POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO x«SrEVILKA 7, 30. MAREC 2001, CENA 289,00 SIT JOŽE MRAZ, direktor PUP d.d. Velenje: "Črna odlagališča so posledica odsotnosti nadzora. Treba je vedeti, da so občine dolžne skrbeti za svoj prostor in bi torej morale imeti komunalno inšpekcijo." PRIZNANJE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA IZJEMNE DOSEŽKE MIRKU CIGALETU PROMETNI IN OKOLJSKI MINISTER NA OGLEDU MACESNIKOVEGA PLAZU ODPRTJE KOCBEKOVE SOBE V GORNJEGRAJSKEM GOSTIŠČU FILAČ Zadruga mozirje STRAN 10 TEMA MESECA Tel.: 03 757 45 10 OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bodo naše poslovalnice in agencije od dne 02.04.2001 dalje poslovale po novem, in sicer: Poslovalnica od ponedeljka od 08.00 do 18.00 Rudarska do petka sobota od 08.00 do 12.00 Agencija pon.,tor.,čet., od 07.30 do 14.30 Upravna enota sreda od 07.30 do 16.30 petek od 07.30 do 12.30 Poslovalnica od ponedeljka od 08.30 do 12.00 in Nakupovalni center do petka od 15.30 do 18.00 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.30 do 12.00 Kidričeva do petka od 14.30 do 17.00 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.30 do 12.00 Gorica do petka od 14.30 do 17.00 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.00 do 14.00 Šaleška-šalter do petka sobota zaprto krediti fiz. osebam od pon. do petka od 08.00 do 16.00 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 07.30 do 11.30 in Gorenje do petka od 13.30 do 15.30 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.00 do 12.00 in Pesje do petka od 14.00 do 16.00 sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.00 do 18.00 Šoštanj do petka sobota od 08.00 do 12.00 Agencija od ponedeljka od 07.30 do 13.30 Preloge do petka sobota zaprto Poslovalnica od ponedeljka od 08.00 do 18.00 Mozirje do petka sobota od 08.00 do 12.00 Agencija od ponedeljka od 08.00 do 12.00 in Nazarje do petka od 14.00 do 16.00 sobota zaprto Agencija od ponedeljka od 08.00 do 11.30 in Ljubno do petka od 14.00 do 16.30 sobota zaprto Agencija od ponedeljka od 08.00 do 12.00 in Gornji Grad do petka od 14.30 do 16.30 sobota zaprto Agencija od ponedeljka od 08.00 do 12.00 in Rečica ob Savinji do petka od 14.00 do 16.00 sobota zaprto Agencija od ponedeljka od 08.00 do 12.00 in Luče do petka od 14.00 do 16.00 sobota zaprto Agencija od ponedeljka od 08.00 do 11.30 in Šmartno ob Paki do petka od 15.00 do 17.30 / \ sobota zaprto (/©) banka velenje v_y Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke KJ Vsakih 7 dni 7 izdelkov do 50% NIŽJE CENE fòf priložnosti za doßer naJQti V AKCIJI od 29.03. do 12.04. 2001 3SRE0NJA KNJIŽNICA CELJE— C TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica: Priznanje za izjemne dosežke Mirku Cigaletu.................4 Nazarje: Bodo živalske maščobe očistile nazarski zrak?........5 Intervju: Jože Mraz, direktor PUP d.d. Velenje...............6 Območna obrtna zbornica Mozirje: Nekatera vprašanja avtoprevoznikov brez odgovorov......................8 Solčava: Braz sanacije Macesnikov plaz v dveh letih v dolini.....10 Zgornja Savinjska dolina: Eni svinjajo, drugi čistijo....11 Zgodovina in narodopisje: Zakočka rodbina v drugo........17 Tema meseca: Ljubo doma.....................20 Nasveti: Ekološko kmetijstvo - za dobrobit ljudi in okolja.......32 Nazarje: Rokometna poslastica v novi športni dvorani................36 Okolje in ekologija sta bila v minulih štirinajstih dneh zagotovo največkrat obravnavani temi v Zgornji Savinjski dolini. Hrup v zvezi s kurjenjem živalskih odpadkov v nazarski tovarni ivernih plošč se v tem času seveda ni povsem polegel, saj je javnost nestrpno pričakovala rezultate strokovnih meritev. In jih tudi dočakala. Če bi jih prevedli v laični jezik, bi se glasili nekako takole: živalske maščobe in kostna moka bi sicer lahko služile kot alternativno gorivo, vendar emisije lesnega prahu tudi v tem primeru presegajo predpisane mejne vrednosti. Je to podatek, ki ga je želel slišati občinski odbor za varstvo narave? Morda res, kajti sedaj je nekdo končno črno na belem napisal dejstvo, nad katerim se Nazarčani bolj ali manj glasno pritožujejo že več kot dvajset let. Kaj se bo zgodilo sedaj, ne vem, vem pa nekaj drugega: če bi bila iverka (brez ustreznih čistilnih naprav) v rokah privatnika, bi jo že zdavnaj zaprli, tako pa bo obratovala tudi v prihodnje. Gremo stavit? In še to: prepričan sem, da si nihče od krajanov ne želi zaprtja tovarne na račun delovnih mest. Prav, naj tovarna ostane, če prinaša dobiček, toda iz naslova tega dobička bi bilo treba nemudoma namestiti nanjo ustrezne (ustrezne in ne zgolj okraskov) čistilne naprave. Če pa ne ustvarja dobička, kot vedo povedati nekateri, potem je tukaj nekaj skregano z zdravo logiko oziroma ekonomijo. Ali pa ima neznani kupec iverke še kakšno tretjo rešitev? O okolju in ekologiji je bilo govora tudi na srečanju prometnega ministra Jakoba Presečnika z avtoprevozniki na Venišah. Pravilnik, po katerem naj bi slednji poskrbeli za parkirišča za svoja vozila, je namreč napisan izjemno okoljevarstveno, kar potegne za sabo tudi ogromne stroške. Po mnenju avtoprevoznikov nepotrebne. Tik pred iztekom petletnega prehodnega roka je država prisluhnila pobudam obrtne zbornice in pripravila predlog novega zakona o prevozih v cestnem prometu, kateremu bo sledil tudi nov pravilnik, le-ta pa seveda ne bo tako ekstremno napisan kot sedanji, zato ga bodo avtoprevozniki lažje spoštovali. Zlobnež bi dodal: »neumni« so bili tisti, ki so si pravočasno uredili parkirišča po veljavni zakonodaji. Minister Presečnik je dan po omenjenem posvetu povabil v goste ministra za okolje in prostor, da si je ogledal Macesnikov plaz v Podolševi. Baje sta ugotovila, da je bil dobršen del dosedanjih aktivnosti na plazu, ki jih je izvajalo Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, brez pravih učinkov. Ne boste verjeli, ampak natančno to mi je že leta 1992, ko sem si prvič ogledal plazišče, zatrjeval Macesnikov birt Peter Krivec. V slabem desetletju je ogromna zemeljska gmota v marsičem spremenila podobo krajine v Podolševi, žal pa država očitno vse doslej plazu ni jemala dovolj resno. Tudi osrednji intervju v tokratni številki Savinjskih novic je namenjen okolju in ekologiji. Sogovornik - Jože Mraz, prvi mož velenjskega Podjetja za urejanje prostora - je Zgornjesav-injčane pohvalil za relativno visoko ekološko zavest v primerjavi s prebivalci Šaleške doline, čemur pane morejo pritrditi vsi tisti prostovoljci, ki se vsako leto udeležujejo očiščevalnih akcij. Zlasti ribiči se upravičeno hudujejo nad onesnaževalci, ki po liniji najmanjšega odpora mečejo odpadke v in ob vodotoke. Morda se sliši čudno, toda pri tem v zadnjem času prednjačijo kmetje, čeprav bi ravno od njih pričakovali, da (še) živijo v harmoniji z naravo. Do prihodnje številke vas lepo pozdravljam. In pazite, da vas pojutrišnjem kdo ne potegne za nos! ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 7, 30. marec 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-1.3016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Ma-vrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063- Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne Jejttoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GZS SAVINJSKO-SALESKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Priznanji za izjemne dosežke Zofiji Mazej Kukovič in Mirku Cigaletu V velenjskem hotelu Paka so v torek, 13. marca, s podelitvijo priznanj in diplom območne gospodarske zbornice slovesno obeležili 150-letnico Gospodarske zbornice Slovenije. Ob zaključku prireditve so podelili tudi priznanji za izjemne dosežke v gospodarstvu. Dobila sta ju Zofija Mazej Kukovič, direktorica podjetja Esotech Velenje, in Mirko Cigale, direktor podjetja Kovinska galanterija Cigale Nazarje. Med dobitniki 23 priznanj in diplom inovatorjem, ki sta jih podelila predsednica upravnega odbora območne zbornice Marija Vrtačnik in aparat MK5, ki sta jo realizirala s spremembo programov za navijanje, balansiranje, struženje, impregnacijo in elektroniko na obstoječih aparatu so uporabljene številne inovativne in izvirne rešitve, ki so za-ščitenetudis 15 patentnimi prijavami. Takša inovativna naravnanost Dobotniki diplom in priznanj območne gospodarske zbornice po podelitvi v velenjskem hotelu Paka podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, je bilo tudi nekaj zaposlenih v zgornje-savinjskih podjetjih. Janez Anžin iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje je prejel diplomo za inovacijo predelave zgornjega dela orodja ZS 330, s katero je dosegel poenostavljeno in izboljšano delovanje priprave za izsek materiala in preboj luknje kontaktnega vtiča motorčkov. Franci Hren, Matjaž Vidmar in Marko Vav-di iz nazarskega podjetja Elkroj so prejeli diplomo za inovativno predelavo stiskalnice za likanje robov, s katero so dosegli boljšo kvaliteto likanja, zaradi česar odpade fazafin-iširanja hlačnic. Janez Tavčar iz Elkroja je dobil bronasto priznanje za avtomat za obšivanje drobnih delov, ki deluje na podlagi njegovega načrta vgradnje fotocelic in razporeditve senzorjev, ki omogočajo bistveno hitrejše in bolj natančno delo. Samostojni inovator Jože Bider iz Dol Suhe je prejel srebrno priznanje za sekaln-ik lesa. Gre za inovacijo v konstrukciji nožev sekalne naprave, ki omogoča hiter in varen razrez odpadnega lesa velikih dimenzij in je hkrati traktorski priključek. Franjo Ermenc in Aleksander Vra-tanar iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje sta prejela srebrno priznanje za postavitev linije rotor-stator za (foto: Jože Miklavc) strojih za balansiranje. S tem je omogočena proizvodnja novih izdelkov na starih strojih, izboljšala se je tehnologija dela in pocenila proizvodnja. Skupina inovatorjev pod vodstvom Jurija Pešca iz nazarskih Hišnih aparatov je prejela zlato priznanje za univerzalni kuhinjski aparat MK 5. Pri omenjenem ekipe in kolektiva v celoti zagotavlja, da bo imelo nazarsko razvojno jedro v sistemu koncerna BSH v prihodnje še večjo vlogo kot jo ima danes. Gospodarska zbornica Slovenije in območne zbornice ločeno vodijo akcije ocenjevanja urejenosti trgovin in urejenosti delovnega oziroma poslovnega okolja. Tovrstna akcija je bila v letu 2000 izpeljana tudi v okviru savinjsko-šaleške območne zbornice, ocenjevala pa so se tista podjetja in trgovine, ki so to pripravljenost pisno potrdila. Komisija je tako oceniladesetprijav-ljenih podjetij in ugotovila, da je urejenost iz leta v leto boljša, akcijo pa bi bilo treba razširiti tudi na lokalno upravo in območne enote državne uprave s ciljem izboljšanja stanjav podjetjih in ustanovah, ki za to same nimajo posluha. Priznanji za urejeno delovno okolje v letu 2000 sta dobila Institut za ekološke raziskave Erico Velenje v kategoriji malih podjetij in podjetje Esotech Velenje v kategoriji srednjih in velikih podjetij. V sklopu ocenjevanja urejenosti trgovin je sodelovalo 12 trgovin. Komisija je priznanje Savinjsko-šaleške območne zbornice za leto 2000 podelila trgovini ERA d.d. PE Zibka za n j en inovativen pristop pri urejanju lokala, s katerim vedno znova in znova privabljajo kupce. Omenjena prodajalna je lani novembra prejela tudi hišno priznanje »naj prodajalec«. Franci Kotnik Mirko Cigale, dobitnik priznanja Savinjsko-šaleške območne zbornice za izjemne podjetniške dosežke trajnejšega pomena za mala podjetja Uspešno družinsko podjetje Kovinska galanterija Cigale je bilo ustanovljeno leta 1967. Sprva je delovalo kot obrtna delavnica za proizvodnjo kovinske galanterije, leta 1989 pa je preraslo v podjetje z dodatno proizvodnjo plastičnih mas. Postali so dobavitelj raznih delov in priključkov za belo tehniko podjetja Gorenje GA in za male gospodin-jske aparate podjetja MGA Nazarje oziroma BSH Hišni aparati. Del proizvodnje je namenjen pivovarski industriji. Vsa leta so intenzivno vlagali v novo strojno opremo, nove tehnologije in izobraževanje vseh zaposlenih. Avgusta 2000 je podjetje Cigale pridobilo certifikat kakovosti ISO 9002, nameravajo pa kandidirati tudi za priznanje za poslovno odličnost. Za svoje dosedanje delo je podjetje prejelo že vrsto priznanj. Med domačimi izstopajo plakete in odličja za soustanavljanje kooperac-ije ERA Koplas, za pospeševanje obrti v Sloveniji in za urejeno podjetje, koncern Bosch Siemens pa jim je leta 1994 in 1995 podelil nagrado dobavitelja leta za posebne dosežke v kvaliteti, zanesljivosti, fleksibilnosti, inovacijah in cenah. Omenjeni koncern je podjetju Cigale junija lani podelil tudi nagrado za najboljšega dobavitelja v obdobju 1998-1999, kar je izjemno prestižno priznanje. Podjetje je po finančnih kriterijih uspešno in konstantno rastoče. Dan^ zaposluje 19 ljudi. Ima jasno zastavljeno razvojno vizijo: na evropskem trgu ohraniti 25-odstot-ni delež med specializiranimi dobavitelji kombiniranih kovinsko-plastičnih delov za belo tehniko, male gospodinjske aparate in pivovarsko industrijo. Cigale d.o.o. je eno redkih podjetij, ki v vseh letih delovanja ni imelo likvidnostnih težav. Biti reden plačnik je bila njegova posebna odlika že v preteklosti. Mirka Cigaleta odlikujeta tudi osebna skrb in podpora različnim neposlovnim aktivnostim v okolju, v katerem živi. Vodenje podjetja Mirko Cigale od leta 1997 dalje postopoma prenaša na hči Ireno, da bi po svoji upokojitvi zagotovil nadaljnjo rast in uspešnost podjetja. NAZARJE Bodo živalske maščobe očistile nazarski zrak? Krajani Nazarij so za sežig 10 ton kostne moke in 24 ton živalskih maščob izvedeli iz medijev, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje, občinski odbor za varstvo narave pa je na ministrstvo za okolje in prostor naslovil protest, v katerem med drugim zahteva, da mu pristojni posredujejo podatke meritev emisij snovi v zraku v času poskusnega sežiganja. Marija Sodja Kladnik vimenu odbora pravi, da je kostna moka samo pospešila dolgoletno nezadovoljstvo ljudi. Onesnažen zrak v Nazarjah je namreč dejstvo in krajani želijo, da se zadeve končno uredijo. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes je odboru pojasnil postopke v zvezi s sežigom in izrazil pripravljenost sodelovati na seji odbora za varstvo narave ali občinskega sveta, če bi se v Nazarjah zanjo odločili. Izdaja odločbe o sežigu živalskih odpadkov podjetju Glin Pohištvo je bila napovedana na novinarski konferenci prvega marca. Občanov neposredno niso obveščali, osebno pa so o izdaji odločbe obvestili nazarskega župana Ivana Purnata. Glinu Pohištvo je bilo naloženo, da mora ves čas izvajanjapredelave odpadkov spremljati emisije v zrak. Glede na rezultate meritev so bile v času zamenjave goriva v sušilniku iverja z živalsko maščobo in mesno kostno moko mejne vrednosti emisij skupnega prahu in ogljikovega monoksida prekoračene, medtem ko so bile emisije dušikovih oksidov v okviru zahtevanih predpisov. Nižje kot pri običajnem gorivu so bile vrednosti emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, kovin, kloridov in polikloriranih dibenzodioksinov in furanov. Emisija prahu je bila pri uporabi samih maščob brez kostne NAZARJE Začetek gradnje hidroelektrarne Pred nedavnim začeto gradnjo pretočne elektrarne na desnem bregu Savinje pri Graščinskem jezu v Nazarjah naj bi, po besedah investitorja in lastnika zemljišča Rajka Prepadnika, dokončali v letošnjem letu. Pridobljena električna energija bo vsaj v začetni fazi posredovana v javno elektro omrežje, količina le-te pa bo odvisna od pretočnosti Savinje. Po mnenju Prepadnika bodo šele meritve desetletnega obdobja pokazale letno povprečje proizvedene električne energije, saj vodostaj reke precej niha. Pri tem je pomembno, da bo pretočna elektrarna delovala po sistemu obnovljivih vodnih virov in ekološko neoporečno. Savinjčan moke nižja, vendar je presegla predpisano mejno vrednost, medtem ko je emisija ogljikovega monoksida nižja od mejne vrednosti. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ocenjuje, da je višja emisija prahu pri uporabi same živalske maščobe v primerjavi z emisijo prahu pri uporabi samega mazuta posledica nihanj v tehnologiji sušenja iverja in ne posledica uporabe maščobe. Glede na navedeno z zamen j avo goriva ni mogoče v tolikšni meri znižati emisij lesnega prahu, da ne bi presegale mejnih vrednosti. V ponedeljek se je iztekel tudi rok za oddajo ponudb na javni razpis za prevzem, prevoz do kraja odstranjevanja ter za odstranjevanje s sežigom v moko predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob, ki so proizvedene v kafilerijah v Sloveniji s toplotno obdelavo živalskih odpadkov. Med ostalimi se je na javni razpis za uporabo živalskih maščob kot dodatnega goriva prijavilo tudi nazar-sko podjetje Glin Pohištvo. Komisija Ministrstvaza okolje inprostornaj bi o ustreznosti ponudb odločala v tem tednu. Savinjčan BANKA VELENJE D.D. Prilagajanje potrebam komitentov V Banki Velenje so se na podlagi ugotovitev iz rednega spremljanja poslovanja njihovih agencij v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini odločili za nekatere spremembe odpiralnega časa. Po besedah člana uprave Banke Velenje Marjanajeriča so istočasno analizirali tudi odpiralne čase konkurenčnih bank v regiji, hkrati pa so imeli pred očmi tudi aktivnosti v zvezi z združevanjem Banke Velenje z Novo Ljubljansko banko. »Bistvena novost je v tem, da bodo naše agencije v Zgornji Savinjski doliniposlej ob sobotah zaprte, hkrati pa med tednom podaljšujemo odpiralni čas zapol ure. Ocenjujemo, da se bomo s tem bolj prilagodili potrebam naših komitentov, katerim je namenjena tudi široka mreža bančnih avtomatov,« pojasnjuje Marjan Jerič. »S podaljšanjem odpiralnega časa ob delavnikih želimo nameniti nekoliko več časa svetovanju komitentom, da bi bili slednji kar najbolje informirani in bi se dobro počutili v naših poslovnih prostorih. Ob tem želimo opozoriti tudi na izjemno dinamičen razvoj elektronskega poslovanja za fizične osebe, saj programski paket Klik NLB zelo hitro pridobiva na številu uporabnikov. Prepričani smo, da se bo tudi vse več Zgornjesavinjčanov odločalo za takšen način poslovanja. K temu je treba dodati še porast kartičnega poslovanja, vse skupaj pa naj bi vključno z bankomati pripomoglo k skrajšanju vrst pred bančnimi okenci,« je povedal Jerič. Spremembe odpiralnega časa v Banki Velenje sovpadajo tudi s prenosom plačilnega prometa z Agencije za plačilni promet na poslovne banke. Kot je znano, se s prvim julijem letos zapira izpostava agencije v Mozirju, zato se morajo pravne osebe do takrat odločiti, ali bodo v prihodnje poslovale z agencijo v Velenju ali pa bodo pri svoji poslovni banki odprle transakcijski račun. Predvidevajo, da se bo večina odločila za odprtje računa v banki. Banka Velenje je za svoje komitente, ki se ukvarjajo tudi z izvozom, skupaj s Slov-ensko izvozno družbo pripravila posvet, na katerem bodo predstavljene zadnje novosti na tem področju. Gre zlasti za aktualne informacije glede poslovanja z Bosno, Srbijo in Makedonijo. Poleg tega so v teh dneh za pravne osebe pripravili tudi dva seminarj a, na katerih so komitentom predstavili prehod plačilnega prometa z agencije za plačilni promet na njihovo banko. Na vprašanje, kako so v Banki Velenje zadovoljni z rezultati lanskoletnega poslovanja, član uprave Marjan Jerič odgovarja: »Z rezultati poslovanja v letu 2000 smo zadovoljni, res pa je, da je bilo lansko leto za našo banko dokaj težko. Mimo redne dejavnosti smo se ukvarjali s številnimi projekti, zlasti s posodabljanjem informacijske tehnologije, aktivnostmi v zvezi s prenosom plačilnega prometa v banke ter aktivnostmi v zvezi z vključevanjem v sistem Nove Ljubljanske banke. Uidi za letošnje leto smo si zastavili smele načrte in prvi rezultati kažejo, da jih bomo dosegli. Seveda pa so vedno v ospredju zadovoljni komitenti, kajti le to je pravi model za uspeh na daljši rok.« Franci Kotnik Marjan Jerič, član uprave Banke Velenje (foto: Franci Kotnik) POGOVOR Z DIREKTORJEM DELNIŠKE DRUŽBE PUP VELENJE JOŽETOM MRAZOM Ekološka zavest v Zgornji Savinjski višja kot v Šaleški dolini Podjetje za urejanje prostora iz Velenja je na področju zbiranja in odvoza odpadkov v Zgornji Savinjski dolini prisotno že tri leta. Omenjeno javno službo opravlja z izjemo mozirske v vseh tukajšnjih občinah. V času priprav na vseslovensko akcijo urejanja in vzdrževanja čistega okolja, ki poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor, smo se o ravnanju z odpadki in ekološki zavesti Zgornje-savinjčanov pogovarjali z direktorjem PUP d.d. Jožetom Mrazom. • Mesec marec gre proti koncu, rezultati poslovanja za leto 2000so znani in dokončni. Kako jih ocenjujete vPodjetju za urejanje prostora? Lansko leto je bilo za družbo PUP dokaj težko. Pravzaprav je za nas težko vsako volilno leto, kajti takrat se proračuni kar nekako ustavijo. Vse naše dejavnosti pa so posredno ali neposredno povezane s proračunskimi sredstvi. Javne gospodarske službe, torej vzdrževanje cest, zelenic in j avna snaga se direktno financirajo iz občinskih proračunov, ti pa iz državnega. Uidi večina drugih naročil je vezana na proračune, kar v praksi pomeni - če imajo proračuni težave, imamo težave tudi mi. Ne gre za pripombe na naše delo, pač pa za velike zamudepri plačevanju sicer nespornih računov. Ponavadi te likvidnostne težave pretežno obležijo na plečih našega podjetja, saj občine in država niso voljne plačevati zamudnih obresti. Žal pa ima denar tudi svojo ceno in kdor ga potrebuje, ga mora bankam pač plačati. • Kaj so pokazale številke, ko ste potegnili črto pod poslovanjem v lanskem letu? V letu 2000 smo sicer poslovali pozitivno, vendar je bil iz zgoraj omenjenih razlogov plus zgolj simboličen. Nameravali smo ustvarili okoli milijardo in 12 0 milijonov tolarjev prihodkov, od tega približno 320 milijonov tolarjev na področju ravnanja z odpadki (od tega okoli 40 milijonov v Zgornji Savinjski dolini). Na področju vzdrževanja cest in prometnih površin smo planirali okoli 200 milijonov tolarjev prihodkov, na področju vrtnarstva in vzdrževanja zelenih površin okoli 240 milijonovin okoli 320 milijonov prihodkov naj bi ustvarili z gradnjami. Dosegli smo okoli 23 milijonov tolarjev premalo prihodkov, kar je botrovalo slabšemu poslovnemu izidu od načrtovanega. Pri ravnanju z odpadki se direktno srečujemo s povzročitelji in z njimi nimamo posebnih težav. Večinoma so z našo službo zadovoljni in tudi plačevanje je še vedno dokaj redno, čeprav se je zadnji čas nekoliko poslabšalo. Več problemov je pri gradnjah, kjer se srečujemo s povsem odprto tržno sceno, zadnje leto pa tudi z nerazumljivimi birokratskimi zahtevami, ki močno dražijo našo ponudbo. Država je namreč sprejela predpise o izvajanju javnih naročil in zadolžila vse proračunske porabnike, da javno razpisujejo vsa dela, tudi manjšega obsega. Ti razpisi so zelo komplicirani in dragi, zato nam povečujejo stroške poslovanja, hkrati pa so za pridobitev poslov neizbežni. • Ste v lanskem letu tudi kaj investirali? V letu 2000 smo se močno angažirali pri gradnji nadomestnega rastlinjaka na lokaciji med Kidričevo in Koroško cesto v Velenju, kajti stari rastlinjaki iz leta 1968, nekateri celo iz leta 1963, so bili povsem dotrajani. Postavili smo sodoben rastlinjak površine 2.500 kvadratnih metrov, kjer lahko razvijamo našo zamisel o mestni vrtnariji. Najmanj smo iani posto- rili na področju ravnanj a z odpadki, saj nismo uspeli razširiti območj a delovanj a, smo pa veseli, da smo uspeli doseči zadovoljiv standard oskrbe, na katerega imamo zelo malo pripomb, pa še tiste so bolj fi-nančno-plačilne narave kot tehnično-tehnološke. Jože Mraz (foto: Franci Kotnik) Seveda se tu in tam zgodi, da komu kdaj ne odpeljemo odpadkov, ker je pozabil pravočasno postaviti posodo na dogovorjeno mesto, ali pa komu po nerodnosti zapeljemo čez zelenico. Taki primeri se dogajajo, vendar nikoli namenoma. • Je vaš sedanji standard ravnanja z odpadki že v skladu s pričakovanimi standardi, ki bodo veljali na državnem nivoju? Pričakujemo, da bo minister za okolje in prostor v kratkem predpisal oskrbne standarde, o katerih se govori že več let in smo jih v vašem časopisu enkrat že objavili. Ne vem, če bodo povsem takšni, vsekakor pa bodo podobni, kajti država bo zanesljivo predpisala takšne standarde, kot veljajo v Evropski skupnosti. Morda bo trebanaekološ ke otoke dodati še kakšno posodo za zbiranje plastične in kovinske embalaže, vendar bo za to predviden prehodni rok do leta 2004, kar za nas ne bo predstavljalo nobenega problema. • Ste z opravljanjem službe ravnanja z odpadki v Zgornji Savinjski dolini zadovoljni? Lahko rečem, da smo zadovoljni z izjemo ekonomske plati. Povečujejo se tudi količine zbranih posebnih in nevarnih odpadkov, sedaj že presegajo deset ton letno, kar pomeni, da se dolina dejansko čisti. Tildi odziv na zbiranje kosovnih odpadkov je zelo velik, zato ga nameravamo v prihodnosti organizirati dvakrat letno: spomladi in jeseni. Predpogoj za to pa je, da bomo korigirali cene, saj le-teh, odkar smo v dolini, nismo pomembno povišali. Z inflacijo smo jih sicer usklajevali, vendar se nam tudi to ni povsem posrečilo. • Kakšna naj bi bila po vašem primerna cena? Ko smo v Zgornji Savinjski dolini začeli zbirati in odvažati odpadke, je bila cena za praznjenje 120-li-trske posode, kar uporabljamo kot model, štiri nemške marke v tolarski protivrednosti. Danes je le tri marke in pol. Torej smo precej zaostali in moramo priti čimprej nazaj na izhodiščno ceno. Kaj hočemo, nemška marka je še vedno najbolj pošteno merilo, bolj kot vsi ostali indeksi rasti. V začetku aprila bomo zato na občinske svete posredovali predlog za popravek cen. Računamo na razumevanje tako županov kot svetnikov kakor tudi uporabnikov naših storitev. Konec koncev to zanje ne bo pomenilo mesečno velikega skoka, povprečno le od 200 do 300 tolarjev na gospodinjstvo. • Se po cenovni plati lahko primerjate s podjetji, ki opravljajo enako dejavnost v sosednjih regijah? V primerjavi s podjetji, ki opravljajo odvoz odpadkov na drugih območjih, smo cenovno zelo ugodni, po standardih pa daleč nad povprečjem. • Kako na tempodročju vidite nadaljnjo perspektivo podjetja? Pri ravnanju z odpadki želimo razširiti območje zbiranja, saj je znano, da je ta javna služba močno podvržena kriterijem ekonomije obsega. To pome- ni: če bi pokrivali večje območje, če bi oskrbovali več gospodinjstev, bi v sistemu ločenega zbiranja zbrali več odpadnega stekla, več papirja in drugih vrst odpadkov in velike količine bi lahko bile zanimive za predelovalce. Tako pa z majhnimi količinami nismo zanimivi, v Sloveniji pa tudi še ni trga sekundarnih surovin. Sedaj zbrane količine z veliko muko posredujemo Surovini in Dinosu, oba se jih namreč zelo branita, ker ne gre za čiste frakcije. Če bi bil papir zložen po kategorijah ali zbrane skupaj rjave steklenice brez zamaškov in ostankov vsebine, bi bila situacija drugačna. Seveda iz zbiranja od gospodinjstev ne moremo pričakovati povsem čistih frakcij odpadnih surovin, reciklir-nice pa se za tako majhne količine tudi ne izplača delati. Kultura bivanja je zares na visokem nivoju. Seveda so tudi primeri, ki od te ocene odstopajo, vendar je lahko po tej plati Zgornja Savinjska dolina v globalu vzor marsikomu v Sloveniji. Iz tega naslova bi lahko Zgornjesavinjčani črpali energijo za razvoj turizma. • Kakšne pa so minimalne količine, da se reciklirnica izplača? Avstrijci in Nemci so skozi prakso prišli do zaključka, da je ekonomski prag območje z okoli 200 do 300 tisoč prebivalci. Mi jih imamo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini skupaj vsega 55 tisoč. Če bi pokrivali vsaj 100 tisoč prebivalcev, bi bila slika že povsem drugačna, vendar smo v Sloveniji smetarji zelo razdrobljeni, zato nihče ne more opravljati te službe prav poceni. Normalno bi bilo, da bi na Celjskem delovala ena mreža, eno podjetje. Saj ni bistveno, kako se mu reče in kdo je direktor. Pomembno je, da je organiziranost enotna in da se nekje postavi reciklirnica, kjer bi se odpadki prebirali. Priključevanje Evropski skupnosti nas dobesedno sili k spoštovanju omenjenih standardov, toda država se v to očitno nima namena vpletati, saj je v zakonodaji zapisala, da je ravnanje z odpadki občinska javna služba. • Torej je zadeva prepuščena regionalnemu povezovanju in zakonom ekonomike poslovanja? Drži, z drugimi besedami pa to pomeni, da se na tem področju še lep čas ne bo nič zgodilo. No, eden od razlogov za sedanje stanje je verjetno tudi v tem, da so povsod drugod, razen v Velenju, za omenjeno službo zadolženajavnapodjetjavlasti občin. Ko pa bodo občinski možje spoznah, da je »smetarija« koncesionirana javna služba, ki jo je najprimerneje poveriti dobremu koncedentu, da jo opravlja profesionalno in ekonomsko, potem se bodo stvari začele spreminjati. V delniški družbi PUP Velenje smo zadovoljni, ker smo že sedaj organizirani, kot bodo zahtevali predpisi leta 2008. S šaleškimi in zgomjesavinjskimi občinami, z izjemo mozirske, imamo podpisane 10-letne koncesijske pogodbe in jim redno poročamo o svojem delu ter rezultatih dela. • Kakšno je po treh letih vaše mnenje o ekološki zavesti Zgornjesavinjčanov? Se izboljšuje ali ostaja na enakem nivoju? Ekološka ozaveščenost v Zgornji Savinjski dolini je višja kot v Šaleški dolini. To je gotovo tudi posledica dejstva, da v dolinah ob Dreti in Savinji večina prebivalcev živi v zasebnih hišah, v manjših naseljih in zelo malo je blokov. Ljudje imajo radi lepo in urejeno bivalno okolje. Kultura bivanja je zares na visokem nivoju. Seveda so tudi primeri, ki od te ocene odstopajo, vendar je lahko po tej plati Zgornja Savinjska dolina v globalu vzor marsikomu v Sloveniji. Iz tega naslova bi lahko Zgornjesavinjčani črpali energijo za razvoj turizma. • Sedanje stanje pa zagotovo ne more biti zgornji limit... Kajpak bo treba tudi v Zgornji Savinjski dolini še veliko postoriti, preden bodo, na primer, v zelenih posodah samo tisti odpadki, ki tjazares sodijo. Ampak v primerjavi z velenjskimi bloki je situacija bistveno boljša. Ljudem ni vseeno, kakšno je okolje, in to je prav. Samo zamislimo si, kakšno škodo lahko povzroči že liter izlitega olja v podtalnici! K temu moram dodati, da je tudi v Šaleški dolini stan je v zasebnih hišah bistveno boljše kot v velikih blokih, kjer jestrukturastano-valcev izjemno pestra, pa tudi objekti sami niso zgrajeni v tem smislu, da bi se z odpadki ravnalo bolj odgovorno. Rešitev vidim v zakonodaji, ki naj bi upravnike večstanovanjskih zgradb zadolžila tudi za zbiranje odpadkov, poleg tega pa bo treba spremeniti tarifni sistem, kar smo v Zgornji Savinjski dolini že naredili. Nič več zaračunavanja odpadkov po osebah, temveč po dejanski količini odpadkov. • Upoštevajoč človeški faktor je v prihodnosti verjetno iluzorno pričakovati neko idealno stanje? Kljub temu, da se bo ekološka ozaveščenost ljudi izboljševala, je nerealno pričakovati, da bodo odpadki že v fazi zbiranja tako sortirani, da bi jih bilo mogoče takoj prodati koristnikom sekundarnih surovin. Nekje bo še potrebna vmesna postaja, primerno dimenzioniranazavečjeobmočje, za strojno prebiranje, kjer bomo iz odpadkov prebirali čiste frakcije. Prebirali bomo biološko frakcijo, torej odpadke hrane, trave, rož, drevja, kar v Šaleški dolini že sedaj zbiramo v rjavih posodah, v Zgornji Savinjski dolini pa ne, ker ima večina gospodinjstev lastne kompostnike. Potem bomo prebirali gorljivo frakcijo, to so odpadki lesa, papirja in podobno, ki jih je mogoče uporabiti v kurilnicah za biomaso. Prebirali bomo tudi steklovino, pa plastiko, vse vrste papirja, razen pološčenega in plastificiranega, prebirali bomo seveda tudi nevarne in kosovne odpadke, na koncu pa naj bi ostala v volumenskem delu samo še četrtina, v težnostnem delu pa največ tretjina zbrane mase, ki bo šla na nekoliko resnejšo obdelavo. To pomeni sejanje, drobljenje, dotacijo itd., s čimer bi dobili še nekaj koristnih odpadkov, povsem na koncu pa nevtralen odpadek, pravzaprav zemljnino, s katero bo mogoče sanirati ugreznine, nasipe, plazove... V bistvu bo to neke vrste gradbeni material. To je po našem prepričanju pravi model, ne pa vehke sežigalnice, kamor bi odpadke vozili z vagoni in kjer bi potrebovali dvakrat tako velike čistilne naprave. * Kakšna usoda čaka odlagališče odpadkov v Podhomu? Poudariti moram, da so občine v Zgornji Savinjski dolini zmogle veliko poslovne modrosti, ko so se dogovorile za sanacijo deponije v Podhomu, kajti v vsakem primeru je bilo treba z njo nekaj storiti. Zdaj je na razpolago za odlaganje še nekaj let in v prehodnem obdobju lahko morda postane celo lokalno zbirno in reciklirao mesto. Dolina glede odpadkov v prehodnem obdobju ne bi smela imela težav, kasneje pase bo priključila eni od regijskih rešitev. • Občina Mozirje je za razliko od ostalih občin ostala pri tem projektu nekako ob robu... Mi bi bili zelo veseli, če bi mozirska občina končno opustila moralne razloge, zaradi katerih se nam doslej ni pridružila. Njenih 6.000 prebivalcev sicer za nas ne bi pomenilo bistvenega napredka, bilo bi pa zelo pozitivno, ker bi bile zadeve enotno urejene na nekem geografsko zaokroženem prostoru. Upam si trditi, da mozirski občani sedaj zanesljivo nimajo boljše službe odvoza odpadkov kot drugi, zanesljivo tudi ne cenejše. Vprašanje je le, kdo in kje skriva del stroškov odvoza na celjsko deponijo. • To, kar v Zgornji Savinjski dolini še vedno zelo bode v oči, so črna odlagališča. Imate recept, kako se jih znebiti? Črna odlagališča so posledica odsotnosti nadzora. Treba je vedeti, da so občine dolžne skrbeti za svoj prostor in bi torej morale imeti komunalno inšpekcijo. Te seveda v savinjskošale-ški regiji ni, zato ni nikogar, ki bi tovrstne zadeve sankcioniral. Ne glede na to bi občine; v Šaleški dolini to prakticiramo, morale izdelati evidenco črnih odlagališč in načrt njihove sanacije. Načeloma naj bi odlagališče saniral lastnik zemljišča, čeprav je največkrat res, da ga ni povzročil sam. Črna odlagališča se najbolj pogosto pojavljajo ob križiščih, ob vodotokih in v bližini naselij. V Velenju smo ugotovili, da brž ko nekdo nekaj odloži, obstaja velika nevarnost, da se okrog tega razvije črno odlagališče, če se lokacija takoj ne sanira. V nekaterih primerih nam je uspelo, da smo v odpadkih našli podatke o njihovem lastniku in ga tako spravili v proces, nekajkrat pa smo tako odlagališče sami sanirali in račun poslali povzročitelju. Pri tem je treba ločiti med zgolj vizuelnimi poškodbami okolja, ki jih povzročijo tisti, ki v naravi odložijo organske odpadke, kot so na primer žagovina ali tropine od stiskanja, in pravimi črnimi odlagališči, kjer se srečamo z nevarnimi odpadki, s kosi starih vozil, opuščenih gospodinjskih aparatov, pohištva... Večkrat se pojavijo tudi kosi sanitarne keramike, za vse naštete odpadke pa organiziramo odvoz vsaj enkrat letno, zato res ni razloga, da bi jih ljudje odlagali na neprimernih mestih. Vsekakor je potrebno še naprej delati naozaveščanju občanov, pri čemer so najbolj hvaležna populacija otroci. Če otroka že v predšolskem obdobju vzgojimo v ekološkem smislu, kasneje z njim kot povzročiteljem odpadkov zelo verjetno ne bo težav. Če pa danes brezskrbno meče papirčke od bombonov mimo koša za smeti, se lahko zgodi, da bo že jutri odvrgel v naravo nevaren odpadek. Za razliko od naših mam in babic, ki so se srečevale le z olupki in podobnimi odpadki, je treba danes o teh stvareh vedeti veliko več, zato bomo tudi v prihodnje skušali informirati in ozaveščati prebivalce Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pogovarjal se je Franci Kotnik Poudariti moram, da so občine v Zgornji Savinjski dolini zmogle veliko poslovne modrosti, ko so se dogovorile za sanacijo deponije v Podhomu, kajti v vsakem primeru je bilo treba z njo nekaj storiti. Upam si trditi, da mozirski občani sedaj zanesljivo nimajo boljše službe odvoza odpadkov kot drugi, zanesljivo tudi ne cenejše. Vprašanje je le, kdo in kje skriva del stroškov odvoza na celjsko deponijo. C» _______________ OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Nekatera vprašanja avtoprevoznikov še brez odgovorov Slovenski avtoprevozniki sodijo po opremljenosti vozil v primerjavi z evropskimi kolegi med najkakovostnejše, je bilo ugotovljeno na posvetu zgornjesavinjskih in šaleških avtoprevoznikov ter predstavnikov sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom in državnim sekretarjem Petrom Pengalom. Na posvetu, ki je bil pred tednom dni na Venišah, so največ časa posvetili pomanjkanju dovolilnic za mednarodni prevoz v cestnem prometu in problemu zagotavljanja ustreznih parkirnih mest Od lani delita dovolilnice namesto prometnega ministrstva obrtna in gospodarska zbornica, ki pa očitno nista enotni. Ob številnih problemih, s katerimi se soočajo avtoprevozniki, je med osnovnimi gotovo premajhno število dovolilnic. Avtoprevozniki menijo, da bi država lahko z uspešnimi pogajanji z drugimi državami pridobila več mednarodnih dovolilnic ali celo dosegla njihovo odpravo. Po mnenju državnega podsekretarja Zdravka Igličarja je problem kvote dovolilnic prisoten na obeh zbornicah, sicer pa je, po njegovem, odločitev, kako z dovolilnicami ravnati, problematična tako na strani delivcev kot zakonodajalca. Glavna težava ni v delitvi, ampak v premajhnem številu dovolilnic, je prepričan državni sekretar Peter Pengal. Z Evropsko unijo so pogajanja za večjo kvoto že zaključena, sedaj je potrebno uskladitev doseči še s posameznimi državami. Ključno je, da je sistem transparenten, pridobljene kvote dovolilnic pa bodo delili na podlagi podatkov obeh zbornic. Pri tem je minister Presečnik poudaril, da je v zaključni fazi priprava zakona o prevozih v cestnem prometu, katerega so poskušali v največji možni meri uskladiti z obema zbornicama in sindikatom. Dosedanji zakon o prevozih v cestnem prometu določa, da morajo avtoprevozniki za pridobitev licence imeti ustrezno parkirišče. Po pravilniku, ki opredeljuje pogoje, se rok za uskladitev izteče sredi letošnjega leta, vendar je očitno, da so le red- ki avtoprevozniki v tem času zagotovili ustrezna parkirišča za svoja vozila. Bojan Pečnik, sekretar sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, je prepričan, da je ta ukrep, ki se nanaša na varovanje okolja, prezahtevno formuliran. V primerjavi z evropskimi avtoprevozniki naj bi slovenski že sedaj izpolnjevali potrebne pogoje, vendar ne ob tako nestvarnem pravilniku, ki med drugim zahteva razsvetljeno parkirišče, ograjo in celo telefonsko govorilnico. Ob nekoliko milejših zahtevah bi lahko zagotovili dovolj parkirišč, so prepričani avtoprevozniki. Darko Repenšek, načelnik mozirske upravne enote, se strinja, da je potrebno problem rešiti v prid avtoprevoznikov, vendar ne na račun ekoloških obremenitev. Po njegovih podatkih bi glede na število tovornjakov v Zgornji Savinjski dolini potrebovali 480 parkirišč. Ob sedanjih pogojih bo potrebno kar štiri odstotke slovenskega prostora zagotoviti za parkirišča. Minister Jakob Presečnik se je strinjal, da je sedanji pravilnik naravnan bolj okoljevarstveno kot prometno, vendar če hoče biti Slovenija urejena država, potem bo potrebno vprašanja varovanja okolja vsekakor upoštevati. Prometno ministrstvo bo pri obravnavi novega zakona o prevozih v cestnem prometu poskušalo zagotoviti polletni odlog izvrševanja pravilnika. V tem času naj se avtoprevozniki z ministrstvom za okolje in prostor, ki je pristojno za opremo parkirišč, poskušajo dogovoriti za odstranitev nerealnih pogojev iz pravilnika, prometno ministrstvo pa mora določiti, koliko časa vozila dejansko obremenjujejo parkirišča. Savinjčan Minister Presečnik je s sodelavci “potolažil” avtoprevoznike, da bo novi pravilnik določal razumnejše pogoje za parkirišča (foto: Ciril Sem) SREČANJE ŽUPANOV S PROMETNIM MINISTROM NA LJUBNEM OB SAVINJI Več potreb kot denarja Po dosedanjih usklajevanjih bo ministrstvo za promet letos razpolagalo z okoli 80 milijardami tolarjev, kar je bistveno manj od dejanskih potreb. Najslabše je pri državnem cestnem omrežju, kjer je znesek proračuna enak lanskemu, vsa stvar pa je dodatno obremenjena še z lanskoletno preobremenitvijo investicijskega dela proračuna na eni strani in neporavnanimi obveznostmi na drugi strani, je na srečanju z zgornjesavinjskimi župani in županjo povedal prometni minister Jakob Presečnik. Dokaj neugodne razmere se bodo odražale predvsem na področju investicij, saj bodo izvajali samo za državo nujne projekte in tiste, za katere so pogodbe že podpisane. Na področju Zgornje Savinjske doline bodo nadaljevali z rekonstrukcijo ceste skozi Gornji Grad, zagotovljena so tudi sredstva za cesto Ljubno-Luče, po besedah ministra Presečnika je planirano tudi nadaljevanje izgradnje ceste na Pav- ličevo sedlo. Po Presečniku ostaja odprt problem cesta mimo nazarske firme BSH Hišni aparati. Sredstva za nadaljevanje obnove v letošnjem državnem proračunu niso predvidena, potrebno pa bo doseči tudi dogovor glede pločnikov in javne razsvetljave. Nadalje bo potrebno rešiti problem križišča pri bencinski črpalki, za katerega projektirajo variantne predloge. V letošnjem Prometni minister je zgornjesavinjskim županom in županji “nalil čistega vina” (foto: Ciril Sem) letu naj bi zaključili postopke pridobivanja projektne dokumentacije za most čez Savinjo, sredstva za sanacijo pa naj bi bila zagotovljena prihodnje leto. Na prometnem ministrstvu pripravljajo ustrezno dokumentac- ijo tudi za ostale državne ceste na tem področju, največji zalogaj pa bodo cesta skozi Zadrečko dolino, cesta Podvolovljek - Kranjski Rak in tako imenovana Panoramska cesta nad Solčavo. Savinjčan OBČINSKI SVET MOZIRJE Letošnji proračun skoraj za polovico manjši od potreb Mozirski občinski svetniki so po dolgi razpravi in številnih predlogih na 19- redni seji sprejeli proračun za leto 2001. Želje in potrebe porabnikov so tudi letos presegle milijardo tolarjev, razdeljena vsebina proračunske malhe zato zanesljivo ne bo zadovoljila vseh občanov. To se tako ali tako ni zgodilo še nikoli, saj je nemogoče pri varčevalno naravnanem državnem proračunu doseči kompromisa, ki bi zadovoljil prav vse. Pred županom, občinsko upravo ter odborom za gospodarstvo in proračun je bila zato zelo težka naloga razporejanja denarja. V kolikšni meri so bili uspešni, bo pokazalo zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo občanov, predvsem tistih, ki že dolga leta čakajo na svoj kos proračunskega kolača, letos le-ta »tehta« 650 milijonov, vajeni pašo živeti predvsem od drobtinic. Za investicije je letos namenjenih manj sredstev kot lani, kljub temu pa bo na vrsti izpolnitev večih projektov na infrastrukturnem področju. Med največje porabnike teh sredstev tudi v letošnjem letu sodi rečiška šola, za katero je namenjenih dobrih 80 milijonov tolarjev, več kot sto milijonov pa je namenjenih za investicije in obnovo cest. Prav zaradi njih se bo tudi letos »zlomilo največ kopij,« saj imata obe krajevni skupnosti velike potrebe, ki so za krajane več kot nujnega pomena. Asfalt je danes dobrina, ki si jo vsakdo želi do svojega praga, tega pa občinski proračun enos- tavno ne zmore. Svetniki so spremenili in dopolnili statut občine in poslovnik občinskega sveta, kar pa ne bo bistveno vplivalo na njuno delovanje. Odlok o uskladitvi, organiziranosti in preoblikovanju mozirskega podjetja Komunala je potreben zaradi uskladitve z zakonom o javnih gospodarskih službah. Veljati bo pričel, ko ga bodo venaki obliki sprejeli še občinski sveti v Nazarjah, na Ljubnem in v Lučah. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje je prinesel več novosti. Med bistvenimi je možnost vseh, ki posedujejo vsaj dva ara zemlje za intenzivno pridelavo, da postavijo lopo za orodje, kar doslej ni bilo mogoče. Zaradi pravilnega vrednotenja nepremičnin na svojem območju vsaka občina določi povprečno gradbeno ceno stanovanj in komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Ta cena se letno spreminja z indeksom rasti cen v gradbeništvu. Zaleto 2001 znaša sprejeta višina v občini Mozirje 142.301,22 sit za kvadratni meter. Po sklepu občinskega sveta sredst- va za financiranje političnih strank ne smejo presegati 0,2 odstotka sredstev primerne porabe, kar v Občini Mozirje znaša 981.000 tolarjev. Svetniki so izrazili predvsem dileme okoli financiranja nestrankarskih list kandidatov, ki so prisotne v občinskem svetu. Po zakonu namreč iz proračuna ni mogoče financirati strank, ki jih ni v registru. V predlogu sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja med občinama Mozirje in Nazarje so sestavljavci opredelili relacije, ki naj dokončno uredijo odnose med sosednjima občinama po podpisu delitvene bilance bivše občine Mozir- je. Sedanji sistem financiranja občin le-te dobesedno sili k razdelitvi, saj na ta način določena območja pridobivajo večja sredstva. Tendence na državni ravni pa že kažejo na spremembo tega sistema in k ponovnemu združevanju. Tako je na bilo seji izpostavljeno vprašanje, zakaj se občini Nazarje in Mozirje ne bi združili in poiskali skupnih interesov. »Morda pa le kdaj,« je izzvenel zaključek razprave, ki je nakazala novo obdobje reševanja skupnih problemov dveh sosednjih občin. Benjamin Kanjir Obveščamo vse interesente, da podaljšujemo razpis za oddajo planinskih postojank v najem in sicer za: Kočo na GROHOTU Postojanko dajemo v najem za dobo pet (5) let s pogojem veljavne registracije - s.p. ali d.o.o. Prijave s programom dela pošljite do 05.04.2001 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO MEŽICA Ob Šumcu 9, 2392 Mežica Dodatne informacije so možne na tel. št. 031 638 349 g. Vijem Blatnik ali 041 714 658 g. Slavko Rose. Planinski pozdrav! IZ OBGIN ) G> SOLČAVA Brez sanacije Macesnikov plaz v dveh letih v dolini Vlada je na četrtkovi seji sprejela program ukrepov za sanacijo plazov, ki po obsegu presegajo zmožnosti na lokalni ravni. Vladni ukrep zajema tri plazove na Primorskem in Macesnikov plaz v Podolševi, za katerega sta prometno in ministrstvo za okolje in prostor pripravili pripravljalno študijo, po kateri naj bi plaz sanirali v dveh do treh letih. Prva faza predvideva odvodnjavanje na zgornjem delu plazu, z vrtinami bodo opredelili način trajne sanacije vključno z izgradnjo novega mostu na cesti Solčava-Sleme. bi intenzivno pristopili v drugi polo- ogledu plazu zagotovil minister Ko- vici letošnjega leta, alarmne pač. naprave v spodnjem delu plazu pa Največji premiki plazu so bili v bodo nameščene takoj po podpisu zadnjem času zabeleženi pod pon- Upravičeno zaskrbljeni obrazi predstavnikov države ob ogledu Macesnikovega plazu (foto: Ciril Sem) Z zadnjimi aktivnostmi vlade so zadovoljni tudi v Solčavi. Župan Vojko Klemenšek pravi, da so očitno tudi odgovorni na državni ravni spoznali, da je potrebno k sanaciji plazu pristopiti brez odlašanja. Brez ukrepanja se v najslabšem primeru lahko zgodi, da bo plaz ogrozil prve kmetije v dveh letih. To pomeni, da sledi Solčava, dodaja Klemenšek. “Macesnikov plaz je dejansko ogromenproblem,”ugotavljaJanez Kopač, minister za okolje in prostor, ki si je naravno katastrofo v Podolševi ogledal skupaj s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. “Videti je, da je bilo štiriletno delo z vsemi stroški vred vrženo stran. Velika napaka je bila, ker ni bilo nobenih projektov. Podjetje PUH je kar nekaj delalo, sedaj pa se je potrebno sanacije lotiti z vso resnostjo,” pravi Kopač. “Sanacija bo dolgotrajna in potrebno bo zagotoviti neprimerno več sredstev od začetnih 126 milijonov, kolikor jih je vlada odobrila za prve nujne ukrepe. K sanaciji naj pogodbe s podjetjem, ki bo naprave namestilo. Pričakujem, da bo vprašanje alarmnih naprav rešeno v razmeroma kratkem času,” je po tonskim mostom, kjer je plazišče najožje. Po podatkih Braneta Vlaja z direkcije za državne ceste je na tem mestu absolutna velikost pomika 40 metrov v treh do štirih mesecih, razveseljivo pa je, da so pomiki nad mostom manj intenzivni, v samem vznožju plazu pa trenutno pomikov ne zaznavajo. Pred ostalimi posegi je nujno potrebno izvesti odvodnjavanje na zgornjem delu, saj praktično vsa voda teče v plaz, v nadaljevanju pa študija predvideva pregradne objekte, s katerimi bodo plaz presekali na več delov. Po razpisu in izbiri izvajalca naj bi dela na odvodnjavanju dokončali v štirih mesecih. Po trditvah prometnega ministra Presečnika bodo zagotovili potreben denar za vzdrževanje ceste Solčava-Sleme in pripravili projekt za nov montažni most. Ko bodo pripravljeni projekti, se bodo, po zagotovilih obeh ministrov, lotili projektov, ki bodo zagotavljali trajno sanacijo plazu. S pravimi rešitvami je fizična izvedba možna v največ treh letih, kar je ob sedanjih slabih izkušnjah za Solčavane komaj verjetna možnost. Savinjčan NAZARJE OBČINA NAZARJE vabi vse občane Zgornje Savinjske doline na slavnostno OTVORITEV ŠPORTNE DVORANE V NAZARJAH, ki bo v četrtek, 12. aprila 2001, ob 17. uri. Gosta prireditve bosta predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok. LJUBNO OB SAVINJI Spodbujanje turizma s komunalnim prispevkom Italijanski lastniki Golt želijo z velikimi investicijami v sisteme umetnega zasneževanja, urej anje prog ter izvedbo novih naprav in sistemov žičnic na tem območju vzpostaviti pogoje za turistični razvoj in razvoj celotne Zgornje Savinjske doline. V letošnjem letu načrtujejo izgradnjo akumulacijskega jezera na ljubenski strani Golt, za kar naj bi poleg ostalih stroškov Občini Ljubno plačali 5,6 milijona tolarjev komunalnega prispevka. Vsota vsekakor ni zanemarljiva, še posebej zato, ker na omenjeni lokaciji majhno jezero že obstaja.Polegteganajbivčasu gradnje zasneževalnega sistema ne uporabljali ceste na ljubenski strani. Celoten kompleks za zasneževanje bo pod zemljo, z izvedbo projekta pa bo mogoče umetno zasnežiti 60 hektarjev površin. Iz dokumentacije, ki so jo Italijani posredovali tudi naljubensko občino, je razvidno, da ne gre za gradnjo zgradbe ali objekta, ampak za vodno akumulacijo. David Senese, direktor Golt, pravi, da imajo lasten vodovod, trafo postajo in dostop po zemljišču, ki ni v ljubenski občini, so pa pripravljeni plačati komunalni prispevek za 40 kvadratnih metrov veliko črpališče. Ljubenski svetniki so v daljši razpravi nasprotovali ali se strinjali z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka. Večinoma so bili naklonjeni oprostitvi, saj mora Ljubno spodbujati turizem, nenazadnje tudi infrastruktura, ki jo želijo narediti, ne bo odšla v Italijo. Spet drugi so menili, da je nekaj vendar potrebno iztržiti. Na koncu so sprejeli odločitev, po kateri bodo Golte Slovenija plačale 10 odstotkov od prvotnega zneska, kar naj bi zadovoljilo obe strani. c IZ OBČIN, ORGANIZACIJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NSI KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Eni svinjajo, drugi čistijo V Zgornji Savinjski dolini postaja vse bolj pereče vprašanje varovanja okolja, povezano z ekološko osveščenostjo ljudi, ugotavljajo predstavniki krajev, ki vsako leto skupaj z ribiči organizirajo čiščenje brežin Drete in Savinje. Rezultat lanskoletne akcije je 400 odpeljanih vreč raznih odpadkov, ki so “krasili” savinjske vodotoke, čeprav so dve leti pred tem Dreto in Savinjo v celoti očistili. Težava je v tem, pravi Dušan Žunter iz Ribiške družine Mozirje, da se največji onesnaževalci okolja akcij ne udeležujejo. Po njegovem mnenju kar 90 odstotkov odpadkov ustvarijo kmetje, ker ne poskrbijo za ustrezno odstranitev balime folije s travnikov. Razne oblike osveščanja ne prinesejo želenih rezultatov, ljudem pridejo do živega samo dovolj visoke kazni, je prepričan Žunter in dodaja, da nihče ni dolžan pobirati svinjarije za drugimi. Dominik Miklavc z Občine Mozirje je zagovarjal stališče, da je potrebno kmete primerno osvestiti, kar bi lahko storili preko zadruge in svetovalne službe, čeprav je kmete težko pridobiti k organiziranemu odvozu. Pravijo, da nimajo odpadkov, je Miklavca dopolnila Darja Planinšek, direktorica mozirskega komunalnega podjetja. Ekološka osveščenost je vsekakor vprašljiva, vendar je ni mogoče posploševati. Dejstvo je, da bodo morali nekaj ukreniti tudi župani in v okviru pristojnosti sprejeti skupen odlok, na podlagi katerega bo mogoče onesnaževalce trdo prijeti. Nič manjši problem ne predstavlja odvoz gramoza iz Savinje. “Iz Savinje so pokradli na milijone kubičnih metrov gramoza in ga zvozili na avtocesto. Dobiček so imeli samo nekateri posamezniki. Obljubljeno je, da bo odslej republiški inšpektor bedel nad temi stvarmi,” je nekontrolirane posege v porečje Savinje komentiral Dušan Žunter. Kaj podobnega se po mnenju ribičev lahko dogaja samo v Zgornji Savinjski dolini. Najnovejši pokazatelj odnosa, ki ga imajo nekateri do okolja, je izlitje precejšnje količine gnojevke v potok Kanolščica, v katerega so mozirski ribiči tik pred tem vložili precejšnjo količino lipanov. Samo neposredne škode je za okoli štiri milijone tolarjev, ugotavlja Žunter, ki upa, da bo neodgovorni onesnaževalec primerno kaznovan. Drugače so vsa okoljevarstvena prizadevanja odveč, ugotavljajo predstavniki zgomjesav-injskih krajev. Očiščevalna akcija bo potekala v okviru vseslovenske očiščevalne akcije, s primernim odzivom krajanov pa želijo dolino očistiti od Logarske do Letuša. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Gradnja šole napreduje Na Ljubnem se že nekaj let načrtno prilagajajo potrebam devetletne šole, zato je pretežni del sredstev namenjenih prav izgradnji ustrezne infrastrukture. Poleg samoprispevka občanov bo občina zagotovila preko 230 milijonov tolarjev, od tega polovico iz proračunov za letošnje in prihodnje leto. Za ostali del naj bi najeli kredit, okoli 190 milijonov naj bi primaknilo ministrstvo za šolstvo in šport. Tudi po zaslugi mile zime so gradbinci z deli na telovadnici hitro napredovali, v teh dneh naj bi dobilo streho še novo poslopje z devetimi učilnicami. Na Ljubnem upajo, da jim bo uspelo telovadnico dokončati do novega šolskega leta, saj je obstoječa premajhna za optimalni pouk vseh razredov, prizidek pa naj bi po napovedih odprl vrata prihodnje leto. Miha Kovač prvi predsednik mozirskega občinskega odbora V drugi polovici lanskega leta je na slovenski politični prostor stopila nova stranka, imenovana Nova Slovenija, ki ji predseduje Andrej Bajuk. Simpatizerji stranke v Zgornji Savinjski dolini so konec avgusta ustanovili iniciativni odbor, da so se lahko pripravili na državnozborske volitve, pretekli petek pa so se sestali na domačiji Kovač v Ljubiji, kjer so izvolili upravni odbor in predsednika. Občni zbor je prvi nagovoril preds- ben volilni rezultat kot na državni ednik iniciativnega odbora Ivan ravni. To štejejo za uspeh, saj so v Glušič, ki je na lanskih volitvah pred- tako kratkem času veliko dosegli, stavljalstranko vdoliniin kandidiral Na javnih volitvah so nato prisot- za poslanca. Poudaril je, da je v zad- ni izvolili upravni odhor, za njegov- Ivan Glušič čestita Mihi Kovaču ob izvolitvi za predsednika občinskega odbora NSi (foto: Benjamin Kanjir) njih desetletjih politika izgubila pozitiven prizvok, ki ga nosi v svojem bistvu. Sama beseda pomeni delati za ljudi, kar pa se v zadnjem času ne dogaja. Razni medstrankarski boji, katerih bistvo je le zasedanje položajev, so med ljudmi povzročili malodušje in pomanjkanje volje do pozitivnih sprememb. Zato je prišlo do ustanovitve nove stranke, katere geslo je Beseda velja. Ob razrešitvi Ivana Glušiča je le-ta na kratko opisal čas pred volitvami, ki je spričo kratkih rokov zahteval polno angažiranost članov, da so lahko speljali kandidacijske postopke. Na koncu jim je uspelo, kandidat in s tem stranka pa sta v tem volilnem okraju dosegla podo- ega predsednika pa Miho Kovača, ki je v nagovoru poudaril, da mora stranka voditi zmerno politiko približevanja in usklajevanja interesov z ostalimi pomladnimi strankami. Potrebno bo tudi nagovoriti ljudi, ki so jim blizu, ki jih vežejo podobni interesi, teh pa gotovo ni malo. Upravni odbor je sprejel sklep, da bodo njegovi člani pomagali ustanavljati občinske odbore tudi po ostalih zgornjesavinjskih občinah, da se bodo lahko pripravili na lokalne volitve, ki bodo naslednje leto. Volivcem želijo dokazati, da pri njih izrečene besede resnično veljajo in se dopolnjujejo z dejanji, ki so v dobrobit ljudi, željnih resnice. Benjamin Kanjir Obvestilo Vrtnarstvo in cvetličarstvo Stanislav Aleš s. p., Loke pri Mozirju 24,3330 Mozirje, preneha z dejavnostjo 30.6.2001. (ä KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Sozvočje pesmi ob zaključku meseca kulture Zadnje dejanje letošnjega meseca kulture se je zgodilo 3- marca v nazarskem kulturnem domu. Na odru so se srečali pevci domačega mešanega pevskega zbora ter člani vokalnih skupin Savinjski rožmarin injurij iz Mozirja. Bogata pevska zasedba je obetala dogodek brez primere. To se je tudi zgodilo, svoj delež pa so dodali obiskovalci, ki so skoraj do zadnjega sedeža napolnili dvorano. Na odru se je najprej predstavil domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Toni Acman. Kratka doba od ustanovitve je že prerasla v zrelost, ki bi jo jim zavidal marsikateri zbor. Harmonija njihovih glasov je napovedala, da bodo iz leta v leto, iz nastopa v nastop, nadgrajevali svoj kakovostni nivo in gradili na vezeh prijateljstva ter druženja ob ubrani pesmi. Nato se je predstavila vokalna skupina Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale. Pevke in pevci so pred kratkim ustanovili istoimensko kulturno društvo s sedežem v Nazarjah, preko katerega bodo lažje uresničevali svoje poslanstvo. Profesionalni odnos do petja jih dela še kvalitetnejše, čeprav zatrjujejo, da so v prvi vrsti skupaj zaradi ljubezni do glasbe in medsebojnih prijateljskih vezi. Kot zadnji so se predstavili gostje iz Mozirja, člani vokalne skupine kulturnega društvajurij, ki jo vodi GORNJI GRAD Tako kot zbirka s pomenljivim naslovom Razbiti vrč, iz katere pravzaprav žari ena sama ljubezen in energija življenja, dasiravno pesnica ne beži od manj svetlih trenutkov dneva. Razbiti vrč je življenje in sreča -vrč kot prinašalec življenju neobhodne vode in razbitine, metaforične prinašalke sreče. O Marjani Rihter je pred njenimi številnimi občudovalci spregovoril njen mentor, svetovalec in prijatelj Jelka Repenšek. Skupina je dolino že zastopala na regijskih srečanjih, vsako leto se udeležujejo srečanj malih vokalnih skupin Slovenije, pot pa jih je zanesla tudi že preko državnih meja. Njihova posebnost so tudi spevoigre, s katerimi obujajo opuščeno dejavnost Zgornje Savinjske doline. Nastopajoče sta pozdravila nazarski župan Ivan Purnat in predsednik sveta mozirske izpostave skla- da za ljubiteljske kulturne dejavnosti Marjan Dobrovc. Slednji se je zahvalil tisočim, ki v dolini delajo kulturo in za njo. Vsem gre zahvala in toplo priporočilo, da nadaljujejo s svojim delom, ki bo plemenitilo njih same kakor tudi mnoge obiskovalce kulturnih prireditev. Prireditev je vodila Vladka Planovšek, ki je poslušalce popeljala skozi praznike, ki imajo svoje mesto v pomladanskem delu koledarja. Benjamin Kanjir prof. Vinko Šmajs. Rihterjeva je sicer članica skupine literatov, združenih v kulturno društvo Slap, in prva med njimi, ki se je odločila za samostojno pesniško zbirko. Občutljivost njene duše je dovršena, zato je zanjo še tako nepomembna pomembnost krona stvarstva in pesniški navdih. Zato je verjeti, da njena prva knjižica pesmi ni tudi zadnja. KULTURNO DRUŠTVO LOJZE SAVINJŠEK NOVA ŠTIFTA Nenaključna podobnost Aleksander Marodič: Upor jezne gospodinje. Režija in izbor glasbe: Anica Stakne; voditeljica projekta: Slavica Suhovršnik; luč: Rudi Stakne. Igrajo: Branka Pistotnik, Ivo Tes-ovnik, Jure Sovinšek, Vesna Suhovršnik, Lidija Poličnik, Urška Rajgel. Z besedilom Aleksandra Marodiča, ki je za novoš-tiftni oder doživel temeljito adaptacijo v smislu aktualizacije razmer in dogodkov na matično okolje in očitno tudi konkretne osebe, se je mogoče identificirati skozi vse slike uprizoritve. Gledalec se lahko poosebi z dramskimi osebami v tolikšni meri, da euforija gledalcev ponese igralce. Komedija “pomembnosti in norčevanja” je po zaslugi režiserke Anice Stakne nabita z energijo in zadetek v polno. Z osredotočenjem na medsebojne odnose in integriteto posameznih vlog je Marodičevo delo definirala kot družinsko komedijo. Občinstvo je bilo nagovorjeno neposredno - zaradi konkretnih krajevnih imen celo drzno in pogumno - z besedno radoživo in igralsko močno predstavo. Zaradi tega sleherna naključna podobnost odpade. Razgalitev javnega življenja sedaj in tukaj skozi upor jezne gospodinje je seveda svojevrsten pritisk na zaprt, hkrati pa obupno prazen prostor. Upor jezne gospodinje režiserke Anice Stakne pravzaprav prepriča celo prepričane. Od solidno do odlično odigranih vlog, slednje velja predvsem za na kraju razočarano občinsko aktivistko in povprečno gospodinjo Maro Drobež (Branka Pistotnik), ki je vseskozi znala pokazati, kaj jo privlači in česa ne mara. Upor jezne gospodinje je Branka Pistotnik izkoristila za odlično potrditev svojega talenta (foto; Savinjčan) Komedija, ki obupno poskuša zgladiti probleme in jih razumeti tako, da bo lažje živeti, je vredna ogleda. Kljub ali celo zaradi enostavne postavitve. Zaradi profiliranega in brezkompromisnega pristopa režiserke ter zaradi nepojmljive šaljivosti in odprtosti, ki veliko ali celo vse pove o resničnosti svetain okolja, vkaterega je komedija postavljena. Veliki finale: vsem sodelujočim pevcem je dirigirala Jelka Repenšek (foto: Ciril Sem) Pesniški prvenec Marjane Rihter Prva pesniška zbirka Marjane Rihter ni ugledala luči sveta zaradi avtoričine želje po afirmaciji. Preprosta, vendar silovito izpovedna nuja jo žene k ustvarjanju in zato je praznik ob izidu toliko večji. Marjana Rihter je pravzaprav svojevrsten fenomen; raznolikost njenega udejstvovanja je tolikšna, da mora biti občudovanje kmetice in pevke, pesnice in matere, iskreno in navdihujoče. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB MOZIRJE Obsodili nestrpnost do tujcev Na redni letni konferenci so se prvo marčevsko nedeljo v šolskem večnamenskem prostoru zbrali člani krajevnega odbora zveze borcev in udeležencev NOB Mozirje. Predsednik Štefan Pungartnik je podal poročilo o delu v preteklem letu in nanizal nekaj dogodkov v Sloveniji, ki so zaznamovali leto 2000, ter obsodil nestrpnost do tujcev. KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Lutke izpolnile svoje poslanstvo S peto predstavo letošnjega, že petega po vrsti, lutkovnega abonmaja je kulturno društvo Jurij uspešno zaključilo še en projekt. Lutkovne igrice so pisane otrokom na kožo, saj jih lutke neprisiljeno nagovarjajo, jim vtirajo moralne vrednote in jih notranje potešijo. Odziv otrok, ki se z veseljem udeležujejo predstav, je bil tudi v letošnjem letu izjemen. To nalaga organizatorjem obvezo za vnaprej in obenem zahvalo, saj prav z njihovo pomočjo podeželski otroci niso prikrajšani za radosti, ki so v mestih kar nekako samoumevne. Benjamin Kanjir Zadnj a predstava z naslovom Ena, dve, tri je bila sestavljena iz treh posameznih igric. Uprizorila sta jih ljubljanska lutkarja, ki sta dodobra razvedrila otroke. Slednji so kot ponavadi napolnili mozirsko kulturno dvorano do zadnjega kotička. Domišljija otroke bogati, pri tem pa imajo lutke kot prijazna in nasmejana bitja pomembno vlogo. ŽUPNIJA MOZIRJE Na obisku v orglarski delavnici Mozirski župnik Ivo Suhoveršnik se je s ključarji in člani župnijskega pastoralnega sveta sredi lanskega decembra odločil, da se loti nakupa novih orgel za župnijsko cerkev. Stare orgle so datirale v leto 1804, lesni črv pa je v teh stoletjih »dobro« opravil svoje delo in uničil večino lesenih delov ter s tem bistveno zmanjšal igralno vrednost instrumenta. Orgle so kraljica glasbe. Tega jim ne oporekajo niti največji glasbeni strokovnjaki, saj s svojim zvokom napolnjujejo cerkve in v zadnjem času ponovno tudi koncertne dvorane. Nove mozirske orgle so naročene v delavnici mojstra Antona Škrabla v Rogaški Slatini. Imele bodo 22 registrov, izmed njih tudi super oktavo, ki bo edinstvena v Sloveniji. Nosile bodo številko 100, saj bodo stote, izdelane v omenjeni delavnici. V začetku marca so se ključarji, člani župnijskega sveta, cerkveni pevci in župnik podali v Rogaško Slatino, da so si ogledali, kako poteka izdelava orgel. Ob zapletenih postopkih so večinoma spremenili svoje mnenje, da so orgle predrage. V njih je namreč vgrajenih skoraj 300 tisoč delov, vsak pa mora biti natančno izdelan in postavljen na svoje mesto. Nove orgle bodo v Mozirju prvič zapele na veliko noč, blagoslov pa bo teden dni kasneje. Benjamin Kanjir V poročilu o delu organizacije je poudaril, da njihova poglavitna naloga niso samo srečanja ob obletnicah in prireditvah. Ena pomembnih nalog je tudi pomlajevanje organizacije - želja, da se vanjo vključijo tudi mlajši zagovorniki vrednot NOB, saj bo v nasprotnem primeru le-ta izumrla. Socialno, zlasti pa zdravstveno stanje borcev se s staranjem iz leta v leto slabša, zato bolnim in ostarelim posvečajo posebno skrb. Z obiski in simboličnimi darili ob koncu leta jim lajšajo njihovo osamljenost. Za invalidne člane so organizirali izlet na Pokljuko. V smislu ohranjanja tradicij NOB so bili lani zelo aktivni. Na njihovo pobudo je bila organizirana občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Med letom so se udeleževali proslav in spominskih slovesnosti, ki so zaznamovale važnejše dogodke med NOB. Udeležili so se proslave ob zaključnih bojih II. svetovne vojne na Poljani, proslave ob dnevu borca na Menini, regijske pro- Ocenjevali so urejenost hiše kot objekta (primernost arhitekture, kritine, fasade, skladnost posameznih elementov, skladnost z ostalim naseljem), urejenost vrta (okrasni, pridelovalni, sadni vrt), urejenost dvorišča (vrsta podlage - primernost materiala - uporabnost in izgled) in ocvetličen-je (balkoni in okna). Ocenjevanje bodo zaključili s srečanjem ljubiteljev cvetja, podelitvijo priznanj in predavan- slave za Kozjansko v Jurkloštru, srečanja borcev in planincev na Graški gori, proslave prvega frontalnega boja z okupatorjem na Čreti in proslave ob obletnici ustanovitve I. kongresa AFŽ v Dobrniču. Organizirali so tudi izleta v Kumrovec in na Kras. Ob dnevu mrtvih so ob pomoči pevskega zbora in šolske mladine organizirali žalno slovesnost pri spomeniku borcev NOB v Mozirju. Skozi vse leto so skrbeli za grobove in grobišča na območju KS Mozirje. Tudi v letošnjem letu bodo mozirski borci delali po začrtanem planu, ki temelji na skrbi za izboljšanje socialnih razmer članstva, vzdrževanju grobov in grobišč, ohranjanju in negovanju tradicij NOB. Konferenco so zaključili s kulturnim programom upokojenskega moškega zbora Mozirje pod taktirko Antona Acmana st. in družabnim srečanjem v jedilnici osnovne šole. Marija Šukalo jem Pomladanska opravila na vrtu, ki ga bo pripravil znani strokovnjak Slavko Zgonec. Na prireditvi bo tudi vrtnarski kotiček, kjer bodo domači vrtnarji -Vrtnarstvo Kranjc in Cvetličarstvo Jelka Bider - predstavili nove vrste lončnic in zasaditev korit. Prireditev bo v sredo, 4. aprila, ob 18.uri v Delavskem domu v Nazarjah. MSK KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Družine bodo pele tudi letos Mozirsko kulturno društvo Jurij bo v sklopu krajevnega praznika Jur-jevo tudi letos pripravilo tradicionalno druženje pevskih družin, ki bo v nedeljo, 22. aprila, popoldan pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju. V primeru slabega vremena bo prireditev, tokrat že peta po vrsti, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Letošnja vodilna tema srečanja bo ljubezenska pripovedna pesem, poleg nastopa na odru pa čaka pevske družine še ogled Mozirskega gaja in družabno srečanje. Prijave zbira kulturno društvo Jurij do 18. aprila. KF TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Srečanje ljubiteljev cvetja V okviru vseslovenskega projekta “Moja dežela - lepa urejena in čista” je Turistično društvo v občini Nazarje v letu 2000 izvedlo akcijo ocenjevanja urejenosti poslovnih in stanovanjskih objektov. Komisija ni imela lahkega dela. Ocenjevanje je potekalo po strožjih kriterijih kot pred dvema letoma. Izbrali so le tiste objekte, ki po urejenosti izstopajo in zaslužijo pohvalo. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Briljantni komorni godalni orkester Amadeus V nazarskem Delavskem domu se je pred dvema tednoma predstavil komorni godalni orkester Amadeus, ki ga sestavljajo akademsko izobraženi glasbeniki, pedagogi in člani mariborske operne hiše oziroma mariborske filharmonije. Pobudnik za ustanovitev stalno delujočega komornega orkestra je bil leta 1999 mladi dirigent Stefan Garkov, sicer pedagog na Glasbeni šoli Nazarje. GORNJI GRAD Odprli Kocbekovo sobo Na pobudo vsestranskega Edija Mavriča -Savinjčana, publicista in novinarja iz Gornjega Grada, se poslej gostišče Trobej ponaša s Kocbekovo sobo, ki sta jo simbolno v prijateljskem planinskem krogu posvetila velikemu Slovencu, planincu in gornjegrajskemu nadučitelju Francu Kocbekujakob Filač, lastnik gostilničar, in Martin Aubreht, predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. 0 pomenu Franca Kocbeka, prvega načelnika Savinjske podružnice SPD, zaslovensko planinstvo so po malem spregovorili vsi navzoči, medtem ko je nekaj planinskih verzov Simona Gregorčiča prebral gornjegrajski igralec Jože Remšak. Posebno težo je s svojo navzočnostjo in besedami o Kocbeku dal Adi Vidmajer, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, ki se je na račun dogodka v Gornjem Gradu odpovedal sestanku v prestolnici. Po odprtju sobe, označene z napisom in značilno planinsko markacijo ter opremljene z veliko portretno Kocbekovo fotografijo, so se planinski prijatelji ob izvrstnem ričetu zadržali še ob pomenku o izdaji knjige o Francu Kocbeku, ki naj bi izpod peresa Edija Mavriča - Savinjčana izšla že letošnjo pomlad. UM AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Tudi Zgornjesavinjčanke na morje Tudi nekaj kmečkih žena in deklet iz Zgornje Savinjske doline bo v organizaciji Novega tednika in Radia Celje prihodnji petek za dva dni odpotovalo na morje oziroma slovensko obalo na tradicionalni, že 29-izlet 100 kmečkih žena na morje. Na kmetiji odprtih vrat Fatur pri Slomškovi Ponikvi je bilo izmed 1.017 prijavljenih izžrebanih tudi šest Zgornjesavinjčank. Petek, šestega, in soboto, sedmega aprila, bodo v Luciji in Portorožu v prijetni družbi preživele Jožica Be-zovnik iz Raduhe, Marija Kumprej s Tera, Zofija Marovt iz Ljubije, Benarda Poljanšek iz Florjana nad Gornjim Gradom, Slavica Robida z ljubenske Planine in Jožica Strojanšek z Dobrovelj nad Nazarjami. Zagotovo se bodo domov vrnile z lepimi vtisi iz Postojne, Lucije, Portoroža in Pirana, tisti, ki bodo ostali doma, bodo pač oba dneva malo bolj poprijeli pri domačih opravilih. UM Orkester Amadeus je debitiral decembra lani v Viteški dvorani na Ptujskem gradu, uspešno pa je nastopil tudi na prireditvi Noč slovenskih skladateljev 2000. V Nazarjah je nastopil pred povsem polno dvorano, kar je bilo glede na sočasnost rokometnega spektakla v športni dvorani prijetno presenečenje. Pod taktirko Stafana Garkova so člani godalnega orkestra igrali skladbe J. S. Bacha, G. Tore-Uija, L. Boccherinija, J. Bende, W. A. Mozarta, P. Mas-cagnija, A. Dvoraka, B. Piazzalle in F. Kreislerja, kot solisti pa so nastopili Rostyslav Denysyuk (viola), Zmago Štih (harmonika) in Viktor Petek (violina). Dirigent Stefan Garkov je bil rojen v Sofiji. Prvih glasbenih učnih ur je bil deležen pri desetih letih, kot hornist pa je diplomiral na tamkajšnji akademiji za glasbo. Že v času študija je kot solist in kot član komornih skupin prejel številne nagrade na državnih Ob pomoči občine in Gozdnega gospodarstva Nazarje so lani uredili okolico spomenika pred Delavskim domom, ki je bila poškodovana ob poplavi pred dvema letoma. Redno so vzdrževali partizanski grobišči na Čreti in posvetili veliko pozornosti spominskim prireditvam. Udeležili so se proslave ob dnevu boja proti okupatorju, maja pa so prisostvovali komemoraciji ob 20-letnici Titove smrti v Kumrovcu in vsakoletni prireditvi v spomin na zaključne boje druge svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah. Junija so bili na srečanju borcev na Menini, septembra na Graški gori, kjer je bilo srečanje borcev in planincev v spomin na boje štirinajste divizije, tekmovanjih za mlade glasbenike. Pred enajstimi leti je prišel v Slovenijo in se zaposlil kot učitelj trobil na Glasbeni šoli Nazarje. Želja po izobraževanju ga popeljala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer študira dirigiranje v razredu prof. Marka Letojne. Novembra lani je na koncertu Mladi mladim prvič dirigiral simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije, aprila prihodnje leto pa bo v okviru istega ciklusa dirigiral tudi simfoničnemu orkestru RTV Slovenija. Nazarska publika je člane orkestra Amadeus ter soliste na čelu z dirigentom Garkovom bučno nagradila za briljanten nastop, še posebej topel aplavz pa si je za svoje igranje prislužil harmonikar Zmago Štih. Koncert so poleg Glasbene šole Nazarje omogočile zgornjesavinjske osnovne šole in Občina Nazarje. Franci Kotnik oktobra pa na Čreti na tradicionalni slovesnosti v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorsko vojsko v letu 1941. Ob dnevu mrtvih so ob pomoči osnovnošolcev pripravili komemoracijo. Skozi vse leto so si prizadevali pridobiti v svoje vrste nove člane - simpatizerje, da bi pomladili svoje vrste. Tudi v prihodnje nameravajo nadaljevati svoje delo po začrtanem planu, pri tem pa seveda ne morejo povsem mimo perečih problemov v Nazarjah. Borci so obsodili sežig živalskih odpadkov v njihovi bližini, saj se bojijo, da bo industrija še bolj onesnaževala Nazarje kot do sedaj. Marija Šukalo KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB IN UDELEŽENCEV NOB NAZARJE Pozornost spominskim prireditvam Prvo soboto v marcu so se na letni konferenci zbrali člani krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Nazarje. Pregledali so delo v preteklem obdobju in začrtali smernice za prihodnje delovno obdobje, dotaknili pa so se tudi nekaterih aktualnih zadev v domači občini. ORGANIZACIJE. LJUDJE IN DOGODKI C RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Perspektiva je v lastnih ribogojnicah Na nedavnem občnem zboru so člani Ribiške družine Mozirje pregledali minulo delo in se dogovorili glede letošnjih aktivnosti. Članstvo v družini upada vse od leta 1990 dalje, z 276 je padlo na 141, razloge za to dejstvo pa gre v prvi vrsti iskati v skromnejšem ribjem življu v Savinji in Dreti, k čemur so največ pripomogle poplave, svoje pa je opravil tudi krivolov. Po besedah predsednika RD Mozirje Alojza Hanžekoviča se ribiči v zadnjih letih srečujejo tudi z vse pogostejšim onesnaževanjem voda, pri čemer prednjačijo kmetje z izlivi gnojevke in odmetom silažne krme. Člani mozirske ribiške družine so v lanskem letu dobro sodelovali s člani sosednjih družin in vodarji. Slednji so jim tudi pomagali pri urejanju ribnika na Prihovi, kjer sedaj gojijo potočno postrv, šarenko in sulca. Opravili so preko 4.700 prostovoljnih delovnih ur, v povprečju pa so izkoristili 8,6 ribolovnih dni v Savinji in Dreti. V sodelovanju z lovci so se lotili preganjanja kormoranov, ki so zlasti v Savinji med Mozirjem in Letušem delali veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je letos pred ribiče postavilo veliko nalogo: izdelavo srednjeročnega plana 2001-2005, kar naj bi bil neke vrste preizkus, katere ribiške družine bodo v prihodnje še imele koncesijo države za upravljanje z vodami. V RD Mozirje je srednjeročni plan izdelala ekipa pod vodstvom Franca Pogelška in predvidela letno vlaganje v znesku 6,5 milijona tolarjev. Pogelšek je na občnem zboru izrekel precej kritičnih besed na račun državnega zavoda za ribištvo in birokratizacije društvenega dela. Podpredsednik Ribiške zveze Slovenije Ivan Bradeško, ki se je udeležil občnega zbora, je pohvalil delo mozirske ribiške družine in pri tem še posebej izpostavil smiselnost gradnje lastnih ribogojnic. Na ta način bo mogoče LJUBNO 0B SAVINJI Dobovičniku dragi Šnops Ljubno Open turnir Da so Ljubenci družabni ljudje, ki svoj prosti čas radi izkoristijo za druženje in takšne ali drugačne prireditve, ni potrebno posebej poudarjati. Zadnji petek v februarju so na Ljubnem v organizaciji gostišča Pevc in pod pokroviteljstvom trgovine En krajcar ter pletilstva Slapnik iz Bočne izvedli drugi Šnops Ljubno Open turnir, ki je privabil kar 28 ljubiteljev te nadvse popularne igre s kartami. Igralci so pod budnim očesom vodje tekmovanja Štefana Kamplina - Pište zaigrali po utečenem sistemu na dve dobljeni igri do devet, poraženec pa se je moral posloviti. Že uvodne partije predtekmovanja so pokazale, da na turnirju sodelujejo sami izkušeni »kvartopirski mački«, saj so se samo tri srečanja od štirinajstih končala z gladko zmago, vsa ostala pa so zmagovalca dobila šele po dodatni igri. Nič drugače ni bilo v drugem krogu, nervoza pa se je še bolj stopnjevala v osmini finala in polfinalu, kjer so ostali v konkurenci samo še najboljši štirje, in sicer Anton Volov-lek, Vojko Slapnik, Zdravko Podkrižnik in Danilo Dobovičnik. Slednji je s tesnim rezultatom 2:1 premagal Volovleka, Slapnik pa je bil z 2:0 boljši od Podkrižnika. S tem sta bila finalista znana, prav tako pa tudi kandidata za tretje mesto, ki je na koncu pripadlo Antonu Volovleku. V velikem finalu je Danilo Dobovičnik odigral zelo premišljeno in predvsem bolj sproščeno od svojega nasprotnika, kar mu je zasluženo prineslo naslov najboljšega na drugem Šnops Ljubno Open turnirju. Po zaključku tekmovalnega dela je Štefan Kamplin najboljšim podelil praktične nagrade, zmagovalcu tudi veliki pokal, sledil pa je neuradni del z večerjo v prijetnem prijateljskem vzdušju. Franjo Pukart /Cv&sničke. Od vseh preobrazb je najkoristnejša politična. Od kandidatov do poslancev, en dan. Od poslancev do samozvancev, ena plača. Savinjčan J Alojz Hanžekovič, predsednik RD Mozirje (foto: F. Kotnik) gojiti zdrav ribji zarod in ga vlagati v vodotoke, medtem ko zna postati kupovanje mladic od zavoda za ribištvo v prihodnje problematično. Bradeško je kritično ocenil pasivnost Lovske zveze Slovenije pri odstrelu kormorana in izrazil prepričanje, da mora ministrstvo izdati odredbo o odstrelu tudi za prihodnjo zimo. Ob zaključku občnega zbora so zaslužnim članom podelili priznanja RD Mozirje, prejeli so jih Jože Fužir, Miha Finkšt in Jože Spende, in priznanja Ribiške zveze Slovenije, ki so jih prejeli Franc Fužir, Franc Krajnc, Dušan Žunter, Franc Štrucl, Janez Kolar, Franc Kotnik, Žarko Benetek in Alojz Hanžekovič; slednji je prejel red I. stopnje z zlatim vencem. Franci Kotnik DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC KALIN MOZIRJE Skrbijo tudi za ptice v naravi Člani društva Kalin Mozirje so se pred nedavnim zbrali na rednem letnem občnem zboru. V lanskem letu so sodelovali pri spomladanskem čiščenju Mozirskega gaja in skrbeli za urejeno okolico društvene hišice (Ljubotov dom). Obnovili so tudi ograjo pred domom, napeljali vodo ter uredili sanitarije. V voljere, v katerih imajo razstavljene ptice preko leta, so namestili krmilnike in jih prepleskali. V sklopu razstav cvetja v maju in septembru so pripravili razstavi ptic. V tem obdobju so bile v parku postavljene gnezdilnice, saj so ptice ob obisku gaja priljubljen objekt opazovanja. Seveda pa se člani društva lahko pohvalijo tudi s svojimi živobarvnimi prijatelji. V ta namen so v oktobru organizirali društveno ocenjevanje ptic. Z najboljšimi pticami so se udeležili državnega tekmovanja v Zagorju. Med skupno 1.400 pticami jih je bilo iz mozirskega društva 43. Člani društva Kalin so osvojili sedem kolajn: tri zlate, dve srebrni in dve bronasti. V spomladanskem času so si ogledali stalno razstavo ptic v Vogel-parku v bližini Železne Kaple v Avstriji. Tudi za letošnje leto so si zastavili podoben program dela. V spomladanskem času se bodo udeležili čiščenja gaja; predvsem bodo poskrbeli za voljere in vanje namestili ptice, ki bodo privabljale poglede obiskovalcev. V maju in septembru bodo s pticami popestrili razstavi cvetja. Če bodo zbrali dovolj finančnih sredstev, bodo dodatno nabavili še nekaj razstavnih kletk za ptice. Tudi letos bodo organizirali društveno ocenjevanje ptic, z najbolje ocenjenimi pa se bodo udeležili državnega tekmovanj a. Nekateri člani društva uspejo vzgojiti tudi takšne ptice, ki bi se lahko udeležile svetovnega ocenjevanja, vendar nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi si kaj takega lahko privoščili. Ob tem skrbijo tudi za ptice, ki prosto živijo v naravi. Te so zaradi obsežnih sprememb narave zelo ogrožene. Če se jim življenjsko okolje v kratkem času bistveno spremeni, lahko povsem izginejo. Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo s pripovedjo šmihel-skega kronista Lovra Goličnika. Na nevestinem domu so ženinovi svatje najprej malo popili in pojedli. Potem je sledilo slovo neveste od staršev, bratov in sester. Nevestin starešina je v ganljivem nagovoru opisal vso hvaležnost neveste do staršev in doma, od katerega se sedaj poslavlja. Zahvalil se je v imenu neveste staršem za vso dobroto, ki jo je bila deležna doma. Nato je sledil obred odpuščanja. Starešina je prinesel blazino, na kat- nekdanje ma. Od tega trenutka dalje je imel vso skrb za potek ohceti earner, pomagala pa mu je tudi družica. Iz cerkve so se podali proti nevestinemu domu, kjer se je običajno pričela svatba. Prvo noč ni nihče spal, seveda pa to ni veljalo za ženina in nevesto. Godci so skrbeli, da so se dremavci prebudili in spet živahno sodelovali pri veseljačenju. Prva noč je bila značilna tudi zaradi »dol rajanja krancelna«. Plesala sta in pela posebno pesem za ta trenutek. Njun ples je pomenil namig »staršneli« (ponavadi je to bila mati neveste), da je z nevestine glave vzela krancelj, saj je tako postala žena. Venček so obesili na podobo Križanega v kotu hiše, družica pa je svoj krancelj snela in ga podarila camerju. Ponavadi mu gaje pritrdila na klobuk. Tega plesa za krancelj ni bilo, če se je omožila vdova. To je bil nekak vrhunec obreda. Naši predniki so imeli vrsto lepih običajev in navad, ki so jih stoletja ohranjali. Današnji čas vsemu temu ni naklonjen, čeprav bi morali poudariti, da nekateri narodi ohranjajo stare navade tudi v sedanjih dneh. Tu bi se kazalo vprašati, kaj neki nas tako privlači vse, kar je tujega? pripraue na poroko nami dogaja! Pa še nekaj ohcetnih utrinkov. Dogajali so se pred prvo svetovno vojno. Na ohceti pri Pergovniku so godci pripravili film. Razpeli so platno med vratmi in zadaj postavili luč, da so potem prikazovali razne vragolije. Pri Gornjem Goltniku je bila ohcet in ko je bilo razpoloženje na višku, so v sobo privlekli »tapametno« kravo. Sredi sobe se je uboga žival temeljito izpraznila. Petelina pa so tako napojili z domačim žganjem, da je kikirikal, dokler ni obnemogel. Pri Sovineku v Belih Vodah so god- Zgodilo Pred 860 leti je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu (1141). To sta omogočila zakonca Chagere, ki sta svojo posest ob Dreti in Savinji pa tudi zunaj tega območja podarila oglejskemu patriarhu z obljubo, da ta ustanovi omenjeni samostan. Naj tu omenimo, da so bili benediktinci od papeža določeni za pokristjanjevanje dežel, ki še niso bile krščanske vere. Pred 770 leti se prvič pisno omenja kraj Bočna. Prav tako se tedaj prvič omenja zaselek Završe. V tem ci organizirali prevoz po dvorišču. Dva močna moža so vpregli v jarem namesto para volov. Spredaj pred vprego j e hodil godec, toda vola sta podivjala in godec je v hudem strahu izgubil hlače... Navozu so se vozile ženske, ki so ob pogledu na golega godca kriče zbežale v hišo. Na vsaki ohceti so godci pripravili »darovanje v dober namen«. Svatje so poleg denarja lahko dajali kakšne predmete, zato je kaj lahko prišlo do hude krvi, ker godci niso priznali ustrezne vrednosti darovanega. Sklicali so sodišče, ki je kruto ukrepalo z visokimi kaznimi... se je.„ letu se omenja tudi cerkev v Mozirju. Tudi cerkev sv. Vida v Radegun-di se omenja v tem obdobju, Luče pa se tedaj omenjajo kot ministerial gornjegrajskega gospostva. Pred 640 leti (1361) postane Vrbovec v celoti last Celjskih. 540 let je od tega (1461), ko so pričeli zidati cerkev Marije Snežne v Solčavi. Pred 420 leti (1581) je trg Mozirje dobil pravico uporabe grba in znova tudi trške pravice, trg je leto prej uničil požar in z njim vred tudi trške listine. naslovi skladb po domače ero je pokleknila nevesta in prosila starše, brate in sestre za odpuščanje, če je kdaj koga užalila. Seveda je prav ta trenutek povzročil solze pri navzočih, posebno pri domačih. Lahko bi rekli, da je bil ta običaj po svoje lep in bi ga kazalo spet oživeti. Pokojni Lovro je v svoji duhovitosti poudaril, da so sedanje poroke kar preveč enostavne, predvsem pa ni pravih priprav... Potem pa sama ohcet - nekoč je trajala tri dni ali pa še dlje - odvisno od hiše, kjer je svatba potekala. Seveda je to bil odraz tistega časa in razmer, v katerih so naši predniki živeli. Naselja niso bila strnjena in torej so se ljudje srečevali le ob nedeljah po maši ali na družinskih slavjih. Tedaj so se radi razveselili in razvedrili, saj so sicer doživljali več žalostnih kot veselih dni. Poroke so bile običajno v ponedeljek zjutraj okoli desete ure, vsaj tako je bilo v Šmihelu. Takoj po končanem cerkvenem obredu je župnik blagoslovil štiri litre vina -šentjanževca. Vsi svatje in župnik so potem nazdravili novoporočence- Na ohcetih je bilo vedno dovolj smeha in petja. Za smeh so skrbeli godci, ki so si smeli marsikaj dovoliti, ne da bi jim kdo od svatov kaj zameril. Posebno zdravičke, ki so se pele, so bile marsikdaj pikre in ne preveč vljudne. Seveda so poznali tudi tisto, da je vsakdo izmed svatov moral svojo zapeti, s tem so marsikoga spravili v zadrego. K vsemu opisanemu je spadalo še »slovo« fantov od ženina in deklet od neveste, navadno je to bilo na nedeljo pred poroko. Pa si dovolimo še našo pripombo. Naši predniki so imeli vrsto lepih običajev in navad, ki so jih stoletja ohranjali. Današnji čas vsemu temu ni naklonjen, čeprav bi morali poudariti, da nekateri narodi ohranjajo stare navade tudi v sedanjih dneh. 1\i bi se kazalo vprašati, kaj neki nas tako privlači vse, kar je tujega? Vnašamo navade in običaje, ki so nam tuji, ki niso slovenski in v naših okoljih ne učinkujejo tako kot v tujini. Ali se morda svojega sramujemo? Ali pa se nam res dopade vse, kar ni naše. Vprašajmo se, kaj se z V naših krajih je bilo davno nazaj dobro razvito domače godčevstvo. Domala pri vsaki hiši je bilo najti kakšno glasbilo, saj so igranje nanje prenašali od očeta na sina in tako naprej. Nekdanji godci so poleg izvirnih skladb, ki so jih povzemali iz roda v rod, igrali tudi komade »z not«. Seveda niso vsi poznali notnih znakov in so zato igrali po posluhu. Da pa so se sporazumevali, kaj bodo igrali, so navajali popačene naslove komadov. Nekaj takih mi je povedal znani šmihelski godec Vinko Gostečnik. Ojstričan - valček, Koroški -valček, Herkules - valček, Plesalči-ca - polka, Bledi mesec - valček, Popotna - polka, Ilardeveln -valček, Ktajč majster - polka, Na planincah sonce sije - valček, Sneženi - valček, Tirolska - polka, Marijin valcer - valček, Radecki -valček, Bunepetrus - polka, Dunardu - valček, Vilminova -polka, Čas mladosti - valček, Mladi vojaki - marš, Donaveln -valček, Savski valovi - valček, Sibanska ružica - polka, Čez hribe in doline - polka, Triglav - marš, Teče vodica - valček, Terezin -valček, Žalostna marela - polka. Že površen pogled na nazive skladb pove, da so spačenke večina iz nemščine, da so veliko igrali valčke in malo koračnic. Lahko pa je seveda tudi to, da so ritem zamenjali in iz koračnice naredili polko... Vsekakor pa so se z navedenimi imeni skladb sporazumevali. V glavnem je šlo za skladbe, ki so jih igrali še pred drugo svetovno vojno. Vsekakor je ta seznam skladb zanimiv in ga zato velja ohraniti v spominu. Zakocka rodbina d V prejšnji številki smo objavili zapis izpod peresa duhovnika Franca Časla, v katerem opisuje smrt sestre Mice in brata Anza. O tem je napisana tudi pesem, ki jo bomo tokrat objavili. Na robu enega od listov je zapisal v gotici podatke o rojstvu obeh pokojnih in nadaljeval z navedbo ure smrti enega in drugega. Takole je zapisal: »Mica je umerla na 22.2.1884 ob štireh zjutraj, brat Anza pa na 24.2.1884 ob pol petih zjutraj«. Domnevamo lahko, da sta oba otroka umrla zaradi davice, ki je tiste čase razsajala v naših krajih. Znano je, da je v neki družini pri Mozirju pomorila kar pet otrok. V zapisu najdemo torej tudi pesem, posvečeno spominu obeh umrlih otrok, ki pa je ni napisal Franc Časi, pač pa je podpisan M. Simonetti. Žal ne vemo, kdo bi to bil. Vsekakor gre za sedaj že redek primer žalne pesmi, ki so jo peli ob mrtvaškem odru pokojnika. Po navadi so imeli v vsaki vasi takega pevca. Pesem glasi takole: Obžalovanje po eni mladi hčerki in sinko Miciki in Anzek Lepa Ksaverjanska fara, Svefga Frančiška imenovana, v daljnih krajih že slovi al’ smert ne šona nič ljudi. * Poglejte tam lepo domovanje, kjer je b’lo njihovo stanovanje, sta gor’ perrastla sin in hči od zdaj jih nič več videt’ ni. * Dokler v zdravju sta živela, večkrat veselo si zapela, prijazen je bil njih obraz k veselju staršev vsaki čas. * Micka naglo je zbolela, oh, hitro je želela kje Francelj ljubi brat, želim mu roko še podat’. * Kakor rožcaje cvetela, nedolžno lepo je živela, prejela je tud’Jezusa v večnost vsa pr’pravljena. * Micka življenje je sklenila Mariji se je izročila, s krancelni obcirana nevesta ljub’ga Jezusa. * Oj pr’jatli tega sveta, troštajte mater, očeta, komaj ‘na žalost se godi, se bliža druga pred oči. * Truplo Micke so vzdignili, Anzeka tam položili na mrtvaško postelco z neprebitno žalostjo. * Micka petnajst let mladosti ah pr’jatli, to ni dosti, Anzek pa v desetem let’, oba sta zapustila svet. * Ne žalujte oče mati, tudi vi prisrčni brati. Flosarska Pred drugo svetovno vojno so naši trgovci z lesom veliko poslovali s trgovci iz Srbije in sploh v južnih delih tedanje Jugoslavije. Seveda so poznali le malo birokracije in stvari so potekale dokaj enostavno, včasih bolj na zaupanje kot na obsežno pisarijo. V Mozirju je bil trgovec z lesom tudi Franc Br-ezovnik, ki je 26. februarja 1941 sklenil posel z Bernardom Haiduško iz Pančeva. Ohranjen je izvirnik pogodbe, kar s svinčnikom napisane na list, utrgan iz beležke in za nepoznavalce lesnih prodaj oziroma nakupov dokaj nerazumljive. Takole glasi: “Kupni dogovor Podpisani prodajem g. Haudušku Pančevo jeden splav franko Pančevo tesane 600 šest sto, rezano 950 devetsto petdeset in to 50 do 60 ku-bikov tesane robe rezane robe pa po prilici 100 drugo Poslal’ ste jih v nedolžnosti, pred božji tron te milosti. * Bratec proki domu perhaja prečudna žalost ga obdaja, zvonovi peli so lepo, te mladi sestri v slovo. * Vi p’rjatli in deklete, spomin na jih imejte našo prijaznost sklenili smo na žegnanimu britofu.” pogodba kubikov. Dobio sem danas na račun robe 20.000 din dvadeset hiljada a za osam dana mi g. Haid-uška još šalje 20.000 din a ostalo dobijem kad se roba primi. Kupec Bernard Haiduška Brezovnik Franc” Kupec je odtisnil na listino še svoj pečat, dočim je prodajalec dogovor le podpisal. Očitno je posel potekal šele po okupaciji, saj je na drugi strani v nemščini zapisano, da pristojni gospodarski urad pri županiji Pantschewa dovoljuje g. Haiduschki opraviti posel, ki je predmet tega dogovora. To potrdilo je bilo izdano v Pančevu 24. maja 1941. Po tem pripisom je uradni pečat županije Pantschewa, kot so Nemci imenovali Pančevo. Pripominjamo, da je prepis lisine brez popravkov. 3ščemo state fotografije Učenci šole na Lepi Njivi okoli leta 1930. Ob strani stoji učitelj Vladimir Skubin, begunec s Primorske. Sliko nam je poslala Rozalija Goličnik z Lepe Njive. Novi audi A41.9 TDI »Napredek skozi tehniko« je znano geslo nemškega proizvajalca avtomobilov Audi. »Segajmo po zvezdah ali jih celo presegajmo!« Velika želja mož iz Ingolstadta je, da bi dosegli in presegli stalna konkurenta iz Miinchna in Stuttgarta, BMW in Mercedes. Novi A4 je njihov odgovor na BMW serije 3 in novi mercedes C. Rezultat? Odločitev je zgolj v kupčevih rokah, kvaliteta pa je nesporno na strani najnovejšega izdelka: kdor pride zadnji, je običajno najbolje oblečen in dodelan. Dokaze za ta dejstva smo iskali v Avtocentru Meh v Velenju, kjer so nam za kratek test posodili model A41.9 TDI. TESTIRALI SMO ZA VAS % I. G Piše: Igor Pečnik Če je bil audi TT na slovenskem trgu deležen izjemne promocije, je A4 v tem pogledu pravo razočaranje. Dokaj tih in neopazen prihod na slovenski trg ter prve vožnje pri posameznih trgovcih še pred uradno predstavitvijo so kar nekako razblinile blišč štirih krogov. Toda kaj zares ponuja novi A4? Oblikovno delo ni bilo posebej težko, saj so obline modela A6 enostavno pomanjšali na A4. Le-ta deluje skladno in sveže, predvsem v zadnjem delu, ki jim je odlično uspel. Sprednji konec spominja na predhodnika in je za nepoznavalce skoraj nespremenjen. V dolžino je novi A4 zrasel na 4.547 mm, kar pa še ne pomeni, da je zelo prostoren v notranjosti. Večji je prostor za kolena zadaj, prav tako širina, vendar pravega razkošja kljub temu ni. Visoka kvaliteta materialov, odlična izdelava, dobri sedeži in dovršena oprema so aduti, ki pripeljejo k nakupu. Za doplačilo pa še kup malenkosti, ki skrbijo za udobje na potovanju. Pri Audiju poudarjajo, daje naj večja novost na aluminijastem podvozju, ki bi naj skrbelo za dinamiko vožnje (a la BMW) in za udobje (a la Mercedes). Zadnja prema je dobila ločene vzmeti in blažilnike, kar pomeni manj vzmetenih mas in tako povečano vodljivost in udobje. Sprednja prema je ostala na štiritočkovnem vpetju, kar bi naj izničilo vpliv prednjega pogona. Motorji so za začetek na voljo v treh bencinskih in dveh dizelskih izvedbah. Stari znanec 1.8 T s 150 KM bo gnal kri po žilah športnikov, medtem ko bo novi 2.0 s svojimi 130 KM skr- bel za uglajeno vožnjo. Za ljubitelje moči je na voljo novi 3.0-litrski šes-tvaljnik z 220 KM. V prihodnosti, ko bo smetana pokupljena, pride še 1.6 s 102 KS, mnogi pa se bodo verjetno odločili za 1.9 TDI ali 2.5 TDI. V testni različici je bil nameščen 1.9 TDI s 130 KM in obilico navora - 285 Nm, kar pomeni brutalno pospeševanje že od prostega teka dalje. Njegova poraba se suče okoli 6 litrov plinskega olja na 100 km. Vtisi s testne vožnje so pozitivni. Udobno sedenje, odlični sedeži, nastavljiv volanski obroč, lepa armaturna plošča in (končno!) normalno stikalo za vklop luči. Hladen TDI motor malce zarožlja, ko pa je ogret, ga žensko uho zamenja zabencinarja Pri živahnejši vožnji bi se brez ASR sistema pogonska kolesa neprestano vrtela v prazno. Odlično podvozje, kigale včasih presenetijo kratke grbine, skrbi za odlično vodljivost in zanesljivo lego vozilavvsehsituacijah. SERVIS GUM MAROLT MOZIRJE Odlično založen in prijazen servis s široko ponudbo Kakšnih sto metrov od novega mostu preko Savinje na Cesti v Loke že od marca 1992 deluje Servis gum Marolt. Njegov ustanovitelj je prvi zgomjesavin-jski avtoprevoznik z obrtjo Stane Marolt, ki je spričo dolgoletnih izkušenj vedel, kaj je dobra avtomobilska pnevmatikam kaj le-ta pomeni na avtomobilu. V času ustanovitve servisa ni bilo od CeljadoMengšanobenega vulkanizerja za tovorna vozilain tržno nišo je Stane s svojim servisom končno zapolnil. Po devetih letih trdega dela, ko so se stranke navadile na kakovostne in prijazne usluge, je vodenje servisa prevzel sin Jan- ez, ki s svežimi močmi in idejami stopa na pot, na kateri je v prvi vrsti pomembna kvaliteta Zaveda se, da mora nadaljevati očetovo tradicijo in izpolniti vse tisto, kar se je od njega naučil v teh letih. Servis gum Marolt je pooblaščeni serviser za pnevmatike Sava, ponudbo pa dopolnjujejo s prodajo pnevmatik znamk Goodyear, Fulda, Matador, Michelin, Cleber, Stomil... Pnevmatike za osebna vozila se dobijo pri njih že za 4820tolarjev.Njihovnasvetje,dapnev-matike z zimskimi profili čimprej zamenjamo z letnim profilom, saj je obrabapri višjih temperaturah veliko večjainstem življenjskadobakrajša Z bogatimi izkušnjami vsakemukupcusvetujejonajopti-malnejšo izbiro pnevmatike za njegovega jeklenega konjička Janezovim izkušnjam gre verjeti, saj je v lanskem letu na državnem tekmovanju s terenskimi vozili, imenovanem Off road, zasedel drugo mesto. Tako preko izkušenj najbolje ve, kaj pomeni dobra in ustrezna pnevmatika na vozilu. Za ta vozila v Servisu gum Marolt namestijo pnevmatike znamke BF Goodrich, ki zagotavljajo optimalen oprijem na vsakem cestišču. Njegova specialnost pa ni le vožnja, ampak na željo stranke pripeljanega terenca »dvigne« in s tem pripravi za vožnjo po brezpotjih. V zadnjem času so v Servisu gum Marolt uvedli kopico novosti. Prva med njimi je polnjenje pnevmatik z neeksplozivnim plinom secur pneus. Takonapolnjenapnevmatikazagotav-lja do 20 odstotkov manjšo obrabo. Druga novost je prodaja traktorskih pnevmatik po zelo ugodnih cenah. Gume dimenzije 12,4 krat 28 so pri njih na voljo že od 28.000 tolarjev dalje. Med novostmi je tudi polnjenje klimatskih napravs plinom. Za nameček lahko pri njih uredite še prepis avtomobila, za svoj avtomobil kupite jeklena platišča, vse usluge pa lahko plačate tudi s karticami BA, Eurocard, Aktiva, Karanta, Maestro in Magna. V času menjave zimskih platišč z letnimi nudijo pri nakupu pnevmatikSavadodaten 15-odstotni popust na gotovino. Trije stalno zaposleni delavci zagotavljajo najboljše usluge, s katerimi so stranke zelo zadovoljne. Kako tudi ne, saj je v njihovih vrstah zaposlen vulkanizer, ki na vsakoletnem državnem prvenstvu v premontaži gum zaseda najvišja mesta Vse storitve so v Maroltovem servisu opravljene hitro in kvalitetno (foto: B. Kanjir) PR 19 Polo limuzina in Polo Variant. Spomladanski popust! Ze od 1.981.773 SIT* dalje (17.949 DEM) • Naj bo Polo limuzina vaša zvesta spremljevalka na počitniških popotovanjih. Uživali boste v njeni prostornosti, v veselje in zadovoljstvo pa vam bo velik in nadvse uporaben prtljažnik. Obenem je kot limuzina še izredno privlačne oblike. Za dobro voljo bo poskrbel tudi serijsko vgrajeni radio "alpha". Ze od 1.997.969 SIT* dalje (18.095 DEM) • Gremo na počitnice! Kam bomo pa pospravili vso prtljago? Polo Variant z novo notranjostjo in velikim prtljažnim prostorom ponuja odgovor na dlani. Za dobro voljo in razvedrilo med vožnjo pa bo poskrbel serijsko vgrajeni radio "alpha". Odslej se ne bo potrebno odpovedovati ničemur več. Vse o izjemni spomladanski ponudbi izveste pri nas. 'ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij Polo limuzina Polo Variant Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje tel 03/896 85 19 VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO s4te& Loke pri Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50, GSM: 041/798-587 V LETOŠNJI SPOMLADANSKI SEZONI VAM JE V NAŠI VRTNARIJI NA VOLJO: - veliko različnih rastlin za balkone, okna, grede, grobove - veliko različnih zasaditev v visečih posodah - na voljo so tudi sadike paradižnika, paprike, jajčevca. Delovni čas: od pon. do pet.: 8.00 -18.00 ure sobota: 8.00 -15.00 ure ob ned. in praznikih zaprto Vabimo vas v našo vrtnarijo v .Lohe. Veseli bomo vašega obisKa. Obenem vam sporočamo, da bo naša vrtnarija normalno poslovala naprej tudi po 30.6.2001, le z nekoliko spremenjenim nazivom. ^NOVA CORSA - SEDI. CISTA 5! TU JE: POVSEM NOV ODRASLI MALI AVTO! NOVA CORSA NAVDUŠUJE S ŠTEVILNIMI TEHNIČNIMI POSLASTICAMI IN Z NAJBOLJ PROSTORNO NOTRANJOSTJO V SVOJEM RAZREDU. SEDAJ JE NAPRODAJ TUDI KOT PETVRAT-NA RAZLIČICA. TAKO DA LAHKO VSA DRUŽINA SE BOU UŽIVA V NJENIH EDINSTVENIH PREDNOSTIH. VARNOST IN UDOBJE V NOVI CORSI ZAGOTAVLJAJO: ODLIČNA LEGA NA CESTI. ZARADI PODVOZJA DSA • AKTIVNI VZGLAVNIKI • ELEKTRONSKI PEDAL ZA PLIN • OD HITROSTI ODVISNI PROGRESIVNI SERVO VOLAN • EC0TEC MOTORJI S POVEČANO MOČJO. POLEG TEGA POSTAVLJA NOVA CORSA V SVOJEM RAZREDU NOVA MERILA TUDI Z NIZKIMI VZDRŽEVALNIMI STROSK! IN Z 12-LETNO GARANCIJO PROTI PRERJAVENJU. ZA NAJZAHTEVNEJŠE VOZNIKE ?A JE NA VOLJO SE =RAV POSEBNA NOVOST. MENJALNIK EASYTR0NIC. KI S HIPNIM PREKLOPOM MED VOŽNJO OMOGOČA TAKO ROČNO KOT TUDI AVTOMATSKO PRESTAVLJANJE POTOVANJE SE SPREMENI V UDOBNO TEHNIČNO DOŽIVETJE. NOVA OPEL CORSA. ODRASLI MALI AVTO. OPEL^ AVTOCENTER CELEIA. Celje. tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec. Rogatec, tel. 03 810 71 00 S Pripravil: Edvard Vrtačnik Varčevanje v nacionalni shemi 24. marca je bil v medijih objavljen javni poziv varčevalcem za varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Če se jim želite pridružiti in ste pripravljeni 5 let mesečno vplačevati depozite, se vam splača čim hitreje stopiti v banko in se pozanimati o sklenitvi pogodbe. Ker je ponudba pod okriljem države zelo ugodna (država vsako leto varčevalcu podari eno mesečno premijo, obresti za vloge so relativno visoke, za odplačilo posojila z dolgim vračanjem pa nizke), se je pri obeh dosedanjih razpisih zgodilo, da je bilo povpraševalcev več, kot je bilo na voljo tako imenovanih lotov. Nekateri so tako ostali brez priložnosti za ugodno stanovanjsko varčevanje, kar pa niti ne čudi, saj lahko na ta način varčujejo tudi starši za otroke ali kakšen drug sorodnik. Morda bo prav to ključ do vaše strehe nad glavo čez pet let... Gradnja ali nakup? Čas je za montažne hiše! Tako imenovane montažne hiše (proizvajalci raje govorijo o gotovih hišah) so v svetu zelo priljubljene. In predvsem poceni. Pri nas so, roko na srce, zelo drage, a vendar se jih ta hip splača kupiti. Še posebej v naši dolini, kjer je zemlja razmeroma poceni. Tako lahko dobite najbolj prodajan model hiše, ki ga posnema veliko proizvajalcev, do konca junija za 15 milijonov tolarjev. To je cena hiše na ključ, kar pomeni, da 60 dni po podpisu pogodbe na prazni parceli zraste hiša, v katero samo še postavite pohištvo, vse drugo je že narejeno. Navedena cena velja trenutno za Marles, kjer je v ceni vključen celo izkop, temelji in plošča (a brez morebitne kleti). Drugi proizvajalci hiš (v naši dolini jih izdeluje Smreka Gornji Grad) imajo podobne (nekoliko višje) cene (v povprečju približno 150 tisoč SIT za kvadratni meter uporabne površine na ključ) in že preprost izračun kaže, da je ta gradnja ugodna. Če seveda imate denar... V tem primeru namreč odpade tekanje za mojstri in njihovo usklajevanje, cena hiše je fiksna, vselite se lahko tako rekoč dva meseca po podpisu pogodbe in na parceli praktično ni sledi o gradnji. Vse hiše na slovenskem trgu so tudi ustrezno certificirane, to pomeni, da so grajene iz kakovostnih materialov in da porabijo do 50% manj energije od klasično grajenih. Nekateri pa še vedno prisegajo na klasično opečno gradnjo. Ta pride še kako prav graditeljem, ki ne razpolagajo s končno vsoto, ampak kombinirajo sredstva z varčevanjem, krediti... Vsekakor jim svetujemo, da se pred začetkom gradnje posvetujejo na Gradbenem centru Slovenije (v Ljubljani), kjer jim bodo brezplačno svetovali, kako izbrati optimalen način gradnje. Ne glede na tip gradnje, za katerega se odločate, ne pozabite, da so za gradnjo hišo najpomembnejše naslednje tri stvari: lokacija, lokacija in lokacija. A Za kopalnice in druge prostore, ki so tesni, pa bi jih radi navidezno povečali, lahko uporabimo zvijačo, ki prostor navidezno poveča. Tal ne obložimo s klasičnimi ploščicami v običajni postavitvi (slika 1), ampak se odločimo za eno izmed dveh drugih možnih rešitev: Položimo zelo majhne ploščice (slika 2) in površina bo videti veliko večja, kot če bi nanjo položili velike ploščice. Z diagonalno postavitvijo (slika 3) prav tako dosežemo, da se nam prostor zdi večji in zračnejši. Za boljše počutje v bivalnih prostorih pa še tale namig: Nad nami naj bodo svetle barve (stene in strop), da nas spominjajo na nebo, za tla pa uporabljamo barve peska, kamna in zemlje. slika 3 s SALON POHIŠTVA Šolska ul. 10, Mozirje ^ Tel.: 03 839 46 54, 03 58 33 455 faks: 03 839 46 55 SUKOPLČSKARSTVO MARJAN GRAD/C s.p. Lačja vas 30,3331 Nazarje Tel, 03/584-5440, GSM 041 /684-339 Nudimo vam kvalitetno opravljanje pleskarskih storitev: - kitanje sten z brezprašnim strojnim brušenjem - pleskanje vseh površin - izdelava valita in bavalita - dekorativno kitanje (špaktolata, marmorin,...) - izdelava fasad ter njihova obnova - pleskanje napušcev ________________Za delo se priporočamo! -5 */ /* SUKOPLESKARSTVO MARIJAH GRADIČ sp. M: Ce vas/e zamikala naša ponudba. lahko s tem kuponom koristite 5 % popust v mestai aprilu in maju. to nwovNiKtti 03/838-40-53 03/838-40-54 ' ~ ita: mizarstvo.empe@siol.net Lesarske storitve SLEMENŠEK Radegunda 51, 3330 Mozirje Tel. & faks: 03/839-48-01 ' GSM: 041/748-199 TEMA MESECA Prihranimo pri kurjavi Je naša hiša energetsko potratna? V zadnjem času so se cene goriv spet občutno zvišale. Poleg tega se bliža konec kurilne sezone in dobri gospodarji bodo ocenili porabo energije za ogrevanje objekta. Da pa tako porabo lahko primerjamo tudi s sosedi in ocenimo, kako energijsko varčen je naš objekt, moremo postaviti (po)rabljeno energijo na skupni imenovalec. To naredimo tako, da izračunamo tako imenovano energijsko število. Z njim si pomagamo pri ovrednotenju porabe energije v objektu in pri primerjavi rabe energije med različnimi objekti. Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino (po)rabljene energije in koristno oziroma ogrevalno površino objekta. Tako dobljen količnik je (po)rabljena energija na kvadratni meter ogrevane površine objekta. Podatek nam omogoči primerjanje rabe energije tudi med različno velikimi objekti, kakor tudi ob uporabi različnih energentov. Če torej porabimo v enem letu za ogrevanje 3000 litrov lahkega kurilnega olja za ogrevanje 100 m2 koristne stanovanjske površine, lahko rečemo, daje energetsko število 300. Izračun je za lahko kurilno olje dokaj enostaven zaradi zaokrožene vrednosti kurilnosti, pri drugih energentih pa moramo upoštevati vrednosti, ki veljajo zato vrsto goriva. Tako znaša kurilnost za drugi dva najpogosteje uporabljeni gorivi: Za grobo primerjavo energijske učinkovitosti objekta služi tabela na naslednji strani. Zgornji primer (tako velika poraba je še vedno prisotna pri starejših slabo oziroma neizoliranih objektih) nas bi torej uvrstil v razred zelo potratnih objektov. Zato bi bilo smiselno začeti razmišljati o dodatnih ukrepih na objektu in ogrevalnem sistemu za zmanjšanje rabe energije. Splošno pravilo je, da so možni pri objektih, ki imajo energijsko število nad 270 kWh/m2, z dodatnimi ukrepi zelo veliki prihranki, v razredu od 160 do 270 kWh/m2 so prihranki še zmeraj nezanemarljivi, medtem ko je pod to mejo že zelo težko doseči večje prihranke z dodatnimi ukrepi za zmanjšanje rabe energije. Nizkoenergijska hiša Pojmi kot energetsko varčna hiša, nizkoenergijska hiša in podobno se v zadnjem času vse pogosteje uporabljajo. Za pojem nizkoenergijska hiša so se izoblikovali kriteriji, ki ga mora dosegati določen objekt, da ga lahko uvrstimo v ta razred. Ta kriterij je manj kot 70 kWh letno (pohabljene energije na kvadratni meter koristne površine. Za grobo predstavo to pomeni 5 litrov GORIVO Kurilnost Lahko kurilno olje 10,0 kWh/liter Utekočinjen naftni plin (propan-butan) 12,8 kWh/kg Bukova drva 2410 kWh/m3 Podjetje za obdelavo lesa in trgovina Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel (03) 839 46 45 MmrstPo %0 Za vas z visoka tehnologijo in prepoznavno l(ai(gvostjo stavènega pohištva! V čudovitem naravnem okolju, sredi gozdov Zgornje Savinjske doline, je pred dvaindvajsetimi leti pognalo korenine lesno podjetje Mizarstvo ‘Kovač, d.o.o.,v Ljubiji pri Mozirju. Iz enostavnega programa predelave lesa smo z izkušnjami in mlado ekipo delavcev prešli na zahtevnejše programe z visoko stopnjo izkoriščanja lesne mase. Ob znanih zahtevah kakovosti na tržišču smo sposobni ponuditi najkvalitetnejše izdelke stavbnega pohištva po standardih in posebnih dimenzijah ter oblikah. Vsekakor v naše skupno zadovoljstvo ter garancijo dolgotrajnega partnerstva! Vrsta objekta Raba energije kWh/m2 Zelo potratna hiša Več kot 250 Potratna hiša 200 - 250 Povprečna hiša 150-200 Varčna hiša 100-150 Zelo varčna hiša 50-100 Hiša prihodnosti Manj kot 50 kurilnega olja na m2 ogrevalne površine, kar bi pri objektu s 100 m2 znašalo 700 litrov kurilnega olja na sezono. Tu se seveda postavlja vprašanje, kako do objekta, ki bo porabil le 5 do 7 litrov kurilnega olja na m2. Tako zmanjšanje rabe energije pri nizkoenergetskih hišah se doseže z naslednjimi ukrepi: - zmanjšanje toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij in vgradnja energetsko varčnih oken, - uporaba izboljšanih sistemov ogrevanja (pravilno načrtovani z izboljšani kotli z avtomatsko regulacijo) v povezavi z solarnim sistemom ali toplotno črpalko, - izkoriščanje toplote izrabljenega zraka. Poleg manjše rabe energije so pri takih objektih potrebne tudi manjše ogrevalne naprave. Za objekte, ki porabijo pod 50 kWh/m2 toplote, zadošča za ogrevanje 150 m2 že ogrevalna naprava 7,5kW (vendar se v praksi redko posega pod kotle moči 15 kW tudi zaradi udobne priprave tople vode). Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE _________________Tel.,fax: 03/ 58 33 626____ - IZDELAVA IN MONTAŽA STREŠNIH ŽLEBOV * AKCIJSKA CENA ZA NAROČILA DO 30.04.2001 10 %, dobava+montaža žlebov: Cu 3207 SIT/m Poe 1796 SIT/m ' " "'i pQ (v ceni je vračunan 8% DDV !) HUsr - KRITJE STREH Z VSEMI VRSTAMI KRITIN - KRITJE Z LAHKO PLOČEVINASTO KRITINO STEELTILE Z GARANCIJO 33 LET /// - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, LAŽJIH KONSTRUKCIJ ITD - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI, ... www.ptpdiana.8m.com GRADBENIŠTVO RIBEŽL SAMO S. P. PUSTO POLJE 5, NAZARJE Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti - storitve z mini bagrom - izkopi v zaprtih prostorih (hlevih) - rezanje asfalta z diamantno žago - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam - izdelava meteornih in fekalnih kanalizacij - rušenje starih objektov - čiščenje melioracijskih jarkov brez poškodb travnikov - prevozi - ureditev parkirišč za tovorna vozila, z montažo oljnih lovilcev TELEFON: 838 50 12 GSM 04-1 631 174 Pohištvo Garant - pohištvo za Vaš dom VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 2. 4. DO 5. 5. 2001 v industrijski prodajalni Garant d.d. Polzela 5% dodatni popust na proizvodni program Garant d.d. Polzela - spalnica SABINA v barvi češnja, bukev in oreh možen nakup v garniturah in po elementih -otroške sobe - možen nakup v garniturah in po elementih ,-^VOUR Hq. VC\ äÄ54 NOVO NOVO NOVO Predsobe iz programa G-2000 v po elementih Delovni čas prodajalne: pon.-pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130 03770 37131 e-mail: info@garant.si internet: www.garant.si pohištvena industrija Polzela d.d. sestavljivi program ploskovnega pohištva program ve9a/tmf c TEMA MESECA glinIPP Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO STREŠNA VHODNA VRATA profil 68 mm sodobna konstrukcija in oblikovanje kakovostna izdelava konkurenčne cene t|J| j MONTAŽA KOŠIR Košir Ladislav s.p. Levec 8, Petrovče Tel. & faks: 547-25-96 GSM: 041/666-468 - posebna toplotnozaščitna folija - izredna toplotna izolativnost okna vrednost k=1,3 W/m2K [velja za skupno vrednost] - nove zaokrožene linije SOFTLINE - trojno elastično tesnenje - stabilni profili - 70 mm - možnost vgradnje različnih stekel - kombinirano okovje - protivlomno okovje - enostavna vgradnja in vzdrževanje Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel,: 03/5885-065 Ù) n bi Naša družina je pri strešniku POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje. Izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnologiji, kije v svetu zelo priznana. Dimenzije strešnika so 33x42 cm (9 kom/m2). Primeren je za vse vrste streh in okolij. Poleg te nove kritine izdelujemo še manjši format strešnikov VARIŠ, vse betonske in opažne zidake, vogalnike in dimnike. Vemo, da se boste odločili prav, odločili za izdelke POLAK. MIZARSTVO SELIŠNIK Raduha 56, 3334 Luče Tel: 839-38-80 Faks: 839-38-88 BIO STILNA IN RUSTIKALNA NOTRANJA VRATA Samogradnja kolektorjev Kako do ugodne državne subvencije? Pri pripravi tople vode je pri nas že dolgo uveljavljeno ogrevanje vode s sončno energijo s pomočjo sprejemnikov sončne energije (kolektorjev). Glede na to, da je strošek vgradnje naprave za pripravo tople sanitarne vode s sončno energijo dokaj visok, se je v svetu pojavilo kar nekaj poskusov samogradnje kolektorjev. Tudi v Sloveniji. Izkoristek kolektorjev • tehnični podatki V Avstriji so opravili meritve izkoristka kolektorjev, izdelanih v samogradnji, in rezultati so povsem primerljivi s tovarniško narejenimi. Prednosti izdelave v samogradnji: - nižja cena, - investitor se med izdelavo spozna s sistemom za ogrevanje vode s soncem, zato ga lahko sam vzdržuje in opravi manjša tolarjev, velja pa za kolektor, vgrajen v streho z vsemi potrebnimi pločevinastimi obrobami za preprečevanje zamakanja strehe in zbirnimi vodi, ki vodijo na podstrešje. Brez obrob in zbirnih vodov je cena približno 15.000 do 20.000 tolarjev. Subvencije in druge oblike pomoči države ISFH Hannover Izkoristek SSE - samogradnja Konenwtests popravila, - sistem je dimenzioniran pod strokovnim vodstvom. Glede na eno ključnih točk strategije rabe energijevSloveniji-zman-jšanje porabe fosilnih goriv - daje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti občasno subvencije za razne energijsko varčevalne akcije, med drugim tudizaizgradnjo naprav za ogrevanje vode s sončno energijo. O načinu pri- -K ““meritev brez v “meritev z vetr etra 3 m " v ■v V -V N "S v, \ "X ^ Meritve izkoristka po DIN 4757 obsevanje 710 W/m2, veter 4 m/s i 0'M |K/rn2Wj °.06 Cena Cena kolektorjev v samogradnji je odvisna od iznajdljivosti in komercialnih sposobnosti članov skupine, v dosedanjih skupinah je bil strošek za en kolektor velikosti 1.5 m2 od 20.000,00 do 30.000 0£SE LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.: 03-8390 360 Fax: 03-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis > instalacij za ogrevanje ■ vodovodne instalacije • plinske instalacije - oljne instalacije . sanitame keramike • servis in zagon gorilnikov • toplozračni ogrevalni sistemi in sušilci vlažnih prostorov Informacije o nadaljnjem poteku akcije samogradnje kolektorjev so na voljo v energetsko svetovalnih pisarnah; naslov najbližje pisarne posreduje Gradbeni center Slovenije. dobitve subvencij se občani lahko informirajo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in tudi v energetsko svetovalnih pisarnah. V okviru Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije je mogoče dobiti tudi ugoden kredit za financiranje izdelave naprave za pripravo tople vode s sončno energijo. Informacije in obrazci za pridobitev kredita so na voljo v bankah oziroma na Gradbenem centru Slovenije. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE RADIATORJI: B«B8» BIAL . aklimat Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod in plin «tfll « HOOT KOTU ZA OUE, PLIN IN TRDA GORIVA: ; FEROTERM EUROFIRE Buderus ffafl GORILNIKI: ujoannaa -weishaupt- ECOflam O 73 ra c 5 m » o Q fli »N (0 C O S SALON KERAMIKE Parižlje 72, Braslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo I ,V| UNITAS Kopalniška oprema Va/ in keramične ploščice: kolpci-san "Tf* gorenje k opamice <> HRN5R KURJEVE VROČE CENE1- O fc o 3 2 O >o O °- O 05q o t - 3 O Q Ul o 0£ o Si IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA NUDIMO: izmere na objektu, dostava, montaža, servis glin Žagarstvo Nazarje Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-422, faks: 03/58-31-920 NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: • termoizolacijska okna in balkonska vrata, • fiksna in gibljiva polkna, • vrtne hišice in paviljoni, Konkurenčne • zložljive vrtne mize in klopi, cene in ugodni • les za ostrešja, masivne obloge, plačilni pogoji! • žagan les, lepljene plošče. • Dobite tudi žagovino. i'"ll N^-p® ELEMENTI ^ REGULACIJE »I X—JI OGREVALNIH ROTOTEHNIKA FIRŠT-ROTOT6HNIKR. s.p., Rodegunda 54, 3330 Mozirje P€ V6L6NJ6, Koroško c. 56a, 3320 Velenje, tel. 03/ 898 35 00 fax. 03/ 898 35 35, e-mail: info@rototehniko-sp.si PROIZVODNI PROGRAM FIRŠT • sobni termostati • diferenčni termostati • programsko regulacijske avtomatike • regulacijski motorji za mešalne ventile • elektromotorni iiRsuemin. mešalni in prekrmilni ventili medeninasti mešalni in prekrmilni ventili motorni prehodni in prekrmilni krogelni ventili motorni krogelni ventili zohlodilne medije PROGRAM Honeywell Braukrnann regulatorji tlako vode v instalaciji samočistilni filtri za mehansko čiščenje vode diferenčni razbremenilni ventili termostaski mešalni ventili TOPLOTNE ČRPALKE IZDELAVA, MONTAŽA IN SERVISIRANJE vseh vrst HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV TER TOPLOTNIH ČRPALK .£\el « A°v o0 V mesecu marcu in aprilu nudimo 5% popust in brezplačno dostavo. NOVO: izvajamo tudi montaže centralnega ogrevanja in vodovodne napeljave. temnotehnikä Orla vas 27a, 3314 Braslovče Telefon: 03 700 16 20 GSM: 041 605 951 MIZARSTVO IN ŽflGfiRSTVO Bočna 56 3342 Gornji Grad Tel.: 03/839-03-40, tel. in faks: 03/58-45-280 Mobitel: 0609/610-386 PROIZVODNI PROGRAM: - LEPUENI ELEMENTI ZA SOBNA IN VHODNA VRATA -BALKONSKE OGRAJE -OSTREŠJA -STENSKE IN STROPNE OBLOGE GCkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 TRGOVINVilN MIZARSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po ugodnih cenah tudi: LAMINATE AKCIJA v mesecu aprilu za DEKOR stenske in stropne obloge (IVERALI in MDF). Gotovinski popusti! Vrata so lamelirana, notranja iz treh slojev, vhodna iz petih slojev, les smreka, jesen, javor, bukev, hrast. Prednosti: močna konstrukcija, dobra toplotna in zvočna izolacija, možnost različnega oblikovanja z minimalnim povišanjem cene. Robnik Janez s.p. Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel : 03/839 08 70, faks: 03/839 08 71 E MIZARSTVO KROVSTVO IN TESARSTVO Marko Zamernik s.p. Krnica 5, Luče GSM: 041/549-214 Prekrivanje in montaža ostrešij POOBLAŠČENI ZA BRAMAC IN TEGOLO "» Notranja zaključna dela s knauf ploščami in lesenimi oblogami AVTOPREVOZNIŠTVO Rahten Janko Cesta v Loke 14, MOZIRJE Tel. 58-55-689, mob. 041/655-715 * VSE VRSTE PREVOZOV PESKA (za zidavo, omete, strojne estrihe...) IN MIVKE * PRIPRAVA DVORIŠČ ZA POLAGANJE TLAKOVCEV * STROJNA DELA (izkopi, odvozi, dovozi, planiranje, valjanje...) Prepričajte se o kvaliteti in konkurenčnosti naših storitev! TURISTIČNA AG El na ronu&ra arartmajev ih HOTELOV V SLOVEHIM IH AM HRVAŠKEM Izola, 7 dni, app. Portorož, polp. 7 dni, htl. Riviera Umag, 7 dni, app. Novigrad, polp. 7 dni, htl. Maestral Krk - Omišalj, polp. 7 dni, htl. Delfin Krk - Omišalj, 7 dni, app. Krk - Baška, 7 dni, app. Pag - Novalja, 7 dni, app. Vir (pri Zadru), 7dni, app. /v//? - do 30.4. sobe (NZ) popust} Rab - Palit, 10-dnevni aranžmaji, app. od 38.500 SIT dalje od 51.200 SIT dalje od 39.000 SIT dalje od 39.700 SIT dalje od 23.100 SIT od 61.900 SIT dalje od 40.900 SIT dalje od 28.500 SIT dalje od 38.200 SIT dalje od 2.900 SIT/dan dalje od 5.912 SIT/dan dalje - Robinzonske počitnice - Križarjenja - Najemi plovil - Ugodne ponudbe ALL INCLUSIVE (vse vključeno v ceni!) - Letalske karte - Potovanja Ugodna prodaja pohištva v mesecu APRILU! Celje - skladišče D-Per 7/2001 5000009370,7 Programi Apart, Let's go, Vario in programa predsob in računalniških mizic ča podobi. Spomladanska lahkotnost barv in visoka kvaliteta izdelkov bo prepričala se tako zantevne Kupce! Prepričajte se! COBISS s Glin K&M d.o.o. * Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel: 03 83 93 136 * fax: 03 5 832 341 BETONARNA TELEFON: 03/ 808 40 33s GSM: 041/ 414 707 ČE POTREBUJETE BETONSKE MEŠANICE NAS POKLIČITE. NAROČENE KOLIČINE VAM PO ŽELJI TUDI DOSTAVIMO IN S ČRPALKO VGRADIMO! IZREDNA UGODNOST: ® Posebna ponudba vgrajenih betonov za stanovanjsko gradnjo OSREDNJP KNJ. CELJE