Leto XXIV., St 124
Ljubljana, četrtek LJunija 1944
fA>VtA lj /riti/ t Vt ti* n CH'
Prets — Cena 1-
Upta
Td
wuitvo: Ljohlpna, hKooijen
elefoo k. 31-22, 31-23, 31-24
inseratni oddelek: Liubljana, Puccmijeva »lica 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in
inozemstvo; UPI S. A., MILANO
Računi: xi Ljubljansko pokrajino pa poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje
Italije: Servizio Conri. Con. Post. No 11-3118
IdiajB vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Der erbitterte Grosskampf in Italien
Britische Durchbruchsversuche in den Albaner Bergen ge-scheitert — Im Osten nordlich Jassy tiefgegiiedertes f eindliches Ste11nngssystem dtirchbrochen
Aus dem Fiihrerhauptqoartler, 31. Mai. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannt:
Am Siid- und Siidostrand der Albaner Berge scheiterten auch gestern wleder alle mit starken Infanterie- und Panzerverban-den gefiihrten Durchbruchsversuche des Feindes in erbitterten Kampfen. Im Raum Lanuvio wurden dabei von 200 angreifen-den feindlichen Panzern 78, meist im Nah-kampf, vernichtet. Der Gefreite Vetter in der Panzerjagerkompanie eines Grenadier-reglments schoss mit seinem Geschiitz aus nachster Entfernung 11 Panzer ab. In den Lepiner-Bergen brachen marokkanische Ge-birgstrnppen in unsere Sicherungslinien ein und erreichten nach hartem Kampf Carpi-neto. Im Absehnitt beiderseits Frosinone siidostlioh Sora, sowie bei und siidwestlich Alfedena brachten unsere Nachtruppen in andauernden zahen Kampfen das Vorgehen iiberlegener feindlicher Krafte zum Stehen.
Kampf- nnd Nachtschlachtflugzeuge grif-fen Ziele im Raum von Cisterna sowie feindliche Kolonnen nnd Batteriestellungen im Ranm von Aprilia mit guter Wirkung an.
Ein Verband deutscher Torpedoflugzeuge versenkte in der Nacht zum 31. Mai aus einem feindlichen Geleit im Mittelmeer einen Transporter und 3 Frachter mit 23.000 BRT. Ein weiterčr Transporter, 5 Frachter, so\vie ein Tanker mit zusammen 44.000 BRT \vnrden beschadigt.
Im Osten durchbrachen nordlich Jassy Infanterie- und Panzerverbande von starken deutschen und rumanischen Kampf-und Schlachtfliegern hervorragend unter-stiitzt, ein stark ausgebautes nnd tiefgeglie-
dertes felndllches Stellungssystem und war-fen die Sowjets in harten Kampfen in die dahinterliegende Flussniederung zuruck. Das gewonnene Gelande vnirde gegen wie-derholte starke Gegenangriffe der Bolsche-vvisten gehalten. Jagd- und Schlachtflieger vernichteten iiber diesem Raum 69 feindliche Flugzeuge.
In der Nacht zum 31. Mai wurden die Eisenbahnknotenpunkte Kasatin und Fa-stow durch starke Verbande deutscher Kampfflugzeuge vvirksam bombardlert.
Schlachtflugzeuge versenkten im Finni-schen Meerbusen drei sowjetische Siche-rungsfahrzeuge, ein weiteres wurde beschadigt.
Nordamerikanlsche Bomber drangen bei Tage in das Reichsgebiet ein und verur-sachten durch Abwurf von Spreng- und Brandbomben in einigen Orten Schaden und geringe Personenverluste. Luftverteidi-gungskrafte vernichteten 42 feindliche Flugzeuge.
In der vergangenen Nacht warfen einige britisehe Flugzeuge Bomben auf Orte im rheinisch-vpestfalischen Raum.
Im Kampf gegen die britlsch-nordame-rikanisehen Terrorflieger zeichnete sich eine Jagdgruppe unter Fiibrung von Major Freitag besonders aus.
Unterseeboote versenkten sieben Schiffe mit 29.500 BRT sowie acht Zerstorer und Geleitfahrzeuge und schossen ausserdem sechs feindliche Flugzeuge ab.
Seestreitkrafte, Bordflak von Handels-schiffen und Marineflakartlllerie vernichteten im Monat Mai 200 feindliche Flugzeuge.
Zavezniški letalski teror
S sltroifiicaml nad civilno prebivalstvo v Italiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski — Razdejanje v Zadam
v južni Italiji dobili od svojih vlad pristanek, da uničijo Rim, ako bi to olajšalo izvedbo njihovih vojaških načrtov, »dokument sramote«. Ta dokument, pravi »Nachtausgabe«, pojasnjuje vsemu svetu, s kakšno miselnostjo in s kakšnimi nameni se Anglija in Zedinjene države vojujejo. List opozarja, da je nemško vojno vodstvo v letu 1940 z uspehom poizkušalo, da bi čim bolj prizaneslo Nemčiji prav posebno sovražno, a kulturno dragoceno francosko glavno mesto. Britansko in severnoameriško vojno vodstvo pa si očitno zelo prizadeva, da bi sporazumno z boljševizmom uničilo zibelko evropske kulture in prestolnico krščanstva.
Kako je bila bombardirana švedska ladja v grški luki
Stockholm, 31. maja. Švedski dnevnik »Stockholms Tidningen« objavlja izčrpno poročilo o britanskem napadu na švedsko ladjo Rdečega križa »Wiril« v pristanišču grškega otoka Chios. Pri tem napadu je bilo nekaj mornarjev ubitih, še več pa hudo ranjenih.
Dne 7. februarja 1944. se je pojavilo nad Chiosom 6 angleških letal, ki so odvrgla v nizkem poletu bombe na pristanišče in tamkaj zasidrane ladje. Glavni cilj med temi ladjami je bila švedska ladja Rdečega krža, ki je prevažala blago med Pirejem in grškimi otoki. Ladjo, ki je bila natovorjena z živili za grško prebivalstvo so Angleži kar trikrat napadli, odvrgli nanjo bombe in jo obstreljevali z eksplozivnim strelivom, čeprav je imela razvito švedsko zastavo, zastavo Rdečega križa, na bokih pa znamenja nevtralnosti. Zastava Rdečega križa je bila še na posebnem drogu, ki so ga pritrdili na glavni jambor, da bi bila dobro vidna.
Izgube zavezniškega
letalstva v maju
Berlin, 31. maja. V zadnjih 24 urah so skupine angloameriških letal, ki so napadle Nemčijo in zasedene dežele, izgubile 110 letal, večinoma štirimotornih bombnikov. S tem se je zvišalo število sovražnikovih izgub v mesecu maju na 1312 letal. Nad 80% teh izgub gre na račun Američanov. S pristojnega mesta opozarjajo, da pri tem niso všteta letala, ki so bila poškodovana, in pa ona, ki so pristala na nevtralnih tleh. Ako prištejemo še tako zvane tihe izgube, letala, ki so padla v morje, ki so se pri pristajanju poškodovala, bo znašalo skupno število zavezniških izgub najmanj 1500 strojev. Izgube letalskega osobja znašajo 10.496 častnikov in mož.
Milan. 31. maja. V zadnjih dneh se znova množe sovražni strahovalni napadi na nezavarovana italijanska mesta. Tako so na primer angleški bombniki napadli Florenco. V bližini Si ene so v nizkem poletu obstreljevali nek tovorni voz. Pri Vercelliju sta bili razdejani kmečko naselje in neka šola. V nizkem poletu so obstreljevali ljudi na cestah. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih, predvsem otrok in žena.
Na merodajnem mestu so objavili, da je bilo pri napadih v zadnjih dneh posebno hudo prizadeto mesto Zadar. 4 cerkve, med njimi stolnica in cerkev sv. Marije s samostanom in samostansko knjižnico So bile uničene, dalje pokrajinka bolnica, trgovska šola, neka gimnazija z dragoceno knjižnico, dva nadaljnja samostana, neka ubožnica. knezoši"^fijski in frančiškanski seminar, ki je imel tudi dragoceno knjižnico, ter narodno gledališče. _____
Haag. 31. maja. Uradno objavljajo: Anglo-»merišri strah obalni letalci s© po napadih na francoske jn belgijske civiliste pričeli s strojnicam napadati tudi nizozemsko eivilno prebivalstvo.
Tako je bilo na zasedenem nizozemskem področju o binkoštih ubitih 22 Nizozemcev; 27 Nizozemcev je bilo hudo. večje število pa lahko ranjenih.
Zgražanje v Franciji
Vtchv. 31. maja. Francosko časopisje objavlja poročila o zadnjih angloameriških straho-valnih napadih na Francijo ter izraža v svojih uvodnih člankih ogorčenje in jezo vsega naroda. ^manj so bili pozivi kardinalov in opozorila nevtralcer, tako pravi »Moniteirr«, da bo tako razdejanje končno izpremenilo Evropo v kup razvalin. Kot odgovor so zavezniški bombniki svoje udarce podvojili. V nekem pastirskem pismu je izjavil pomožni škof v St. Eriermeu. da je več kot nečloveško in sramota za človeštvo, da se je vojna izprevrgla v takšno razdejanje, moritev ljudi, žena in otrok. Človeka nedostojno je napadati ljudstvo, ki je brez orožja, iz višine 3 do 4 tisoč metrov ter bombardirati prebivalstvo v gosto naseljenih krajih z izgovorom bombardiranja »vojaških naprav*.
Pristanek Londona in Washingtona na razdejanje Rima
Berlin, 31. maja. »Berliner Nachtaus-gabe-t imenuje vest londonske poročevalske službe, po kateri so vrhovni poveljniki britanskih in severnoameriških divizij
Umorjeni otroci, žene in starčki
„Novo Vreme" prikazuje resnico srbskim anglafilom
Beograd, 24. maja. Boško Nedič, brat srbskega ministrskega predsednika govori danes v listu »Novo Vreme« na dušo oboževalcem Anglije in ob grozovitostih angloameriških letalcev proti srbskemu civilnemu prebivalstvu in vprašuje, kdo je imel prav, ali oni, ki so vedno trdili, da angleški politiki ne poznajo nikake sentimentalnosti, da je angleški narod suženj neke vladne klike, ki jo podpira svetovno judovstvo in prostozidarske lože, ter da se ne sme pričakovati s te strani nič dobrega, ali pa oni, ki so slepi in gluhi in nesposobni, da bi spoznali splošni položaj.
Polovica takšnih angleških prijateljev piše Nedič, bi morala poginiti, da bi se spoznala kruta resnica. Dnevno se vrstijo zgovorni dokazi te zmote, v katero je bil uspavan v teku let srbski narod, ki pa je sedaj uvidel, kam so ga zapeljali. Cena tega spoznanja pa je draga: uničena mesta, požga-ne vasi, umorjeni otroci, žene in starčki, vse to so dokazi angleškega prijateljstva. Ali bo mrtvaški duh mrtvih bratov, sestra, staršev in otrok končno iztreznil režiserje srbske tragedije? vprašuje Nedič.
Srbski narod ne bo sprejel nikoli svoje svobode iz rok svojih morilcev, temveč zahteva osveto in pravično kazen.
Članek g. Boška Nediča je namenjen srbskim anglofilom, ki še vedno nočejo uvideti, da se srbski narod ne more, noče in ne sme boriti za židovske interese, temveč edino in izključno le za svoje. Takšnih zapel j ancev, ki jim je g. Boško Nedič namenil svoj članek v »Novem Vremenu, pa je seveda tudi drugod na Balkanu vse polno in tudi med nami. še vedno se dobe namreč ljudje, ki mislijo, da se bore za slovenski narod, če se na naših tleh zavzemajo za vse mogoče druge interese, bodisi sovjetske ali angloameriške kakor pa za naše. Tudi tem našim zapeljancem bodo lahko samo nesreče, kakršne doživljajo sedaj Srbi, dokazale, da so v zmoti. Toda tedaj bo že prepozno. Zato bi bilo prav, če bi se raje že sedaj zamislili nad usodo srbskih otrok in mater in se iztrez-nili, še preden bi enak bič zadel tudi njihove hrbte!
Ogorčena velika borba v Italiji
Britanski poizkusi preboja v Albanskih gorah so se izjalovili — Na vzhodu je bil severno od Jasija prebit globok sistem sovražnikovih postojank
Fiihrerjev glavni stan, 3L maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na južnem in južnozapadnem robu Albanskih gora so se tudi včeraj v ogorčenih bojih znova izjalovili vsi z močnimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki izvedeni sovražnikovi poizkusi proboja. Na področju Lanuvija smo pri tem izmed 200 napada-jočah oklopnikov večinoma v bližiirskih bojih uničili 78 tankov. Desetnik Vetter iz čete oklopnlških lovcev nekega grenadir-skega polka je s svojim topom prav iz bližine uničil 11 oklopnikov. V Lepinskih gorah so maroške planinske čete vdrle v naše zaščitne črte in po hudih bojih dosegle Carpineto. V odseku na obeh straneh Frosinona južnovzhodno od Sore ter pri Alfedeni so naše zaščitnice v trajnih žilavih bojih ustavile napredovanje nad-močnih sovražnikovih sil.
Bojna letala za nočne borbe so z dobrim nspehom napadla cilje na področju Cisterne ter sovražnikove kolone in topniške postojanke na področju Aprilije.
Oddelek nemških torpednih letal je v noči na 31. maj potopil iz neke sovražnikove ladijske spremljave na Sredozemskem morju eno prevozno ln tri tovorne ladje s skupno 23.000 tonami. Neka nadaljnja prevozna ladja, 5 tovornih parnikov ter 1 petrolejska ladja s skupno 44.000 tonami so bile poškodovane.
Na vzhodu so severno od Jasija pehotni in oklopniški oddelki, podprti z močnimi edinicami nemških in rumunskih bojnih letal, prodrli močno Izgrajen in globok sovražnikov sistem postojank. V hudih borbah so vrgli sovjetske čete v rečno nižino za postojankami.
Dobljeno ozemlje so obdržali kljub močnim boljševiškim protinapadom. Lovci in bojni letalci so uničili nad tem področjem 69 sovražnikovih letal.
V	noči na SI. maj so močni oddelki nemških bojnih letal uspešno bombardirali železniški križišči Kasatin ln Fastov.
Bojna letala so v Finskem zalivu potopila tri sovjetske zaščitne ladje, eno pa poškodovala. Severnoameriški bombniki so podnevi vdrli nad področje Reicha ter povzročili z odmetom rušilnih in zažigalnih bomb v nekaterih krajih škodo in manjše človeške izgube. Protiletalske obrambne sile so uničile 42 sovražnikovih letal.
V	pretekli noči je nekaj britanskih letal vrglo bombe na kraje v rensko-vestfalskem podrta ju.
V	boju proti britansko-severnoamerlšklm terorističnim letalcem se je posebno odlikovala lovska skupina pod vodstvom majorja Freitaga.
Podmornice so potopile 7 ladij z 29.500 tonami, 8 rušilcev in spremljevalnih ladij ter so poleg tega sestrelile 6 sovražnikovih letal.
Pomorske edinlce, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah ter mornariško protiletalsko topništvo so v mesecu maju uničili 200 sovražnikovih letal.
Finsko vojno poročilo
Helsinki. 31. maja. Finsko vojno poročilo javlja:
Na Karelijski ožini ponekod živahen sovražnikov topniški ogenj. Na srednjem delu ožine smo odbili poizkus sovražnikove naskako-valne čete, ki je ^cušala s težkim orožjem ter s podporo bojnih letal napasti naše postojanke. Na zapadnem delu ožine smo na dveh mestih zavrtuli sovražnikove naskakovalne oddelke.
Tudi na Maaselkaeiki ožini smo izjalovili sovražnikov napad ki ga je pripravlja! s silovitim topniškim ognjem.
K položaju na vzhodnem bojišču
Berlin, 30. maja. Mednarodni informacijski urad poroča o bojih v Italiji:
Celotna slika položaja na bojišču v južni Italiji ni dobila napram zadnjim dnem nobene temeljne izpremembe. Opaženi so bili premiki angloameriških napadalnih oddelkov na zapadno krilo, proti kateremu so včeraj ves dan usmerjal; angloameriški lovski bombniki in oddelki rušilcev posebno močne napade. Zavezniške letalske sile so imele nalogo podpirati zavezniški velenapad na Aprilijo in na področje Lanuvija. Posebne omembe zasluži ugotovitev dejstva, da sta včeraj prvič nastopili obe britanski diviziji, ki sta na zunanjem zapadnem krilu, prešli k napadu na nemški po-ložajni sistem, medtem ko sta se v prejšnjih dneh zadržali popolnoma mirno. S podporo neke ameriške divizije oklopnikov, ki je morala podpirati napredovanje Britancev, so vdrle in-vazijske sile po večumih ogorčenih borbah z nemškimi zašeitnicami v prve dele nemškega položajneca sistema. Ker pa je nemško vodstvo ta napad že dalje časa pričakovalo, so zasedli glavni oddelki takoj zadaj stoječi položaj, na katerega so se povlekle tudi zaščitnice, ki so se včeraj ogorčeio in žilavo borile. Vsi poizkusi zavezn ikov, da bi vdrli severno zapadno cd Aprilije v te postojanke, so se izjalovili z nenavadno velikimi izgubami. Nasprotno so dosegli v teku dneva po ogorčenih borbah pri Lanuviju vdor, ki so ga skušali razširiti z dovozom nadaljnjih edinic pehote in oklopništva. Z naglim sunkom nemških rezerv je bilo možno vdor južnovzhodno od kraja očistiti jn južno-zapadno od Lanuvija je bila vdorna vrzel uspešno zapahnjena. V celoti so tukaj uničili oklopniški lovci in sredstva za borbo iz bližine 25 britanskih in ameriških bojnih voz, nadaljnjih 13 pa onesposobili za vožnjo.
Južnozapadno od Valmontona je pridobil prejšnjega dne pričeti napad nemških oklopniških grenadirjev včeraj precej področja proti jugu ter je dcvedel do popolne vzpostavitve položaja. S sistematskim zoženjem vdora je bila tukaj preprečena vsaka neposredna nevarnost prodora v smeri proti Valmontonu in Vel-letriju.
Nasprotno pa je uspelo dalje vzhodno neki ameriški britanski bojni skupini, ki jo je podpiral močan oklopniški oddelek, vdret v kraj Ceccano. Da bi čuvali lastne sile in da jih ne bi izpostavili nevarnosti polnim bojem od hiše do hiše je umaknilo nemško vodstvo tukaj čete na obrambno črto nekoliko sevemeje od kraja. Ker je to ozemlje jako prikladno za borbo oddelkov oklopnikov, računa nemško vodstvo z nadaljevanjem veleborb na tem področju, ki so jih včeraj podpirali številni bojni letalci.
Uspešni protinapadi pri Vitebsku
Berlin. 31. maja. Zjutraj na binkoštno. nedeljo »o izvedli nemški grenadirji sevemoza-padno od Vitebska s podporo dveh skupin bojnih letal neko krajevno operacijo, v kateri so zasedli več že nekaj tednov izgubljenih oporišč in so svoje postojanke premestili nekoliko naprej. Bojni letalci so izvedli številne napade na protiletalsko topništvo in sovjetske baterije havbic, ki so jih uničili z zadetki v polno. V popoldanskih urah so poizkušali boljševiki po močni topnški prpravi dobiti nazaj izgubljeno ozemlje z dvema napadoma v jakesti bataljona. Vsi protinapadi so se izjalovili že mnogo pTed nov0 pridobljeno glavno bojno črto z občutljivimi sovjetskimi izgubami. Pri tem so obkolili grenadirji bojno skupino, kj se na gozdnem področju obupno brani jn ki bo kmalu uničena.
V drugih bojnih odsekih na področju Vi-tebska je bilo poleg obojestranskih živahnih topniških delovanj močno lastno ogledniško in naskakovalno delovanje. Grenadirji so prodrli v sovražnikove postojanke ter uničili več bunkerjev. Neka druga naskakovalna četa je izpraznila sovražnikov strelski jarek in uničila tamkaj močno zgrajene bojne posojanke. Nem. ško taoništvo ie obstreljevalo gibanje <>ovjef-
ekih čet in težki topovi so razbili ugotovljene izhodiščne postojanke.
Po osvoboditvi zaledja zapadno od Viteb-ska, pri čemur so boljševiki, kakor je poročalo vojno poročilo 28. maja, imeli ponovno najtežje izgube, so nadaljevali nemški grenadirji z uspehom zasledovanje razbitih preostankov, ki so ušli obkolitvi. Pri tem so obkolili neko skupino tolovajev in jo uničili. Številni ujetniki in velike zaloge vseh vrst so padle v nemške roke.
Uspeh spodnjesaških grenadirjev
Berlin, 30. maja. V noči na binkoštno nedeljo sta dve spodnjesaški četi napadli v neki močno zamočvirjeni dolini zgornjega Dnjepra otok, ki je bil v sovjetskih rokah. Pet km dolga pot po deloma poplavljenem ozemlju je bila stalno pod silovitim sovražnim minskim- in strojni škim ognjem. V treh ojačenih oddelkih, ki so jih podpirali metalci plamenov, so se grenadirji in pionirji z več strani približali otoku, navalili nanj ter uničili otoško posadko. Ko so boljševiki v treh velikih gumijastih čolnih pripeljali oja-čenja. da bi razbremenili otoško posadko, so jih pustili v biižno nekaj metrov, nakar so jih uniičili. Pri tem je večina boljševikov utonila v Dnjeprovih valovih. To nočno akcijo je podpiralo z dobrim ognjem tydi topništvo, ki je preprečilo sovražniku, da bi se nemoteno približal otoku z vzho-dne obale. Sedaj je otok trdno v nemških rokah.
Eksplozi ja municijskega skladišča v Essexu
Stockholm, 31. maja. Kakor poroča Reuter, je v nekem kraju v Essexu eksplodiralo municijsko skladišče. Prebivalstvo so morali odseliti. Vsled velike nevarnosti so morali mobilizirati vso protiletalsko zaščito v okraju. Ogenj, ki je nastal po eksploziji, gase vsi gasilci iz okolice 30 milj na okrog.
Herr Prasident im Gespr&eh mtt den Bauern — Gosp. prezident se razgovarja s kmeti
Ali moramo vsi skozi grozote komunistične strahovlade?
Kdor je sledil razvoju komunistične revolucije pri nas, je opazil, da KPS ni postavila svojega zločinskega podviga na eno kocko. Svojega pogubnega dela nI Izvajala istočasno z enako silovitostjo na vsem slovenskem ozemlju. Komunisti so hranili nekatere pokrajine za poznejši čas, da se ne bi v vseh naenkrat izčrpali in onemogočili. Te pokrajine naj bi jim bile nekaka rezerva ali poznejša žrtev. Ekonomijo sil, porazdelitev rizika in dolgoročno taktiko sta komunistom ukazovali negotovost glede trajanja vojne ln bojazen, da bi se zaradi dolgotrajnosti revolucije ne pojavili utrujenost pri samih partijcih ln še prej pri zapeljanem in zlorabljenem ljudstvu, lz čigar nesreče bi se nujno rodil povod za maščevalni odpor proti njenim zločinskim povzročiteljem, kakor se je rodil v krajih, ki so bili prvi na udaru komunistične revolucije. Ta taktika je komunistom omogočala, da so prenašali težišče svojega delovanja lz pokrajine, v kateri so zgubiii tla pod nogami, v pokrajino, ki še ni okusila dobrot rdeče strahovlade ali da so se z dovajanjem ljudstva lz te pokrajine poskušali obdržati v krajih, ki so jim vsled ljudskega spoznanja in odpora uhajali iz rok.
Zanimiva je vzporeditev te komunistične taktike z razvojnimi stopnjami komunistih ne revolucije. Razvoj rdečega nasilstva prfi nas lahko delimo v tri stopnje in razdobja: 1. Pripravljalno razdobje, ko je KPS z lažnimi narodnimi in osvobodilnimi gesli in ! skrita v družbi komunistov, ki so si dali ime »Sokoli«, »krščanski socialisti« in j »kulturniki«, zbirala svoje sile v OF. — ; 2. Razdobje politične in vojaške uporabe zbranih sil pod lažnim geslom »narodne osvobodilne borbe«. V tem razdobju se je komunistična OF proglasila za sam slovenski narod, za njegovo utelešenje in kot taka za edino oblast na Slovenskem. — 3. Razdobje odkrite komunistične revolucije, ko je OF odvrgla vso slepilno navlako ter z besedo ln dejanjem pokazala svoj pravi, strašni obraz. Časovno je bil razvoj komunistične revolucije v nekaterih slovenskih pokrajinah različen, vsebinsko in glede pogubnih posledic za naše ljudstvo pa vedno in povsod enak, zato je bil in bo tudi odpor vedno in povsod enak. V Ljubljanski pokrajini in na Primorskem lahko zasledujemo časovno sicer različne, v vsakem drugem pogledu pa popolnoma enake razvojne stopnje komunistične revolucije, njeno usodnost za naš narod in njega enake samoobrambne nastope proti svojim uničevalcem. Medtem ko je bila OF ponekod že zdavnaj odkrito komunistična, je bila drugod še »narodno osvobodilna«. Razvojni stopnji komunistične revolucije v določenem kraju ustrezajo propagandna gesla OF, kar nam nazorno pokaže primerjava komunističnega propagandnega tiska, ki je izhajal ob istem času v raznih slovenskih krajih. Kar velja za komunistično propagando, velja tudi za komunistična dejanja. Ko je OF ponekod pobijala še posamezne »narodne izdajalce«, je drugod že v polnem krvavem elementu vršila množestvene umore svojih političnih nasprotnikov brez razlike in brez vsakih moralnih ali nacionalnih razlogov. Med vsemi slovenskimi pokrajinami sta se komunistična revolucija in uspešna narodna protirevolucija razvili najbolj v Ljubljanski pokrajini. Na podobni poti je sedaj naša Primorska...
Gornjo taktiko je komunistom omogočalo dejstvo, da se nI sosed nič naučil od soseda, vas nič od vasi, občina nič od občine in pokrajina nič od pokrajine. Vsiljujejo se vprašanja, ali mora res vsakdo na lastni koži okusiti komunistično strahovlado in priti po lastni nesreči do boljšega spoznanja, ali mora postati res vsa slovenska zemlja eno samo grobišče in pogorišče, ali mora res postati ves naš narod begunec, ali bo vsaj enemu delu Slovencev prihranjeno rdeče gorje, ali se bo vsaj en del rojakov okoristil s trdimi izkušnjami druga? Komunizem že ima bogato krvavo zgodovino. Koliko gorja bi nam bilo prihranjenega, če bi bolj poznali zgodovino komunističnih revolucij in strahovlad v drugih deželah, ako bi bili v tem oziru bolj Izobraženi in politično zrelejši. In če nas ni nič naučila zgodovina, M nas morala vsaj sedanjost in krajevna bližina dogodkov, izkušenj in primerov. PoačiH bi se lahko pri Srbih, ki so blH na Balkanu prvi deležni strašnega komunističnega »blagoslova« in tudi prvi nafiD rešilno pot lz usodne preizkušnje. Za glasove, ki m prihajali k nam z Juga, so bili mnogi med	popolnoma glnhL »Saj
to nI res, to je zlobna propaganda, to je pretiravanje...!«, tako ln podobno so slepci in zapetjancl zavračali vsako pravočasno svarilo fta predragocen nauk, ki nam ga je nudila Srbija. Tako smo morali priti sami na vrsto. Za prvo žrtev med slovenskimi pokrajinami so al komunisti izbrali našo nesrečno Dolenjsko. Savojci so tu nudili komunistični revoluciji najugodnejše pogoje za njen začetek fat razvoj. Niti ta naj«
Nadaljevanje na 2. strani spodaj
Von der antikomrnunistisehen Manifesteti on ln Grosuplje: Wahrend der Rede Herrn Prasidenten — S protikomunlsttfcne ga zborovanja na Grosupljem: Med govo*
Četrtek, 1. VL 1944
Spominjajmo se
kočevskih žrtev!
O priliki izkopa zemeljskih- ostankov 52 slovenskih mož in fantov, pobitih na zverinski
način v Velikih Laščah neposredno po zasedbi Turjaka, kjer je izdajalsko badovljevsko topništvo »izvojevalo« komunistom velik uspeh proti slovenskim rojakom, je treba osvežiti spomin na one mnogoštevilne žrtve, ki so ob aa-vojskem polomu na Kočevskem končale svojo življenjsko pot pod OFarskimi kroglami.
Turjak, Grčarice, Hova gora so imena, ki. govore o neomajni zvestobi slovenskih častnikov in vojakov do svojega naroda. Kočevje in Mozelj pa obeležujeta krvavi konec domoljubnih žrtev, ki 90 padle v roke svojim rdečim rabljem. Pri tem se moia najprej ugotoviti sramotno dejstvo, da je OF poklicala na pomoč badoljevsko vojsko, ker njeni tolovaji niso znali uporabljati težkega orožja. Badoljevsko topništvo je po nalogu OF z veseljem streljalo na slovenske ljudi, da si je s tem odkupilo možnost svobodnega povratka v Italijo.
Obenem z Badoljevsko izdajo se je na Dolenjskem odigravala največja in najobupnej-šfl žaloigra slovenskega naroda. Ujete ranjence n turjaškega gradu so komunisti pomorili takoj, ko so jim padli v roke. Zdrave ujetnike so pobijali, kakor se jim je zdelo. V Velikih Laščah so pri postaji deloma postrelili, deloma poklali 52 mož in fantov, med temi zdravnika dr. Kožuha, sodnika dr. Zalokarja, mnogo dija-kov, delavcev ter kmetskih fantov jn mož. Preostale so vlekli v Kočevje in jih strpali v zapore skupno s tistimi, kj &o jih zajeli v Grča-ricah. na Ilovi gOTj in drugod. Njihovo število visoko presega sedem sto.
Brezdušni in zverinski pokol lanskega septembra in oktobra na Kočevskem je zavil nad sedem sto domoljubnih slovenskih družin v žalost nad grozovito usodo, kj jo je podla svo-jat tako imenovane Osvobodilne fronte izvršila nad očeti, sinovi in brati hudo prizadetih rodbin. Ogorčenje, ki je zaradi zverinskih umorov tiste dni vladalo po Ljubljani in po vsem podeželju, je razumljivo, pravičen pa je tudi glo^ boki srd. ki je prevzel vse poštene ljudi našega narodnega občestva.
Komedija v kočevskem kinu, kjer se bila »sodna obravnava« proti poštenjakom, je imela samo namen, da nekoliko zakrije zverinske umore, ki so se izvTŠili že pred »razpravo«, in da odvrne pozornost od množestvene načrtne meritve, ki se je vršila vzporedno z imenovanim procesom ter se je nadaljevala tudi kasneje.
Uvod v to neizbrisno sramoto so bili dogodki v Grčaricah. Tamošnja skupina domoljubnih mož, kj niso priznavali nadute strahovlade OF in ki so tudi vedeli, da je obstajala »borba« OF edino v podlem sporazumnem sodelovanju s savojskima generaloma Roberti jem in Ceruttijem, je bila vodstvu OF tm v peti in zoper njo so krivoprisežnikj poslali v9o badoljevsko sodrgo. kolikor je je bilo voljne, da odide v hribe.
Te ssrrojske zločince je OF edovesno po-mitoetila m je jadne badoljevske ostanke »pm-
jela kot »sodruge, sobojevnike in tovariše« v svoje vrste. Vse kaže, da je OF d0 popolne sramote manjkal samo še badoljevski izdajalski element in da je bil 8 to stopitvijo naših in badoljevskih izdajalcev dosežen vrhunec podlosti
Vzporedno s kočevskim »procesom«, katerega sramota bo za večne čase združena z rmeni Kržišnik, Stante in Tomanič — pod tem izmišljenim imenom se zaman skuša skriti neki znani zločinec —, se je vršila zverinska morija ljudi, ki niso zakrivili drugega, kakor da so ostali zvesti svoji dani besedi. To je v propa-lic Avšičevega, Kidričevega, Baeblerjevega in Kržišnikovegia kova ravno največji zločin, kajti možje, ki drže dano besedo, so živ in pekoč očitek krivoprisežnim izdajalcem. Zato so morali pasti ravno ti najkremenitejši značaji, da je kanalja izdajstva dosegla svoje največje zmagoslavje.
Potek spopada je znan. Predali so se premoči badoljevskega topništva, ki je po nalogi vodstva OF obstreljevalo položaje domoljubov, predali so se na častno besedo in na svoboden odhod. Izdajalci in krivoprisežnlci pa so po-gazili svojo besede n tako dokazali, da so brezčastna tolpa. cL.ia! brez spodobnosti in brez osnovnega pojma za sramoto in čast. Takoj po predaji so bili nekateri brezobzirno P°" m.OTjeni že v Velikih Laščah vpričo domačinov, ki so s studom ugotovili divjaški pokol. Manjši del. ki so mu bili dodani posamezni ujetniki, ne imajoči prav nikakršne zveze z Marinčičem. Strnišo-, dr. Plajhom. Žnidaršičem, inž. Sach-som, dr. Blaškom. Francem Žitnikom in drugim:', je prišel pred »sodišče« kočevskih rabljev,' večji del pa je bil nadvse kruto pobit po ukazu politkomisarjev, poveljnikov »brigad« in drugih poklicnih morilcev.
Naša zemlja n:ti v času turških napadov ni bila priča tako strahotnih umorov. Tem teže nas vse prizadevajo ti krvavi dogodki, ker so v danem primeru divjali proti lastni krvj roja-k:. še bolj pa to, da se je nad poštenimi domoljubnimi mcžmj znašala zverinska podlost, razbojniška krutost in propala zavrženost.
Kidrič, Baebler. Kardelj, Kocbek, Vidmar, Avšič, Kržišnik in Stante — je le nekaj :men za tisočglavo zver. ki se je z peklensko strastjo vrgla na uničevanje lastnega naroda — so predstavniki krivoprisežništva. oni so odgovorni za krvave zločine nedavnih dni. vredni pa so tem hujše obsodbe, ker so svojemu brezvestnemu početju nadevali hinavsko* krinko nekakega rednega sodnega postopka. Ta gluma je tem gnus-nejša, ker so se izdajalci in krivoprisežnikj postavljali za sodnike poštenim in zvestim domoljubom. S kočevskim »procesom« je OF dosegla vrhunec pokvarjenosti, podlosti in nečloveškega zverinstva.
Komunizem m narod
Ljubljana, 30. maja
Univ. prof. dr. Albin Ogris je svoje predavanje o slovenskem narodu in nevarnosti, ki mu preti od kolektivizacije družbenega in gospodarskega reda, namenil predvsem onim optimistom, ki še vedno menijo, da bi se nazadnje za ceno nekaj žrtev slovenski narod ohranil tudi pod boljševiškim režimom in tako počakal bolj urejene dobe. Vsem tem je g. predavatelj poklical v spomin nekaj dejstev kot dokaz, kako nevarno lahkomiselnost lahko pomeni to sterotipno ponavljano mnenje.
Program ni nauk boljševikov je lenini-zem, t j. revolucionarni marksizem, ki zahteva izvedbo revolucije po vsem svetu v kar moč pospešenem tempu. V smislu tega nauka, ki temelji na dialektičnem materializmu, je nacionalna misel le del buržuazne ideologije, nasprotuje revolucionarnim ciljem in je njih izvedbi v oviro. Zato sd komunizem povsod prizadeva zadušiti narodno misel in jo z vsemi sredstva izkoreniniti. Skladno s tem mora v
AII moramo vsi skozi grozote komunistične strahovlade?
Nadaljevanje s 1. strani bližji, domači, slovenski primer komunističnih strahot in razdejanja ni bil dovolj blizu, dovolj prepričevalen in svarilen za druge slovenske kraje, da bi pravočasno zapahnili vrata pred mednarodnimi brezdo-movinci in brezčutnimi uničevalci naših življenj, domov, družin, gmotnih, kulturnih in moralnih dobrin. Naši pošteni, a neizkušeni ljudje s Krasa in iz Goriške, ki so doživljali šele prvo ali drugo razvojno stopnjo komunistične revolucije, so nam, ki smo bili že v njeni končni stopnji, naivno zatrjevali: »Pri nas je OF čisto drugačna, boljša, pri nas pobija res samo narodne izdajalce ...«
Bili so časi, ko so Dolenjce In Notranjce, ki so v obupu in naravnem življenjskem nagonu zgrabili orožje, da se ubranijo proro-kov, ki so jim z umori njih otrok in požigi njih domov obljubljali »raj na zemlji« in državljansko »svobodo«, imeli drugi Slovenci za narodno nezavedne samo zato, ker sami še niso posejali svojih gozdov s tolikimi tisoči grobov, ker še niso zgubili strehe nad glavo, ker komunizmu brez krinke še niso pogledali v obraz, ker so bili šele v začetni stopnji komunistične revolucije, ker so bili njena »taktična rezerva«. Zakaj naj bi bil naš pridni ln pošteni Dolenjec ali Notranjee narodno manj zaveden kot ostali Slovenci? Ali ni bil deležen iste narodne, politične, verske, moralne ln kulturne vzgoje kot pretežna večina ostalih Sloven«ev? Samo sedanje drugačne razmere, ki sta jih roko v rold ustvarili med zasedbo savojski izdajalci in komunistična revolucija, so bile vzrok, da del nepoučenih Slovencev nI razumel dogodkov in pospešenega razvoja rdeče strahovlade in nujne narodne protirevolucije v Ljubljanski pokrajini. Pri enakih razmerah bi bil enak sazvoj v vseh ostalih slovenskih krajih. To nam potrjuje razvoj na Primorskem, kjer ljudstvo za ceno lastnih trdih izkušenj že gleda brez prvotnih predsodkov in očitkov na razvoj ln položaj v Ljubljanski pokrajini.
Vsi Slovenci še niso šil skozi vse stopnje komunistične revolucije ln z njimi združeno trpljenje. Vsi ti imajo še čas, da se pouče pa primerih svojih bolj nesrečnih rojakov.
Boriie s tolovaj na Gorenjskem
v boju proti komunističnemu tolovaj-sfcvu na Gorenjskem nedvomno prednjači župnija Predoslje. Odtod se je doslej javilo že 18 domobrancev. Prošli teden pa so komunisti v vasi Britof izvršili nasilno mobilizacijo in odvedli s seboj 28 fantov. Pri teh mobilizacijah jim dajejo terenci navodila in tolovaji se vedno zglasijo pri njih, preden gredo na lov za ljudmi.
Zadnji mesec so tolovaji večkrat pose-čali okoliške vasi pri Šenčurju ter so mobilizirali vse moške, ki so se jim zdeli primerni za orožje. V Kokrci pri Kranju je bila že dvakrat tolovajska mobilizacija. pa so jim fantje vedno srečno ušli. Prvič so jih gnali v smeri proti Kamniku, pa jih je komunistični komandant zelo grdo sprejel in močno ozmerjal »mobilizacijsko komisijo«, češ, zakaj vlačite skupaj ljudi, ko nimamo zanje niti obleke niti hrane. Prisilni mobiliziranci so nato še isti dan ušli domov. Drugič so fante odpeljali v smeri proti Podbrezju. To pot so naleteli na nemške vojake in se je v zmedi fantom zopet posrečilo, da so zbežali.
Na Gorenjskem se domobranstvo zelo dobro razvija v Skofji Loki in v Kranju. Posadka v Kranju je precej jaka in jo vodi mož, ki so ga nedavno odvedli tolovaji ter mu pretili s smrtjo. Posrečilo se mu je, da jim je ušel in poslej je zelo odločen nasprotnik tolovajstva. Zelo delovna je posadka v Naklem, ki stalno vrši večje akcije. Deluje tudi z domobranci iz Kranja. Isto velja za Cerklje, kjer je močna skupina domobrancev.
Tolovaji, ki prebeže in se predajajo, pripovedujejo, da je na Gorenjskem sedaj kakih 700 gošarjev. Te čete pa so zelo slabo opremljene in ima komaj vsak drugi orožje. Poveljniki jih tolažijo, da imajo na Primorskem in Dolenjskem orožja na pretek, pa da na žalost ni nikogar, ki bi skrbel za prevoz vojaškega blaga na Gorenjsko. Ti izgovori pa so jalovi, kajti mnogo prisilnih mobilizirancev, ki so bili odgnani na Primorsko, se je že vrnilo in vsi ti ne vedo povedati ničesar o domnevni obilici orožja na Primorskem. Tej lažnivi propagandi tudi gošarji sami več ne verjamejo.
V kleteh na gradu Kolovcu pri Homcu so oblasti odkrile večjo tolovajsko bolnico.
Dne 22. t. m. so domobranci pri Sv. .Toštu nad Kranjem naleteli na močnejšo tolovajsko izvidnico. Razvila se je huda borba. Komunisti so se močno upirali, naposled pa so se morali vendar umakniti, dasi so bili v pretežni večini. Domobranska izvidnica je štela le sedem mož, dočim je bilo tolovajev vsaj 30. Komunisti so se umaknili v smeri Zirovskega vrha. Po poročilih, ki prihajajo iz Zirov. se v ta-mošnjj okolici zbirajo večje sile tolovajev. Gre najbrže za štiri komunistične »brigade« Triglavske »divizije«.
boljševiški družbi postati antinacionalna tudi umetnost, leposlovje, sploh vse, kar je izraz narodne kulture. Seveda pa se komunisti, če jim tako kaže, poslužijo kot krinke za svoje revolucionarno delovanje tudi nacionalne ideje, ki pa jo tudi takoj zavržejo, čim mislijo, da so gospodarji položaja.
Tudi oni, ki upajo, da bi se boljševizem po sedanji vojni spremenil v nekakšno demokracijo, se morajo zavedati, da je v programu boljševikov le diktatura prole-tariata in da vlada nekaka demokracija le med organiziranimi proletarskimi revolucionarji, ki pa naj ne presegajo nikoli 1—2% prebivalstva. Seveda bi mogel kdo oporekati, da uporablja boljševizem tipično metodo demokratske vladavine, namreč volitve. To je seveda res, vsakdo pa mora priznati — že po zgledu »prvih svobodnih volitev« pri nas — da vsili komunistična stranka volilcem suvereno svojo voljo, proti kateri je vsak poskus odpora nemogoč.
One pa, ki menijo, da bi se boljševiška kolektivizacija družabnega in gospodarskega reda pri nas ne izvedla s takšno trdoto in doslednostjo kot v SSSR, je treba opozoriti na sklepe kongresov kominterne. Peti kongres je sklenil, da se naj izvede boljševizacija povsod po onih terostičnih metodah kot v SSSR, kar smo dodobra spoznali že tudi pri nas. Leta 1925 so spremenili tudi pravila komin-terne v smislu najstrožje centralizacije, VI. kongres pa je ugotovil, da je ves svet že zrel za revolucijo, ki jo je treba čim prej izvesti. Leta 1943 je bila kominterna sicer formalno ukinjena, da pa je to le pesek v oči, dokazujejo izjave »likvidacijskega odbora«, ki nadaljuje pod drugim naslovom isto delo.
Da bi se Slovenci po boljševizaciji nikakor ne mogli ohraniti kot samobitna narodnostna skupina s svojo kulturno tradicijo, nam kažejo tudi razmere v Sovjetski zvezi, kjer uživajo narodnosti po ustavi sicer široko svobodo, praksa pa nam kaže popolnoma drugačno sliko. Odločilni komunistični funkcionarji so s pomočjo boljševiške birokracije, ki je še vse nekaj hujšega kakor je bila carska, znali poskrbeti. da so to narodno kulturno _ avtonomijo odpravili, oziroma ji preprečili, da bi sploh oživela. Pri tem ne smemo pozabiti, da je SSSR vseskozi absolutistična država, kjer se upoštevajo narodnostni interesi le izjemoma iz razlogov taktične oportunosti. Edini, ki vedno in brezpogojno odloča, je komunistična stranka, ki je narodnostni ideji v bistvu nasprotna, saj pomeni boljševiški režim ekonomski cezari-zem, ki posega neizprosno tudi na vsa polja duhovnega življenja, kar pomeni zanikanje vsakterega svobodnega narodnega kulturnega življenja.
Opozorilo
Uprava policije v Ljubljani ugotavlja, da dnevno prihajajo na razne urade anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaja, ki se v večini primerov izkažejo kot neosnovane in kot sad medsebojnih razprtij in sovraštva. Zato se občinstvo opozarja, da se nobena anonimna ovadba ne bo več jemala v poštev.
Ljubljana, 29. maja 1944.
Uprava policije
sedo in govorico, z olajšanjem odloži pro. izvode uma predsednika OF. Predlog za ustanovitev tečajev za nepismene komandante je bil odklonjen, predlagatelj pa najbrž likvidiran.
Za sedaj se mora kulturna propaganda tolovajev zadovoljiti s popevčicami, ki so tako obdrajsane, da se po jo samo še Iz dolžnosti in iz strahu. »Internac-cnala« se ne prepeva več, vsakdo je sit njenega na. pihnjenega besedila in dolgočasnega staro-
v«rskega napeva. Pam«tni l^odje st
ljajo vprašanja: Zakaj so neki v Moekv« zavrgli to proletarsko h mno? Tudi udar. nica »Na kl-c kominterne združite se v čete« je malo nerodna, odkar je kominterna razpuščena. Prisilni mobilizirane« pravi • Ce me je kominterna poklicala, grem zdaj lahko domov, saj so jo Sovjeti razgna-li Kidrič pa je moder in pravi: »Veste, razpust kominterne — to je kar tako.« Pri tem zvito pomežikne. Saj bi tudi njemu zmanjkalo tal. ako bi bila kominterna res razgnana.
Drobne vesti z Dolenjskega
Novo mesto, 25. maja.
O priliki zadnjega napada na št. Jernej v začetku maja so hoteli tamošnji terenci prepeljati preko Krke večjo količino streliva. Napravili so v vsej mrzlici splav, naložili nanj zaboje in odrinili preko reke. Za predrožitev so si izbrali plitvino v Krkii, ki je znana sicer samo domačinom. Iz tega se sklepa, da so pri prevozu tolovajem pomagali domači terenci.
Podjetje pa ni imelo sreče, kajti na brzo roko zb it splav se je sesul sredi Krke in zaboji s strelivom so šli na dno. Terenci in tolovaji so se le z veliko težavo oteli na breg. Prevoz je bil skrbno pripravljen, kajti istočasno je neka tolovajska četa napravila napad na postojanko v Mačkov, cu, da bi obrnila pozornost domobrancev drugam. Potopljeno munoijo je drugi dan v Krki opazilo neko dekle in o najdbi ob. vestilo domobrance. Povedala je obenem, da je v neki hiši v Sevnem Videla dva znana domača terenca, kj sta se v samih srajcah sušila na peči. Po vsej verjetnosti sta sodelovala pni ponesrečenem prevozu streliva. Omenjena terenca sta v stalnih zvezah s tolovaji in hodita često v vinograde, kjer se sestajata s tolovaji, držita z njimi zveze in kujeta načrte.
Rajonski odbor v Črnomlju je silno delaven pri zbiranju materijala za tolovaje, zlasti pa pri zbiranju denarnih prispevkov. Kakor se ceni, je ta odbor doslej iztisnii iz ljudstva nad milijon lir. Imel je tudi velik ugled, dokler se ljudje niso naveličali tega izmozgavanja m se odvrnili od odbora.
V teku zadnjih dveh let so tolovajsk" voditelji in kulturniki prirejali v vseh krajih nebroj zborovanj in shodov, ki se Imenujejo v tolovajskem žargonu »mitingi«. Ta angleška beseda naj še poudari tajin-stvenost in važnost prireditev, saj nihče natanko ne ve, kaj prav za prav pomeni. Glavni predmet govora na teh »mitingih« so napovedi o skorajšnjem koncu vojne. En govornik ji je dajal največ še 14 dni, drugi mesec dni, tretji še malo več, preko dveh mesecev pa ta licitacija ni šla. Daljši rok je bil ostro zabranjen. Te obljube so se dajale ves čas od 1. 1941, septembra meseca lani pa je bil konec le še vprašanje »par ur«.
Razumljivo je, da se je ljudstvo sčasoma le preobjedlo takih prerokov in nihče ni hotel več verjeti govornikom. Pr sostvo-vanje na mitingih je postalo neprijetna dolžnost, le mlajši ljudje so še hodili na prireditve, ker so bile redno združene s harmoniko in plesom. Po dveh let h tega lažnivega slepomišenja pa so prišli tolovajski kolovodje na misel, da je treba »osvobojenemu« delovnemu ljudstvu le dati tečnejše dušne paše, nego so napovedi o skorajšnjem koncu, ki se jim je že vsakdo potihem in na skrivnem smejal.
Začeli so zbirati primeren leposlovni ma-terijal za recitacije in predstave. Ker je sličnega malo in tolovajski kulturniki niso ravno najplodovitejM, je bilo treba ponarediti in skaziti kako delo starejših piscev ter mu podtakniti tolovajski smisel. Eden izmed kulturnikov je sprožil zdravo in lepo misel, naj bi se za »generale«, »štabne častnike« in polltkomisarje priredili tečaji za nepismene. Vsaka naredba, vsaka krpa papirja, ki jo »višji« tovariši dajo iz rok, je tako obupno anafalbetska, da je strah. Politkomisar Fric Novak je na primer na svojem področju odpravi pravi, la slovnice, pravopisa in ločil. Kidrč je v vseh svojih proizvodih navdušen ljubitelj tiste lepe konstrukcije, ki jo poznamo pod nazivom »Urša Plut«, Vidmarjev jezk pa je od nekdaj tako lesen, da človek, ki ima količkaj posluha za našo be-
Stoletja \Vallsreeta proti evropski
solidarnosti
Ko si je po hudi sedemletni vojni leta 1783. 13 državic v Ameriki priborilo neodvisnost od Anglije, je štelo njeno prebivalstvo samo 3.5 milijona, od katerih je bil vsak sedmi zamorski suženj. L. 1817 so leksikoni navajali že 10.4 milijona prebivalcev. Henry Clay je predvideval podvojitev prebivalstva v vsakih 25 letih, kar bi znašalo za sedanji čas 300 do 350 milijonov prebivalcev. Tudi Friedrich List je zračunal, da se bo prebivalstvo s Kanado vred sredi 20. stoletja približalo bolj 250 milijonom kakor 180 milijonom. Napovedi pa so bile le preoptimistične. Zedinjene države štejejo namreč danes 133 milijonov prebivalcev, celinska Evropa je pa zvišala od tedaj število svojega prebivalstva od 125 na 350 milijonov, Rusija sama pa od 40 na 170 milijonov.
Te številke kažejo stanovitno silo Evrope v primeri z obema prostoroma, ki danes zahtevata svetovno nadvlado in ravnata z našo staro celino kot s kakim kon-kurznim predmetom ameriškega in boljše-viškega internacionalstva. Navzlic biološkemu zastoju francoskega naroda se je pokazala življenjska sila ostalih narodov celine v zadnjih štirih pokolenjih v takšni meri, kakršne prej omenjeni ameriški zanešenjaki gotovo niso pričakovali. Ti so domnevali, da so možnosti razvoja Evrope že zelo omejene in da je zaradi tega potrebno vedno večje izseljevanje prirastka v Ameriki. Dejansko se je pa izselilo med letom 1820 in 1914 samo v USA okrog 32 milijonov, kasneje pa le še 6 milijonov.
Časi velikega vzpona Zedinjenih držav iz lastne moči so torej minuli. Liberalno gospodarstvo pa onemogoča tudi za bodočnost kak drugače usmerjen razvoj. Dežela, ki bo po sodbi njenih strokovnjakov imela po zaključku vojne 12 do 15 milijonov brezposelnih, bi ne bila zaželjeni cilj izseljencev. Kljub vsem naravnim možnostim, redki naseljenosti in v;soko razviti industriji ne more nuditi dežela s skoro dvojno površino celinske Evrope svojemu sedanjemu prebivalstvu zagotovljenega obstanka. In spričo takšne nesposobnosti vodstva sanjajo Zedinjene države o svetovnem gospostvu!
Kateri organizatorični uspeh je bil torej večji, oni v USA, ki ni mogel zadovoljiti pod dvakrat ugodnejšimi pogoji prirastka 122 milijonov prebivalcev, od katerih je po njihovih lastnih izjavah ena tretjina preslabo hranjena, ali oni v Evropi, ki je bila sposobna nuditi svojim 255 milijonom novih prebivalcev človeka vredni obstoj, čeprav so jo pri tem ovirale napačne in sebične uredbe gospodarskega liberalizma, ki je nesporno vladal do leta 1933. Kar pa je dosegla Nemčija od tega preloma dalje, nudi sliko vseh bodočih razvojnih možnosti, ki so dane smotrno gospodarsko urejeni in zedinjeni Evropi, to je Evropi, ki si bo s svojo silo zagotovila mir za dolgo dobo. Evropa in njeni narodi niso izgubili tal pod nogami, kakor starajoča se Britanija, Evropa ni nikak zaprašen muzej ali hiralnica, temveč je še polna sveže sile in zdravega debla, kjer vslajajo stalno novi sokovi.
Tako amerikanizmu kakor boljševizmu je skupno popolno zaničevanje vseh organsko zraščenih narodnih edinic. »American cityzen« izhaja iz iste retorte kot 'tako zvani »sovjetski človek« to je ena siva človeška kaša, v kakršno bi sovjetski židje radi spremenili vse velike in majhne narode nekdanjega carstva in tudi vse evropske narode, če bi le mogli razbiti močni zapah na vzhodni fronti.
Nesmiselno bi bilo pričakovati od Američanov spoštovanje bistva in vrednosti evropskih narodov. Večina zveznih držav USA so umetne tvorbe brez naravnih meja. V najboljšem primeru nudijo svojim prebivalcem propagandistično negovan domovinski čut, ki je bistvena črta značaja starih narodov Evrope in vzhodne Azije z živo zavestjo skupnosti iz enakih borbenih doživetij. Ta daje danes tudi štirim milijonom Fincev, 2 milijonoma Leioncev in komaj 1 milijonu Estoncev moč, da se borijo z vso odločnostjo za samoohranitev in da preprečijo z vsemi svojimi silami utopitev v sovjetskem močvirju. Koliko višje stoji takšna junaška izpoved k rasni vrednosti in višji življenjski obliki kot. pa ono krajevno domoljubje, ki ie doma v zveznih državah USA. Kako si tvorci takih umetnih konstrukcij laste pravico, da s predrzno nesramnostjo vsiljujejo evropskim narodom sovjetsko kuro. da bi tudi oni izginili v medlem toku brezobličnega »človeka«, v kolikor ne bi bili uničeni z ognjem in mečem, ali pa s preselitvijo v sovjetsko Azijo zbrisani iz seznama narodov. kakor se je zgodilo seda i Nemcem ob Volgi in malim severno kavkaškim narodom. V Moskvi in v Washingtonu neumorno kujejo načrte ,da bi narode Evrope omajali v njihovi samozavesti in jih prepričali, da nimajo več pravice živeti po starih podedovanih zakonih, v ljubezni do podedovanih dobrin. Uničiti hočejo tudi narodne jezike in jih nadomestiti z nekakšnimi svetovnimi jeziki, ki so bili vedno najljubša zamisel Židov, saj so oni izumili voiapiik in esperanto. .
Evropa noče imeti nikakega opravila s to razkrajajočo nesnago. Kot življenja polna enota hoče ohraniti svojo staro mno golično bit. Nemški rajh bo smatral vsako narodnost, ki goji zdravo narodno samozavest, za spoštovanja vrednega partnerja. Evropstvo je pomenjalo Nemcem vedno vse prej, nego izravnavanje zgodovinskih dobrin in narodnih samobitnosti. Popolna blaznost je, če morda Američani, Britanci in boljševiki pripisujejo nemškemu narodu iste namene, ki jih imajo sami, to je neusmiljeno izbrisanje duhovnega sestava drugih narodov. Nemčija je bila tista, ki je priznala dva tako življenjsko močna naroda, kakor so Slovaki in Hrvati, kot samobitna naroda ter je potrdila njuno izločenje iz prisilne zveze z drugimi narodi Ti državni novotvorbi sta
se porodili na podlagi zakona, ki kaže pravično bistvo nove Evrope.
Naj po svetovni nadvladi hlepeči Američani in boljševiki le poskušajo dopovedovati evropskim narodom, da bodo po ne izbežni usodi zdrobljeni med dvema velesilama. Resnica je povsem drugačna. 350 milijonov prebivalcev celine večinoma daleč prekaša USA in Sovjetsko zvezo v pridobivanju gospodarskih dobrin in v zagotavljanju življenja. Kot nosilci starega kakovostnega dela lahko pridobivajo vsak čas vse, kar jim manjka in to z zdravo zamenjavo izdelkov z drugimi pokrajinami. Zaradi tega se kaže na nasprotni strani nenprikrito uničevalno poželjenje po evropskih produkcijskih krajih ter tudi blazni načrt propalih Angležev, M bi hoteli zaradi svoje proizvajalne nesposobnosti Nemčijo pohabiti.
Jasno jim je, da more samo nemški narod rešiti vprašanje, kako podeliti Evropi politično slogo in gospodarsko blagostanje v duhu socialne pravičnosti, ki jo je neki ameriški človekoderec imenoval te dni kratkomalo »bolezen«, ki ne bi smela »okužiti« njihove dežele. Take izjave samo potrjujejo brezmejno razdaljo med evropskim in plutokratsko židovskim bistvom. Zapad ni v zatonu. ■"Evropsko orožje govori danes za obrambo in dosego tisočkrat zaslužene pravice do življenja, ki ga ščiti na vseh frontah in za katero jamči edino nemška zmaga.
*
Anglosasi in boljševiki, so tudi nam Slovencem določili usodo, ki ustreza njihovi politični zamisli in je zaradi tega v očitnem nasprotstvu z našim narodnim interesom. Kakor znano, hočejo oni na evropskem zapadu ustvariti zvezo narodov pod vrhovno nadoblastjo Britancev, drugi pa so si vzeli za svoje torišče srednjo in jugovzhodno Evropo, kjer naj zagospodari boljševizem nad vsemi tamošnjimi ljudstvi.
Anglosasi in boljševiki poznajo samo en način ureditve odnosov med narodi in ta bedni način je čisto mehanično združenje raznih pokrajin in narodov v skupine, k. so si različne po jeziku, veri, po zgodovinskem razvoju, po kulturnem izročilu, zlasti pa po miselnosti in duševnosti dotičnih ljudstev. Primere takih čisto mehaničnih tvorb, ki imajo zato tudi imena.^ slična nerodni kemični formuli, sta USA in SSSR. Obe državni tvorbi že po svojem naaivu kažeta, da sta umetno dkrpani, brez ozira na posamezne narodno samo-bitne skupine. Temelj obema je ed;no doktrinama politična zamisel, ustvarjajoča iz tako mehanično v enoten okvir stlačenih narodov novo državo, ki je nekak izenačevalni kotel za presnavljanje narodnih samobitnosti v brezoblično gmoto. Taki gmoti gre z vso pravico kot edini naziv skupina mrtvih črk, ki dostojno predstavljajo mešanico krvi. kulturnih izročil, miselnosti in duševnosti v svojem bistvu okrnjene človeške množice.
USA in SSSR sta naj tipične jši predstavnici takega mehaničnega življenja preraz-ličnih narodov, prevedenih na skupni imenovalec amerikanizma in boljševizma. Mi odločno odklanjamo misel, da bi se morali potopiti ali potujčiti, zato moramo odklanjati vsa prizadevanja Anglosasov in boljševikov, ki hočejo Slovence zmešati s tujim življem ter nam tako pohab:t: našo priznano narodno samobitnost
Gospodmvsivo
= Kol i neka tovarna hranil, d. d. v
Ljubljani, objavlja v »Službenem listu« računski zaključek za lansko leto, ki izkazuje pri delniški glavnici 1.52 milijona lir in pri rezervnih skladih v višini 640.000 lir za lansko leto čisti dobiček 245.000 lir poleg prenosa dobička iz prejšnjega leta v višini 37.000 lir. Po sklepu občnega zbora bo družba plačala neto-dividendo 45.60 lir na delnico.
— Gospodarske vest! iz HrvatsKe. Državna kreditna banka v Zagrebu /prej Državna hipotekama banka) je lani zabeležila čist; dobiček 20.00 milijona kun nasproti 10.9 milijona kun v prejšnjem ietu. — Leta 1942 je bila z državno pomočjo ustanovljena družba »Sladorana d. d.« z nalogo, da zgradi dve novi tvomici sladkorja. Sedaj ima Hrvatska eno samo tvor. nico sladkorja v Osijeku. Ker so gradbena dela že v teku, bo družba zvišala glavnico od 100 na 250 rmlijonov kun. — Za izgraditev cestnega omrežja je Hrvatska od leta 1941. potrošila že 2 milijardi kun. Sedaj bo izdelan načrt za razširjenje železniškega omrežja, izgraditev luk in za moderniziranje meddržavnih cestnih zvez. Na tem področju je organizacija Todt doslej že mnogo storila.
Dotrpela je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, svakinja, teta, tašča, gospa
Berta Pavletič
roj. P e h a n i vdova po odvetnika
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 2. junija t. 1. ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 31. maja 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Gorica v dobrem varstvu
»Pnšfat aH Krampi«
Veliko zanimanje za »Goriški Hst« med slovenskim prebivalstvom
Gorica je simpatično mesto tn se da po
prijaznosti meriti z Ljubljano. Tudi Go. riea je čista in intimna, svoj neizbrisen pečat ji daje slovenski živel j.
Ko se pripeljem z zgodnjim jutranjim vlakom, grem po Korzu. zasajenim z drevjem in stopim v kavarno »Garibaldic na čaj. S človekom, ki je doma v okolici Gorice, se zapletem v pogovor in On obuja spomine na preteklost vse do današnjih dni, ki so jim dali domobrance ter lasten časopis. Ko vstanem, je že čas uradnih ur, zato se napotim v uredništvo »Goriškega l;sta«. Obraz mlade tajnice v redakciji mi takoj pove, da je prikupno dekle.doma-činka.
Pozdraviva se z glavnim iin odgovornim urednikom, mladim dr. Milanom Komarjem. Vesel je obiska iz Ljubljane in prvo, kar ga zanima, je to, kako smo sprejeli Ljubljančani vest o rojstvu slovenskega ' časopisa v Gor el. Ko mu povem, da smo se veselili skupno z njimi, mi pravi: »Imeli smo velike težave, ker smo začetniki in daleč od Ljubljane. Naleteli smo na tehnične zapreke. Glede črk samih in črkostav-cev, k; se zopet polagoma priučujejo staviti slovensko. Tudi rdeči elementi, združeni z badoljevsklmi izdajalci, so se prizadevali, vendar je b lo zaman, da bi zadušili našo besedo in resnico. Prva številka je bila razprodana do zadnjega, tako da smo jo morali tiskati v treh nakladah.«
Ko greva z urednikom Komarjem skozi
Gorico v t;skarno mimo stoln'ce, opomni na razveseljivo dejstvo, da je b'l imenovan v stolni kapitelj msgr. Alojzij Novak, slovenski dekan iz č:nič. Sedaj so v kapit. Iju člani trije Slcvenc'-, vendar je pričakovati še novih, da bo razmerje ustrezalo tudi številčni večini slovenskih vernikov iz Gorice.
Tiskarna, kjer se tiska »Goriški list«, je bivša Narodna tiskarna, danes Lukežičeva. Je preprosta, toda z dobro volio se nekako izhaja tudi z nemodernimi stroji.
Ko vstopiva opoldne z doktorjem Komarjem v gostilno na obed, naju pozdravi vesela slovenska pesem in natakarica naju postreže v pr kupnem narečju.
Domobranski stotnik, ki ga obiščem v pisarn', se izrazi na moje vprašanje o položaju in razmerah objektivno. Ne hvali se preveč, toda v bodočnost zre optimistično.
Z uglednm goriškrm meščanom starejših let, s katerim me seznanijo popoldne, zopet pregledujemo položaj Goriške in sploh vse Primorske. »Ko je izšla prva številka r., mi pravi zavedni Goričan, »sem pritekel v eni sapi takoj v uredništvo in napisal našemu novemu listu pozdrav Gorice. Sedaj z veseljem pomagam kot dopisnik uredništvu. Dosegli smo lepe uspehe, kljub težavam, ko vidimo, kako ljudje zjutraj ob sredah in sobotah čakajo v gručah na. izid lista, in kako ga v gostilnah in družinah berejo na glas. Ni potrebno, da vam še enkrat govorim o našem položaju. Stara pesem je, kakor je bila pri vas, vendar pri nas še neprimerno huje: komun i.st i so izrabili nacionalni čut našega ljudstva v namene revolucije. Pri nas ro bili previdni in se niso tako hitro izdali kakor pri vas. Pri nas se na primer dolgo ni pojavila na trobojnicl rdeča komunistična zvezda. Danes agitirajo komunisti proti slovenskim šolam ter pljujejo v lastno skledo, zakaj sedaj je razvidno, da so njihova gesla o »osvoboditvi« laž. Zanimivo pa je, da strahujejo ljudstvo terenci, ki so premožni ljudje: trgovci, gostilničarji in mesarji. Verjetno jim imponira, da bi po-stali rde5 oblastneži, razni komandanti m politkomisarji. Zgodi se, da. so tudi ženske vojaške referentke v tajnih celicah. Vendar je komunizem pri nas propadel, brž ko se ie rod 1. Potrebno je samo še, da čas izlečl zadane rane, pa se potem obeta tudi naŠ! deželi vsekakor lepa bodočnost, za kamero se borijo danes v prvi vrsti do. mmbranc!, ki so jim nemške oblasti dali orožje, da si sami vzpostavijo red na svoji zemlji.«
Ko ob'5čem v domobranski vojašnici goriškega rojaka nadporočnika Počkaja v njegovi pisarni, je prvo, kar mi pade v oči, ko se rokujem s tem slovenskim častnikom, šopek cvetja, povezan s slovenskimi trakovi. V cvetje je zaboden listek z napisom: »Dobrodošli!« Ko sedem, ogledujeva z nadporočnikom reljef Vipavske doline in on mi tolmači položaj proti komunističnim krdelom. O fantih mi govori, da so navdušeni, posebno še, ker so med njimi tudi mnogi Dolenjci, ki so prvi okusili rdeči teror. »Kadar napadamo, moram 1
slovenskih narodnih straž
vedtao paztti,« nadaljuje komandant posadke, »da mi ne uhajajo preveč naprej od navdušenja. Komuniste presenečamo neštetokrat in na najrazličnejših mestih, tako da niso prav nikjer varni. Ko se poslovim, odidem po Korzu na trg, kjer prodajajo po 8 Ur kg lepih, čeprav še zgodnjih češenj. V slaščičarni me postreže mlada prodajalka, ki mi pove zgovorno, da je Slovenka, »če govorim slabo slovenščino, ne smete misliti, da nisem Slovenka,« mi pravi, ko jo vprašam po poreklu. »Hudo bi se lahko zmotili, če bi po govorici sklepali na narodnost. Sedaj beremo slovenske knjige in moj zaročenec, ki zna prav dobro slovensko, mi je rekel, da se moram tudi jaz priučiti lepe slovenščine.«
Tudi pri 40.000 prebivalcev broječi Gorici, ki ji danes dajejo še poseben poudarek slovenski domobranci, se mi predstavi prispodoba, ki govori vedno za to, da je vas pravilno merilo vsakega naroda, predstavi se mi prispodoba obroča, ki se zožuje iz zdrave in kmečke goriške okolice proti središču Gorice. Zdi se mi, da je neizbežno, da se ta obroč skrči in bo mesto tako našlo samo sebe.
Epilog in apel
VLak drvi iz Gorice, obenem bežijo kršni bregovi, zelena polja, murve, grozdne police. In v meni se odloči, da ta zemlja ne sme propasti Tako se mi zagrize v možgane misel, kakor da je uresničitev odvisna samo od mene, zakaj čutim moč, da bi gore premikal in ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi propadla ta dežela in ljudje, v katerih se pretaka taka kri, kakršna je tudi moja dediščina po materi.
Ali naj pustimo zemljo, da bo izgubljena za vse večne čase, da bo utonila* v krvi in apatičnosti? Trdim: za večne čase, ZcJkaj brezdvomno je, da so ure zgodovinske. In je mar tako težko razumeti večno resnico, d'a se na svetu ne dobi nič zastonj, temveč se zasluži vse le z borbo? In kaj naj naredimo z ljudmi, ki te resnice ne morejo razumeti in se zanašajo prej na vse druge nego na samega sebe. Ali jih naj tepemo kot trmastega paglavca ali pomita jemo kot nesrečnega za-slepljenca? Kako naj pomagamo tirtim, ki še danes ne vidijo naših internacionalnih komunistov v ostudnem objemu z izdajalskimi ter zahrbtnimi badoljevci?
V duhu se ozrem na Ljubljano. Pri tem mislim na vas, sovrstniki v letih! Mislim na vas, ki še danes omahujete! Mladi ljudje v najlepših letih, polni moči in načrtov, ali boste dopustili, da bo vas zgodovina obsodila, ker se niste odzvali klicu domovine, ker ste si zamašili ušesa, ko vas je klical trpeči, krvaveči, teptani in zatirani narod, ko so vas klicali zapuščeni bratje ob Soči. pod Nanosom, v Tolminu Ln Kobaridu, na Nabrežini in v Devinu ter v Bovcu in Trbižu!? Kaj res s?mi hočete, da bo treba udariti ob mizo in ponoviti stavek, ki ga je izrekla ljubljanska mladina, bataljon domobrancev-prostovoljcev pred tričetrt leta na ljubljanskih ulicah: »Puška ali kramp!«?
Abzeichen der s!owenischen Volkswachen im Kiistenland
BELO.T RDEČE MODRO
3 HE3
AH boste pri teh vrstah kleli mene, n
sem jih napisal, in smatrali, da vas tiransko pestim, ali pa boste odobravali ln pristavljali: »Tako je!«
Niti s prvim, niti z drugim niste Še ničesar storili. Treba bo iti vase, izprašati si vest, odločiti se za narod proti omahljivem in izdajalcem ter reči očetu in ma/teri: »Dajte mi nahrbtnik, prišel je čas, čas ko smo hodili nekoč na izlete in letovanje, sedaj pa grem tja, kjer je moje mesto. Grem na mesto, ki je zame častno!«
Odločite se in vaša vest bo mirna kakor sinji Jadran po viharju.
Mogoče si bolan na srcu ter ne prene-seš vojaških pohodov! Nič za to, potrebni so tudi prosvetarji in propagandisti z močno besedo in z močnim peresom. Potrebni so tudi strojepisci in stenografi. Muziki
po _
iti, dober dijak trgovske akademije bo kot pofften in spreten ekonom v zadovoljstvo vsej četi na mestu t skladišču. Zdravnik in medicinec bosta skrbela za bolne in ranjene. Crkostavec bo pripomogel, da bo slovenska beseda in resnica o domobranstvu in komunizmu prišla med ljudstvo hitreje in brez tiskovnih napak. In zopet drugi se bo obnesel kot član policijskega zbora, kjer bo častno izpolnil nalogo, zavedajoč se, da gre za več kot za policaja iz bivših »klerikalnih in liberalnih« režimov, iz časov naše med sebojne nesmiselne in smešne ter škodljive gonje.
Odločite se in nikoli vam ne bo ial! Primorski bratje vas bodo blagoslavljali. Morski valovi bodo bili ob pečine in topoli se bodo veličastno zibali v pozdrav vam — stražarjem ob Jadranu, kakor vam bodo primorska dekleta jeseni trgala lepe velike grozde ter vam ponujala sladkega in kipečega mošta v zahvalo, ko boste korakali skozi vas, prepevajoč naše pesmi.
Ljenko Urbančič
Čas sončenja In kopanja je prišel
Nekaj podatkov o ljubljanskih umskih in letnih kopališčih — Gradnja kopališča v Koleziji je odložena
Grb slovenskih narodnih straž na Primorskem
Sestavljen je po grbu kraljevine Ilirije; ladja, ki pluje po morju je Jazonova »Argo«, le da je bila v ilirskem grbu rumena, tu pa je rdeča, da pridejo do izraza naše narodne barve.
KULTURNI PREGLED
Jezik in današnja kriza
Večkrat citirani švicarski sociolog Wilhelm Ropke se v svoji 1. 1941 izišli knjigi »Die Gesellšchaftskrise der Gegenvvart« dotika tudi pojava, ki ca filoloske šole ne opažajo ali vsaj r.e razčlenjajo. kateri pa ne more uiti pozornosti tako kritičnega sociologa kakor je prav \V. Ropke. Že v članku »Psihološko ozadje sodobne krize« (Jutro, 18. maja) so bile navedene med znaki pešanja višjega okusa in )- .nlitvenja nagnenj tudi »splošna brezstilnost, p -manjkljiva spoštljivost. podivjavanje knjiž-r h jezikov in obubožan je govorice z odmira-r,;em živih izrazov« Tako poplitvenje je po Ropkejevih dognanjih, ki so vedno podprta plasti na duhovno-kulturnem, socialnem in po-
1 tičnem področju n mnogimi tehtnimi argumenti, posledica pojava, ki ga imenuje Ropke »Vemassung«. t. j. pomnožičenja. Že Gustave Le Bon je v svoji »Psihologiji množice« in v raznih drugih spisih proučil izenačevalne in p plitvu joče vplive množice, ki ne trpi nobenih visokih vzletov in v kateri mora kakor v deroči reki utoniti posameznik z vsem svojim notranjim življenjem, če hoče. da živi z množico. Ropke proučuje maso in njene kvarljive nagib; in vplive v raznih drugih, sodobnih po javih in prihaja tako tudi k vprašanju, kako je pomnožičenje današnje družbe vplivalo na tako rahločutni duhovni instrument, kakor je jezik?
Ropke piše med drugim: Pojavi pomnoži-Eenja v jeziku posameznih narodov So zares vredni večje pozornosti, kakor so je bili do-rihmal deležni. Zdi se, da gre v tem primeru za raziskovalno področje, ki je še ostalo po-^claa ledina, česar pa ni težko razumeti, če
vemo, da je sociološko razčiščevanje pomnožičenja jezika še zelo mlado. C Prvi prispevek te vrste bi utegnilo biti delo Weinbenderja v 8. zve;4cu časopisa »Osteuropa« c ruskem jezikovnem razvoju). Seveda je že bstrovidni Nietzsche nekaj slutil, o čemer priča 104 afo-rizem njegove knjige »Frohliche Wissenschaft«. S pomnožičenjem jezika ne mislimo samo tendence po izravnanju vseh narečnih razločkov in popolne centralizacije jezika, marveč tudi njega intelektualiziranje, kakor je lastno vsakemu pomnožičenju in ki poteka cd duhovne častilakomnosti polizobražencev. Že W. H. Richl (»Die biirgerliche Gesellschaft, 6. izdaja, 1866) je posrečeno pisal q »sleparju«, ki se mu je zdelo potrebno, da »življenjskotople nazore, robato naturno izrazje tiste družbene plasti, v kateri je sam zrasel, odpravi in jih zamenja s tujimi našopirjenimi frazami.« Medtem ko »iz govorice in iz nazorov kmečkega človeka izhaja stara prvinska natuma sila našega jezika, iz govorice meščana bogato. š:roko izobilje njegovega pomladansko močnega procvita, iz abstraktne, izkrtačene in p0 modi izlikane govorice razumniške aristokracije pa njegova starostna izživelost.«
Nihče, kdor^ je zasledoval razvoj jezika v zadnjih sto letih, piše Ropke nadalje, ne more prezreti, kako se pojavlja v izdajski obliki njegovo pomnožičenje. kakor se razodeva v načinu govora in v čedalje močnejšem širjenju papirnatega, enoličnega, nepoštenega, pohiiz-obra žen skesa jezika, ki ga vsak brbljavo posnema in ki s svojimi shematično izdelovanmi skovankami postaja jezik vsakogar jn vseh. Pomnožičenje jezika se ne kaže samo v tem, da
Bliža se nova kopalna sezona. Ob bregovih Ljubljanice pri odcepu Gruberjevega prekopa
so že postavljene klopi in slačilne kabine. Prvi kopalci so se senčili že aprila, za binkošti pa je bilo ob vodah vse polno ljudi. Ni daleč čas, ko bo obrežje Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, še bolj pa kopališče »Ilirija«, cb delovnih dneh. zlasti pa ob nedeljah, na gosto posejano s kopalci.
Javna kopališča so vseh Ljubljančanov tikajoča se zadeva. Zato je zanimivo, kaj poroča o njihovem obratovanju v lanskem letu mestni fizikat v svojem letnem poročilu. Poročevalec za to panogo mestnega zdravstvenega in higienskega delovanja ugotavlja uvodoma, da .te mesto razmeroma slabo preskrbljeno z javnimi zimskimi kopališči. To je nedvomno res. mnogi Ljubljančani, ki so se pred vojno radi zatekali v okrilje Sore, Save in še kam drugam v neposredno ljubljansko okolico, bi pa dodali, da tudi z letnimi kopališči ni mnogo bolje, če ne morda še slabše.
Poročilo dodaja, da se čuti potreba po gradnji novih zimskih kopaPšč zlasti na periferiji, kjer veliko število stanovanj nima svojih kopalnic. Nedvomno bo v najbližji bodočnosti treba zgraditi zimsko kopališče za meščanski in svetokrižki okraj. Sedaj obratujejo v Ljubljani naslednja kopališča: mestno kopališče v Prečni ulici, mestno kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti, javno kopališče hotela Slona v Frančiškanski ulici in javno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje delavcev. Pr-na kopališča so zgrajena v sedmih šolskih poslopjih, svoja prsna kopališča imajo nekatere športne organizacije.
Mestno kopališče ▼ Prečni ulici je že zastarelo, medtem ko ima kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti krajevnejši značaj. Lani se je izvedla na zahtevo mestnega zdravstvenega urada asanacija zimskega kopališča hotela Slona, kateremu se je predpisal nov kopališki red. Zimski bazen športnega društva Ilirije ima interni značaj.
Letnih kopališč ima Ljubljana več: mestno
Letošnji deževni maj, kj je pravo nasprotje prejšnjih suhih mesecev, nam daje priliko, da natančneje premotrimo tega neljubega gosta naših krajev v spomladanskem in jesenskem času.
Prvo, kar mcTamo storiti, je to. da si ogledamo, kako dež nastaja. Kakor nam jc znano iz šole, vsebuje zrak, ta za življenje tako potrebna zmes dušika in kisika, skoraj ob vsaki temperaturi neko določeno množino vode, in siccr v obliki nevidnih vodnih hlapov, ki prosto lebde v ozračju.
Cim višja je zračna temperatura, tem večja je količina hlapov. Ob temperaturi 0° C vsebuje na primer 1 m' zraka največ 5 g vode, pri temperaturi 10° C že 9,2 g vode in pri temperaturi 40° C že nad 50 g vode. Množino vlage v zraku merijo meteorologi s psihrometrom ali pa manj natančno s higrometrom.
Vzenvmo sedaj, da se mora z vodnimi hlapi prepojen zrak iz določenega vzroka dvigati. Tako prehaja iz toplejših krajev v hladnejše, saj je znano, da so v višinah nižje temperature kakoT pri tleh. Če vsebuje na primer zrak pri tleh. kjer vlada temneratura 20° C, le kakih
se stalno potiska v ozadje organsko besedišče kmečkc-regionalnega izvora in da se nazoren jezik vedno bolj nadomešča s surogatom pa-pirnato-abstraktnega jezika, ampak tudi \ tem, da izgublja jezikovni čut vedno bolj svojo ostrino, da se pojavlja grozna otopelost za zakone, materinščine in hkrati tudi za log ko. Ljudje ne govore samo kakor kak kulture preobjeden velemestni masovni človek, marveč "kaže njih govorjenje tudi naglico; hočejo z jezikom im-ponirati ali pa koga op!aš;ti drugega tako rekoč z besedami osliniti Kakor poulična popevka izriva narodno pesem, tako gobezdave in kratkoživo velemestno izrazje izriva dialekt. Ropke navsja na to primerjavo s švicarsko nem"«čino. ki zaradi tega. ker je ondotna govorica *•> blizu živemu ljudskemu jeziku, kaže najmanj znakov sodobnega jez kovnega pomnožičenja. V tem pa vidi tudi možnost jezikovne obnove, ki vodi nujno nazaj k ljudstvu, h kmetu, k njegovemu jezikovnemu čutu. ki ni pokvarjen in top. kakor postane le prehitro jezikovni čut izobraženca in še bolj polizobra-ženca.
Tako odseva tudi iz jezika današnja kriza, ki je v duhovnem smislu posledica splošnega pomnožičenja, asfaltne civilizacije, kakor se je razvila v mestih; v nema!! meri je tudi posledica dejstva, da So »višje« družbene plasti izgubile korenine v ljudstvu. Nalik bi lahko našli vse polno: na pr. v zbanaliziranj ali pa preveč tehqično-eksperimentalni muziki, ki v delih premnogih skladateljev izgublja sleherno vez z ljudstvom in z organičnim razvojem narodov ter postaja takisto papirnato-abstraktna, in »mednarodna«; dalje v slikarstvu, ki je odreklo zaradi mode ln njenega »dernier eri« neposrednosti in natumosti itd. Če se hočejo narodi izmotati iz uničujoče krize, se morajo vsepovsod vračati k svojim koreninam, ne da bi zaradi tega zatajili možen in resničnim po-
kopališče na Ljubljanici, brezplačno mestno kopališče na Špici, kopališče Ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici, najmodernejše in tudi za mednarodno tekmovanje uporabljivo pa je letno kopališče društva Ilirije, ki je zgrajeno na mestnem svetu in s pomočjo mestne občine.
Izredne razmere so preprečile nadaljevanje gradnje modernega mestnega kopališča v Koleziji. Zgrajen je že veliki bazen, druge naprave pa bodo morale čakati, dokler se razmere ne ustalijo. Bazen je bil za silo opremljen s prhami in ga ljudje uporabljajo za sončenje.
Ker sc prebivalstvo ni moglo kopati v okoli? ških rekah, zlasti v Savi, ki je imela vsa leta glavni dotok kopalcev iz Ljubljane, se je posebno izkazalo brezplačno kopališče na Špici, ki je bilo lani izpopolnjeno z novimi zdravstvenimi napravami. Pisec poročila o javnih kopališč h v Ljubljani priporoča, naj se to kopališče obdrži kot trajna ustanova in naj se celo razširi vzdo'ž bregov Ljubljanice nad Spico. Kopališče bi moralo bitj izpopolnjeno z igrišči, čolnarno in plavalnimi bazeni in naj bi služilo zdravstveni kulturi vsega prebivalstva, zlasti zboljranju zdravja mladine v predšolski in šolski dobi.
Lani so se pojavili med kopalci zaprtih kopališč primeri vnetja očesnih veznic, ki so imela nekako ep:demični značaj. Po mnenju specialistov za očesne bolezni so bili to tako imenovani bazenski katarji očesnih veznic, kj je njihovo zdravljenje trajalo povprečno po 14 dni. Glede na veliko preobremenitev zaprtega bazena športnega društva Ilirije je mestni zdravstveni urad izdal posebno navodilo za razkuževanje in pogostejše menjavanje kopalne vode. Že v avgustu se n:so pojavili več novi primeri bazenskega katarja očesnih veznic. Mestni zdravstveni urad je poskrbel tudi za letošnjo kopalno sezono potrebne predhodne ukrepe za preprečenje pojavljanja te redke očesne bolezni, ki je v Ljubljani doslej skoraj nismo poznali. Trajne okvare veznic odnosno zrkel kot posledica te bolezni niso bile ugotovljene.
12 g vode na kub. meter (zrak torej ni nasičen, sicer bi vseboval 17 g) in se začenja dvigati, postane že v višini, kjer vlada temperatura 14°, z vsebovano vlago nasičen.
Kaj se zgodi, če je zrak nasičen z vlago in če sc mu dovaja še nova vlaga?
Nevidni vodni hlapi se začenjajo polagoma zgoščevati v majhne drobne kapljice, ki se združujejo v oblake.
Čc nastopi nenadna ohladitev pri tleh. se zgosti vlaga s pomočjo kondenzacijskih jeder (prah i. dr.) v meglo. Prav lepo smo to videli 27. novembra 1943. ko je po sončnem opoldnevu padla med 2. in 3. uro popoldne megla. Povemo naj še to. da sta
megla in oblak fizikalno eno in isto.
Ko se zrak še nadalje dviga, se zgoščuje vedno več vlage, oblaki postajajo težji in gostejši. in končno ne morejo vodne kapljice več lebdeti v zraku, temveč začno padati na zemljo kot dež, odnosno sneg (če vlada temperatura pod 0° C). Najnovejša meteorološka dognanja pravijo, da so bile mnoge vodne kapljice najprej snežinke, ki so se šele v toplejših plasteh spremenile v vodne kapljice.
trebam ustrezajoč napredek, ter pozabil na pridob:tve tisočletnega dela in boja za človeško dostojanstvo in moralno veličino.
Pri Slovencih se tudi že pojavljajo znaki sodobnega pomnožičenja. čeprav niso tako zelo opazni. Banaliziranje ježka smo opazili v nekaterih proizvodih naturalistično-tendenciozne-ga slovstva zadnjih dvajsetih let. V valovanjih našega besedja in izrazja kakor so ga povzročale razne struje in politični vplivi, pa smo občutili tudi poskuse izenačujočega papimato-abstraktnega, enoličnega, živim vrelcem ljudske govorice oddaljenega jezika. V slovstveni produkciji zadnjih treh. štirih let je nastopila očitna sprememba smeri. Literatura se spet vrača k ljudstvu; naturnost in prečiščena tradicija premagujeta papirnato shematično besedje in izrazje. Regionalistični pisatelji, ki »e oglašajo z dobrimi deli, zopet — kakor pred 80. leti Fran Levstik — prisluškujejo kmetu in navezujejo jezikovni razvoj na zdrave ljudske korenine. Zdi se, da bo šla po tej poti tudi ostala Evropa, brž ko se zvedrijo njena za mračen n obzorja in ko se za uničujočimi viharji začne rodovitno in poglobljeno delo obnove.
Slikar Matej Sternen
Ob razstavi portretov priznanega slovenskega umetnika Mateja Sternena je izdala »Socialna pomoč«, prirediteljica te pomembne umetnostne manifestacije, katalog, v katerem je objavljena študija iz peresa umetnostnega zgodovinarja univ. prof. dr. Franceta Štele-t a z naslovom »Slikar Matej Stemen«. Študija se v svojih teoretičnih pogledih na razstav-Jjalčevo rtvarjanje v glavnem ujema s predavanjem. ki ga je imel prof. Štele pred izbranim občinstvom ob priliki otvoritve razstave. Iz študije posnemamo nekatere odstavke:
Odgovoriti bombo la Ml ifMhn^
se zrak dvig«. V glavnem posname dva ka. Postavimo, da ae srečata dva nasprotna vetrova; na eni strani hladen, suh jn težak veter — sever, na drugi strani lahek, topel in vlažen jug. Ko se srečata, nastane najprej zračni vrtinec, nato pa težki sever izpodrine juga v višine, kjer se začno dogajati že prej omenjeni pojavi: kondenzacija vlage in dež je tu. Drug vzrok dviganja zračnih mas so visoka gorovja (n. pr. Alpe). Ko pridejo južni vetrovi do takega gorovja, se morajo ob njegovem južnem pobočju dvigati. Tudi tu se vlaga kon-d en žira in nastopijo že prej omenjeni meteorološki pojavi. Ko preide južni zrak že vrh in ko je oddal večino deževja južnemu pobočju, se začne na nasprotni strani puščati in se pri tem segreva. Sedaj postane južni veter topel in suh. Takemu vetru pravimo fen ali snego-žct.
V naše kraje prihajajo Južni vetrovi a
morja,
so torej precej vlažni ln prisiljeni dvigati se ob južnih Alpah.
Glede na dobo, kdaj je najbolj deževen čas in kdaj najbolj suh, bi lahko razdelili geografski prostor, v katerega spadajo naši kraji, v rri področja. Prvo področje obsega Pri-morje in sploh vse kraje v njegovi bližini. Med drugimi kraji spada v to področje tudi Trst. Gorica in ob njegovi vzhodni meji tudi Kranj. To področje karakterizirajo trije precej mokri meseci, in sicer marec, junij in oktober. Največja količina pade v oktobru, naj manjša pa v januarju, odnosno v nekaterih krajih v avgustu. V oktobru pade v Trstu povprečno 111 mm dežja, to je 111 litrov na 1 m2, v Gorici pa 140 mm. V januarju pade v Trstu 70 mm dežja, v Gorici 84 mm. v Kranju pa je minimum šele naslednji mesec, ko pade 77 mm dežja (pozna se že vpliv naslednjega padavinskega področja). N a s 1 e d j e področje, v katerega spadajo tudi kraji Ljubljana, Kočevje. Črnomelj in Kamnik in ki zavije prav pri Ljubljani proti jugovzhodu, ima primarni maksimum v oktobru, sekundarnega pa v juniju in padavinski minimum v januarju ali februarju. V Ljubljani pade v oktobru povprečno 170 mm dežja in v februarju okoli 65. V Kočevju pade v oktobrue okoli 180 mm. v februarju pa 74 mm. Največji pas se zar-čenja vzhodno od sredniega. V niem leže poleg drug h budi kraji: Maribor. Phij. Brežice in ob njegovi južni meji tudi Celovec. Ka-rakterizra ga največja količina padavin v juniju (v tem mesecu ima Maribor povprečno 120 mm dežja, Ptuj 132 mm. Celovec ima izjemoma padavinski maksimum v avgustu, ko pade nad 120 mm dežja). To razdelitev je nazorno popisal in razložil g. dr. Oskar Rcya v Geografskem vestniku.
Za količinsko karakterizacijo padavin v teh krajih je potrebno, da poznamo letne količine padavin v določenih krajih geografskega prostora. Že malo bolj vzhodno od Maribora, to je nekje onkraj Mure, pade letna količina padavin pod 1000 mm (Maribor sam ima 1038 mm) in se nato čedalje bolj znižuje. Tako pade v Kobilju na primer letno le 750 mm padavin. Na Štajerskem in Koroškem so najdeževnejši meseci poletni.
Od vzhoda proti zapadu prehajam« vedno bolj v deževne kraje. Največ padavin padte v teh krajih na fužn"h pobočjih gora, ki so v bližini morja. Kot zelo deževna področja moramo posebej omeniti južnozapadne dele Julijskih Alp, ko pade ponekod do 4000 mm dežja. To se pravi: če voda (deževnica) np bi odtekala, bi bil vodni sloj visok po enem letu tam do 4 metrov. Ljubljana pa bi bila po preteku enega leta 1.5 metra globoko pod vodo. Od Julijskih Alp proti jugu se začenja letna ko'ičina padavin zopet nižati, in imamo v Ljubljani letno le 1500 mm, v Istri pa le 900 mm dežja. Malo večjo količno dežja kot Ljubljana ima Pohorje (na nekaterih krajih do 1600 mm).
Naše kraje lahko štejemo med mokra področja.
Šc celo na Škotskem in Norveškem, kirT je mnogo dežja, nimajo take koHčine padavin kot mi. Najbolj deževni kraj na Zemlji je gora \Vaialea na otoku KAVAI-ju, ki ima letno 12.5 metrov padavin.
H koncu še nekaj o ljubljanskem deževju. Letno pade v Ljubljani povprečno okoli 1.500 mm dežja. Najbolj mokra meseca sta junij in oktober, ko pade 146, odnosno 170 mm dežja. (To povprečje velja za dobo 1881—1915. Povprečna količina za daljšo dobo je malo drugačna in pade potem v Ljubljani v oktobru 165 mm dežja). Najmanjša količina padavn je v februarju (70 mm dežja), v januarju pa le za 10 mm več. Letna količina padavin v Ljubljani je precej podobna oni v Kočevju.
M. Borko
Kot umetnik in človek je Sternen izredno zanimiv pojav. Čeprav je v Monakovem doživel ob Ažbetu in njegovi družbi najbujnejši razcvet tako imenovane boheme, lahkožive, za dunajsko in monakovsko ozračje značilne umetniške družbe, ni podlegel njenim vabam, ampak je v vsem življenju obdržal resnost moža, čigar ponos je v tem, da si z vztrajnim delom služi svoj kruh. Njegovo življenje lahko imenujemo en sam delavnik, kjer se najčistejši umetniški zalet prepleta z marljivostjo ročnega delavca, ki se zanima tudi za najbolj rokodelski tehnični posel, združen z življenjem, napredkom in uspehom svojega poklica. Globoko v naravi zakoreninjena mu je še ena, zanj značilna poteza, da s svojo umetnostjo ni nikdar špekuliral, da je nikdar ni ustvarjal zaradi dobička ali reklame, ampak vselej kot napleme-nitejše razvedrilo. Mnogi ljudje, ki So ga poznali kot restavratorja, sploh niso vedeli, da tudi kot umetnik kaj zna in pomeni. Zato je Stemenovo uraetni&o delo tudi nekam težko pregledno.
Brez najintimnejše zveze s tehničnimi problemi slikarstva, ki si jo je Sternen pridobil a svojim restavratorskim poslom, njegovega umetniškega dela ni mogoče razumeti. Dokazal je s tem tudi, da znanje in vztrajno delo umetniku ne škoduje, ampak ga samo dviga, seve, če je tK> naravi tudj res umetnik. S svojim delom in uspehom pa je tudi potrdil nedvomno resnico, da mora biti pravi restavra-tor tudi resničen, vse vrednote zaupane mu umetnine čuteč in spoštujoč umetnik, ne pa mogoče samo suhoparen tehnik ali celo pre-vejan ponarejevalec.
Kot tehnično interesiran umetnik je imel Stemen posebno veselje s slikarskim poukom. Že v Monakovem je I. 1905/6 ustanovil kratko-trajno šolo. Leta 1907 sta v Ljubljani z Jako-pičem skupno ustanovila tako šolo, kjer pa
Nekoliko besed o dežju
Kronika
» Civilni naslovi v nemški vojski so odpravljeni. Po najnovejši odredbi se zdaj v službi nemške vojske in v vojaškem uradnem dopisovanju ne smejo več navajati civilni naslovi vojakov (doktorji, inženirji in podobno). Vojaki se smejo podpisovati, naslavljati in ogovarjati samo z vojaškim činom. Samo vojaki posebnih strok, n. pr. pri zdravstvu, živinozdravništvu, avtomobilih ali pri inženjeriji vojne mornarice ter častniki visokih šol in podobni, smejo, v kolikor delujejo v svojem poklicu, navajati svoje naslove skupno z imenom.
* Zamenjavanje nakaznic je prepovedano. Višje deželno sodišče na Dunaju je obsodilo dve osebi, ki sta bili obtoženi, da sta zamenjali svoje tobačne karte za oblačilne karte. Vsaka takšna zamenjava je namreč prepovedana in kazniva, zato sta bili obe osebi obsojeni za zaporno kazen.
Iz LftiMfam
U— Xov grob. Po težki in dolgi bolezni je v Zagrebu dne 13. maja umrla ga. Ivi širca, rojena Kokalj. Za njo žalujejo soprog Stanko, otroka Staš in Ivo: ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku so rajno položili na Mirogoju. Pokojni naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Maša zadušnica za Antonom in Mili v© jem Mohorjem, častnikoma srbskega dobrovoljskega korpusa, ki sta izgubila življenje" pri teror-stičnem letalskem napadu na Beograd, bo v četrtek 1. junija ob 8 v novi šišenski cerkvi.
Ljubljančani, Primorska vas kliče!
Dijaki, prišel je čas počitnic. Ali boste dopustili. da bodo izkri'aveli in propadli naši bnatje? Odločite se in javite se v Slovenske narodne straže! Ekspozitura: Dalmatinova ulica 7 i 111.
u— Dvofakova »NOvoSvetska« je nastala tam onstran Oceana. Anton Dvofak je bil imenovan za ravnatelja newyorškega konzervatorija, kjer je deloval nekoliko let. Peta simfonija, ki spada v to dobo, obdeluje glasbeno nekaj indijanskih motivov, ritmično divje, I. in IV. stavek pa tudi otožne, slednje zlasti v prekrasnem II. stavku (Largo). Iz brezmejnih prerij slišimo obtožbo izumirajočega rodu, ki se je moral umakniti brezobzirnemu »cvili-zatorju« belokožcu. Ta petresljiva melodija spada med najlepše Dvofakov-e do-misleke in je tako slavna, kakor spevni tema Cajkcvskega »Patetične«. V scherzu tudi DvofAk ne more mimo domotožja po češki domovini in se zamisli v brezskrbno veselje, kakor vlada v domači vasi sončnega nedeljskega popoldne. Arhitektura te silovite stavbe pa je strogo klasična po vzorih iz »starega sveta«. Poleg te simfonije. ki je Dvofžkovo 'me poneslo po vseh kontinentih, bomo slišali v ponedeljek Osterčevo znamenito »Ouverture Cla-ssi-que«, Lisztovo plemenito simfonično pesnitev »Oipheus . Weberjevo zanosi to uverturo »Ohpron« in orkestralno nadvse zan'-mivo skladbo »Čarovnikov učenec«, kjer se inspirira Francoz Paul Dukas ob Goe-thejevi baladi »Der Zauberlehrling«. Zaključni X. simfonični koncert se vrši prihodnji ponedeljek ob 19. uri v Unionu. Predprcdaja vstopnic v knjigarni »Glasbene Matice«.
u— Papirna nahirka. Slovenski Rdeči kiiž naproša vse. pri katerih za šolsko nabirko pripravljeni papir iz kater-h koli razlogov m bil pobran, da ga sami dostavijo v najbližjo šolo aTi pa neposredno Slovenskemu Rdečemu križu v šolo pri Sv. Jakobu. Ce ima kdo pripravljeno večjo količino, ki je sam ne more dostaviti, naj jo prijavi Slovenskemu Rdečemu križu pismeno ali telefonično (številka telefona je 21-29).
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse privatiste, ki so se prijavili k izpitom v junijskem roku. da se zglase v ravnateljevi pisarni za Bežigradom dne 2. junija med uradnimi urami.
u Pritožbe proti prahu so se seveda tudi letos pojavile z nastopom lepega vremena, vendar bomo pa zaradi izrednih razmer morali potrpeti tudi pri tem vprašanji, saj vemo, kako je z delovnimi silami, z bencinom in nafto. Mestno cestno nadzorstvo je za pogon svoj h motornih škropilnih voz sicer dobilo nekaj nafte, da bo mogoče škropljenje vsaj ob hudem prahu po glavnih cestah. Zato že danes opozarjamo lastnike trgovin in drugih lokalov ter sploh hišne gospodarje po vsem mestu, da morajo sami škropiti hodnike ter bo samo v ni hovo korist, če bodo škropili tudi cestišča ob svojih posestvih. Prav v vsem se moramo privaditi skromnosti, za-
to pa tudi ne smemo takoj zabavljati tar
zahtevati nemogočih stvari.
u— Vrnite iz Univerzitetne knjižnice izposojene knjige! Pozivajo se vsi oni, ki imajo knjige izposojene lz Univerzitetne knjižn- ce, da jih zanesljivo vrnejo do 10. junija t. 1., drugače bodo nosili sami posledice.
u— Ne kupujte knjig, ki so last knjižnic! Knjigarne, založništva, antikvariati m starinarji ter drugi ljubitelji knjig se opozarjajo, da ne kupujejo knjig z ozna-kom Univerzitetne, knjižnice (Licealna knjižnica, Liceal Bibliothek, Državna knjižnica, študijska knjižnica, Studien Bibliothek) in vseh drugih javnih knjižnic. Dolžni so pa vsakega prodajalca takih knjig takoj prijaviti najbližjemu policijskemu stražniku.
u— Bencin in petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da lahko meseca junija dvignejo bone po strokah in imenskih začetnicah v naslednjih dneh: mizarji: A—O 1. junija, P—Ž 2. junija; slikarji in pleskarji: 3. junija; urarji, torbarji in knjigovezi: 5. junija; mehaniki: 6. junija; kleparji in ključavničarji: 7. junija; elektrotehniki in steklarji: 9. junija. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati.
u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Cenj. starše opozarjamo na tečaj, ki prične 1. junija. Poučujejo profesorji vse predpisane predmete. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Delavska zbornica, Miklošičeva 22, I. n.
u_ Prigode nagajivega Bobija so pravi
pustolovski humorističen »roman« za najmlajše bralce, ki vam bodo hvaležni za napeto zabavo. Knjiga je bogato ilustrirana in se lahko uporablja za barvanje slik. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge,
Selenburgova ulica 3.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 1., 2. in 3. junija. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učmna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Občni zbor Glasbene Matice, ki je bil napovedan za danes, četrtek 1. junija,
je preložen.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodo.
če v zasebnem ali javnem poklicu je zna. nje strojepisja! Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 1., 2. in 3. junija. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Tr. govsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Maša zadušnica za pok, Jakobom Kremžarjem se bo brala v petek 2. junija ob pol 8 v župni cerkvi sv. Petra.
ti— Za sprejemne izpite v I. razred gimnazije, ki bodo v drugi polovici junija, priredimo poseben št rinajstdnevni pripravljalni tečaj, ki prične prve dni junija. Poučujejo profesorji. Informacije — vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne. Specialne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2.
u— Dodatna mladinska živilska nakaznica št. 231852/C je bila izgubljena. Najditelja prosim, naj jo odda v uredništvu »Jutra«.
jerskega
Koncertni večer v Ptuju. Ljudska *z-
obraževalnica Heimatbunda je priredila v Ptuju koncertni večer, ki je imel na sporedu Hevdnove in Mozartov« skladbe. Kompozicije je izvajal ptujski godalni kvartet.
Balad ni večer bodo imeli dne 1. junija v Mariboru. Recitiral bo graški igralec Peter Otten. Spored bo poživil kvartet mariborske gimnazije, ki bo izvajal Mozartov mladostni lovski kvartet v B-duru.
Slovaškj kmetovalci so pred kratkim obiskali štajersko. Njih obisk je trajal osem dni, začel se je z obiskom Gradca. Od 17. do 24. maja so si Slovaki ogledali vzorne kmetije, kjer so se seznanili z raznimi napravami. Zanimali so se zlasti za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo.
Nesreče in nezgode. 22 letni Anton Tom-še iz Studencev pri Mariboru je prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta mu zmečkala desno nogo. 62 letna Ana Hartingerjeva si je poškodovala nogo. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Nenavadno velika goba. Pri Cmureku je neki gobar te dni našel 75 dkg težko gobo, kar je za sedanji čas v gobarski stroki pravcata redkost.
Nesreča pri podiranju drevja. Kmet Janez Dresler iz Stare novi vasi pri Rad-
goni Je podiral stara sactoa drevesa. Posluževal se je pri tem eksplozivnih sredstev. Nekemu drevesu, kjer naboj nI hotel hitro eksplodirati, se je neprevidno pr-bli. žal. V tistem trenutku pa se je naboj sprožil in zračni pritisk je Dreslerja vrgel po tleh, da si je mož zlomil nogo, obenem pa je bil tudi ožgan po životu Odpeljati so ga morali v bolnišnico.
Kazen zaradi goljufije pri tehtanju. 50-letni tehtničar Štefan MajdiČ iz Rogaške Slatine se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je najavil pristojni oblasti težo stehtanih telet za 65 kg nižje kakor je b:la v resnici. Pristojno sod šče je zaradi tega uvedlo proti Majdiču postopanje in mož je bil sedaj obsojen na leto dni ječe. Obenem z njim je bil obsojen tudi mesar Janez Kučan, ki je prejel od Majdiča 21 kg telečjega mesa. Kučan je bil obsojen na 8 mesecev ječe.
Z Gorenjskega
Proslava materinskega dneva v Kranju,
Tudi v Klanju so letos proslavili materinski dan in scer je bila slovesnost v znanem hotelu »Pri pošti«. Posebno mesto so pri proslavi zavzele matere s številnimi otroki, kakor tudi matere padlih vojakov. Okrožni vodja dr. Pflegerl je imel na matere prisrčen nagovor, v katerem je poudarjal težke žrtve onih mater, ki so izgubile sinove na bojiščih. Obljubil je. da bo takšnim materam država posvetila posebno pozornost ter izroč i vsaki omot s primernim darilom. Proslava je b>'la zaključena s prepevanjem pesmi in z glasbeno spremljavo.
Nesreča pr! čiščenju okna. 22 letna služkinja Otilija Holzerjeva iz Celovca je padla pri čiščenju oken iz prvega nadstropja na cesto ter dobila tako hude poškodbe, da so jo morali prepeljati v celovško bolnišnico.
Nesrečen padec. Pri trganju cvetja se je ponesrečila Gizela Rupnikova iz celovške okolice. Padla je tako nesrečno, da se je ran'la na trebuhu ter so jo morali odpeljati v beljaško bolnišnico.
Nezgoda pri delta. Z nožem se je rami pri delu 26 letni mesarski pomočnik Andrej Grosdemange, zaposlen pri mesarju Krainerju v Celovcu. Ko je paral govedo, mu je izpodletel nož ter se mu zasadil v zgornjo mečo desne noge. Zdravi se v ce-lovšk bolnišnici.
Iz Trsta
Cene na tržaškem trgu. Z veljavnostjo 28. maja je objavilo tržaško prehranjevalno ravnateljstvo naslednje cene: pesa 4.80 v prodaji na debelo, 6 v prodaji na drobno, »cikorija« 5.80 v prodaji na debelo, 7.20 v prodaji na drobno; čebula 6 oz. 7.20, domača solata 8.40 oz. 10, uvožena solata 5 in 7, grah 8.50 ozir. 10.20, rdeči radič prve vrste 10 oz. 12, druge vrste 6 oz. 7.20, repa 3.50 oz. 4.40, zelena 7.30 oz. 8.10. Prvi krompir 10.80 oz. 13, belušt 17.80 oz. 21, jagode 18 oz. 21, česen 6 80 oz. 8.40, češnje I. vrste 9.50 oz. 11.40, druge vrste 8.70 oz. 10.40, tretje vrste 7 oz. 8.10.
Nove živilske nakaznice. S 1. junijem so bile uvedene v Trstu nove živilske nakaznice, ki jih prejmejo pripadniki nemške in italijanske vojske
Cas zapore ob 22. V smislu oblastvenega razglasa je od 28. maja t L dadje veljaven čas zapore v krajih Opčine, Bane, Prošek, Trebče, Padriče, Gropada in Orle
ob 22. uri
NOva policijska nra na Opčtnah. V smislu odredbe Vrhovnega Komisarja operacijskega področja Jadransko Prjmorje je bila za kraj Opčine določena z veljavnostjo 30. maja policijska ura od 22. do 5. Zatemnitev bo tudi od 22. do 5.
Ljudsko gibanje v Trstn. Dne 25. maja je bdo v Trstu 9 rojstev, 8 smrtnih primerov in 8 porok.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 13letna Ana Modic, 39 letni Ivan Svah, 53letni Vinico Slavič, 74letna Ana Fonda vd. Cernigoj, 75letni Just Ziherl, 9lletna Angelika Mandič vd. Schvvind, SOletna Ana Zorn, 70letna Elizabeta Persič, 73let-na Antonija Zago vd. Vidali, 62letna Marija Doloič in 37letni Anton Sancin.
Iz tržaškega gledališkega življenja. Na odru Rossettijevega gledališča uprizarjajo te dni Verdijevo opero »Traviata«, na odru Verdijevega gledališča pa znamenito Sha-kespearejevo žaloigro »Kralj Lear«.
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Ce niste, skušajte dobita zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
Prva noOn mladega tržaškega kiparja. Te dni je bila otvorjena v prostorih tržaške umetnostne galerije razstava mladega tržaškega kiparja Tri stana Albeiti-ja. To je prva individualna razstav omenjenega likovnega umetnika.
Kača Je pičila lOletno Marijo Pahovič iz tržaške okolice. Deklico so prepeljali v tržaško bolnišnico. Njeno stanje je zelo
resno.	, _
Smrtni padec. 58 letni čuvaj Franc Mar-sico, ki je stanoval v ulici Donadoni št. 1, je padel v obednjci Delavske zadruge pri Sv. Ani tako nesrečno, da je obležal z usodnimi poškodbami na glavi, prepeljali so ga v glavno tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil.
Kmetova nezgoda pri Kopru. Pri Sv. Antonu pri Kopru se je zaletela krava v 65 letnega kmeta Antona Furlana, ki je pri tem padel z neke škarpe in obležal s stevlnimi poškodbami po vsem telesu. Furlana so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Za cerkev nabrani denar so uporabl jale >ra kino. Neko gospo v ulici Canova je po-setila te dni 13 letna deklica 'n zaprosila za dar za neko bližnjo cerkev. Deklica je dejala, da jo je poslal župnik. Gospa je telefonirala župniku, ki je pojasnil, da ni nikogar pooblastil za nabiranje prispevkov. Zadevo razč ščuie sedaj tržaška policija, ki je dognala, da je imela dotična deklica še dve pomagačici. Skozi dva meseca so nabirale pri različnih tržaških go-speh darila za cerkev. Dnevno so nabrale 50 do 60 lir, ki so jih zapravile za poset kina in nakup raznih sladkarij.
Med sklepanjem kupčije jo je okradli. Te dni se je predstavil gcspe Rozi Terzi v ulici Sv. Mavricija št. 1 22 letn-' Atilij Corettl z Reke. K Terzljevi je prišel zaradi neke kupčije. Ko je odhajal, je ugotovila Terzijeva, da ji je izginilo 1300 lir. Ko je prišel Coretti po kovčeg, ki ga je pustil za nekaj časa pri njej, ga je pozvala na odgovor. Corettlja so zas! šali na policiji. Priznal je tatvino 300 lir in izpovedal, da je cstali znesek skril v stanovanju* Terzi jeve.
Iz Gorice
Duhovniška imenovanja. Za sholastika goriškega metre pol itskega kapitlja je bil menovan kanonik mons. dr. Ivan Buto. Na njegovo mesto je bil imenovan za ka-nonka mons. Alojzij Novak, doslej častni kanonik in župnik dekan v Cmičah. Za župnika pri Sv. Lovrencu je bil imenovan mons. Gregor Della Tclla. ki je doslej župnikoval v Stivanu DeVinskem.
Letošnji novomašniki V soboio 3. junija ob pol 9. bo posvetil goriški nadškof v cerkvi Srca Jezusovega 11 bogoslovcev v mašnike. Med drugimi prejmejo mašniško posvečen je Mirko Žakelj iz Ledin pri Idriji, Mirko Skarabot iz Šempetra pri Gorici, Vladimir Rijavec iz Trnovega, Albert Metlikovec iz Devina. Ljubo Marc iz Ajdovščine, Franc Krapež iz Otelce pri Ajdovščini, Jožef Koren iz Drežnice ter Ivan Hobail iz Sv. Lucije ob Soči.
Policijska ura. v KrmJnu. Do nadaljnjega je določena za Krmin policijska ura od 21 do 5 (doslej od 21 do 5.30).
Goriški živilski trg. Nova čebula stane 4.80 kg, beluši 10.60, grah 7 lir, por 3.50, pomladna cvetača 3.50 lire kg. Prvorezam raddč je po 6 lir kg, drugorezani pa po 3.40. Crešnje stanejo kilogram 7 lir.
Štajerska plesna skupina v Goric*. Na odru goriškega Verdijevega gledališča je nastopila z lepim uspehom štajerska plesna skupina pod vodstvom ge. Schdnemann. Omenjeno skupina je izvajala pester plesni spored tudi v Gradišču ob Soči. v Kr-minu in pri Sv. Luciji.
Mrtvaški zvon. Te dni so umrli v Gorici 74letni Vinko Mervič. 73letna gospodinja Alojzija Pogaben vd. Batič, 711 etra gospodinja Marija Gabrijelčič vd. Med-vešček, 711etna Roza Devetak, 37letni delavec Anton Mozetič, 69letna Katarina Ve-likonja-Černigoj in 82letna gospodinja Marija Kengo vd. Kogoj.
Himen. V Gorici so se poročili nameščenec Bruno Doktorič in nameščenka Ana Marija Cernič, dijak Peter Venuti in zasebnica Jole Godec.
Tudi z roko ne moreš peljati kolesa po 20.30. Znana je odredba goriškega pre-fekta, po kateri je prepovedana vožnja na kolesih na vsem področju goriške pokrajine. To velja tudi za Gorico samo in njeno mestno središče. Oblast pojasnjuje naknadno, da je ob navedenem času prepovedano tudi peljati kolo z roko. V vsakem takem primeru bo kolo zaplenjeno.
Rešitev dečka v zadnjem hipu. Več dečkov se je igralo v Strašcah v bližini elektrarne. Lučali so kamenje v kanal reke Soče. Med njimi je bil tudi mali Avel Pau-luzzi iz ulice Corrodeni št. 6. Stal je ob robu kanala. Ko je zalučal kamen, je iz-
gubil ravnovesje in padel v vodo. Prav gotovo bi bil utonil, ko bi se ne bil v zadnjem hipu pognal za njim v kaoal 26letni karabinjer I. Siletto, ki je rešil dečka. Z umetnim dihanjem so ga potem obudili k zavesti.
Zaplenitev masla in masti. Organi gospodarske policije so ustavili na goriškem osrednjem kolodvoru Lucijo Vitas in Jo-žefino Lipizer. obe iz Trsta. Zaplenili so jima 3 kg masla. 5 kg masti m 5 kg pre-kaienega mesa. Štefani Skočir iz okolice Kobarida pa so zaplenili 6 kg masla. Zaplenjene stvari so bile oddane v zbiralnico in so na razpolago redni potrošnji.
Aretir ->i kmetovalci. Zaradi neupoštevanja predpisov, ki določajo gojitev oljčnih nasadov, je goriška policija aretrala več kmetovalcev iz Moš, med drugim kletnega Jakoba Orzana, 6Glefnc-ga Jo ipa Poeo-rarija. 511etnega Favsta M'ana in 611etno Santon Blasi vd. Tuni.
Bcžcžnico
KOLEDAR: Četrtek. 1. junija: Fortunat.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Slavčeva pesem. Kino Sloga: Sanders živi nevarno. Kino Union: Ljubavna pisma. Kino Moste: Indijski nagrobni spomenik.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Ciril Metodova cesta št. 43: Trnkoczv ded., Mestni trg št 4; Ustar, Selenburgova uHca št. 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 32. do 4. nre.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 1. junija, ob 18: Zemlja. Red A.
Petek, 2. junija: Zaprto.
*
Kari Schonherr: »Zemlja«, ž vljenjska komedija v treh dejanjih iz kmečkega življenja. Gibaio dogajanja je primarni občutek kmeta — ljubezen do zemlje, hrepenenje po lastni, posesti zemlje in želja po družni in otrocih. Osebe: stari Kremen — M. Skibnšck, Janez, njegov sin — P. Kovič, Reza, gospodinja pri Kremenovih — P. Juvanova, Katra, dekla pri Kremenovih — Kraljeva, veliki hlapec — Gorin. šek, srednji hlapec — Drenove-c. konjski hlapec — Braiina. hla.pče — Starič, sv>p-tarnica — Rakarjeva, ledeničar — Lipah, zdravnik — Košuta, mizar — Blaž. grobar — Plut. Režiser: M.. Skrbinšek. Scena: inž. Franz. Kostumi: j. Vilfanova.
OPERA
Četrtek, 1. junija, ob 18: Man on. Red Četrtek.
Petek, 2. junija: Zaprto.
♦
J. Massenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikah). Osebe: Manon Lescaut — Heybalova, Pousette — Barbi-čeva, Javotte — Baukartova, Rosette — Jančarjeva, Cheval'er des Gri-eux — Li-pušček, grof des Grieux — Betetto k. g., Lescaut. Garde du Corps — Janko. Guil-lot de Marfontaine — M. Sancin, Bretig-ny — Dolničar, 1. gardist — Langus, 2. gardist.— Menoin, sergeant — Porko. Dirigent: dr. D. Svara. Režiser: C. Debever. Scena: inž. E. Franz. Kostumi: D. Kaoer-jeva.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
Sprememba radijskega spor-eda za danee: 20.15—21.15: Haudnova glasba, 21.15 do 22.00: V majski noči
ČETRTEK. 1. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10--9.20: Koračnica, napoved sporna (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski kom.oer*. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in molu, 18.45 do 19.00: Narodopisna ura — A Merkun: Narodopisne zanimivosti iz Dobrepolja. 19.00—19.30: Mala pesem 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda-19.45—20.00; Glasbena med i gra. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21J5: Glasba ob večerni uri 21.15—22.00: Slovenska glasba. — Radijski orkester voefi D. M. Šijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30; Glasbena medigra. 22.30—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja — Mali orkester vodi Dušan Prevor-šek.
tudi ni dol?o sodeloval. Od 1. 1924 dalje ima v svojem ateljeju vedno po več učencev in jih uvaja v svoj slikarski svet. Zaradi mnogo-6transkesa tehničnega zanimanja je naravno, da se Stemenovo lastno delo ne omejuje na eno vrsto, ampak da je mnogovrstno. V glavnem pa se izraža v olju, slikanju na presni zid, grafiki in risbi. V olju leži njegova glavna moč in v uspehih te vrste tudi njegov glavni pomen v zgodovini slovenske umetnostne kulture.
Dr. Štele prikazuje nato Sternena kot stenskega slikarja, grafika in risarja, predvsem pa kot slikarja v olju in prehaja k vprašanju in karakteristiki Sternenovega impresionizma. Kot največjo značilnost poudarja, da je Sternen, čeprav slika z velikimi, temperamentnimi, do-rdevno brez reda nametanimi potezami, med vsemi našimi impresionisti najbolj odvisen od predmeta. Bolj celo ko naj doslednejši, znanstveno dognanj impresionist Jama, ki menda ne napravi poteze s čopičem, ki bi je ne bil kontrolira! v naravi. Ta stik z objektom je za Sternena neizmerno značilen in čeprav je svet, ki ga podaja, vestno, umetniškemu pomenu ustrezno izbran in celo prirejen, je ilu-zionistično skrajšani način podajanja forme pri njem najdalje razvit in pogosto bolj iluzionizem v baročnem ali poznoantičnem smislu kakor v sodobnem, impresionističnem smislu. To Je tudi vzrok, da je bravura slikanja pri gternenu na prvem mestu.
Pri takem razmerju do predmerta, ki ga slika, in <1° problema slikarstva ni čudno, če je krona stvarstva, prvi predmet, ki smo z njim x življenju neločljivo združeni, človeško telo, nedvoumno najpomembnejši predmet Sternenovega umetniškega zanimanja. Ženski akt, portret in študija figure v prostoru so glavne oblike po katerih ga uresničuje v svojem slikarstvu Vselej pa mu je slikarski problem fctiicčiien m aranžma, in tudi portret ni ni-
kdar samo posnetek modela, ampak predvsem tudi optično formalna kreacija, ki ga dviga s stopnje zasebno zanimive podobe do splošne vrednosti. Po Sterncnovem naziranju namreč tudi slikar impresionist, ki dobesedno tekmuje z naravo po optično prepričljivi popolnosti svojega dela, ne sme prepisovati (abmalen) narave, ampak naj upodablja (darstellen) svoje umetniške predstave, kakor se pač ustrezno njegovemu umetniško nazornemu tipu v njem razvijajo v njemu lasten svet predstav Za razumevanje Sternena kot slikarja in tudi kot portretista je važno ugotoviti, da je on že kot slikar impresionist nujno naturalistično razpoložen. Tip umetnika portretista v ožjem smislu pa ustreza realističnemu umetniškemu na/OTu: edino slikar realist bo slikal svoj model kot polnovreden individualni predmet, zajet v njegovi osamljenosti. Naturalistu pa je tudi por-tretni »model« del celotnega optčno zaznavnega vtisa svet. kjer nujno gub; svojo samo sto-jnost.
Po tej karakterizaciji prehaja dr Štele k sedanji Sterneno-vi razstavi in navaja tn znač 1-nosti te portretne razstave:
1. Razstava jasno kaže razvoj od »portreta« v vsakdanjem smislu v starejših primerih k naturalističnemu portretu zrele dobe. ko se portret pogosto tako prb'ižuje življenjski slik', tako imenovanemu genreu. da je pogosto težko ločiti, kaj spada še k te.] vrsti :n kai >e že postalo portret. 2. Najučinkovitejši njegov-portreti so tisti, k: družijo s podobo portret1 ranega del okolja jn odpirajo slikar iu možnost, da se v svojem naturalističnem interesu o-b bogastvu barvnih mikov čimbolj razmahne. 3 Ženski portreti nedvomno nadkriljujejo moške Ženski motiv s svojo graeioznostjo. s prevladujočo vlogo v okolici zaradi izbrane obleke in z intimno domačnostjo, ki ga oveva, namreč že po narayi bolj ustreza vikarju naturalistu
kakor moški. Ženski motiv se zaradi teh lastnosti kar nehote in brez nasilja spreminja v življenjsko sliko. Za tako pojmovanje značilni so pri Sternenu tako priljubljeni motivi, ki model odnrkajo objektivnemu izrazu in se izražajo v naslovih, kakor so Citajoča dekl;ca. Violinistka. Na divanu, Pred ogledalom. V mesečini. Rdeči sončnik in podobno.
Dr. Štele končuje svojo študijo z ugotovitvijo. da Stemenovo dosledno slikarsko, pa vendarle učinku tretje razsežnosti zvesto gledanje in pojmovanje sveta v barvi n svetlobi usposablja slikarja Sternena za najboljšega vodn ka v svet optičnih, barvno karakterističnih čutnih mikov. Za njegov0 sodobno vlogo je važno da se s tem tudi močn.7 približuje idealu so dobne slikarske stvarnosti ki mu slede priza devanja mlajšega rodu Zato se kljub svoji starosti še ni preživel. — Kompetentm pisec uvodne študije sklepa z besedam', da Sterne-oova poTtretna umetnost dokazuje da se rudi z njo ni odrek-d najvišjemu poklicu svojega stanu, vod "t; na?o skupnost v čudežne deželo -likarske umetnosti.
Razstava knjig Z'mske oomeči
V izložbenih oknih Socialne pomoči na Cesti 3. maja j<= vodstvo Zmske pomoči razstav lo knjige, ki i<h dobe ljubljenci sreče, dobitnik velike knnžne tombole Zimske pomoči Kak'i znano, se je za tombolo pokazalo v Ljubljani kar izredno zanmanje, tako da je ljudske t^i- 1 ■ . uspela na vsej črti iu med dobttnike bo razdeljeno veliko štev lo dobrih, izbrnn.h domačih knjig. Posamezni izvedi knjig, k: so pripravljene za razdelitev, so razstavljeni v izložbi in vzbujajo upravičeno pozornost. Vodstvo tombole je 'zdalo nalašč za loterijo Jurččev roman »Cvet in sad*, okusn. cpemljcno knjigo, ki j; je s1:1l&:
prof. Saša Š a n t e 1 okrasil s stilno sorodnimi ilustracijami, tako da se podobe lepo prilegajo znača ju romana. Razstavljeni so zvirn ki teh ilustracij obenem z njih reprodukcijami. Prav tako so razstavljeni originali ilustracij Gregorčičeve pesnitve »Oljki«. Ilustracije so delo G vida B i r o 1 -1 e , ki se je tako po dolgem presledku zopet vrnil k slikarskemu delu, ki ga je ta vrstnik naših prvih postimpresionistov zamenjal z drugimi posli. Ilustracije vzbujajo vel ko pozornost in soglasna priznanja umetniku, ki je tako pripravil dobitnikom knjižne tombole nenavadno ljubko knjigo. Med novimš knjigami, ki mikajo gledalca, so Velikonjeve anekdote (888 3 anekdot), Stanka Bevka poljudna. bogato ilustrirana knjiga o življenju ž vali in druge, nalašč za tombolo prirejene knjge. ki so bile že prej na knjižnem trgu. Nepričakovano velik uspeh ljudske knjižne tombole izpričuje, da je Ljubljana dobro razumela plemeniti namen Zimske pomoči in jo tudi v tej obliki izdatno pod-p la. Z druge strani pa ta uspeh kaže, da se je pr nas kljub vojnim razmeram še razi? ril in poglobil kult knjige. Knjiga k^t loteriiski dobitek je tudi v tem času dovoli vabljiva! Tako je uspeh loterije 1 p-eprčev^e" plebiscit za Zmsko pomoč ' in za dobro domačo knjigo Kot takega ga je treba voisati v kulturno kr-niko teh naš'h časov.	___
Zaoiski
»Zvonovi v Praznik.« Osem klavirskih 1 skladb, zložila Breda ščekova založil Ore! S Ivester v Li«bljani. Skladateljica je znana po nekaterih svojih madinsiah zborih in po pesmih za glas s klavirjem, ki so bile tu in tam že izvajane (n. pr. zbirka »Cez Pohorje sinje«). Tokrat je » žiekvAa, izdala esem klav rskih del manj
šega obsega, prijetnega, neproblematične, ga značaja, od katerih so nekatera zgolj fragmenti, nekatera pa dokaj dobri prikazi razpoloženja. Za njihovo kvaliteto govori dejstvo, da so bile be skladbe kmalu po nastanku javno izvajane v Trstu od ta-mošnjih dobrih pianistov. Seveda se iskanje in tipanje glasbenega ustvarjanja okrog 1928., ko so ta dela nastala, zrcali včasi v manj jasni zvočni sliki, včasi v svojevrstnih harmonskih zvezah. Vendar bodo nekatere skladbe dobrodošle prii pouku srednje težke stopnje, pa tudi za kakšno priložnostno izvedbo. Naslovi skladb so deloma programski, deloma imajo samo oznako tempa. Njihova ubranost se mnogo ne menja. Končno so taka kratka dela velik problem, ko je treba v nekaj taktih podati motivično-vsebinsko in formalno jasno razpoloženje, ki ga obeta naslov. Vendar v ščekinih skladbicah ponekod glasbeni govor, t. j. razvrstiev motivov, njih logična zaporednost, že dokaj samostojno in zaznavno Izstopa. Prav za to pa se končno bori vsak skladatelj. Opa-lografija Silvestra Orla je odlična. (A. J.)
80. obletnica rojstva skladatelja R. Straussa. Dne 11. junija bo obhajal znani skladatelj R. Strauss ' 80 letnico svojega rojstva. Na Dunaju bodo imeli zaradi tega v času 1. do 15. junija niz Straussovih glasbenih slavnesti. Državna opera bo uprizorila Straussove opeie: Elektra, Ka-val r z rožo, Capriccio, Arabella. Couperi-nova suita, Jožefova legenda, žena brez sence, Ariadna na Naksu. Salome ii* Daph-ne. Mimo tega bo tudi več koncertnih prireditev, katerih spored bodo izpolnile Straussove simfonične skladbe. Med so-trudniki koncertnih večerov so tudi fil-harmoniki iz Prage. Slavnostni koncert, posvečen Straussovemu jubileju, bo dirigiral kapelnik dr. K. Bohm.
Kako žive in umirajo starinska ljudstva
zgodovine izginil za najbftžnjim ovinkom. Bfl j« deležen redke priložnosti, da je glodal Ku-bojce na potovanja.
V »vetu večno zaleaega, večno mračnega pragozda blodijo brez vsake medsebojne zveze tropiči teh pritlikavcev, ki niso višji nego 138 do 150 cm Višje organizacije, nego je družinska, ne poznajo. Pragozd je navzlic svoji navidezni bohotnosti kaj skopuški gostitelj, zato so v njem številnejše združbe ljudi že iz prehranjevalnih razlogov nemogoče Po pet, kvečjemu po šest skupaj jih potuje v neprestanem iskanju užitnih sadov in korenin skozi njegove mračne, vlažne in molčeče samote. Stalnih bivališč niso Kubujci nikoli poznali. Tam, kjer jih preseneti nenadna tropska noč, si pripravijo prenočišče: vetrno steno iz nekoliko vej, ki jih vtaknejo v tla, ali pa sedež iz veje, ki jo vtaknejo med dve rogov i U. Ta ku-bujska prenočišča &o v resnici primitivnejša nego gnezda ki si jih pripravlja orangutan.
Do začetka tega stoletja niso Kubujci po vsej priliki poznali nit; riža niti železa, potem pa se je začela neka čudna trgovina med njimi in prebivalci redkih malajskih vasi ob pragozdnih tokih. Kjerkoli že v pragozdu, po navadi ob bregu kakšnega pritoka, odlagajo Kubujci proizvode iz goščave običajno damar in rotang, Malajci to odnašajo in zapuščajo na takšnih krajih srvoje blago, riž, žeblje in revne nože. Soudeleženci pri tej trgovini se po takšnem sploh ne vidijo, in sicer to že iz tega razloga, ker se Kubujci Malajcev boje. V prejšnjih stoletjih se je namreč dogajalo, da so ti kot fanatični mohamedanci pritlikavce preganjali kakor nevem ke jn živali, Kubujcem pa so ostale v spominu okrutnosti, ki so jih morali tedaj prenašati.
Ubijajoča civilizacija
Po prvi svetovni vojni je prišla za ta pozabljeni koe zemlje nova doba. Petrolej je bila beseda, ki je močvirna obrežja in molčeče
pragozdove zbudila v niati sluteno življenje. Vsepovsod so tekali nahajališč tekočega zlata, vsepovsod so se dvigali vrtalni stripi, motorke so ropotale po rekah, najmodernejši stroji «o gradili presne široke ceste v goščavo, kjer si je dotlej samo divjad krčila svoje steze, in petrolej ske cevovode so gradili tam, kjer so se nekoč plazila samo ogromna kačja telesa. Naselja in rafinerije so rasle iz taL Tišine v ku-bujskem kraljestvu je bilo konec. V bližino evropskega nemira so pritlikavci začeli postavljati svoje bedne kočice. ne kot sodelavci neke tvorne sile, temveč prej kot zajedalci zavoljo ostankov, ki so padali z bogate mize dela. Njihovega večnega beganja v lovu na živež je bilo konec, ob robu deknišč jim je bilo životarjenje lažje.
A kaj se je pokazalo? Tisočletja so »veli Kubujci v borbi za svoj obstanek najbednejše življenje, a vendar so si ga ohranili: dotk s civilizacijo, ki jim je prenašala lažje življenjske pogoje, pa jim je postal usoden. Sedaj izumirajo, vzrok pa so pred vsem bolezni, ki j;h prej niso poznali: gobavost, sifil:da in čme koze pa seveda tudi opij >n alkohol. Tako izginjajo, še preden nam je uspelo, da bi si jih dobro pogledali pod znanstvenim povečalnim steklom. Mlajši med njimi že ne vedo več o brezkončnih pohodih svojih očetov ti mater skozi goščavo. Se malo in ne bo mogoče proučevati niti njihovega jezika, ki ga sicer skoraj ni mogoče smatrati za človesk: jezik. Košček človeške prazgodovine žalostno propada in le nekje daleč od vsakega petrolejskega polja in cevovoda, v divjih, samotnih pragozdnih soteskah Barisanskega gorovja se bodo nemara še nekaj časa ohranil-' tropiči ubogih, v stalnem strahu in večni lakoti živečih Kubujcev, ki pa bodo nemara bolj srečni nego njihovi soplemenjaki, ki niso mogl- imeti v sebi moči, da bi v enem pokolenju premostili prepad štirih tisočletij.
ISne Gruppe Pygmfier aus dem gletscherrcdchen Gebirge Ruvvenzori im ZeatralafrDca
Skupina črnih pritlikavcev z Kuvanzorija, ledenlSkega gorovja v Centralni Afriki
Zažlgalne bombe
Že Arototcl in Herodot poročata o pritlikavih ljudstvih, ki da prebivajo r povirju Nila, toda znanost je mogia njiju poročna overoviti šele v devetnajstem stoletju. Spočetka jih je smatrala za prvotne prebivalce črne celine, pozneje »e je nagnila bolj k naza-ranju, da pomenijo te prtlikave postave a-rodni pojav raznih zamorskih rodov, dočiin « je danes odločila spet za podmeno, da gre vendarle za ostanke pradavnih afriških domačinom. Tudi v daljni Vzhodni Aziji so našfc ostanke pritlikavih rodov, dali so pa ti ▼ kakšnem sorodstvenem razmerju z afriškimi palčki, s »pigmejci« kakoT jih imenujejo, dani??; še ni mogoče zanesljivo povedati.
Kako živijo in usnrajo ta starinska ljudstva? Pokažemo to na primeru Kubujcev, pritlikavega rodu iz neskončnih pragozdov na jugu Sumatre o katerem pripoveduje nemški raziskovalec Erwin Groba th.
Koliko je tega ljudstva? Niti bivša hoiand-ako-incJijska kolonialna vlada bi ne mogla po-strež: s točnimi številkami Crobath sam ga je ceni na kvečjemu dva t®oč dtž. Bližnji sorodnik; Kubujcev utegnejo biti semangijski rodovi na. Malajskem polotoku, ki pa so duševno dosti bolj razviti, tako da se morajo prilagajati tamkajšnjim Malajcem in Kitajcem.
V kraljestvu slonov In tigrov
Velikanska naplarvna nižina, ki je domovina Kubujcev, je skoraj brez presledkov pokrita z na j gostejšim gozdom, ki ga sestavljajo r glavnem do šestdeset metrov in več visoka drevesa. Toda tisoči lian in plezalk spreminjajo ta gozd v fantastično, živo, nepredirno goščavo. Široke, sem m tja zvijajoče se reke se pretakajo skozi neskončnost tega zelenega •reta, a če niso Srše nego kakšnih trideset BCtlUV, fth pokrivajo obofe is krošenj pragozdnih velikanov. V tem somračnem svetu gonsazi vseh mogočih oblik tropskega žival- | stra. Črede slonov sa urirajo trobeč široke gazi ion goščavo, večno razdraženi in napadalni soK^og itepa godmjavo svoja samotna pota, teptrp ita črede cfvjih prašičev se valjajo po močvirnem blatu, malajski medved pleza za ' medom hi sadeži na vrhove dreves. Ob robeh pragozdov živijo pritlikav* in sam barski jeleni ter sme. Tu je tud$ lovišče kraljevskega tigra, dimastega pprdela ter cele vrste drugih večji m manjših mačjih zveri. Po večno vlažnih, s trohnečo rastjo pokritih tleh se zvija brez-tanno kravpses ter največja strupenjača sveta V-tobočarka z oranžnim vratom, kr prinaša nje -šk v eni minuti neizbežno smrt A tudi kobre
lo ducat drugh njihovih strupenih sester zfc !azfjo po sončnem zatonu na lov. Visoko v v hovth se gugajo za vse te nevarnosti brezbrižni dofgoroki g-"boni, ki polnijo drugače tiho džunglo ob sončnem vzhodu in pred vremenskimi preobrati s svojim odmevajoSm sme-om. Z nedostopnem ši lagodnim nrirom se pne rdečelasi orangutan od veje do veje aB pa č^ol namišljeno pred svojim velikanskim gnezdiščem.
živad iz sveta žnželS
Nad vae odurna in grugfjtva je mak Brad
te sveta ifužeJfc. Roji divje pikajočih mra5čw-
jc- se spuščajo na človeka, Jd stopa skozi goščavo, hi mu onemogočajo drugačen odpoč^tek nego cA) kadečem ognju. Ogabne stonoge ki
srni, velikanski ščipalci prežijo ▼ preperelem Jcsju. Ce te pičijo, ne boš občutil samo strašnih bolečin, temveč te bo mučila mnoge dni huda grobnica. Divje čebele in sršenr so priprav-Ijeni vsak trenutek, da planejo % neznansko topotnostjo na morilca.
Na tleh preži med odpadlim Rstjem naj-krvoicčnejša vseh teh živali, večno gladita pijavk V celih tucartih napada človeka, ki stopa nič hudega sluteč mimo in ne obleka, ne tesno zapeti čevlj; te ne ubran:jo, da bi se ne pre- a. tenka, kakor nit, skozi očesce pil čevljih skozi nogavice in obleko ter se ločila od tebe šele tedaj, ko se je do debeline lešnika nar.;la krvi. Ker rane, ki ti jih prizadeva, še doigo krvav jo, je videti obleka marsikakšnega EvTc-pca že po kratkem pohodu skozi pragozd tako prepojena s krvjo kakor da se vrača te/ko ranjen iz hude bitke
Ljudje čudnih postav
A v tej fantastični deželi, k; si jo roarsr-kak.len laik predstavlja kot paradiž, ž vi že tisočletja,, ne da bi 9e količkaj sprenrnjaio, v nrjbednejših okoliščinah, da se skoraj ne razlik-je od živali, kubujsko Ijudstvece.
Temu ali onemu evropskemu raziskovalcu * je utegnilo dogoditi, da je stal na bregu kakšne reke, ki izginja v pragozd, pa je zdrsnil m:mo njega iz nekoliko bambusovih stebel sestavljen splav, na katerem so čepele čudne postave, popolnoma gole, majhne, trša te temnejše nego Malajci. In preden se je zbral, mu je ta košček nepričakovane človeške pra-
M. V.:
Morje
Skozi globoko, v trde kraške skale zarezano
srtesko se plazi dolga kača. Divje puhajoč in sikaječ se počasi vzpenja po klancu, se krče-v 'o zvija in neprestani stresi ja ji pretresajo t zno iztegnjeno vretenčasto telo. Zarjavele ž neprestano škripljejo, Škrtajo, cvilijo in ie'e. kakor da bi se pošast zvijala v smrtnih k-0 h. Vroče opoldansko sonce neusmiljeno p"'peka. njegovi žarki kakor peklenski plamen " po razbeljenih skalah, osušenih in pustih, ir no hrbtu ropotajoče in klopotajoče kače...
V predzadnjem vagonu visi cb malem, gosto zamreženem oknu človek jn s šreko odprtimi očmi zre na piano. Mrzle potne kaplje mu po-krivajo čelo in še mlada lica, obraz mu je naguban od napora, saj že dolgo uro tako vis: in gleda, gleda za bežečo pokrajino. .. Nobenega predmeta nima. da bi ga postavil pod nn.5e. viseti mora. če hoče gledati skozi okence ... A on ne čuti utrujenosti, ne čuti, da so mu otrpnile ro-ke, da mu v sene h silovito razbija... Saj to so kolesa. V odmerjenih, kratkih presledkih, prav tako kakor srce. razbijajo po t rih. stare stene zaprtega živinskega voza sumljivo škripljejo. ječe. se vdajajo... A kaj zato. Da je le okence odprto, skozi katerega lahko gleda po znani zemlj-...
Celih dvanajst let je minilo ... Kako dolgo je to. kako neskončno dolgo... Takrat, ko je zapuščal kot neizkušen mladec sinje morje, je rekel: čez dvanajst dni se vrnem, morje, samo dvanajst dni ti bom nezvest, samo dvanajst, potem se vrnem, da bom lahko spet stal na obali in zrl v tvoje valove, prav do roba obale bom stopil, da mi boš nagajivo ;n prešerno i-hko omočilo obutev... Dvanajst dni je pre-
Prl terorističnih napadih iz zraka se sovražniki poslužujejo poleg eksplozivnih nalivnih peres in raznih markiranih otroških igrač tudi zažagalnih bomb iz fosforja. Ponekod se je spričo tega stvcrila legenda, ki pravi da proti bombam te vrste ni nobenega učinkovitega sredstva. Z drugimi besedami — tam kjer pade fosforna bomba na tla, si ljudje ne morejo drugače pomagati kakor z begom. To naziranje ie docela napačno. Varnostni oddelki, M so delali pedz-kuse, so zbrali celo vrsto dokazov, da imamo tudi proti fosfornim bombam učinkovite pripomočke.
S tem seveda, ni rečeno, da je fosforna bomba nedolžna reč. Predvsem je treba upoštevati fosforjeva svojstva in vedeti, da je tam, kjer pade takšni bomba na tja, prvi trenutek najbolj kritičen. Iz bombe se pokadijo debele, črne štrene dima, ki ovirajo dihanje in tudi povzročajo, da se solzijo oči. Vse to prihaja o.ltod, ker je fesforju primešano nekaj bencola.
Ze med padanjem proti zemlji izbrizgava fosforna bomba nekakšne fosforne kosmiče, kt so pomešani s sirovim kavčukom. TI kosmiči se radi oprimejo sten. Kadar se poleže dim, je prav lahko odkriti ognjišča požara in te je treba takoj obravnavati z vodo. Fosfor ima namreč posebno svojstvo. da začne v suhem stanju vedno na novo goreti. Zato je treba skrbeti, da ga odstra-
šlo. Potem dvanajst tednov. Prešlo je dvanajst mesecev. In dvanajst mesecev je komaj eno leto... Zmeraj si je obetal. Najprej: prihodnji mesec, potem: prihodnje leto... In tako se je čas odmikal. Za celih dvanajst let se je odmaknil. Kai vse se je medtem pripetilo... Padali so ljudje, slabiči in junaki, na njih mesta so stopali drugi, padale so države in nastajale nove... Vojne, velike vojne so se razplamtele po zemlji in spet ugasnile. Narava se je razsrdila in sproščeno uničevala sadove človeškega truda pa se je spet pomirila. Morje je ostalo... Venomer pljuska z nemirnimi valovi na breg malega zaliva in čaka, kdaj se bo povrnil nezvesti sin ...
O ne, cm ni nezvest! Še zmeraj gori v njem isti ogenj, še zmeraj silno in nepotešljivo hrepeni po morju. Tega ognja, te ljubezni niso mogla pogasiti mrzla leta, ki so se kakor ledene gore kopičile okrog njega... In vendar, da gre šele danes morju nasproti, se mora zahvaliti zgolj nesrečnemu slučaju ...
Zdrznil se je ob okencu, da bi bili odmrli prsti skoraj popustili Zameglilo se mu je pred očmi. živopisana pokrajina je izginila... Iz-pTemenila se je v zakajeno sebo predmestne pivnice. Tudi sonca ni več. le šibka stropna svetilka meče medlo svetlobo po mizah. Bučni glasovi odmevajo po tesnem prostoru, sliši se zmerjanje, kričanje, nazdravljanje, trkanje s kozarci, razbijanje s steklenicami... Mlada, lepa gestilničarjeva hčerka spretno streže vsiljivim gostom . .. Tam pri sosedni mizi sedi trojica odurnih moških. Njene gole noge in roke, bele in polne, so v bledi svetlobi še vab-ljivejše in žgo njih pohotne oči... Predorno jo merijo in nesramno ogovarjajo... Zmeraj znova naročajo, da mora mladenka k njihovi mizi in da jo mimogrede pogladiio po belem
nimo v vlažnem stanju. Treba je torej stene in zidove, katerih so se oprijeli kosmiči fosforjeve bombe, temeljito izpraskati, prav tako seveda tudi pod, kamor se je takšen kotsmlč vlegeL Natančno je treba preiskati vso okolico, če ni kje ostal kakšen drobec, kajti vsak tak kosmič lahko povzroči nov požar.
Paziti moramo tudi na to, da ne ofoležljo
delci fosforja na čevljih.
Fosfor, ki smo ga polili z vodo, odnesemo nato v odgovarjajočih posodah stran, potem ko smo pcisode zadostno zavarovali z vlažnim peskom. Zakopljemo ga na prostem, kajti moker fosfor ne gori ln v zemlji ni več nevaren.
Silno važno je torej, da po eksploziji fos
fernih bomb orstranimo tudi najmanjše delce fosforja, ki ni nevaren samo drugim predmetom, ampak tudi našemu telesu. Ce prileti drobec fosforja na kožo, je treba dotični del takoj izplakniti pod vodo ter ga temeljito očistiti. Nujno potrebno je tudi, da se v takem primeru zatečemo po zdravniško pomoč.
Čitajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih!
zapestju ali objame j o čez vitki pas in pobe boke... Molče se brani nesramne trojice, zala lica so ji rdeča kakor mak, usta stisnjena od srda, odkritosrčne oči pa se bore s solzami... Vsi trije so pijani in z vsakim kozarcem, ki ga v dušku zvrnejo vase. še bolj predrzni... On pa, ki tih in skromen sedi v kotu, je zaljubljen v nepokvarjeno mladenko. Nikakor ne more odtrgati pogleda z nje. Dekle vč, da jo tiho ljubi. Kadar se kradoma ozre po njem in vidi, kako jo občuduje, se temneje zardi in se mu iskreno, komaj opazno izpedbujajoče nasmehne ...
»Hej, deklina!« je zarohnel debeloglavi dedec, ki je očitno imel največ denarja. »Pijače na mizo, takoj!« In je zdrobil čašo...
Deklica je segla po steklenki, ki je prazna stala sredi mize, da bi izpolnila naročilo, a njegova oduma, kosmata roka jo je objela okrog pasu in jo potegnila k sebi, da je omahnila na njegova kolena. Preden se je zavedla, jo je divje poljubil na stisnjena usta... Ostala dva sta se zakrohotala, mladenka pa je kriknila in se s poslednjimi močmi iztTgala njegovim pohotnim rokam ter zbežala iz sobe.
Potem se ni več vrnila. Vino je prinesel krč-mar in mrko je gledal. Njegovo vedenje je neotesano trojico razsrdilo.
»Kje je domišljavka?« je izzivalno vprašal tisti, kj je bil najbolj predrzen.
»Ne bo je več«, je odločno rekel krčmar.
»Zakaj ne?« je grozeče iskal oni. »Smo mar razbojniki? Takoj naj spet pride!«
»Nikoli!« je pribil oče.
»Mora priti« je zatulil razgrajač in treščil s steklenko po mizi, da se je razletela in se je tekočina razlila.
»Ven!« je odločno velel gospodar. »Takoj plačajte in ven!«
Hudobni aga
Kakšnih sto petdeset let je tega, ko je vladal na nekem ■takem ozemlju hudoben turški aga. Vsem, ki to bili tako nesrečni, da so spadali med njegove podanike, je dajal čutiti svojo oblast, tako da je vsakdo moH k Bogu, naj bi okrutneža vzela smrt. Samo neka stara ženica je moltla za njegovo zdravje in dolgo ž>-ljenja. Turek je vedel prav dobro, kako misli ljudstvo o njem, in njegovi ogleduhi so mu poročali tudi o čudaški staiki.
Nekega dne je sedel na svojega konja m odjezdil dva dni daleč, da je dospel do njene koče. Groza ji je plan^ v kosti, ko je zagledala okrašenega jezdeca, k: je dirjal v oblaku prahu proti njeni koči. A ko je pred njenimi vrati konja ustavil, se od strahu ni mogla zbrati Vstala je z male lesene klepi, na kateri je bila sedela ob kolovratu.
»Pomozi Bog! je pozdravil aga. »Ali veš, kdo sem?«
»Ne verjamem, da bi ras bi!a kdaj videla.« je odgovorila starka oklevaje, »pa kdo naj bi bili, če ne aga? Vaše ime poznam in vem tudi za vaša dejanja.«
»Ce me tako dobro poznaš, stari ca, me tem bolj preseneča to, kar sem slišal o tebi,« je dejal oblastnik. »Vem, da me neverno srbsko ljudstvo samo preklinja in mi želi skorajšnje smrti. Samo ti pros-š Boga za moje zdravje in dolgo živlejnje. Čemu to delaš? Ne morem se spomn:ti, da bi ti bil kdaj kaj dobrega sto-riJ.«
»Gospod, dovoli mi molčati in mi daj mir!«
je prosila.
»Ne govori o tem! Dva dn! daleč sem jahal do serr^ da čujem tvoje besede. Odgovori na moje vprašanje! Ne bo tj žal.«
Tedaj se je starka opogumila in spregovorila: »Če že mora biti, tedaj vam birm povedala. Stara ženska sem in mnogo, mnogo let že nosim breme svojega žVIjenja. Prav dobro se spominjam, da je pred nedavnim časom vladal tukaj neki aga, ki je bil tako hudoben, nečloveški in krvožcljen, da je vse tarnalo, češ: Bog nam je poslal najhujšo nadlogo, kar jih more človek prenesti. In vsi smo molili k Bogu, da bi nas rešil tega mučitdja ter ga ubil. Nebo je uslišalo našo prošnjo n hudobni aga je umrl. To je bil vaš ded, gospod. Po njegovi smrti se je zgodilo nekaj, česar ni bil nihče pričakoval: dobili smo novega ago. kr je bil še slabši nego prejšnji. Stotine mož, žena ki otrok je mučil, da so umirali, in zadnjo paro je pobral tistim iz žepa, kj jih je pusti živeti. Spet so ljudje molili vsepovsod, naj bi nas Bog rešil tega strašnega besneža. In spet nas je nebo uslišalo ter ga pokončalo. To je bil vaš oče, gospod. A česar si ni mogel nihče misliti nitr v sanjah, to se je zgodilo: prišel je nov aga, kr je bil še ekrutnejši nego njegova prednika. To ste vi. gospod. In zato ne molim kakor drugi za vašo smrt, temveč prosim Boga, naj vam da dolgo življenje. Kajti kaj bo moralo ljudstvo pretrpeti- šele pod vašim naslednikom !«
Aga ni spregovoril besede, ko je končala Izvlekel je mošnjo zlatnkov ter jo vrgel starki v naročja
Potem je odjezdil poč« prot domu.
Zaščita pred
letalskimi napadi
i.
Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah.
2.
Nadzoruj od časa do časa sam, če Je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
S.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki «e vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
4.
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne tri bI!o povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
5.
AD niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
6.
Zavedajte se, da če v devetindevetdesetlh primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite
Trojica je planila pokonci. Naenkrat se Je v desnici kolovodje zabliskal velik nož in njegovo svetlo rezilo je kakor blisk izginilo v krč-marjevih prsih. Brez glasu je omahnil na tla ... Trojica se je spogledala. Še kratek trenutek so negotovo postali, nakar so hitro zapustili pivnico ...
On, ki je odrevenel prisostvoval strašnemu dejanju, je planil k ležečemu, ga tresel, klical, mu dvignil glavo... Tedaj je planila v sobo njegova hči in s krikom padla na kolena cb njem... Oče ni kazal znakov življenja. Negibno je ležal in iz prsi mu je lila vreča kri...
Pred vrati so se začuli koraki. V naslednjem trenutku so vstopili orožniki. Naglo So dvignili moža in ga položili na veliko mizo. Potem se je vodnik ozrl po plakajcči mladenki in po njem, ki je nem in bled stal zraven. V njegovih ostrih očeh se je vkresal sum... Težko ranjeni je zaječal in odprl oči. Vodnic je naglo pristopil k njemu in vprašal:
»Kdo vas je zabodel?«
»Tsti... visok ... čmolas...« je s težavo komaj slišno odgovoril umirajoči.
Podčastnik je tedaj njega, ki je pod vtisom groze še zmeraj molčal, potegnil h krčmarju in skoraj zavpil:
»Poglejte tega! Ali je bil on? Povejte!«
Vprašani je z muko pogledal. Oči so se mu v nerazumljivi grozi odprle, usta so se mu premaknila. kakor da bi hetel še nekaj reči, dvignil je desnico in omahnil ...
»V imenu postave ste aretirani!...« je vodja odločno rekel presunjenemu fantu in preden se je zavedel, kaj Se dogaja, so škrtnile lisice na njegovih zapestjih. Nehote se je nasmehnil Neokusna šala. Pomota... Hotd je ugovarjati. Pogledal je mladenko. Bleda je stala sredi sobe in z nepopisno grozo strmela vanj, orožniki
Križanka it 40
Vodoravno: 1. nemška dežele, pred
kraljevina, 7. staroegiptska sveta ptica, 8. pripadnik staroind i j anskega vladajočega rodu, 10. nikalnlca. 11. kratica k datumom tekočega leta, 12. razcvet je, tudi sestavljeno plodišče, zlasti pri travnih rastlinah, 13. štirje enaki samoglasniki, 14. bogato f®-ničansko mesto, 15. tenke veje, 17. oblačilni kosi, 19. pripadnik še živečega keltskega naroda, 2L grozovit, 22. pisci letopisov.
Navpično: L veliki ceakvmi prazniki, 2. svetopisemski umorjenec, 3. osebni zaimek, 4. pomoč, navzočnost (tujka), 5.
sibirski Rusi, 6. uradni spisi, 9. prisilna vzdrževalnina, zlasti ločenemu zakoncu, 16. zaposlitve za razvedrilo, 18. aktualna
reka, pritok Donave, 20. glavni števnik. •
REŠITEV BINKOSTNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. koza, 4. mlad, 7. Lot, 9. Izis, 11. ime, 12. mL, 13. somi, 15. uk, 17. lenta, 19. Mlml, 21. onako, 22. grom, 25. koc, 27. materija, 29. Re, 31. melone, 33. sn, 34. anekdota, 37. j, n, 38. nato, 41. an, 42. Ob, 43. Al (untfnlj), 44/Uroš, 46. aa, 47. krt, 48. že, 50. Tine, 53. Sora, 55. vi, 56. ave, 60. kan, 61. raben, 64. vloga, 66. on, 67. koti, 69. pop, 72. ora, 73. gl. (glagol, glej), 74. Orle, 75. podlo, 78. brinje, 80. kdo, 82. lobanja, 85. če, 87. ogrod, 89. ep, 90. Nlvea, 92. Tobruk, 94. Ada. 95. oje, 97. sn, 98. let, 101. el, 102. Asirci, 103. Dolenjsko.
Navpično: 1. Kilimandžaro. 2. one, 3. zenit, 4. ml., 5. as, 6. dom, 7. lim, 8. tu, 9. zlato, 10. slovenščina, 12. magra, 14. mikrob, 16. kocen, 18. rojenje, 20. i, k, 23. l na, 24. mak, 26. o, m, 28. Ana, 30. et, 32. njo, 35. do, 36. a, a, 39. ta, 40. ost, 44. ura, 45. rt, 47. krov, 49. Eva, 51. Inn, 52. n. r., 53. so, 54. on, 55. vaga, 57. Ebo-li, 60. koran, 62. en, 63. pol, 65. lo, 67. kreč, 68. tek, 69. po, 70. odlok, 71. plod, 73. Grčija, 74. oj, 75. pograd, 76. Ob, 77. kapalo 78. Brno, 79. Noe, 81. dob, 83. ar. 84. jedek, 86. et, 88. runo, 91. ves, 93. Os (miij), 96. 1. e. (loco citato), 98. le, 99. en, 100. t j.
se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
7.
Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahk0 zgodi, da sebi,
8.
V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejšim, zdravi bolnikom ln moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
DOBRA KNJIGA
pripravlja za mesec junij slavno delo velikega danskega pripovednika JENSA PETRA JAKOBSENA, ki ga s tem prvič v knjižni obliki predstavljamo Slovencem;
»MARIJA GRUBBEJEVA"
To izredno, klasično umetnino literature XIX. stoletja, ki se bo uvrstila med najbolj priljubljene izdaje naše zbirke, so zaradi njene vsebinske pestrosti ia slogovne barvitosti primerjali s staro stensko preprogo, pretkano s podobami v zlatu in v svili. Ves čar nordijske renesanse je razlit nad to knjigo o hrepenenju in usodi nerazumljene, a k višjemu stremeče žene; značaji tn zapletki so opisani tako živo in zanimivo, da knjige ni mogoče odložiti brez občutka hvaležnosti do pisatelja, ki nam je razodel toliko svoje zrele življenjske izkušnje.
Knjiga je že v tisku, prevede! jo Je B. Stopar.
pa so ga že potiskali skozi vrata. In ko je M že zunaj, se je v njem nekaj sprožila.
»Ne!« je kriknil z nečlove^cim glasom. »Ne! Ni res!«
Pogledal je nazaj hi videl nesrečno mladenko na pragu.
»Ne !« se je za trenutek iztrgal iz orožniko-vih rok. »Na svojo ljubezen do tebe prisegam, da nisem bil jaz.« Niso mu pustili dalje govoriti. In ona. ki je na en mah izgubila očeta in njega, ki ga je skrivaj že dolgo plaho hju-bila, mu je zaklicala z jasnim, v joku se lomečim glasom:
»Verjamem, dragi, vem. da bi nikdar ne mogel.. .*
Dolgi so bili dnevi v preiskovalnem zaporu.
In potem obsodba. Dvanajst let...
*
Ali ne vleče lokomotiva z manjšim naporom? Seveda! Saj je že vrh grebena, še en ovinek. Da bi le ne bilo tako vroče. Vsaj gozdovi da bi bili ob progi Same skale, razrite, razmetane skale... Tam daleč spodaj pa je podoba, ki si jo je tako srčno želel videti. Na nji so bele ptice... Ne! Saj to niso pfce! Bele jadrnice režejo valove... Tik ob obali plove majhen pamik. Iz visokega dimnika se dvigajo temnosivi oblački dima. Za njim pa ostaja dolga brazda.
Morje...
Tvoj sin je prišel, da te spet vidi, od daleč te pozdravlja... Ali čutiš njegovo bližino, morje, aH veš. da je tu?
Oči so se mu skalil«.
In od moria je zavelo hladno h> "meiu cče
iH-zcra\ ...
Brez meči se je zgrudil na trda tla in la-jofcs' kakor otrok.

Obvestilo uprave policije
V	teh dneh bodo organi policijskih straž nic dostavljali po hišah ljubljanskega mestnega področja dvoje tiskovin, in sicer: >Hišni seznam stanovalcev« in »Seznam osebja, zaposlenega v obratih«. Prvo tiskovino prejme hišni lastnik oziroma hišni upravitelj, drugo tiskovino pa lastnik obrata odnosno obratovodja.
V	prvo tiskovino »Hišni seznam stanovalcev« naj se vpišejo vsi hišni stanovalci po abecednem redu. (Najprej se vpiše družinski poglavar, nato njegova žena in za njo po starosti vsi otroci in končno vse ostale osebe, ki žive z družino v skupnem gospodinjstvu.) Hišni gospodar odnosno upravitelj mora vpisati vse najemnike in podnajemnike ne glede na to, ali biva do-tični stanovalec v Ljubljani stalno ali samo začasno, t. j. vpisani morajo biti vsi stanovalci, ki točasno stanujejo v hiši razen začasnih hotelskih gostov.
Drugo tiskovino so dolžni izpolniti lastniki obratov ali obratovodje. Vanjo naj vpišejo vse obratno osebje, zaposleno v obratu določen čas dneva, ko se nahaja izven svojega stalnega bivališča.
Po preteku enega tedna bodo policijski organi pobrali izpolnjene tiskovine.
Ti seznami so namenjeni za sestavo pomožnih okrožnih prijavnih kartotek, zato morajo biti tiskovine izpolnjene čitljivo s črnilom z vso vestnostjo in natančnostjo.
Hišni lastniki, upravitelji, lastniki obratov in obratovodje so odgovorni za to, da bodo v seznam vnešeni prav vsi hišni stanovalci oziroma vse obratno osebje in ne sme biti prav nihče izpuščen.
V	primeru, da hišni lastnik oziroma lastnik obrata ne bi prejel tozadevnih tiskovin, naj se obrne na pristojno policijsko stražnico, v katere okolišu stanuje oz. izvršuje svoj poklic.
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Zahvala. Rodbina Skuhala L. je darovala Lir 200 v počastitev spomina blagopok. gospe Ive širca, Zagreb; sostanovalci blagopok. g. Jakoba Kremžarja pa namesto venca na njegov grob Lir 230. Prisrčna hvala!
Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, se naj pri referentu IH zglase naslednji: rodbina Faller, Mauser Marija, S?dej Tončka. Tratar Josipina, Vasič Mi-lutin in Grlaš Fani.
Socialna prnnoč
Iz pisarne Socialne pomoči smo prejeli:
Socialna pomoč nujno potrebuje dva dobra pi»»ln» stroja, če je kdo pripravljen stroj prodati ali pa posoditi proti odškodnini.' naj to sporoči pisarni Socialne pomoči, Gosposvetska ul. 2/1.
Za informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57!
Prostori Socialne pomoči so na Gospo-svetski ul. 2/L
g P O E T
V nekaj vrstah
s— 40 let mednarodne nogometne federacije. Te dni proslavlja FIFA (Fedaration International Football Association ali mednarodna nogometna zveza) 40-letnico obstoja. Pred 40 leti so zastopniki Francije, Španije, Belgije, Danske. Švedske. Holandske in Švice v Parizu ustanovili to vrhovno nogometno organizacijo. FIFA je ena najbolj delavnih mednarodnih športnih zvez in njena zasluga je, da se je nogomet razvil do današnje priljubljenosti. FIFA je v zadnjih 15 letih razpisala tudi več svetovnih prvenstev: leta 1930. v Uru-guavu, kjer je sodelovala tudi reprezentanca bivše Jugoslavije; leta 1934. v Italiji in 1. 1938. v Franciji. Predsednik FIFF. je od leta 1921. nepretrgoma Francoz Jules Rimet. Generalni tajnik je Nemec dr. S c h r i c k e r. Odboru se je posrečilo, da je vkljub vojni vihri ohranil svoje delovanje neokrnjeno, kar v prvi svetovni vojni ni uspelo. FIFA šteje okrog 50 članic - držav z vseh celin sveta.
g— Kakšna bo letošnja lahkoatletska sezona v Nemčiji? Zaradi sporeda letošnje lahko-atletske sezone so se oni dan sestali v Dražda-nih lahkoatletski predstavniki okrožij. Sestanku je predsedoval dr. V. HaJt, znan po svetu kot odličen soorganizator olimpijskih iger \ Ga-Pa in Berlinu leta 1936., ki je predložil navzočim važne in spričo današnjih razmer neogibne spremembe in omejitve. Nemška lahka atletika bo sicer v petem letu vojne — v prvi svetovni vojni je šport po vsem svetu počival — nekoliko omejena in sporedi manj obširni, toda nikakor ni računati z nazadovanjem lahko atletike, kajti stremljenje bo šlo za čim boljšimi uspehi poedincev kakor tudi moštev. Posebna pozornost bo veljala vojnim poškodovancem. ki bodo pritegnjeni v športno udejstvovanje kot sodniki, če ne bodo sposobni za aktivni šport. Ženska lahka atletika bo letos v polnem razmahu in niti najmanj ne bo zaostajala za delavnostjo prejšnjih let.
«— NtnH lahkoatletski izidi u Nemčije bt
Holandske. četrto lahkoatletsko slavje VFL Marathona iz Krefelda je dalo nekaj prav dobrih rezultatov, med drugimi naslednje: v skoku v višino je uspel Langhoffu skok 188 cm; v teku na 800 m je dosegel za začetek sezone izborni čas Liiders z 1:58,1 min.; na 100 m je dosegel Schochow 11 sek. in na 200 m 22,6 sek.; Scholz je skočil v daljino natančno 7 m in zmagal v teku na 400 m z 51,8. V tekmovanju dam je zmagala Domagala v teku na 100 m z 12,7 sek. in tudi v teku na 80 m z zaprekami v 12,7; tudi v daljino je bila prva s skokom 5,44 m. V višino je bila najbolja Pagalies (Duisbur«) z znamko 154. — Holandčanka Fannv B lan ker je dosegla 1.65 m v skoku v višino in zmagala tudi na 100 m v času 11,8. A-P. Mesink je bila prva v metu krogle z metom 12,40 m in v metu diska s 40,66 m. Slijkhuis je dosegel v teku na 1500 m 3:39 min.; Zwaan pa v teku na 100 m 10,8. — V Freiburgu se je pred vsemi uveljavil Lehmann, kj je pretekel najkrajšo progo na 100 m v 10,6 sekunde pred Albertom z 10.8, ki je zmagal v skoku v daljino s 7,23 m.
Mali oglasi
Službe išče
DEKLE išče delo v slaščičarni. Pomagala bi tudi v gospodinj-stvu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12676-1
Službo dobi
KUHARICO,
samostojno v kuhi in pospravljanju sob, išče boljša tričlanska družina. Plača in hrana zelo dobri. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Daljša spričevala«.
12842-la
GOSPODINJSKO
pomočnico iščem za svojo sestro, k boljši družini, proti dobri plači in oskrbi. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12584-la
POSTREŽNICO pošteno, iščem od 10. do 12. ure, v središču mesta. Naslov v ogl. odd. Tutra.
13168-la
GOSPODINJSKO
pomočnico sprejmem k samostojni gospej. Plača dobra, delo lahko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15189-la
BRIV. POMOČNIKA
dobrega delavca, sprejmem takoj. Cerjak Branko, Go-sposvetska c. 7. lJ174-la OTROŠKO NEGOVALKO izučeno, k 3% letnemu otroku, iščem za popoldne. — Geyer, Knafljeva ul. 11.
13195-la
POSTREŽNICO za enkrat tedensko, iščem. BIeiweisova cesta 48, pritličje, desno.	13201-la
Prvovrstno FRIZERKO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13213-la
POSTREŽNICO sprejmem. Dobra plača, dobra hrana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.	13232-la
SLUŽKINJO za vrtna dela in pomoč v gospodinjstvu, spreimem. — Novak, Cesta v Mestni log št. 18.	13237-la
POSTREŽNICO pošteno, zanesljivo, ki bi dostavljala tudi blago na dom, sprejmem v trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13240-la
POMOČNICO
in vaienko iščem za takoj. Modni salon »Cveta«, Knafljeva ul. 10. 13243-la
LEP ZASLUŽEK IMATE Z NABIRANJEM
bezgovega cvetja
Svežega ali suhega REDNO KUPUJE
„ALPA", LJUBLJANA,
V1DOVDANSKA CESTA ŠT. 18
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Duhovita parodija na kriminalne filme, polna humorja, napetosti, pikant-nosti in razgibanosti v Tobis-ovem filmu
Sanders živi nevarno
Panl Verhoeven, Else v. Mollendorff, Greti Schorg, Harald Paulsen
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Romantična pustolovščina poročenega gospoda »v najboljših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost...
Ljubavna pisma
Hermann Thimig, Kathe Haack, Suse Graf, Paul Hubschmid i. t. d.
Predstave ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Mariborčanka Elfie Mayerhofer in Ljubljančanka Fifi Hille (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu
SLAVČKOVA PESEM
Najlepše arije iz »Traviate«, »Rohe-me«, »Madame Butterfly« in »Gaspa-rone« — V ostalih vlogah: Johannes Riemann, Paul Kemp, Theo Lingen itd. Predstave dnevno ob: 16. in 19. uri
KINO MOSTE
H. del EŠNAPURSKEGA TIGRA
Indijski nagrobni spienenik
Delavnik ob 18.45; sobota ob 19. uri; nedelja ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja dnevno od 17.30 ure dalje
Hjsmaoco
ta dopoldne, i&čt samostojna gosp*. NmUht t ogl. odd. Jutra.	13247-1*
KMEČKO DEKLE di pa siroto bcu stsrier, sprejme samostojna gospa za lahka hišni dela. Naslov t ogl. odd. Jutra. 13248-la
POSTREŽNICA dobi službo za vsak dan od 7. do 14. ure. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 13258-la
POMOČNICE prvovrstne moči, sprejme prvorazredni atelje Mire Skabar, Ulica 3. maja 5/II.
13259-la
DELAVKO
za razna dela ▼ trgovini zdravo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600«.	13256-la
NATAKARSKO MOČ mlado, sprejme Derganc, Dunajska c. 31. 13263-la
Prodam
BAROČNO GARNITURO fotele, malo zofico, dobro ohranjeno, prodam po nizki ceni. Poizve se pri Zupan v Rožni ulici 35 od 12. do 15. ure. 12893-6
MARMORNA KREDA bela, kalcijev karbonat 0, 00 , 000, 0000, Plasticol, Sintexpomice, karbolinej -katran, olje za jermena — stalno na zalogi. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrševa.
J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrševa.
J-377-6
OLIVETTI pisalni stroj,
novi, luksuzni, specialna izdelava, prodam za 16.000 lir. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Olivetti«.
13184-6
ŽENSKO KOLO malo rabljeno, prodam. — Ogled od 13. do 14. in po 19. uri. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13186-6
SPALNICE, PLESKANE in jesenove ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 15. do 17. ure v gostilni Celovška c. 72. 13187-6
RAZTEGLJIVO MIZO okroglo, in 2 para ter.is-čevliev, moških, št. 43-44, prodam. Naslov y ogl. odd. Jutra.	13190-6
SIVA MOŠKA OBLEKA za srednjo postavo, naprodaj. Na ogled v krojačnici Pintahč, Wolfova ul. 12.
13193-6
BELO BLAGO črtasto, za posteljno perilo, moške spodnje hlače ali zdravniške ia mesarske jopiče, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 13196-6
ČRN SVILEN SER2 za podioge, nekaj metrov, in svilo za damske obleke, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13197-6
MOŠKO BLAGO, fino, prodam. Ogled samo od 10. do pol 11. ure: Sv. Petra cesta 40/1., levo.
13198-6
1 PAR ČEVLJEV
modemih, št. 38, 1 par sivih št. 39, 1 par belih St. 38, prodam. Bledweisova cesta 48, pritličje, desno.
13200-6
NOVE SANDALE rjave, močne, št. 42, molke, prodam. Vprašati Cesta na Dobrovo št. 2, poleg trafike Vič.	13203-6
ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. — Na ogled pri tvrdlri Ivan J*x in sin, Dunajska cesta 36.
13208-6
Harmoniko
dobro ohranjeno Ita-lo-American - Chicago, prodam. — Naslov T ogL oddelku »Jutra«.
J-935-I
LEPO PALMO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13209-6
PLATNENI ČEVLJI moški, št. 41, z usnjenimi podplati, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13211-6
VRTNE MIZE gostilniške, m stole, prodam. Poizve se: Strmi pot št. 8.	13210-6
ČRNO JEDILNICO dobro ohranieno, iz trdega lesa, prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13212-6
2ZMO	t
prvovrstno, poponoot I ra, prodam. Naslov postiti r ogL odd. Jutra pod ,2ima«.	13214-6
KROJAŠKI STROJ znamke »Anker«, ki šiva. tudi usnje, in šivalni stroj znamke »Bobin«, malo rab-ljn, prvovrsten predvojni materijal, prodam. Ogled od pol 9. do 10. in od poi 1). do pol 16. ure pri vratarju Hotela »Slon«. 13216-6
TOVORNI AVTO Diesel, 5 tonski, zamenjam za protivrednost ali event. prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na J. Novak, Ljubljana, Poštni pre dal 217.	13074-6
NAPRODAJ: Radio, zadnji model, moderne oblike; radijski zvoč nik »Ingelen«; kompletna špecerijska oprema, več pultov in trgovskih polic; moderna kompl. še nerabljena kuhinjska oprema; postelja iz trdega lesa z dvojno mrežo in posteljno omarico; umivalnik z umivalno garnituro; večja marmorna plošča v najboljšem stanju; karnise; večji lesen okvir za sliko; stojalo z obešalniki za obleke; 4 m dolga močna gumijasta cev z medeninasto pipo; gramofon v kovčku s ploščami; pisalni stroj »Mignon«; aparat za manikiranje; razni električni predmeti; električne žice; rabljene obleke in čevlji ; damska črna svilena obleka; gonilna jermena za motor; jedilni servis za 12 oseb; kartoteka za knjigovodstvo, glasbene strune za citre. — Trgovina »Uspeh«, Tržaška cesta 71. 13217-6
OTROŠKO KOLO novo, za dečka 7 do 10 let, zamenjam za manjše, odnosno prodam. Jadranska ulica 9/1.	13207-6
OMARICO za čevlje, krasno stojalo za rože, postelino omarico, 2 »štokerla«, desko za likanje, 1 š.itu! jo za šivanje, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13218-6
ŠIVALNI STROJ orig. Singer, ženski, pripraven za domačo uporabo, v dobrem stanju, prodam. Kamniška 13.	13224-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, nemške znamke, prodam. Ogled na Gosposvetski (prej Celovški) cesti 55.	13221-6
PISALNI STROJ prenosni, nov, blago za moško obleko in nekaj fro-tirk, prodam. Stari trg 28,
I.	nadstr., desno. 13222-6 GLOBOK VOZIČEK
avtom od el, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13228-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, avtomodel, prešit, ves kroman, prodam za 6500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13229-6
MOŠKO KOLO malo rabljeno, prodam. — Od 12. do 15. ure: Idrijska ulica 3.	13235-6 RADIO
5	+ 1, z zelo dobrim zvočnikom, ugodno prodam. — Naslov t ogL odd. Jutra.
13239-6
KOLESA RAZPRODAJA več damskih in moških, najboljše znamke: Merkur, Puharjeva ul. 6. 13268-6
MOŠKO OBLEKO tem nosrvo, za močnejšo postavo, prodam. Poizve se iz prijaznosti pri Ivanu Judežu, Dunajska cesta 23.
13244-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, prodam. Resi jeva cesta 30, podpritličje.
13246-6 SLIKARSKO STOJALO sokončno, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogL odd. Jutra. 13252-6
STAR D IVAN še dobro ohranjen, prodam. Vprašati od 8. do 11. ure v trafiki na Taboru.
13249-6
MOŠKI PLAŠČ siv, volneno blago, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13261-6
SERVIS
iedilni, kavni m čajni, za
6	oseb, najboljši porcelan, prodam. Gosposvetska cesta 160/11.	13253-6
PISALNI STROJ »Underwood«, pisarniški, brezhiben, naprodaj. Cena
II.500	lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13254-6
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAPID A povsod
BRIVNA KREMA
RAPIDA
Brez mila, brez pene
,P„B p IZVOD I 4 V A k: I A I T
motobna kolesa
12) is 2)0 ccm, popolnoma »taktna. s skoro novimi gumami, ugodno prodam. Vprašati pri tvrdki Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13.	13250-6
BLAGO 3.10 m, sivo, kočevsko, za moško obleko ali ženski plašč, takoj prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13264-6
TORBICE damske, velike, športne, pripravne za potovanje proda Alojz Gorkič, Pre dovičeva 12, Moste.
13272-6
2 MOTORNI TRIKOI.ICI nosilnost 800 m 1500 kg ter 2 tricikla, zelo ugodno na prodaj. Merkur, Puharjeva ulica 6.	13271-6
2 MODERNI MOTORNI kolesi in motorna trikolica, nosilnost 1500 kg, zelo po ceni naprodaj. Merkur, Puharjeva ul. 6. 13270-6
RADIOAPARAT popolnoma nov, 4 + 1, Phi iips, male izvedbe, prodam. Elektrodel., Medvedova cesta 4.	13242-6
BRAMORJE prav gotovo pokončate Bramorin zmi. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ulica 1.	13181-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
13180-6
MRČES IPi GOLAZEN:
uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ulica 1.
13179 6
Kupim
Das grosse KNEIPPBUCH
dobro ohranieno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13163-7
MOTOR
osemcilinderski, trofazni, 220/380 V, ca. 3 KS, 700 vrt./min., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največ 700 obratov«.
128344-7
VREČE, različne, juta, za embalažo, stalno kupujem. Podbevšek Filip, šiška. Obirska 4.
11410-7
STEKLENICE
različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	J-318-N-7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7
MOTOR asinhronski, trofazni, 220/ 380 V, ca. 3 KS, 700 vrt./ min., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največ 700 obratov«. • 12844-7
BALONSKA PLAŠČA, dva nova, damska, kupim. Rimska c. 2/II., levo.
13185-7
KISLINO
žvepleno, solno m solitrno, kupim vsako množino. — Šmartinska c. 24/L, desno.
13188-7
PREPROGO
brezhibnem stanju, ca. ^X4 m. jugoperzer, smirna ali slično, kupim. Ponudbe z označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13192-7 2 ELEKTROMOTORJA , KS in 1—10 KS, samo v dobrem staniu in z vsemi >ripadajočimi deli, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva elektromotorja«. 13199-7
MLADO KOZO ali kozlička, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Koza«. 13205-7
BALONSKI PLAŠČ za visoko postavo, kupim. Od 9. do 10. ure pri vratarju Hotela »Slon«.
13215-7
MOŠKE OBLEKE
rabljene, čevlje, perilo, pohištvo itd., kupuje Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29-
13226-7
ČEVLJE
moške in ženske, stalno ku->uje: Drame Alojzija, Ljub. iana, Gallusovo nabrežje št. 29.	13227-7
PIANINO kupim ali vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kakršen koli«.
13230-7
UMIVALNIK
z garnituro ali brez. kupim. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Novejši«.
13231-7
ZNAMKE
pokrajinske, kompletne se. rije. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13238-7
BLAGO predvojno za moško pidža-mo in za srajce, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Pidžama«.
13241-7
KUPIMO:
Zvon, Klane Kommentar. Spengler. Untergang. Kronika, Argo. Pleteršnikov slovar. Ramovševa dialek. karta, vse novejše sloven ske pripovedne spise in sploh v raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične knjige novejšega časa. Kniigarna K!einmayr & Bamberg. Miklošičeva c. 16.
13245-7
£ 't
hamsje izšla nooa izdaja časopisa
ADR! A- ILLUSTRJ ERTE
ZA ŠPORTNI VOZIČEK
dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13260-7
STEKLENICE vseh vrst, stalno kupujemo in plačamo najboljše. — »Metalia«, Gosposvetska 16.
13255-7
STARE PLINSKE CEVI vseh dimenzij in velikosti, kupimo proti izredno dobremu plačilu. Merkur, Puharjeva ul. 6. 13269-7
Nepremičnine
pri prodaji ali nakupu
posreduje najsolidneje
in najhitreje:
Realitetna pisarna
ANDREJ ZAJEC,
Tavčarjeva nlica 10.
J-390-20
KUPIM HISO,
najraje z gostilno, kjer koli v Ljubljani do 300.000 lir, četudi s prevžitkariem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maki«. 12894-20
PARCELE
centru in tik centra za petnadstropnico, — za Bežigradom in v šiški,za vil-ski sistem, na vzhodni strani, po 60.000 lir, prodam.
KUPIMO
za svoio stranko večjo hišo in večje zemljišče. — Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulica št. 10.	J-872-1-20
Stanovanja
BEGUNEC z Dolenjskega, trgovec, ki je bil že dvakrat pregnan z doma z družino (5 odraslih članov), išče kakršno koli stanovanje, opremljeno ali ne, znotraj ljubljanskega bloka. Zaradi nujnosti vljudno prosi ponudbe na uredništvo »Jutra« pod naslovom: »Res nujna potreba.«	13267-21a
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam v centru poleg Evrope. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13204-23
LEPO SOBO sončno, oddam $ 1. juni-em v Levstikovi ul. 21/TII.
13220-23
SOBO
s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13223-23
OPREMLJENO SOBICO strogem centru, oddam takoj gospodični ali gospe. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13262-23
Vse denarne
in trgovske posle
izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se:
RUDOLF ZOR£,
LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula, Mestni trg 11.
J-340-N-37 PLIŠASTEGA PSIČKA rjavega, sem izgubil v nedeljo ob pol 12. uri na poti od Čada do Ceste na Rožnik. — Prinesti prosim proti nagradi na ogl. odd. Jutra pod »Žalostni Peter«.
13183-37
NAOČNIKE
sem izgubila v nedeljo pri blagajni kina Matice. Ker so zdravniške, naprošam do-tičnega dečka, ki lih ie našel in je poznan, da |ih izroči proti nagradi pri blagajni kina Matice.
13194-37 ČRNO DENARNICO s 130 lirami in majhnimi ključki sem izgubila v nedeljo 28. maja od Celovške ceste 23 do Vidovdan-ske. Najditelja prosim, da odda isto proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13206-37 GRAFOLOG MODER
ugotavlja značaj na podlagi rokopisa. Ljubljana, Tr-steniakova ulica l/L, levo, od 14. do 17. ure. J-394-37
INSERIRAJ V „JUTRU"!
zapestno uro
damsko, sem izgubila, n« binkoštno nedeljo ob 9. uri zjutraj na poti od gostilne Banko do cerkve sv. Srca Jezusovega. Ker mi je ura drag spomin, prosim najdi, telja, da jo vrne proti nadgradi v ogl. odd. Jutra.
13202-37.
POZABILA SEM
na klopi v stranskem drevoredu Tivolija modro mrežo z važno vsebino. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vme na Vrtačo 5, II. stopru« vrata 3.	13219-37
dijakinja ie izgubila nalivno pero 30. t. m. od Ulice 3. maja do Puccinijeve ulice. Ker ji je drag spomin, prosi poštenega najditelja, naj gi odda proti nagradi v ogL odd. Jutra.	13234-37
V TRAMVAJU Vič—Zg. šiška sem izg-ubil dokumente in denar. Poštenega najditelja naprošam, da najdeno odda prod nagradi na Rimski 19 v mehanični delavnici. 13251-37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, Selen burgova ulica 1
telefon št. 2109
RUDOLF KOKALJ javlja žalostno vest, da je 13. maja 1.1. po težki, dolgotrajni bolezni umrla naša srčnoljubljena hčerka, žena, zlata mamica, sestra in te tka, gospa
IVI ŠIRCA
roj. KOKALJ
Nepozabna pokojni ca je bila položena k večnemu počitku na Mirogoju v Zagrebu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 7. junija t. 1. ob uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Zagreb, Beograd
STANKO SIRCA, soprog; STAS in IVCI, otroka; VANDA, HALI, ZDENKA, SIMONA, sestre in ostalo sorodstvo
L. Friek:
14 I
Usoda pri telefonu
Roman
»Na to zapleševa valček sprave,« smehljaje se predloži gospa Kristina in položi na gramofon ploščo z lepim, starim Straussovim valčkom. Mladina se je že poslovila, in ko se vrneta v hladnico, najdeta prostore domačih prazne. " Malce osuplo se spogledata.
»In tako sva srečno sama, kakor prava zaljubljena dvojica v vrtni lopi,« udari Meisinger na šaljivo struno. Kristina na-lije ostanek bovle, in kozarca se z zvon-kim jeklom dotakeneta drug drugega.
»Na vaše zdravje, gospa Kristina, in na zdravje vaših krasnih sinov!«
Prikima mu, a takoj nato je videti, kakor da se bori sama s seboj, pa se ne more odločiti. »Velik« prošnjo imam do Vas,« pravi s tihim, skoraj slovesnim glasom. »V vsakdanjem življenju, med drugimi ljudmi, je najbrže ne bi nikoli spravila čez ustnice, toda v uri, kakršna je ta...«
»Prosim, veselilo bi me, me bi vam mogel v čemerkoli ustreči.«
»Ali hočete biti meni in mojima fantoma prijatelj, gospod Meisinger, reči hočem, resničen, odkrit in zanesljiv prijatelj v vseh življenjskih okoliščinah?«
On jo prime za roko in jo stisne. »Rad,
iz srca rad, na voljo sem vam. kadar koli hočete. A zdaj smem menda tudi jaz izreči željo, kaj ne, saj je tako rekoč dopolnilo vaše: poslej se tikava, Kristina — Gerhard, da? Za Dieterja in Aleksa pa naj bom stric Gerhard.«
Kristina se je za trenutek obotavljala, morda iz začudenja, morda ma kak pomislek, nato se mahoma odloči in z največjo iskrenostjo pritrdi. »Kaj pa Liza?« se spomni.
»Zeni povem novico takoj jutri zjutraj, ona se mora seveda pridružiti. Prav za prav me čudi, da ti ni že sama ponudila.«
»To je lepo, Gerhard, na to izpijva do dna.« Veselo in resno pogledata drug drugemu v oči.--
Ob istem času se dvojica Olten in Liza Meisringerjeva po svojem zadnjem plesu, ki so mu gledalci navdušeno ploskali, umakne v zavetrn kotiček. Šampanjca pijeta. Njegova roka ji ovija pas. Poljubljata se. — *
Po krasnih počitniških tednih se je težko znova privaditi velikemu mestu. Kristina se sicer spet veseli na svoj lastni dom in na neomejeno gospo'"""•anje v rodbinskem krogu, toda sreč. kamenitega morja in glasnega vrvenja jo obhaja otožen skomin na mirno, vzvišeno lepoto gorskega sveta. V tem prehodnem času je delo najboljši lek, in tega se Kristini res
ne manjka, tem bolj, ker jo nekakšno častihlepje žene, da skuša svojemu čednemu stanovanju brez tuje pomoči vrniti snažno, bleščeče lice. Prav do zadnjega kotička je treba pobrisati prah, umiti vsa okna in na novo pospraviti vse omare. Častno rnesto v dnevni sobi dobe prelestno dehteče jelove in brinove vejice, zadnji pozdrav iz planin.
Stokaje in zabavljaje sta Aleks in Dieter, ko je prišel prvi šolski dan, sti?nila vsak svojo polno aktovko pod pazduho in nastopila pot dolžnosti Kmalu sta tudi ta dva na običajnem tiru. Dieter ponavlja z materjo latinske in angleške besede in Jo spet prosi podatkov in primerov za težavno — ali, kakor on pravi, »bedasto« domačo nalogo. Aleks pa že nič kaj rad no sliši o tem, da bi se kdo vtikal v njegove šolske zadeve. Konec koncev je tudi že dovolj star m pameten, da sam ve, kaj je treba. V matematiki mu Kristina tako in tako ne bi mogla več bogvekaj omagati. kajti svoje dni so se v dekliški šoli ustavile ob korenih in logaritmih: z računalom. ki ga Aleks zdaj uporablja, ne ve mati ne kod ne kam in v zamotanih geometrijskih nalogah bi se le s težavo razpoznala. Cemu tudi, saj je bil fant v teh predmetih zmerom priden in dobro ood-kovan'
Tem bolj je Kristina razočarana, ko dobi
pri naslednji šolski nalogi petico. To je kakopak slučaj, kaj takega se utegne zgoditi tudi najboljšemu dijaku, se tolaži Kristina. Ali. kmalu prinese Aleks nov slab red iz biologije, predmeta, ki ga je doslej vedno močno zanimal. In v zvezku celo zapisek o vidnem popuščanju v pridnosti in pazljivosti pri pouku!
Kristina je vsa iz sebe! Dasi nista sinova nikoli odličnjaka, nad povprečjem sta stala zmerom, in med tem ko se ;e Dieter povsod, zlasti pa v, jezikih, kar dobro izkazoval, je bil Aleks zlasti v matematiki in v prirodoslovnih predmetih še posebno prizadeven. Zdaj pa mahoma te slabe naloge in ta učiteljev pripis! Kaj za Boga utegne biti s fantom?
2e drugo dopoldne gre Krisitina k prvo-rojenčevemu razredniku, ki ji na žalost potrdi grajalni vpisek v šolskem zvezku. Učenec Aleks Gebhard se je zadnji čas zelo neugodno izpremenil; med poukom je videti raztresen, pogosto kar odsoten, in daje površne, nepravilne odgovore; s pisemnimi nalogami je enako.
»Človek bi sodil, da se fant le po sili udeležuje pouka, v resnici pa mu ni vsega nič mar,« se pritoži učitelj matematike
»Tega ne razumem Prav matematično znanje bo Aleksu še posebno važno in potrebno, kadar postane arhitekt Po osmem razredu se misli vpisati na tehniško visoko
šolo in sam dobro ve, kaj mu bo tam podlaga. Doslej je bil vendar zanerom vneto pri stvari, kako naj si zdaj razlagam to nenadno izpremerubo?« Tako govoreč, Kristina Easkrbljeno gleda vzgojitelja, mirnega, dobrosrčnega moža, kakor bi pričakovala od njega sveta in pomoči.
»Morda ima vaš srin zadnji čas kako stvar, ki ga raztresa in odvrača?« jo vpraša učitelj. »Mladi ljudje pridejo prvikrat v dotik z življenjem, nov svet se jim odpre, in to, kar šola ponuja in zahteva, se jim mahoma zazdi neznatno, morebiti ceio smešno. Čutijo se vzvišene nad take reči in skušajo to tudi pokazati.«
»Ne. ne, pri mojem fantu ne sme biti tako,« se Kristina upre tej misli. Kot njegova mati in vzgojiteljica je za to odgovorna in poskrbeti hoče ...
»Aleks ima pri nas še enegia, mlajšega brata?« poizveduje matematik.
»Da, Dieterja. Hvala Bogu, ta se pridno uči in dosihmal se zastran njega ne morem pritoževati. Z Aleksom je bilo do zadnjega časa prav tako, saj je zmerom pod mojim nadzorstvom, in sama ne vem, kaj bi ga moglo odvračati razen tistega bore tenisa ob dveh popoldnevih vsak teden, pa tega bo pozimi tako m tako konec, kvečjemu če pojde kateri krat s tovariš v kino.«
Fiir das Konsortinm »Jntro« als Verlag - Za konzorcij »Jntra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Ftir »Narodna tiskarna A. G.«'als Drnckstelle_Za »Narodno tiskarno d. d.« bat
tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratenteil verantvvortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič