeno kreacijo v gibanju …
Nagrado revije Gloss je prejela skupina študentov
prvega letnika za predstavljene trajnostne kreacije
From Trash to Fashion, to so: Hana Krnc, Lovro
Kranjc, Lia Nikolić Dobec, Liza Julija Gerželj, Meta
Krečič, Maruša Bregar, Nina Bratina in Nika Pišljar.
Nagrado za trajnostni pristop je prejela študentka
Hana Krnc za trajnostno kreacijo From Trash to
Fashion, nagrado za najboljšo študentsko kolekcijo
po mnenju strokovne žirije pa je prejela diplomantka
Aleksandra Lazić.
Pripravila: izr. prof. dr. Damjana Celcar
Opis projekta v gibanju… je pripravila izr. prof. Tanja Devetak, opis projektov Black&Activer in Tokyo
Threads pa izr. prof. Metod Črešnar MA CSM.
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 137–139
SI 137
Slavnostna akademija ob 30-letnici Naravoslovnotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF) je 21. novembra 2024 s slovesno akademijo počastila svoj častitljivi jubilej – 30 let obstoja.
Slavnostna akademija je potekala pod naslovom
»NTF – 30 let sodelovanja in 105 let tradicije«.
Na dogodku so se zbrali številni ugledni gostje,
med njimi prorektor za področje internacionalizacije in kakovosti Univerze v Ljubljani prof. dr. Boštjan
Markoli, predstavniki rektorata, dekani in dekanje
drugih članic Univerze v Ljubljani ter številni poslovni partnerji, kulturne institucije in predstavniki
študentskega sveta.
Praznovanje je bilo namenjeno povezovanju
tradicije in sodobnosti. Zgodovina fakultete, katere
korenine segajo vse do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919, se odraža v njenem interdisciplinarnem pristopu danes in ambicioznih pogledih na
prihodnost. Dekanja prof. dr. Urška Stankovič Elesini je v svojem govoru poudarila pomen vrednot,
kot so znanje, odgovornost, interdisciplinarnost
in spoštovanje, ter osvetlila smernice za nadaljnji
razvoj fakultete na področjih tehnike, naravoslovja
in umetnosti.
Slavnostna govornika, nekdanji dekan prof. dr.
Jakob Lamut in prorektor prof. dr. Boštjan Markoli,
sta obujala spomine na pomembne mejnike fakultete ter se iskreno zahvalila vsem, ki so pripomogli k
njenemu razvoju in prepoznavnosti.
Slavnostni dogodek je bil najprimernejši trenutek
za podelitev posebnih priznanj, ki jih fakulteta podeljuje prvič: priznanje Franja Kočevarja, priznanje za
izjemne dosežke strokovnih sodelavcev, priznanje
fizičnim in pravnim osebam iz Slovenije in tujine ter
priznanje za življenjsko delo. Naj posebej omenim
dva prejemnika priznanj.
Andrej Vilar, strokovnjak na področju modnih
pletenin, ki s svojo ustvarjalnostjo in bogatimi izkušnjami prispeva k napredku na tem področju ter pomembno podpira pedagoško in raziskovalno delo na
Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo, je prejel
priznanje za izjemne dosežke strokovnih sodelavcev.
Izr. prof. dr. Urška Vrabič Brodnjak je prejela
priznanje Franja Kočevarja za izstopajoče dosežke v
raziskovalnem in izobraževalnem delu ter za prispevek k prepoznavnosti fakultete doma in v tujini.
Priznanje Franja Kočevarja se imenuje po slovenskem strokovnjaku za kemijsko tehnologijo, ki
je bil soustanovitelj in mentor srednjega in visokega
šolstva v Sloveniji na področju tekstilstva. Po zaključku študija kemije v Ljubljani, Varšavi in Brnu
ter doktoratu na Univerzi v Ljubljani leta 1929 se
je specializiral iz tekstilstva na tehniški visoki šoli
v Brnu. Med drugim je ustanovil tekstilno šolo v
Kranju in leta 1956 na Tehniški fakulteti v Ljubljani
ustanovil inštitut za tekstilno tehnologijo, kjer je bil
predstojnik do leta 1967. Njegov prispevek k tekstilni industriji in izobraževanju ostaja trajen.
Slavnostne akademije se je udeležil tudi Vladimir
Kočevar, sin Franja Kočevarja. Vladimir Kočevar je
v svečanem govoru na kratko predstavil delo svojega
očeta.
Dogodek je spremljal čudovit kulturni program,
skozi katerega je vse zbrane popeljala Bernarda
Žarn. Glasbeni nastopi flavtistke Ajde Mori, harfistke Dominike Kastelic in organista Matica Podobnika (vsi študenti Akademije za glasbo) so obogatili
prečudovit večer. Obiskovalci so med skladbami podoživeli zgodovinske trenutke fakultete ob projekciji
fotografij iz bogate 105-letne zgodovine. Dodatno
so dogodek obogatili videi z izjavami zaposlenih
in študentov, ki so v praznovanje dodali toplino in
občutek pripadnosti fakulteti.
Naravoslovnotehniška fakulteta ostaja zavezana odličnosti in razvoju na lokalni in mednarodni
ravni ter s svojim interdisciplinarnim pristopom še
naprej oblikuje prihodnost znanosti, tehnologije in
umetnosti.
SI 138
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 137–139
Slika 1: Prorektor prof. dr. Boštjan Markoli
Slika 4: Nagrajenec Andrej Vilar z dekanjo prof. dr.
Urško Stanković Elesini in prodekanjo za študijske
zadeve izr. prof. dr. Majo Vončina
Slika 2: Nekdanji dekan NTF, prof. dr. Jakob Lamut
Slika 3: Dekanja prof. dr. Urška Stanković Elesini
Nagrajenka izr. prof. dr. Urška Vrabič Brodnjak z dekanjo prof. dr. Urško Stanković Elesini, Vladimirjem
Kočevarjem ter prodekanom za umetniško dejavnost
prof. dr. Dušanom Kirbišem.
Slavnostna akademija ob 30-letnici Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
SI 139
Slika 6: Pogled z balkona na prelepo dvorano Julija Betetta, AG
Pripravila: Tina Premelč
Foto: Nina Starman Gombač in Alen Fuks
SI 140
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 140–141
Priznanja Društva oblikovalcev Slovenije za mlade
Daljnogled 2024 za mlade študente in študentke
Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil
Naravoslovnotehniške fakultete UL
Priznanja Daljnogled razpisuje in podeljuje Društvo
oblikovalcev Slovenije, namenjena pa so projektom
mladih oblikovalcev, ki še niso dopolnili trideset
let. Podeljujejo jih vsako leto na začetku novembra,
nagrajenke in nagrajenci pa s tem dobijo možnost,
da svoja dela v obliki razstave v naslednjem ko-
ledarskem letu predstavijo javnosti v preddverju
Cankarjevega doma v Ljubljani. Tudi letos ponosno predstavljamo tri projekte, ki so jih študenti in
študentke Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil,
NTF UL, prejeli za leto 2024.
Kristi Komel: Ruderalni premik
čezmernega razraščanja. V sodelovanju z lokalnim
kolektivom Trajna, ki izdeluje papir iz japonskega
dresnika, je avtorica papirne odrezke spremenila
v ročno izdelano papirnato prejo, ki jo je pozneje
uporabila za kolekcijo ročno tkanih tekstilov. Rezultat projekta so tekstilni kosi, izdelani iz papirja, ki
potiskajo meje dvodimenzionalnosti tekstila in so
popolnoma biorazgradljivi. Projekt je nastal v okviru
magistrskega dela z naslovom Uporaba japonskega
dresnika v tkanih tekstilijah pod mentorstvom izr.
prof. mag. Katje Burger Kovič.
Ruderalni premik obravnava tematiko uporabe
japonskega dresnika, invazivne rastline, kot alternativni vir materialov v tekstilstvu po načelih regenerativnega oblikovanja. Opozarja na problematiko
razraščanja invazivnih rastlin in izraža željo po več
konstruktivnih prijemih pri omejevanju njihovega
Teja Duhani: Prostor v času – čas v
prostoru
Slika 1: Ročno tkan izdelek iz papirne preje Kristi
Komel, foto: Pia Hočevar Mucić
Avtorica v svojem projektu tekstilnih vzorcev in
izdelkov za interirer združuje raziskavo Gaudijeve arhitekture in maroškega interierja z vizualno
slikovitostjo slovenske alpske flore. V delu se igra
z razmišljanji o človekovem doživljanju prostorov
v domu in spreminjanjem interierja z letnimi časi.
Iz ilustracij cvetlic ustvarja kolekcije vzorcev, ki jih
prenaša na različne tekstilne in netekstilne površine.
Zavetje varnega doma prikliče vzdušje za sprostitev
in iskrenost. Projekt je nastal v okviru magistrskega
študija pod mentorstvom izr. prof. mag. Katje Burger
Kovič in doc. mag. Arijane Gadžijev.
Priznanja Društva oblikovalcev Slovenije za mlade Daljnogled 2024 za mlade študente in študentke Katedre za oblikovanje tekstilij in
oblačil Naravoslovnotehniške fakultete UL
SI 141
Slika 2: Izdelki za interier Teje Duhani, foto: Karmen Lužnik
Jaka Podgoršek in Sara Šmid: Mojca
Projekt Mojca združuje kolekcijo oblačil Sare Šmid
Čez planjave in višave in kolekcijo Panorama Jaka
Podgorška. V kolekcijah se prepletata slovenska tradicija planinarstva in militaristična estetika zgodnjega delovanja skupine Laibach. Združitev, v nekaterih
elementih podobnih, a celostno zelo različnih vzdušij
dveh kolekcij, ustvari novo vizualno pripoved. Poleg
tematskih povezav kolekciji združuje še trajnostni
pristop k oblikovanju, kjer so združeni upcikliranje
oblačil z različnimi tehnikami tiska in rekonstrukcijo ter uporaba starih in »deadstock« materialov.
Kolekciji sta nastali v okviru magistrskega študija
pod mentorstvom prof. Nataše Peršuh.
Pripravila: izr. prof. mag. Katja Burger Kovič
Slika 3: Kolekcija projekta Mojca Jake Podgorška in
Sare Šmid, foto: Zala Hrastar
SI 142
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 142–143
Nagrada Perspektivni 2024 za področje mode
diplomantke Fakultete za dizajn
Diplomantka smeri Moda in tekstilije Fakultete za
dizajn, samostojni visokošolski zavod, Aleksandra
Lazić je na Tednu oblikovanja 2024, ki ga je organiziral Zavod BIG, prejela nagrado Perspektivni za
področje modnega oblikovanja.
Aleksandra Lazić zavestno in na sodoben način
vpeljuje trajnostna načela v oblikovanje svojih kolekcij, katerih cilj je zmanjševanje negativnih posledic
tekstilne in modne industrije na človeka in okolje.
Že v tretjem letniku študija je pod mentorstvom izr.
prof. Matee Benedetti izdelala trajnostno kolekcijo
oblačil s poudarkom na ponovni uporabi in preoblikovanju odvečnih oblačil v nove oblikovalske
rešitve. Za kolekcijo Niti neona, v kateri je preoblikovala odpadna oblačila iz jeansa in jih oplemenitila
z neonskimi nitmi, jo je na modni reviji Fakultete
za dizajn v sklopu Ljubljanskega tedna mode (LJFW
2023) nagradila strokovna žirija. Prejela je nagradi
za najboljšo kolekcijo, in sicer nagrado LJFW WOW
in Goodlife Style. Njena kolekcija oz. modna zgodba
je bila izbrana tudi za objavo v septembrski številki
revije Gloss (2022).
Na oblikovalskem izzivu programa Ekošole je
leta 2022 prejela priznanje za oblikovanje trajnostne
rešitve Unikatno oblačilo iz odsluženih moških
oblek. Oblačilo, ki ga je izdelala pod mentorstvom
izr. prof. Matee Benedetti, je bilo predstavljeno na
Ljubljanskem tednu mode (LJFW 2022), kjer je
prejela priznanje strokovne žirije za najkreativnejšo
rešitev projekta Upcycled men‘s suits. Na Fakulteti za
dizajn je v letu 2023 prejela Rozmanovo pohvalo za
najboljšo študentko letnika.
V letu 2024 je pod mentorstvom izr. prof. Metoda
Črešnarja, MA CSM, z odliko zaključila diplomsko
nalogo, v kateri se je poglobljeno ukvarjala s trajnostjo ter izdelala inovativno modularno in večfunkcionalno kolekcijo ženskih oblačil iz odpadne
srajčevine in zavrženih oblačil. Svojo diplomsko
kolekcijo Tokyo Threads je uspešno predstavila na
modni reviji Fakultete za dizajn v sklopu Ljubljanskega tedna mode (LJFW 2024) in prejela nagrado
za najboljšo kolekcijo oblačil po mnenju strokovne
komisije, ki jo je formirala Fakulteta za dizajn. Svojo
zaključno in diplomsko kolekcijo oblačil je predstavila na pregledni razstavi študentskih del Ustvarjalni
prepleti v letih 2023 in 2024 v Galeriji DLUL v Ljubljani. Oktobra 2024 je prejela slovensko nagrado za
oblikovanje Perspektivni 2024 za področje modnega
oblikovanja, v januarju 2025 pa Rozmanovo priznanje Fakultete za dizajn za oblikovalske dosežke.
Z odgovornim in kreativnim pristopom do
oblikovanja, izjemnimi študijskimi rezultati in nagrajenimi deli dokazuje, da je perspektivna mlada
oblikovalka, ki veliko obeta.
Nagrada Perspektivni 2024 za področje mode diplomantke Fakultete za dizajn Aleksandre Lazić
SI 143
Slika 1: Kolekcija oblačil Tokyo Threads študentke Aleksandre Lazić, foto: Andraž Fijavž Bačovnik
Pripravila: izr. prof. dr. Damjana Celcar in
izr. prof. Metod Črešnar, MA CSM
SI 144
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 144–151
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola
– DESIGN WEEK 2024
Transdisciplinarnost: design, znanost & tehnologija – temelj
razvoja ljudem in okolju prijaznih rešitev
Transdisciplinary: Design, Science & Technology – the basis for the
development of people– and environmentally–friendly solutions
Mednarodna CEEPUS zimska šola Design Week
2024, tokrat že deveta, je potekala od 20. do 26. oktobra 2024 na Fakulteti za strojništvo Univerze v
Mariboru v organizaciji Raziskovalno-inovacijskega
centra za design in oblačilno inženirstvo, ob dotaciji
Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske
programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS.
Moto letošnje CEEPUS zimske šole Design Week
2024, ki je postala stalnica mreže CEEPUS CIII-SI-0217, je bil Transdisciplinarnost: design, znanost
& tehnologija – temelj razvoja ljudem in okolju prijaznih rešitev, kjer je prišla do izraza transdisciplinarnost kot integrativna raziskovalna strategija. Takšen
pristop omogoča visoko stopnjo integracije različnih
disciplinarnih orodij, metod in teorij ter razume resničnost kot celovito entiteto, ki jo skuša analizirati
skozi prizmo celostnega razumevanja.
Cilj tako zasnovanega integrativnega koncepta
zimske šole je bil združiti znanstvene in umetniške
discipline ter spodbuditi kreativno sodelovanje
študentov z različnih univerz in iz različnih držav.
Ključnega pomena je bila odprtost različnim disciplinam, ki omogoča medsebojno interakcijo med
znanostjo, umetnostjo in družbo, kar spodbuja razvoj novih idej in njihovo uporabo v realnem okolju.
Letos je povezala poleg domačih 61 tujih študentov z 11 različnih univerz. Skupaj je tako aktivno
sodelovalo 75 udeležencev iz devetih držav, od tega
13 študentov s Katedre za tekstilne materiale in
oblikovanje na Fakulteti za strojništvo Univerze v
Mariboru in en gostujoči študent v okviru Erasmus+
programa mobilnosti. Posebej lahko poudarimo
izjemno pestro strukturo študentov, tako z vidika
študijskih programov kot stopnje študija. Med gostujočimi študenti iz partnerskih institucij je sodelovalo 41 študentov dodiplomskega, 17 magistrskega
in trije študenti doktorskega študija, medtem ko se
je izmed domačih študentov udeležilo zimske šole 11
študentov dodiplomskega študija, dva študenta magistrskega študija in en študent doktorske šole.
Slika 1: Udeleženci devete mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2024
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola – DESIGN WEEK 2024
Pri izvedbi mednarodne zimske šole je sodelovalo več priznanih domačih in tujih strokovnjakov,
med katerimi lahko posebej omenimo: izr. prof. dr.
Dana Podjeda z Inštituta za slovensko narodopisje
ZRC SAZU, dr. Matijo Strliča, profesorja analizne
kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in častnega profesorja
dediščinske znanosti na University College London
(UCL), ki je med vodilnimi na področju dediščinske
znanosti v Evropi in svetu, prof. dr. sc. Katarino Nino
Simončič s Tekstilno-tehnološke fakultete Univerze
v Zagrebu, prof. Jolanto Talaikýtė in Rūto Kvaščevičiūtė-Mikalauskė z Akademije za umetnost v Vilni
(Vilniaus dailės akademija), prof. Mário Fulkovo
z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v
Bratislavi (Vysoká škola výtvarných umení v Bratislave), doc. dr. Pavla Trnka z Oddelka za umetnost,
vizualno kulturo in tekstilstvo na Pedagoški fakulteti
Univerze v Hradec Králové (Univerzita Hradec Králové, Pedagogické fakultě, Katedra výtvarné kultury
a textilní tvorby), doc. art. Leo Popinjač in dr. sc.
Petro Krpan s Tekstilno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu (Tekstilno-tehnološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu), izr. prof. dr. art. Leonoro Vekić
s Fakultete za uporabno umetnost Umetnostne univerze v Beogradu (Fakultet primenjenih umetnosti,
Univerzitet umetnosti u Beogradu), izr. prof. Dóro
Papp-Vid DLA s Fakultete za lahko industrijo in
okoljsko inženirstvo Univerze Obuda v Budimpešti
(Rejtő Sándor könnyűipari és környezetmérnöki
kar, Óbudai Egyetem), izr. prof. dr. Magdaleno
Owczarek z Instituta za arhitekturo tekstilij na
Fakulteti za tehnologije materialov in oblikovanje
tekstilij Univerze v Lodzu (Politechnika Łódzka,
Wydział Technologii Materiałowych i Wzornictwa
Tekstyliów, Instytut Architektury Tekstyliów), izr.
prof. dr. Melito Zemljak Jontes s Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru in druge, kar je pomembno
pripomoglo h kakovosti mednarodne zimske šole.
Celoten program zimske šole je bil zasnovan na
skrbno izbranih vsebinah, ki so v luči transdisciplinarnosti združevale discipline designa, znanosti & tehnologije v nove entitete, temelječe na razvoju ljudem
SI 145
in okolju prijaznih rešitev. V tem konceptu sta se
odvijali dve plenarni predavanji:
•
•
•
•
•
•
•
Snovanje rešitev po meri ljudi v času krizolacije in
Dediščinska znanost – platforma za sodelovanje
med umetnostjo in znanostjo, katerima je sledilo
pet tematsko usmerjenih predavanj:
Interdisciplinarni pristop k raziskovanju in pred
stavitvi tekstilne dediščine,
Študentski projekti v duhu kulturne dediščine,
Orodja za ustvarjanje: koncept in metoda 3-D
strukturnega modeliranja,
Reciplet niti in
Temno modro – cianotipije in tekstilije.
Moto CEEPUS zimske šole Transdisciplinarnost:
design, znanost & tehnologija ‒ temelj razvoja ljudem
in okolju prijaznih rešitev je v uvodnem predavanju
osvetlil priznani raziskovalec in akademik izr. prof. dr.
Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC
SAZU, ki je predstavil snovanje rešitev po meri
ljudi v času krizolacije. V nadaljevanju je priznani
strokovnjak na področju dediščinske znanosti, red.
prof. dr. Matija Strlič, predstavil dediščinsko znanost
kot mlado, interdisciplinarno področje znanstvenega
proučevanja dediščine, ki zahteva sodelovanje med
različnimi humanističnimi, znanstvenimi in inženirskimi disciplinami, pa tudi umetnostjo.
Aktualnost tematike plenarnih predavanj ni pritegnila zanimanja le udeležencev zimske šole, ampak
tudi številnih visokošolskih učiteljev, znanstvenih
sodelavcev in študentov. Tako je več kot 90 udeležencev prisluhnilo plenarnima predavanjema izr. prof.
dr. Dana Podjeda in red. prof. dr. Matije Strliča.
Predstavljene tematike so bile teoretična in motivacijska podlaga za izvedbo kreativnih delavnic, ki
so bile pomemben in osrednji del aktivnosti 9. mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2024.
Letošnjo CEEPUS zimsko šolo je zaznamovalo osem
različnih, vzporedno potekajočih celotedenskih delavnic, in sicer:
•
Reciplet niti (slika 2),
SI 146
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 144–151
Slika 2: Reciplet niti
Slika 3: Korond 3.0 – Reintrepretacija kulturnih tradicij v tekstilnem oblikovanju
Slika 4: Prostorsko modeliranje na lutki s tehniko »moulage« po Shingo Sato
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola – DESIGN WEEK 2024
•
•
•
Korond 3.0 – Reintrepretacija kulturnih tradicij
v tekstilnem oblikovanju (slika 3),
Prostorsko modeliranje na lutki s tehniko »moulage« po Shingo Sato (slika 4),
Od modnega portreta do 3-D oblikovanja dodatkov (slika 5),
•
•
•
•
SI 147
Temno modro – cianotipije in tekstilije (slika 6),
Prostoročno tkanje – ko tehnika izzove ideje za
stensko dekoracijo (slika 7),
Razvoj maskote Design Week (slika 8) in
Foto, video in animacijska delavnica (slika 9).
Slika 5: Od modnega portreta do 3-D oblikovanja dodatkov
Slika 6: Temno modro – cianotipije in tekstilije
Slika 7: Prostoročno tkanje – ko tehnika izzove ideje za stensko dekoracijo
SI 148
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 144–151
Slika 8: Razvoj maskot Design Week in CEEPUS
Udeležence je pri vključevanju v posamezne
delavnice vodila predvsem motivacija tematskih
področij, ki so jih v sliki in besedi (predstavitev koncepta, namena in ciljev) predstavili vodje delavnic
‒ moderatorji v okviru t. i. motivacijske delavnice
Motivacija – Iskanje idej, ki se je odvijala v ponedeljek po predavanjih.
Tudi letošnjo zimsko šolo je zaznamoval t. i. »One
point lecture« Govorimo slovensko! (Let us speak Slovene!), ki je stalnica CEEPUS zimske šole in ki ga je
izvedla izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes s Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru, kjer so se tuji študenti
srečali s slovenskim jezikom in se v njem preizkusili.
Pomemben dogodek, ki je obogatil letošnjo
zimsko šolo Design Week 2024, je bilo srečanje
koordinatorjev mreže CIII-SI-0217. To je prvo srečanje koordinatorjev partnerskih institucij, v okviru
katerega so tako koordinatorji kot tudi študenti
pobliže spoznali študij in delo posameznih institucij,
kar je še utrdilo skupne aktivnosti in privedlo do še
tesnejšega sodelovanja. Aktivnosti predstavitev partnerskih institucij, vključenih v mrežo CIII-SI-0217,
so potekale v obliki:
• razstave, ki je obsegala posterske predstavitve
posameznih v mrežo vključenih fakultet in dela,
ki posamezno institucijo najbolj zaznamujejo
(razstava je bila na ogled od ponedeljka, 21., do
petka, 25. oktobra 2024);
• neposrednih predstavitev partnerskih institucij, ki
so jo izvedli koordinatorji mreže.
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola – DESIGN WEEK 2024
Slika 9: Foto, video in animacijska delavnica
Slika 10: Z razstave – predstavitev partnerskih institucij
SI 149
SI 150
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 144–151
Osrednji dogodek srečanja je bila okrogla miza na
temo Izzivi študija – tekstilna, oblačilna & dediščinska znanost in oblikovanje v luči novih paradigem kot
priložnost za oblikovanje platforme za sodelovanje
med znanostjo in umetnostjo na izobraževalnem in
raziskovalnem področju.
Slika 11: Z okrogle mize
Po uspešno zaključenih delavnicah je sledila
predstavitev rezultatov kreativnih delavnic, v okviru
katere so študenti predstavili aktivnosti, ki so se odvijale na posameznih delavnicah, udeležence delavnic in pomembnejše rezultate. Prvih sedem delavnic
je bilo predstavljenih v obliki PowerPointa, medtem
ko so bili utrinki s posameznih delavnic prikazani v
obliki videoreportaže, ki so jo zasnovali in oblikovali
študenti Foto, video in animacijske delavnice, v okvi-
Slika 12: S predstavitve rezultatov in podelitve priznanj
ru katere sta bili predstavljeni tudi maskoti zimske
šole Design Week in CEEPUS-a.
V sklepnem delu, tj. na predstavitvi rezultatov, so
se nam pridružili gospod Michael Schedl, generalni
sekretar iz Centralne CEEPUS pisarne na Dunaju,
gospa Petra Vilfan, svetovalka na CMEPIUS v Ljubljani, in dekan Fakultete za strojništvo red. prof. dr.
Matej Vesenjak.
Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola – DESIGN WEEK 2024
Ob sklepni slovesnosti smo podelili priznanja
najzaslužnejšim koordinatorjem, predavateljem in
izvajalcem delavnic. Priznanja sta podelila red. prof.
dr. Matej Vesenjak, dekan Fakultete za strojništvo,
in gospod Michael Schedl, generalni sekretar iz
Centralne CEEPUS pisarne na Dunaju skupaj s koordinatorico CEEPUS mreže CIII-SI-0217 in vodjo
zimske šole Design Week. Priznanja so prejeli:
•
•
•
•
•
izr. prof. MA Mária Fulková – priznanje za 21
let dela koordinatorice PPU Pedagoška fakulteta
Univerze Hradec Králové in 18 let koordinatorice PPU Akademija za likovno umetnost in
oblikovanje v Bratislavi;
doc. dr. Pavel Trnka – priznanje za izvirno in
požrtvovalno večletno izvedbo delavnic na CEEPUS zimski šoli Design Week;
dr. sc. Petra Krpan – priznanje za dolgoletno
aktivno sodelovanje kot predavateljica in vodja
delavnic na CEEPUS zimski šoli Design Week;
izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes – priznanje za
dolgoletno izvedbo One Point Lecture – Govorimo slovensko na CEEPUS zimski šoli Design
Week;
izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert – priznanje za
dolgoletno izvedbo One Point Lecture – Govorimo slovensko na CEEPUS zimski šoli Design
Week.
Rezultati kreativnega dela, nastali v okviru posameznih delavnic, so bili predstavljeni na zaključni
razstavi, poimenovani Design week 2024, ki so jo
udeleženci postavili skupaj z moderatorji v petek,
25. oktobra 2024, v Razstavnem salonu Tehniških
fakultet in je bila na ogled do 12. novembra 2024.
Zadnji dan, tj. 26. oktober, je bil namenjen iskanju novih navdihov skozi prizmo jesenske idile Ptuja, kjer so si udeleženci pod strokovnim vodstvom
ogledali znamenitosti mesta Ptuj, in obisk zaključili
z ogledom Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Program 9. mednarodne CEEPUS zimske šole
Design Week 2024 sta potrdila Katedra za tekstilne materiale in oblikovanje in Senat Fakultete za
SI 151
strojništvo in Senat Univerze v Mariboru. Celoten
program 9. mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2024, ki je vključeval sedem predavanj
v obsegu osmih kontaktnih ur, 28 kontaktnih ur
projektnega dela in 12 ur individualnega dela, je s
sklepom Senata Univerze v Mariboru ovrednoten s
tremi (3) točkami ECTS. Vsi udeleženci CEEPUS
zimske šole so prejeli tudi certifikat o uspešno opravljeni CEEPUS zimski šoli.
Kot pomemben dosežek je treba omeniti zasnovo in oblikovanje celostne podobe zimske šole Design Week, ki ga je pripravila Petra Jerič, mag. akad.
oblik. tekst. in oblač., in novo spletno stran Design
Week, ki jo je zasnovala pred. Tadeja Penko, univ.
inž. tekst. in mag. posl. ved.
Z realizacijo zasnovanega programa 9. mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2024 je
bil v celoti dosežen namen zimske šole, morda celo
presežen.
Oris aktivnosti 9. mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2024 bo podan v posebnem
zborniku, t. i. Miscellany, ki bo združeval kratke povzetke predavanj, predstavitve delavnic, predstavitve
partnerskih institucij, delovanje mreže CEEPUS po
institucijah ter povzetke s prvega srečanja koordinatorjev partnerskih institucij in okrogle mize, in bo izšel
predvidoma v januarju 2025.
Pripravila: red. prof. dr.sc. Jelka Geršak,
vodja CEEPUS zimske šole
SI 152
Tekstilec, 2024, 67 (Priloga 2), SI 152–152
Svilena nit ni le delo sviloprejk, saj poznamo tudi pajkovo svilo. Raziskovali so jo in pisali o njej že pred mnogimi desetletji.
TOVARIŠ, št. 37, 11. september 1955, str. 859 (Vir: dLib Dostopno na svetovnem spletu:
)