Pcitnina pljtun* t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
('ena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI UST
Čascpf.£ trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vo lela 90 Din, za 'i leta 45 Din.	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
oeesečno 15 Din; zr inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	j Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	9.	decembra	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	144.
Protestno zborovanje
V	sredo 8. t. m. se je vršilo v dvo- : rani Mestnega doma v Ljubljani ob j obilni udeležbi obrtništva protestno ■ zborovanje proti šušmarstvu, državnim delavnicam, drugim raznim zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice in obrtnim oblastem, ki niso kazale doslej za obrtniške težnje in zahteve nikakega razumevanja. Zborovanje je sklicala Zveza obrtnih zadrug, otvoril pa ga je zvezni načelnik g. Eng. F r a n. c h e 11 i, z otvoritvenim nagovorom, v katerem je poudarjal, da so privedle obrtništvo do protestnega zborovanja nevzdržne, neznosne razmere, katerih so v mnogem oziru krive ravno obrtna oblastva. Pozdravil je zastopnika obline oblasti v Ljubljani mag. .tajnika g. Fr. Čehuna, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnarja, tajnika zbornice g. dr. Ivana Plessa, zastopnika Zveze trgovskih gremijev, podpredsednika g- I. Kavčiča in seniorja slovenskega obrtništva g. Ivana Rebeka iz Celja.
Zastopnik zbornice g. dr. Josip Pretnar je pozdravil zborovanje v v imenu zbornice. V obširnem govoru je naglašal, da je obrt najvažnejši faktor v državi," kateremu bi morala drjjava posvečati vso pažnjo. Življenje obrtnika pa kaže, da je njegov položaj vedno težji, ker mu država odreka vsako pomoč in zaščito.
Zastopnik Zveze trg. gremijev g. I. Kavčič je pozdravil zborovanje v imenu Zveze trgovskih gremijev. Tudi trgovina se bori s šušmarstvom. tudi ona ima iste težnje napram državi
Revizija trgovske pogodbe med Avstrijo in našo državo?
Avstrijski agrarci si v zadnjem času, odkar se je njihova agrarna produkcija opomogla, prizadevajo za ukinitev gibljivih carin na žito in njihovo zvišanje. To prizadevanje vznemirja sosedne države, med njimi tudi našo državo, ki je v živahnih trgovskih stikih z Avstrijo. Še bolj se pa čuti prizadeto Ogrska, za katero bi pomenilo povišanje avstrijske carine ogromno škodo. Po poročilu dunajske Borse so se zastopniki ogrskih mlinov obrnili na naše agrarne interesente, da glede avstrijskih carin solidarno nastopijo. Navedeni list poroča o tej akciji sledeče: »Akcija se je ponesrečila, ker jugoslovanska vlada ni pristala na nameravano kooperacijo. Uspeh pa so imela prizadevanja avstrijskih agrar-cev v toliko, da oni gospodarski kro-Ici, ki- že dalje časa zahtevajo revizijo trgovske pogodbe, razvijajo v tej smeri še živahnejšo propagando. Posebno industrijci v Sloveniji in Hrvatski zastopajo stališče, da povzročajo carinske ugodnosti, katere je Jugoslavija priznala Avstriji, jugoslovanski industriji izdatno škodo. Odpoved trgovske pogodbe, za katero indirektno streme avstrijski agrarci, bi navedena gospodarska panoga z veseljem pozdravila. Naši merodajni krogi sploh še niso razmišljali o odpovedi trgovske pogodbe z Jugoslavijo. Kakor dobro poučeni krogi zatrjujejo, prihaja v tem oziru, ako bi zadeva v doglednem času postala sploh aktuelna, v poštev samo noveliranje avstrijsko-jugoslovanske pogodbe, ki bi se po možnosti oziralo na obojestranske upravičene želje. To bi se pa skušalo doseči samo potom prijateljskih pogajanj, ne pa potom enostranske odpovedi pogodbe.
obrtnikov v Ljubljani.
in obrtnim oblastem, vsled česar je predvsem potrebno, da stopata oba la gospodarska faktorja enotno v borbi proti šušmarstvu.
G. I v a n Rebek je nato v temperamentnem govoru žigosal postopanje državne uprave pri oddaji del, korupcijo, ki se uganja na škodo obrtništva, omenjal, da državna podjetju sama oddajajo delo šušmarjem ter ostro kritiziral borzo dela, ki je zavod brez pomena, ker ni zmožen dobaviti dobrih delavcev in naj bi se raje prispevki, ki jih dobiva ta urad, porabljali za delavske podpore. Njegov govor je spremljalo živahno odobravanje.
K resoluciji je obširno govoril tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser, ki je omenjal državne delavnice, učne zavode, Salezijanski zavod na Rakovniku ter državno vzgojevališče v Ljtibljani, premehko postopanje obrtnih oblasti napram šušmarjem in zaključil z apelom, naj se obrtništvo organizira.
Prečitale so se nato zahteve, ki jih osebuje spomenica, ki so jih zborovalci z navdušenjem odobrili. (Spornimi-co priobčimo na drugem mestu. (Op.
, ured.)
! Zlasti neugodno je vplivala na zborovalce vest, da gospod veliki župan, baje vsled odsotnosti, ni sprejel depu-tacije, ki mu je bila javljena.
Zborovanje je pokazalo resno voljo obrtništva, poseči energično v razdrapane razmere, želeti je le, da bi zapo-četo akcijo Zveze obrtnih zadrug tudi krepko podpiralo.
Vlada je demisijonirala.
Po večkratni napovedi vladne krize je včeraj podal ministrski predsednik demisijo celokupne vlade. Bivša vlada gospodarskim krogom, to je trgovini obrti in industriji ni bila posebno naklonjena. Pokazalo se je to pri raznih zakonskih načrtih gospodarske nravi, ki si jih je zamislila, nadalje pri podporah za pospeševanje obrti in industrije, specijelno pa pri obravnavi predloga zakona o neposrednih davkih. Vlada je upoštevala razne želje agrarcev in hišnih posestnikov, imela pa je popolnoma gluha ušesa za želje in prošnje trgovcev, obrtnikov in in-dustrijcev. Dočim je določitev davčne stope za zemljiški davek odgodila za nedoločen čas, priznala za hišno posest na deželi dalekosežne ugodnosti in upoštevala glede višine hišnega davka tudi želje hišnih posestnikov v mestih, je glede pridobnine enostavno šla preko utemeljenih želj interesentov in določila za trgovino, obrt in industrijo tako visoko stopo, da izgublja izenačenje neposrednih davkov za vse te panoge pravi pomen. Davčna stopa za samostojna podjetja in opravila je tako visoka, da presega merila sosednjih držav — Avstrije in češkoslovaške — s katerimi smo v živahnih gospodarskih stikih. Iz tega vidika nam dosedanje vlade ni žal, ker ni kazala pravega umevanja za trgovino in obrt-nost ravno v tem vprašanju, ki tako globoko'posega v interese teh panog. Hotela nam je naložiti račun za izenačenje neposrednih davkov, v prilog posameznih davčnih vrst, da bi tako razdvojila našo javnost, ki je ravno v davčnih vprašanjih do sedaj vedno enotno nastopala. Prepričani smo, da nas to ne bo razdvojilo in slovenski gospodarski krogi brez razlike tudi pod novimi vladami ne bodo iskali koristi posameznih panog, ampak nastopili za celokupne interese.
Naša zunanja trgovina.
Generalna direkcija carin je izdala siatistične podatke o naši zunanji trgovini za prvih devet mesecev t. 1. Po teh podatkih smo v prvih devetili mesecih 1926 uvozili blaga za celokupno »vrednost 5669.34, a izvozili 5580.57 1 milijona dinarjev. Uvozili smo tedaj v * tej dobi za 88.77 milijona papirnatih ali 8.12 milijona zlatili dinarjev več kot pa smo izvozili. V enaki dobi lanskega leta je znašal ta pasivum samo 4.31 milijona zlatih dinarjev, tako da se je letos pasivum povišal «a celih 3.81 milijonov zlatih dinarjev. Nikakor ni pričakovati, da bi se v zadnjem četrtletju ta pasivum znižal, nasprotno pričakovati moramo, da se bo še znatno povišal.
Če pogledamo uvozno statistiko po posameznih predmetih, vidimo, da smo v glavnem uvozili (številke pomenijo vrednost v milijonih dinarjev): bombažne tkanine 814.2, volnene tkanine 408.2, strojev in aparatov 278.5, bombažnega prediva 242.4; raznih železnih fabrikatov 239.5, sirove kave
167.2, nepredelane kože domačih živali 159.4, premoga 149.0, prevoznih sredstev 126.6, sirovega bombaža
118.2, kuhinjske soli 117.7, elektrotehničnih strojev in predmetov 93.2.
Med glavnimi izvoznimi predmeti pa najdemo: turščico 1114.7, stavbni les
640.0, pšenico 594.2, jajca 513.8, živo govedo 235.8, sveže meso 215.0, sirovi baker 197.7, svinje 192.9, pšenična moka 107.5 in dr.
Na naši zunanji trgovini je največ udeležena pri izvozu Italija, za njo Avstrija, Rimiunija in Češkoslovaška, pri uvozu pa Avstrija, Češkoslovaška, Italija in Nemčija in sicer smo izvozili za prvih devet mesecev t. 1. v Italijo za 1560.7 (milijonov papirnatih dinarjev), v Avstrijo 1035.9, v Romunijo 682.0, v Češkoslovaško 576.7, v Nemčijo 448.7, v Grčijo 341.5, v Madžarsko
247.1, v Švico 243.3, v Francijo 166.9, uvozili pa smo iz Avstrije za 1125.2 (milijona papirnatih dinarjev), iz Češkoslovaške 1071.6, iz Italije 812.7, Nemčije 691.9, Anglije 335.4, Francije 270.6, Madžarske 260.1, Rumunije
238.1, Zedinjenih držav 226.0, Brazilije 129.1, iz Grčije 111.0 in drugih držav v manjših zneskih.
ZAVAROVANJE PROTI POŽARU.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 10. januarja 1927 ofertalno licitacijo za zavarovanje proti požaru materijala oziroma inventarja v materijalnem skladišču in delavnici Maribor kor. kol. ter stavb'imenovanih edi-nic v skupni proračunski vrednosti ca. Din 93,000.000.—.
Splošni in specijalni pogoji ter seznami materijala in stavb so interesentom na vpogled pri ekonomskem odele-nju direkcije, državnih železnic v Ljubljani, oziroma se dobe istotam proti plačilu takse Din 70.—.
POLJSKA UVAŽA ŽITO!
Vsled dviganja cen na domačem žitnem trgu si misli več importerjev, da je bolj ugodno, če uvažajo na Poljsko inozemsko žito. V poljski Gornji Šleziji se je pojavilo že ogrsko žito in so sklenili tudi že nakupne pogodbe za r umun sko rž. Tudi nemške tvrdke ponujajo rž, pa ne navajajo odkod prihaja. Dalje so prišli na Poljsko veliki transporti ruske pšenice. Poljski eksport žita je popolnoma zastal. Tako vidimo ne ravno vsakdanji pojav, da agrarna dežela žito uvaža.
OBRTNA H ANKA KRALJEVINE S. H. S.
Zbornica za trgovino, obrt im industrijo opozarja vse obrtnike, da se> je dne 1. decembra t. 1. začelo vpisovanje delnic Obrtne banke Kraljevine S. H. S. — Osnovna glavnica banke znaša 75 milijonov dinarjev, ki je porazdeljena na
375.000	delnic po 200 Din nomiaiaie vsaka. Za sedaj se vpiše samo polovica osnovne glavnice. Od te vpiše po zakonu država 40%, obrtniki 51%, 9% pa prijatelji obrtništva. — Država se je za svoj delež odpovedala udeležbi na dobičku in je 'banka po zakonu oproščena plačanja davkov in doklad, Ikoje plačajo po svojih zaključnih računih družbe, zavezane javnemu polaganju računov. Banka je tudi oproščena od plačan ja vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji delnic.
Minister trgovine in industrije bi vsako leto, na predlog upravnega odbora banke, po položaju na denarnem trgu določil, koliko sme biti obrestna mera Obrtne banke Kraljenivne S. H. S. višja od obrestne mere Narodne banke Kralj. S. H. S. — Pri vpisu je vplačati 20% nominalne vrednosti vsake delnice ter pri vsaki delnici 5 Din za kritje stroškov. Ostati znesek je plačati v enakih mesečnih obrokih do konca marca 1929. Tri delnice dajo na glavni skupščini pravico za 1 glas, a nikdo ne more imeti več kot 25 glasov.
Vpisovanje se zaključi 15. januarja 1927. leta.
Za Slovenijo se vpisuje pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarsko-zadružni banki in njenih podružnicah, pri podružnicah Narodne banke Kraljevine S. H. S. v Ljubljani in Mariboru ter pri Obrtni .banki v Ljubljani. — Kdor ne more osebno k banki, naj prosi eno imenovanih bank, odnosno podružnic, da se inu pošlje obrazec za pismeno izjavo.
DANSKO EKSPORTNO KREDITNO ZAVAROVANJE.
Danska vlada in neka newyorška zavarovalna družba sta sklenili dogovor o financiranju danskih eksportnih kreditov. Eksporterji, kojih zahteva po kreditu je tiita od dotičnega oddelka trgovskega ministrstva spoznana za upravičeno, dobijo od danske Hipotekarne banke obligacije' za dobo 1 do 5 let; te obligacije morejo pri zasebni banki v Koeben-havnu zamenjati za denar. Banlka pošlje j obligacije nemyorški zavarovalni druž-| bi, ki razpolaga z njimi v U. S. A. Erni-i sijski tečaj in obrestovanje se določita po kondicijah na denarnem trgu.
DONAVA — SAVA — ADRIJA.
Južna železnica se imenuje sedaj železnica Donava—Sava—Adrija. Italijanski Uradni lis} priobča sedaj zakon od 15. julija 1926; z njim postane zakon naredila, ki izreka izvršbo dveh dogovorov, sklenjenih 29. marca 1923 med Italijo in drugimi državami in tičočih se upravne in tehniške reorganizacije bivše Južne, železnice.
ČEŠKI SLADKOR.
Boj med industrijo in vlado se je končal zaenkrat z zmago vlade. Tovarne surovega sladkorja in rafinerije so po zelo živahni debati sklenile, da sprejmejo predlog vlade in da počakajo z zvišano ceno še en mesec, s pogojeni, da bo vlada držala obljubo poznejše pritrditve za zvišanje! Cena sladkorja ostane torej za december nespremenjena na -188 KS. Vlada bo razložila svoje stališče v ob. sežni spomenici.
S trn n 2.
TRGOVSKI LIST, 9. decembra 1926.
II—Hi IIMIIPUHII— IIIWIB —i——M—H M—MBM— IM1—1I f HHHTTUTITIM ■ II1~ T"	1
Štev. 144.
Zahteve našega obrtništva.,
Na shodu obrtnikov, ki se je vršil i dne 8: t, m. v Mestnem domu v Ljub- ' ijani, se je soglasno sprejela nasled- j n ja spomenica:
Gospod veliki župan! Med vsemi gospodarskimi stanovi, ki v splošnem preživljajo občutno gospodarsko kri- : zo, se nahaja v najtežavnejšem položa- 1 ju obrtništvo.
Vzrok tega težavnega položaja so ; deloma povojne nestabilne gospodar- ( ske razmere; nadaljne vzroke ne po- | voljnega gospodarskega položaja pa moramo iskati v v mnogem oziru po-giešeni obrtni politiki naše državne j uprave.
Obrt tvori v naši državi, ki je v pic- ; težni večini agrarna, eno izmed naj- , važnejših gospodarskih panog. Zlasti v Sloveniji je obrt na taki višini raz- j voja, da bi potreboval najizdatnejše j podpore tudi od strani državne upra- j ve, če bi se hotelo iz obrta razviti tu- j di zdravo, dobro fundamentirano in- ! dustrijo.
Žal, pa so dolgoletne skušnje poka- j zale, da merodajni faktorji to važno j gospodarsko panogo omalovažujejo. !
Težko diha slovenski obrtnik pod neznosnimi davčnimi bremeni, še te- j žje rane pa zadaja njegovi gospodar- ; ski moči dejstvo, da državna uprava ! sama s svojimi obrtnimi delavnicami odteguje obrtništvu delo in zaslužek. ] Teinu so se pridružili v zadnjem času : razni humanitarni zavodi, ki vzdržujejo že obstoječe delavnice; neupravičeno izvrševanje obrti, takozvano šuš-marstvo, pa danes posega v legalni obrt v taki meri, da v nekaterih obrtnih strokah naravnost ogroža obstoj obrtnika.
Nikakor ne nameravamo, gospod Veliki župan, pretiravati položaja,^ v katerem se naš obrt nahaja, vsled česar naj govore v prilogi priloženi statistični podatki in dokazilni materija!, ki opravičuje naše trditve.
Ti podatki in zbrani dokazilni .ma-terijal nudijo za obrt naravnost porazno sliko.
Zlasti tudi sledi iz podatkov, da svo-ječasni ukrepi gospoda Velikega župana pod O. br. 323/26 na sreska poglavarstva niso položaja v ničemur iz-premeivlli. Obrtna oblastva prve stopnje zametujejo vse ovadbe zadrug, ki niso do najmanjše podrobnosti opremljene z dokazi. Postopanje se v premnogih slučajih izvrši šele po več mesecih, ko je zasledovanje že skoraj nemogoče. Pa tudi to se izvrši samo z zaslišanjem orožniške stanice ali pa obtoženca samega, kar seveda ne more voditi do pozitivnih uspehov. Statistika kaže, da je upravičena domneva obrtništva, da obrtne oblasti šušmar-stvo tolerirajo, ker ne smatrajo niti za potrebno, da bi napram zadrugam zadostile določbi § 147 o. r.
Državne delavnice, ki jih navajamo v prilogi, pomenijo za obrtništvo odtegovanje dela in zaslužka. Državna uprava, ki zahteva točno plačevanje , davkov, bi morala pustiti obrtništvu vsaj delo in ni upravičena, da svojim davkoplačevalcem na ta način, ki gotovo ni v skladu s štedenjem, jemlje zaslužek. Da je državna uprava v tem pogledu skrajno nenaklonjena obrtništvu, dokazuje med mnogimi drugimi slučaji tudi oddaja opreme za zgradbo Narodne skupščine, v kateri se bo blestelo tuje, inozemsko* delo.
Obrtništvo tudi odločno odklanja odločbo gospoda Velikega župana O. br. 323/8, po kateri bi bil Salezijanski zavod na Rakovniku upravičen prevzemati dela po naročilu in meri. Salezijanski zavod je učni zavod s pravico javnosti, s katero pa zavodu še ni podana pravica, da izvršuje obrtniška dela po naročilu in meri izven zavoda. Današnje stanje tega zavoda je povsem izgubilo značaj učnega zavoda in se more prištevati v vsakem pogledu k večjemu obrtnemu podjetju “z edino razliko, da mu je pripušče-no neomejeno število vajencev, kar obrtniku po določilih zadružnih pravil ni ter da kljub velikemu prometu, ki ga ima zavod, ne plačuje davkov. Ne ugovarjamo zavodu, da vzdržuje učni zavod, pač pa naj se kot tak omejuje na pravice, ki jih imajo drugi učni za-
vodi, pri katerih nismo opažali, da bi izvrševali dela po naročilu.
V isti odločbi se je zavzelo stališče, da smejo industrijska podjetja prevzemati dela po naročilu in meri. Obrtništvo ne zanika, da smejo nekatera industrijska podjetja izvrševati taka tlela, ker je njih obstoj odvisen od po-cdinih naročil (n. pr. Strojne tovarne in livarne), odločno pa odklanja mne-
nje, da sme tudi oblačilna industrija izvrševati dela po naročilu in meri. V omenjeni odločbi navedeno naziranje bi imelo za posledico, da bi industrijska podjetja te vrste povsem izgubila industrijski značaj in bi se pretvorila v velika obrtna podjetja.
Za industrijska podjetja te vrste velja prejkoslej pravilo, da smejo industrijska podjetja izvrševati dela le na zalogo in po serijah..Vsaki drugi razlagi o obsegu pravic industrijskih podjetij se obrtništvo odločno upira in bo z vsemi sredstvi branilo pravice, ki so mu po zakonih zajamčene.
Gospod Veliki župan! Vse prošnje in pritožbe pri poedinih oblasteh, naj i se zaščiti obrt, so ostale doslej brez uspeha. Državna uprava ne uvažuje j obrtnika. Nalaga mu davke in s silo jih izterjava, ne da mu pa zaslužka. Obrt je postal oni, v katerega se brezsmiselno zaganja mladina; v škodo obrta se ustanavljajo velike delavnice, ki vzgajajo prekoštevilen obrtni naraščaj. Obrtne oblasti za upravičene zahteve obrtništva ne kažejo razumevanja. Ne poznajo težke poti, po kateri hodi obrtnik, manjka jim ljubezni in razumevanja za obrt in temu je vzrok, da se je tudi šušmarstvo tako razpaslo, da ogroža obstoj obrtnika.
Zaman smo pričakovali tesnejšega, sporazumnega delovanja med obrtnimi oblastmi in obrtnimi korporacijami. Pospeševanje obrtnega zadružništva jc mrtva točka!
V obrambo svojih pravic in sredi težavnega gospodarskega položaja je obrtništvo na zborovanju dne 8. decembra 1926 izreklo ogorčenje proti državni upravi in obrtnim oblastem in apelira na gospoda Velikega župana, da nujno ukrene:
1. da se Salezijanskemu zavodu na Rakovniku prepove prevzemati dela izven zavoda.
2. Da ukine odločbo, po kateri imajo industrijska podjetja oblačilne stroke pravico prevzemati naročila po meri.
3. Da odločno zabranjuje ustanavljanje zasebnih kakor državnih obrtnih učnih zavod v.
4. Da do najpotrebnejših ukine državne delavnice in obstoječe najstrožje nadzira.
5. Da podvzame najostrejše mere proti šušmarstvu.
6. Da izvede najstrožjo revizijo vseh obrtnih listov.
7. Da odredi, da mora imeti vsak obrtnik v svoji delavnici na vidnem mestu razobešen svoj obrtni list in zunaj delavnice označbo obratovališča.
8. Da vpliva na pristojnih mestih, da se potom naredbe uvede kazensko postopanje tudi proti onim, ki dajejo delo šušmarjem.
9. Da pospešuje obrtno zadružništvo in upostavi obrtno zadružno nadzorni-štvo, ki bo podpiralo zadruge pri njih delovanju.
Če bi pa tudi ta apel obrtništva ostal brez odmeva, bo obrtništvo, zavedajoč se, da se bori za svoje najosnovnejše pravice, podvzelo vsa dovoljena sredstva, da bo preprečilo hiranje obrta, ki ga povzroča nerazumevanje onih faktorjev, ki so poklicani, da ga podpirajo pri stremljenju za napredkom.
Reakcija na sladkornih trgih.
V začetku decembra je kot odgovor na hitri dvig prejšnjega tedna nastopila na sladkornih trgih reakcija, nato pa vsled poročil o omejitvi kulture na Kubi zopet hausse. Poročila iz Amerike pravijo, da je tudi nadaljno presojanje trga dobro. Na evropskih trgih se je pa pojavila nekakšna izmučenost. Magdeburški statistik F. O. Licht je v svojem mesečnem poročilu, izišlem 30 novembra, izvedel pričako-
vano redukcijo svojih- cenitev evropskega pridelka in govori sedaj o skupni produkciji 6,983.000 ton, kar pomeni proti lanskemu letu nazadovanje za skoraj pol milijona ton in proti letu 1924/25 za skoraj 100.000 ton. V odstotkih povedano, je letos za ca 6-5% manj sladkorja kot lani. Tu podamo Lichtovo statistiko surovega sladkorja, po tonah, in pridenemo zraven še statistiki za leti 1924/25 in 1925/26:
	1924/25	1925/26	1026/27
'Nemčija	1,575.984	1,595.161	1,675.(.00
Češkoslovaška	1,409.703	11,487.920	1,050.000
Avstrija	75.000	78.145	78.000
Ogrska	202.254	166,286	185.000
Francija	827.742	746.913	690.000
Belgija	400.105	332.170	240.000
Holandska	329.244	306.970	300.000
Danska	140.000	182.000	150.000
Švedska	135.000	204.497	25.000
Pol jska	494.854	588.770	575.000
Italija	422.000	182.000	310.000
Španija	200.000	250.000	290.000
Rusija	458.375	1,050.000	975.000
Druge dežele	348.000	31,0.000	440.000
Skupaj v Evr.	7,077.791	7,470.832	6,983.000
Zadnja cenitev ameriških statistikov Willet in Gray prisodi Evropi 7,111.000 ton. Vzporedno z Lichtovo cenitvijo je pričakovati, da bosta ta dva statistika reducirala svetovno cenitev za nadaljnih 130.000 ton, s čimer bi se končni primanjkljaj letošnje produkcije v primeri z lanskim letom zvišal na 1,135.000 ton; to pomeni 4M>% manj kot lani. Sedaj nastane vprašanje, ali se bodo letošnje cene, j ki so že za 20% višje kot lani, držale na sedanji višini ali pa, če bodo šle i še gor.
V gornji statistiki nas najbolj osup- j nejo številke za Češkoslovaško, Bel- i gijo, Švedsko, Italijo in Rusijo. 0 Če- j škoslovaški smo že govorili, Belgijci | so zasledovali isto politiko, Švedska j koleba tja in sem, tako kot Italija. 0 Italiji smo že večkrat pisali, kako je j šla najprvo s produkcijo dol, nato pa zopet nazaj, in vidimo, kako se predlanski produkciji zopet približuje. O Rusiji smo pa še nedavno priobčili poseben članek.
Naročeno blago, le slabše kakovosti, ali drugo, sploh ne naročeno blago?
(Tz sodne prakse.)
V tem primeru je šel spor strank v tem, ali je doposlano blago take vrste, kakor je bilo naročeno (le slabše kakovosti), ali pa sploh drugo blago, kakršno sploh ni bilo naročeno. Po tem vprašanju se je ravnalo tudi vprašanje, ali je bilo treba graje, ki je predpisana le po prvi primeri, in ali je graja bila ustrezna čl. 347. trg. za k.
Nesporno je po tožnici bila naročena pri inozemski toženki vermu-tova esenca di Torino«, ki ji je dospela 20. dec. 1923, s čimer so ji nastali izdatki za carino in prevoz v znesku 7000 Din. To blago je tožnica dala toženki na razpolago s pismom dne 29. dec. 1923, in zahteva od nje povračilo zneska 7000 Din. Trdi, da je naročila prvovrstno blago, pri čemur je vsebina alkohola bila merodajna. Do-šlo blago ni nikaka »vermutova esenca di Torino«, marveč neka tekočina iz špirita, rezanega z vodo, ki je v njej namočen navadni pelin. Poslanemu blagu sploh nedostaje onih sestavin, ki ga mora imeti taka esenca. Že to kaže, da se med potjo ni manipuliralo z blagom; tudi je bil sod popolnoma nedotaknjen.
Toženka pa trdi, da je bilo naročeno prav tako blago, kakršno je bila dne 9. junija 1922 naročila neka tvrdka A. zase. Poslano blago je povsem ustrezalo naročilu. Za spremembe na potu ne odgovarja ona. Graja pa je bila prepozna in nepravilna. Toženka je s pismom 29. dec. 1922 dala blago le na razpolago s tem, da ne ustreza zahtevam. Stvarno grajo pa je sporočila šele s pismom 7. januarja 1923.
Pravdno sodišče je ugotovilo, da toženka ni poslala kaj drugega (ali-ud) namesto naročenega blaga, kajti po izvedenčevem mnenju bi bila do-poslana esenca uporabna za slabše
vrste vermutovih pijač. Gre torej za kakovostni nedostatek in je bila stvar tožnice, da postopa po čl. 347. trg. zako. Toda sama trdi, da je prejela blago dne 20. dec. 1922 in da ga je dala toženki na razpolago 29. dec. 1922. Že po tem je tožnica zamudila rok za grajo. Kupec mora namreč preiskati poslano mu blago brez odloga, kolikor je to po rednem obratovanju možno, in o tem prodajalca takoj obvestiti. Odjašanje preko tedna dni pa gotovo redoma in splošno ni »brez odloga . Tožbeni zahtevek se je torej moral zavrniti. —
Prizivno sodišče je sodbo razveljavilo in vrnilo stvar prvemu sodišču, da po pravnomočnosti te odločbe na novo razpravlja in razsodi. Pravi, da je pravdno sodišče došlo do zaključka, da je dobavljeno blago imeti za tako, kakršno je bilo naročeno, in ne za drugo blago, edinole na podlagi izvedenčevega mnenja, da je vposla-na tekočina uporabna za izdelovanje slabejših pelinovih pijač«. Toda izvedeniški izvid in mnenje dopuščata zgolj zaključek, da je vposlano blago povsem druga tekočina, nego naročena vermutova esenca di Torino«. Prvo sodišče je zagrešilo namreč napako, da je iz izvedeniškega mnenja povzelo samo gorenji izrek, pustilo pa docela v nemar vse drugo, kar navaja izvedenec prav glede bistva dobavljene tekočine. Tako je prezrlo sodišče odločilno izvedenčevo ugotovitev, da ta tekočina nima nobene onih mnogovrstnih dišav in rastlin, ki dajo vermutovi esenci di Torino značilni aroma in okus; duh temnozelene, nečiste tekočine je slab špiri-tov duh, njen okus pa grenak, radi česar se tekočina bistveno razlikuje od vermutove esence di Torino: in je uporabna le za izdelovanje slabej-ših vrst pelinovih pijač, a bi za 100 I takih pijač trebalo 4 do 5 kg dobavljene tekočine, dočim se iz 1 kg vermutove esence di Torino napravi 100 1 vermutovega vina«. — Pri kupčijah, kakor je ta, ki je v razgovoru, ko gre ne za določene reči (species), temveč za nadomestno blago (genis), je dobavljeno blago označiti za drugo blago (aliud) le, če je razlika med dobavljenim in naročenim blagom tolika, da nikakor ni pričakovati, da sprejme kupec dobavljeno blago kot izpolnitev pogodbe. Ker pa sledi iz izvedeniškega izvida in mnenja, da tožnici ni bila dobavljena vermutova esenca di Torino , marveč povsem druga tekočina, ki o njej nikakor ni bilo moči pričakovati, da jo sprejme kupec kot izpolnitev pogodbe, mora se izreči, da ji je bilo dobavljeno drugo blago (aliud). — Če pa stoji, da je dobavila toženka tožnici drugo blago, za razsojo tega spora ni uporabljati določb čl. 347. trg. zak., marveč one čl. 349. trg. zak., po katerih je tožnica toženki nenaročeno blago dne 29. decembra 1922 pravočasno: dala na razpolago. S tem pa pravda še ni rešena in je na podlagi prvostopnega postopanja tudi ni moči takoj rešiti, ker se prvo sodišče raz svoje stališče ni bavilo z upoštevnima prigovoroma toženke, da je tožnica naročila blago, enako onemu, ki ga je rine 9. jun. 1922 bila naročila tvrdka A. in da je bilo tako blago tožnici tudi doposlano; dalje, da se je na prevozu, ki gre na nevarnost tožnice, izvršila manipulacija z blagom, kar oboje zopet pobija tožnica, češ da je naročila prvovrstno »vermutov o esenco di Torino in da je dospelo blago v povsem nedotaknjenem sodu, tako da je vsaka manipulacija z blagom na potu izključena. To vse je treba še razčistiti, zlasti tudi doznati, je-li mogla eventuelna manipulacija 7, blagom na prevozu povzročiti tako bistveno razliko med odposlanim in dospelim blagom, kakršno izkazuje izvedeniški izvid. —
(Konec prih.)
Ake plieS„Buddlia"lai, vživaš že na zemlfl raj!
ŠsC
(Uh
TfW*MARKC
Štev. 144.
TRGOVSKI LIST, 9. decembra 1926.
Stran 6
Dopis.
Iz Celja. V Celju vlada v povojni dobi gospodarska stagnacija. Povsod drugod se je stavbeno gibanje še kolikor toliko razvilo, ustanovile so se nove industrije ali vsaj večji obrati. Le v Celju in okolici, ki ima vse pogoje, da se razvije v važen gospodarski center, ne moremo beležiti v gospodarskem oziru nekakega napredka. O kakem napredku sploh govora ne more biti, kajti tudi že udomačena industrija vsled velikih avtonomnih doklad za občino in za okraj stalno nazaduje. Rentabiliteta teh podjetij stalno pada, ker plačujejo preko 40% izkazanega čistega dobička samo za občinske in okrajne doklade. Avtonomni za-stopi v svojem gospodarstvu ne upoštevajo težke gospodarske krize. S Svojimi dokladami že itak težak položaj še bolj poostrujejo. Upali smo, da bodo vsaj za leto 1927. pokazali več uvidevnosti, pa smo se žal varali. Tako mestna kakor okoliška občima so na posebno pridob-nino za leto 1927. sklenile doklade, Ivi gredo odločno preko dopustne uneje obremenitve. V svoj gospodarski program prevzemajo renovacije in dela, ki stanejo ogromne vsote, dasi bi bilo eno kot drugo spričo občutne krize odložljivo. — Apeliramo na finančno upravo, ki ima pri odobravanju doklad odločilno besedo, da upošteva težak položaj podjetij v mestu in v okolici in zniža doklade na posebno pridobnirio na izmero, ki bo zmagljiva, kajti koncem koncev ima vsled visokih doklad škodo le država sama, ako so podjetja primorana omejevati obrate, ker ne zmorejo previsokih doklad.
Trgovina.
Meroizkusui urad v Kamniku. G remi j trgovcev v Kamniku sporoča, da mero-izkusni urad v Kamniku zopet posluje. Opozarja se vse trgovce, da skrbijo za pravočasno meroizkušnjo svojih tehtnic, utež, mer za tekočine, metrov itd., ker doleti stroga kazen lahko tistega, ki bi se ga pri pregledovanju _zalotilo, da nima pravočasno žigosanih mer, utež in tehtnic.
Indeksne številke v Avstriji. Za gospodinjstvo, za ‘katero se je potrošilo v prvi polovici leta 1914. v Avstriji na mesec K 76'36, se je rabilo v januarju 1921 9859 avstr. K, v januarju 1922: 88.174 K. v januarju 1923: 769.198 K, v januarju 1924: 1,071.890 K, v januarju 1925: 1,494.470 K, v januarju 1926: 1,489.000 K in v decembru 1926 pa 1,499.900 K. Od meseca januarja 1921 do decembra
1926	se je indeksna številka dvignila od 100 na 98.711.
Posvetovanje zastopnikov srednjeevropskih produktnih borz na Dunaju. Te dni se je vršila na Dunaju konferenca zastopnikov srednjeevropskih produktnih borz, <ki je imela namen poizkusiti izenačenje merila za tehtanje in kvaliteto v trgovini z žitom. V debati so se vsi delegati izrekli za enliterski sistem in želeli, da se uvede enotno tehtanje po nemškem vzorcu.
Podražitev špirita v Avstriji. Te dni je sklenila avstrijska komisija za promet špirita povišati cene za reklificirani špirit °d 490 na 510 šilingov za hektoliter. Industrija špirita utemeljuje podražitev s podražitvijo melase, katero je povzročila slaba letina sladkorne pese.
Indeksna številka za preživljanje na Angleškem je znašala v novembru t. I. 179, v oktobru t. I. 174 in v novembru lanskega leta 176.
Boj za kavčuk. Pod vodstvom National Bamk-e ol' Commerce in International Accepl Bank-e se je ustanovil v New-vorku konsorcij kavčukovih in avtomo-bilnih tvrdk, ki hoče nakupiti za 40 milijonov kavčuka, s tem stabilizirati ceno in s tem omejiti nadaljni angleški uvoz. Forda ni v konsorciju. Nakupi bedo financirani od vseh bank skupaj. Kakor venno, ima na veliko jezo in žalost Ame-rikaneev monopol kavčuka Anglija v roli ah.
Žito in petrolej na Ogrskem.. Na podlagi pravkar priobčene statistike so ugotovili, da se je izvoz žita v zadnjih petih mesecih v primeri z lanskim "letom dvignil za 100%. Sedaj je pa v ekspertu nastopila stagnacija in je izgubilo ogrsko žito vsako konkurenčno zmožnost, ker ga ne morejo prodajati niti na trgih sosednih držav. — Pred par meseci so
ustanovile ogrske in nekatere inozemske petrolejske rafinerije kartel, Ivi je pa sedaj odpovedan in se bo razdražil. Kartel je določil enotne cene in jih je hkrati tudi primerno dvignil. Konsumenti, zlasti kmetje, so proti teinu postopanju kartela protestirali in so odredili proti odredbe, v obliki prodajne organizacije. Ta organizacija je prisilila kartel, da gre narazen. Že parkrat smo pisali, da nikjer proti zlorabam kartelov tako energično ne nastopijo kakor na Ogrskem, in tudi nikjer s takim uspehom,
Trgovina Avstrije v septembru je izkazala najmanjšo pasivnost v letošnjem letu. Uvoz je šel nazaj za 12%, izvoz se je pa dvignil za 14%; uvoz je znašal 225'8 milijonov šilingov, izvoz pa 156'7, pasivnost torej 69'1 milijonov. Med uvoznimi državami je na prvem mestu Češkoslovaška z 39'5 milijoni šilingov, dalje Nemčija s 97‘6, Ogrska s 337, Poljska z 17'6 in Jugoslavija z 17'2 milijonov šilingov. Na čelu izvoznih držav je Nemčija z 720'8 milijoni, nato Češkoslovaška 7, 17*2, Ogrska s 16'3 in Jugoslavija s 187 milijonov šilingov. Aktivna je bila avstrijska trgovska bilanca samo nasproti Italiji, z ekspertom 12*5 in importam ■ 11*4 milijonov šilingov; aktivnost torej
1,100.600 šilingov. Od letošnjega januarja, naprej je znašala pasivnost 765 milijonov šilingov; uvoz je ostal na višini lanskega leta, izvoz se je pa znižal za 190 milijonov 19%. Tako je narasla pasivnost za omenjeno vsoto; lani je v istih mesecih znašala pasivnost 567 milijonov šilingov.
Industrija.
Češkoslovaški »Skoda« je razširil svoj delokrog na Poljsko.*Skodove tovarne so si pridobile večino delnic poljske delniške družbe Frankopol«, ki izdeluje avtomobile in letala. Ime družbe se bo v bodoče glasilo: Poljske Skodove tovarne.
Produkcija surovega železa in jekla v Avstriji nazaduje. Produkcija pada napram prejšnjemu že celo leto. Do konca meseca septembra t. 1. je, Avstrija producirala 254.399 ton iželeza, v istem času leta 1925. pa 290.702 ton. Jekla je izdelala v prvih devetih mesecih t. t. 354.194 ton napram 371.573 tonami v istem času teta 1925.
0	Fordovih tovarnah. V soboto smo prinesli vest, da je Ford nekatere svoje tovarne začasno zaprl. K tej vesti poroča Ford Motor Co: Fordove tovarne zaprejo vsako leto od srede decembra do začetka januarja. Tudi letos zaprejo Fordove tovarne po odredbi generalne direkcije v Detroitu 18. decembra in odprejo zopet 3. januarja. Ta odmor je potreben za pregled vseh strojev, ki delajo pri' Fordu neprestano vse leto; dalje služi odmor za inventuro obsežnih skladišč nadomestnih delov. V Berlinu naprimer znaša vrednost tega skladišča 8 milijonov mark, v Londonu večkratni la znesek. Med tem časom so vsi delavci, razun onih, ki pomagajo pri inventurnem seznamu in ki popravljajo stroje, odpuščeni, a z obljubo, da bodo 3. januarja spet sprejeti. Poročilo, da mora Ford svojo produkcijo bolj omejiti kot druge avto-mobilne tovarne ni točno.«
Denarstvo.
Banaške banki* zahtevajo plačilo za lombardne kredite na avstro-ogrskili vojnih posojilih. V vojni dobi so denarni zavodi na ozemlju bivše monarhije dovoljevali na vojna posojila izdatne lombardne kredite. Bombardirana vojna posojila so 'tudi banke lomi bardi ra le pri avstro-ogrski narodni banki. Ko je naša Narodna banka prevzela posle bivše avstro-ogrske narodne banke, je pozvala denarne zavode, da poravnajo svoje obveznosti iz teh posojil. Banke so se temu pozivu odzvale; začele pa so tudi izterjavah lombardna posojila od svojih doJž-nikov. Dolžniki so se upirali plačilu in zahtevali, da se jim prej vrnejo originalne obveznice vojnih posojil. Ker pa je država vse te obveznice po ujedinjenju prevzela, banke tej zahtevi niso mogle ugoditi in so zahtevale od države, da jimi vrne prevzete obveznice. Naperile so zaradi tega proti državi tožbo, na katero je banaška javnost jako radovedna. Vprašanje je za banaške banke načelne važnosti, ker bi se banke v primeru ugodnega izida tožbe obvarovale vsaj deloma škode, katero so jim povzročila vojna posojila. V teku te tožbe se bo med dru-
gim rešilo tudi vprašanje, če država odobrava izterjevanje na vojna posojila dovoljenih lombardmh kreditov, ki je važno ne samo za banaške, ampak za vse interesente na ozemlju bivše monarhije.
Obtok bankovcev srednjeevropskih držav. V drugi polovici meseca novembra so imele emisijske banke srednjeevropskih držav v obtoku sledeče množine bankovcev: Avstrija 779 milj. šilingov, Nemčija 2863 milij. drž. mark, Češkoslovaška 6838 milij. kron, Ogrska 408 milj. peaigov (;i 12.500 ogrskih kron), Jugolavija 5771 milij Din in Poljska 529 milijonov zlotov.
Nov denar na Ogrskem. Peugd-bankov-ci (1 pengo = 12.500 ogrskih kron) pridejo v kosili po 5 in 10 pengov dne 27. decembra t. 1. v obtok.
Ogrski denarni trg. Promet na ogrskem denarnem trgu je v znamenju preobilice denarja. Industrijski in trgovski krogi tudi na koncu meseca niso zahtevali kreditov. Obrestna mera se giblje mod 8 in 11%. Tudi na deželi je preveč denarja, ker dobivajo ogrska mesta inozemske kredite in nalagajo kreditirane vsote pri podeželskih zavodih; provincialne banke razpolagajo zato z obilnimi sredstvi in krijejo majhno denarno potrebo gospodarstva lahko brez pomoči budimpeških denarnih zavodov. — V ogrskih finančnih krogih vzbuja v zadnjem času podvojeno pozornost romunsko gospodarstvo, in budimpeške banke se trudijo, da bi si osvojile v romunskem gospodarstvu ugodno stališče. Beremo, da se hočejo ogrske velebanke — v prvi vrsti Kreditna banka in Komercialna banka — udeleževati na romunski produkciji petroleja in da hočejo naložiti v njej večje denarne zneske.
Promet.
Naša železniška mreža. V naši državi je danes sledeča mreža v javnem prometu: državnih prog normalnega tira v državni eksploataciji: 3293 km; državnih prog 0.76 v državni eksploataciji: 1763 km; državnih prog 0.60 ni v državni eksploataciji 503.5 km; državnih prog
0.76 v privatui eksploataciji 462.1 km; državnih prog 0.60 m v privatni eksploataciji: 42.4 km. Skupaj državnih prog 6064.2 km. Privatnih prog normalnotir-nih v državni eksploataciji: 3331.0 km; privatnih prog 0.76 m v državni eksploataciji 107.8 km; privatnih prog normal-notirnih v privatni eksploataciji:	16.2*
kilometra; privatnih prog 0.76 m v privatnih eksploataciji: 211.5 km; privatnih prog 1.00 in v privatni eksploataciji 183.5 kilometrov. Skupaj privatnih prog 3850 1 kilometrov.
Nova telefonska zveza Bratislava— Maribor—Zagreb. Tekom tekočega meseca bo dograjena navedena proga. Promet iui njej se otvori naj hrže še pred Božičem.
Severonemški Lloyd. Na izrednem občnem zboru Severonemškega Uloyda so soglasno sklenili, da se osnovna glavnica zviša za 50 milijonov mark osnovnih akcij s pravico dividende od 1. jan.
1927	in za 1,563.000 mark prednostnih akcij z dividendno pravico od dneva vplačila naprej. V utemeljevanju navajajo, da hočejo glavnico Severonemškega Lloyda spraviti zopet na predvojno višino in da je zanimanje za to namero splošno.
Novi italijanski veleaeroplani. Na letališču Lonato v Lombardiji so preskusili aeroplan »C. A. 73« ki lahko vzame s seboj 25 mož posadke s popolno opre- ' mo in s strojnicami. Opetovaui poskusi so dokazali, da bo ta aeroplan pripraven zlasti za kolonije. Aeroplan bi lahko letel od enega konca kolonije do drugega. Če bi aeroplan moral pristati, bi se posadka lahko dalj časa branila, dočim bi radioaparat priklical pomoč.
RAZNO.
Nemška lastnina v Ameriki. Na ber-linko borzo so prišla poročila, da bodo dali Amerikamoi 80% nemške zasežene lastnine nazaj. Dalje, da bodo ameriške zahteve takoj odškodovane s 70% in da bodo nemški plovbni patenti in nemške radiostacije takoj dobile izplačanih 50% svojih zahtev. Drugo se bo izplačalo v teku 6 do 10 let. Temu predlogu so se pridružila v Ameriki tako demokrati kot i republikanci. Mislijo, da bo do marca ! vsa stvar rešena. Vse zahteve napram | Nemčiji in napram ameriški vladi zna- i
šajo 560 milijonov dolarjev. Iz vsega računa se vidi, da bo saldo za Nemčijo ugodnejši kot za Ameriko. To bo imelo posledice seveda tudi na nemški denarni trg. Nemci se delajo navidez seveda še nezadovoljne in vprašujejo kaj bo z ostalimi 20%. To je vse bolj za javnost in so izredno veseli, da se je tako izteklo.
Zasipanje Donavskega izliva? Po poluradnih poročilih, katere objavljajo rumen ki časopisi, je rumunska vlada sklenita pomorski promet, ki je šel do-sedaj preko Mu line, usmeriti na Konstanco. Za povod tega sklepa se navaja vedno izdatnejše zasipanje donavskih izlivov, ki onemogoča plovbo večjih ladij. Blago naj bi se torej v bodoče prevažalo z železnico v Konstanco in šele tu nakladalo im ladje. Te vesti so v Braili in v G a Ide u povzročile ogromno razburjenje, ker bi preusmeritev prometa ogrožala eksistenco obeh pristaniških .mest. V prizadetih krajih se vršijo protestni shodi, na katerih se posebno ostro napada mednarodna donavska komisija.
Gospodarske vesti. Državni nemški garancijski kredit v znesku 300 milijonov mark za kupčije z Rusijo traja samo do konca leta 1926 in ga bodo podaljšali skoraj gotovo čez letošnje leto. -- Nemci bodo zvišali carino na češkoslovaško pivo. — Italijansko finančno ministrstvo naznanja, da zgubijo sedaj v obtoku se nahajajoči bankovci po 5 in 10 lir s 30. junijem 1927 svoj zakoniti tečaj. — S češkoslovaškega trga izginja ogrsko žito in prihaja na njegovo mesto rusko in rumunsko žito. — Slovaki nameravajo zgraditi novo tovarno sladkorja, ki bo izven kartela sladkornih tovarn. Vidi se, da bo to konkurenčno podjetje.
— Velike ogrske banke 'bodo izplačale za poslovno leto 1926 najbrž 10 odstotno dividendo po nominalni pengojevi vrednosti ali 5 do 6 odstotno po tečajni vrednosti delnic. Dividendna politika ne bo enotna im vsaka banka bo postopala sorazmerno s svojimi računskimi zaključki. Položaj bank se je zelo poslabšal, ker se mora obrestna mera znižati. — Re-remo, da so se rumunska pogajanja za posojilo, ki so se vršila zlasti v Londonu, z ozirom na splošni gospodarski im politični položaj Rumunije prekinila. —
0	novi braziljski denarni enoti »cruzeiro« pišejo, da bo razdeljena na 190 enot; finančnemu ministrstvu bodo priključili stabilizacijski urad, ki bo imel zastopstva v Londonu in v Newyorku. Trgovski krogi mislijo, da bo nova enota dobila štirikratno vrednost milreisa po sedanjem tečaju. — V Lodžu je veliko vznemirjenje; 9. t. m. je sodnijška obravnava, ko nastopi francoska vlada*s tožbo proti vrsti več velikih tekstilnih tvrdk v Bodla. Gre za zahteve* francoskih bank, ki hočejo realizirati predvojne menice. — Itituto Nazionale di Credito v Milanu je prišel v konkurz. Predsednik banke, Lila Moja, je dobival od banke brez podlage velike vsote in sj sedaj ni mogel preskrbeti potrebnega kritja. Izginil je iz Milana, ne da bi navedel kraj, kam je šel. — Češkoslovaški kartel papirja je sedaj urejen. Produkcijski kontingent je določen na 12.500 vagonov letno, od ko-jih je namenjenih 6000 vagonov za izvoz.
— Produkcija železa in jekla v Avstriji je v tretjem letošnjem četrtletju v primeri s prvini polletjem nazadovala in je znašala pri železu 254.000 ton, pri jeklu pa 372.000 ton. — Poljski izvoz premega v novembru ni bil menda nič večji kot v oktobru, pa je bil oktober dosti za septembrom. — V oktobru so eksporti-rali iz Dgrske za 96 milijonov zlatili kron blaga, ioiportirali so ga pa za 83 milijonov; aktivnost znaša torej 13 milijonov krom. To je naj večja povojna aktivnost. Med predmeti uvoza je na prvem mestu les, s ca. 13% skupne uvozne vrednosti. V izvozu je prva pšenica, s ca. 19% izvozne vrednosti, za njo pa moka s ca. 13%. — V Berlinu bodo najeli posojilo 20 milijonov dolarjev za mestne elektrarne. — Število insolvenc gre na Ogrskem stalno nazaj; v novembru je bilo samo še 54 slučajev prisilnih poravnav in 47 konkumzov zasebnih tvrdk. — Ainerikanci hočejo nakupiti velike množine kavčuka za pnevmatike in hočejo s tem preprečiti umetni dvig cen na tem polju. — Pravijo, da se bosta s 1. januarjem 1927 združili Češka banka in
Tschechische Bank fiir Baugewerbe«.
— V novembru je bilo napovedanih na Nemškem 471 novih konkurzov, v lan-
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 9. decembra 1926.
Štev. 144.
skem novembru 485. — Na občnem zboru feškolovaških orožarn so sklenili izdati dividendo 40 Kč. — Eksport premoga jl CeSkoslovaške se je v oktobru zvišal. Značilna je velika poraba rjavega premoga v Angliji in Skandinaviji. — V prvih devetih mesecih tekočega leta je znašala produkcija surovega železa na Ogrskem 1,392.000 met. stotov. Od tega odpade 488.000 -stotov na tretje četrtletje.
—	Grška je vstopila v Mednarodno trgovsko zbornico in je imenovala že tozadeven odbor.
Najboljši šivalni stroj in kolo
Je edino le
u dom, obrt ln IndustrI|o v -vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen.
Večletna garancija ]
Dtlnnlca n popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
Josip Peteline
Ljubljana
qllzu Prešernovega spomenika.
Ljubljanska borza.
One 7. decembra li)2B.
Vrednote: Inveet. pas. iz 1. 1921 d en. 78, bi. 79; vojna škoda den. 340; zaist. listi Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska pots. den. 195, bi. 198; Ljublj. kred. banka den. 140; MerkantiLna banka den. 95; Prva hrv. šled. den. 882; Kreditni zavod den. 170, bi. 180; Strojne tov. den. 90; Trboveljska den. 320; Papirnice Vevče den. 110; Stavbna družba den. 55, bi. 65; Sešir den. 104.
Blago: Remeljni 8/8, 4 im, I., 11., III., mon-te, suho blago, fco meja den. 520; trami 0/6, od 4 do 8 ni, z 10% od 4 m, fco vag. meja den. 280; brzojavni drogovi i(skoro ennio
borovi, z malim odstotkom smreka ali jelka), zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani dolž. 6 in pol m, najmanjši obseg: v vrhu 38 cm in 2 m od tal 53 cm, računajoč 800 m na 1 kub. meter, den. 40; in računajoč 700 kg na 1 sub. meter. den. 42, za komad, fco vag. meja; pšenica 75/76, fco vag. nakl. postaja bi. ‘295; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. postaja bi. 155; koruza nova, času prim. isuha, fco vag. nakl. post. bi. 140; koruza nova, času prim. suha, za januar, fco vag. nakl. post. bi. 145; ajda p rek m., Jco vag. nakl. post. bi. 335; rž, 71/72, 2%, fco vagon nakl. post. bi. 225; ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakl. post. bi. 170; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post. bi. 180; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post. bi. 192.50; oves, fco vag. nakl. post. bi. 160; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. post. bi. 175; fižol rmeni, 3—4%, Ico vag. nakl. post. bi. 175; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. dec. 1926 se je* pripeljalo 87 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 75 do 100 Din; 7 do 9 tednov 1‘25 do 150; 3 do 4 mesece 250 do 300 ; 5 do 7 mesecev 420 do 450 ; 8 do 10 mesecev 525 do 550; 1 kg žive teže 9.50 do 10; mrtve 15 do 17 Din. Pirodalo se je 27 svinj.
Dunajski goveji sejem (6. t. m ). Do-gon 2844 glav; od tega 599 iz Jugoslavije. Počasen promet. One. skoiro ne-premenjene. Za 1 kg žive teže notirajo: voli I. 1.60—1.85 (izjemno 1.90 do 2.05),
II.	1.30 do 1.55, III. 1 do 1.25, biki 1 do 1.45, krave 0.90 do 1.35 (1.55), slaba živina 0.50 do 0.75 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Zaradi snežnih zametov so bile telefonske zveze prekinjene in ni bilo vesti iz inozemstva. Le Liverpool je javil nekoliko čvrstejše začetne tečaje, kar pa je dalo brez vpliva. Dunajsko tržišče popolnoma brez kupčije. Uradne notice so ostale neizpremenjene.
* * *
KOVINSKI TRG V ZAČETKU DECEMBRA.
Ameriška produkeja surovega jekla je dosegla v oktobru 4,092.548 ton in je s tem dosežen rekord. V septembru je
bilo ton 3,714.500. Povpraševanje po surovem jeklu je od dne do dne mirnejše.
V	tretjem novemberskem tednu so bili prijavljeni veliki nakupi ameriških železnic in bodo imele tovarne še za dolgo časa dosti dela. Avtomobilna industrija pa malo naroča .in smo že poročali, da je povpraševanje na avtomobil-nem trgu zaenkrat nekoliko zaostalo. Ob obali Pacilica povprašujejo zlasti po evropskem jeklu. Trg surovega železa je miren, zadnji dvig cen je napravil kon-sumente oprezne. Nemško surovo železo so ponujali v Filadelfiji s funti 23/10.
Na evropskem eksportnem trgu se položaj v zadnjem času bistveno ni izpre-menil. Posledice končanega angleškega štrajka se seveda še ne poznajo, in smo o tem že opetovano pisali. Pač pa vsakdo ve, da bo v prihodnjih mesecih angleško povpraševanje ponehalo in da se bo tudi izvoz v Anglijo zmanjšal. V cenah se bo to gotovo poznalo. Cena surovega jekla 85 šilingov, ki se sedaj na evropskem eksportnem trgu plačuje, se ne bo mogla dolgo časa držati; pred štrajkom so plačevali po 70 šilingov in je jasno, da bodo s časom spet skušali doseči isto ceno. Cene na evropskem | eksportnem trgu so bile 1. t. m. nespre-
1	menjeno sledeče: železo v palicah 5 funtov in 15 šilingov, valjana žica 6 funtov, surova pločevina 5/12 do 5/16'6, srednja 6/15 do 7, fina 7 in naprej.
Dvig francoske devize je francoske in belgijske producente prisilil, da so regulirali ekspertne cene; za fosforovo železo na primer so določili sledeče cene: za Belgijo 700 frankov za tono, za Anglijo in čez moirje 4 funte in 5 šilingov od Antwerpa naprej itd.
Na drugem mestu smo že poročali, da za pristop Češkoslovaške k mednarodnemu jeklenemu kartelu sedaj ni nobenih ovir več. Glede Poljakov in Ogrov položaj še ni pojasnjen. Pri pogajanjih, ki se bodo pričela 9. t. m. v Parizu, bodo poleg CehoslcvakoT, Ogrov in Poljakov navzoči tudi Angleži.
Sicer je pa v posameznih deželah ten-denca ista, kot smo že zadnjič opisali. O Francozih, Belgijcih in Luksemburžanih pišejo, da je kupčija mirnejša, d očim je ! tendenca nemškega trga zmeraj bolj
i	Irdna. 1 zgledi angleškega trga so sedaj,
po končanem štrajku ugodni in pričakujejo poživljenja v povpraševanju. Znak, da prihaja angleška industrija z večjimi naročili na trg, so naraščajoče cene in naraščajoče število plavžev. Na angleškem domačem trgu so bile cene okoli
1.	decembra te-le: Cleveland št. 1 šilingov 125, št. 2: 120, št. 4: 118K-. Kupci pa teh visokih cen niso hoteli plačevati in so bile na trgu ponudbe za Cleveland št. 3, rok marec-april, šilingov 82, kar pomeni naprani sedanji višini 38 šilingov manj. — Francoske devize se kažejo na francoskem kovinskem trgu v neugodni luči. Francozi si niso čisto na jasnem, kako se bo njih valuta v bodočnosti kretala, in je jasno, da to ne more dvigniti nakupne moči. Domača trgovina je mirna in je padec cen zadržan le po visokih cenah premoga. Producenti surovega železa so se odločili, da vzdržijo decemberske cene na dosedanji višini, ki je ta-le: hematit 750 frankov, lito surovo železo 700 frankov. Oktoberska produkcija surovega železa je znašala «816.000 ton, septemberska
785.000 ton, produkcija jekla 742.000 in
706.000 ton. Plavžev je delalo na koncu oktobra 154, 32 jih je bilo pripravljenih, 31 so jih popravljali. — V Belgiji je pa obratovalo 55 plavžev, ravno toliko kot mesec prej. Surovega železa so -napravili ,v oktobru 315.000 ton, jekla pa 314 tisoč ton. Tendenca je nekam slabša, Sekajo boljšega razvoja. — Luksemburžani so napravili v oktobru 223.000 ton surovega žele-za in 195.000 ton jekla. Tudi na Luksemburškem se je trgovina nekako ustavila, dohod novih naročil označuljejo kot nezadovoljiv. Zaposlenost je pa vseeno za par tednov še polno zavarovana. — Italijanski kovinski trg je označen po pomanjkanju premoga; zato morajo tovarne svojo produkcijo omejiti. Cene se neprestano dvigajo. — Nemški trg je " neprestano dober. Zadnje čase se je zde-lo, da bo dobra tendenca malo od-jenjala, a se je spet popravila. Domače povpraševanje je dobro, eksportna kupčija se je nadalje oživila. Industrija, ki predeluje kovinsko blago naprej, se- je tudi poživila, k čemur so. pripomogla zlasti naročila premogovne industrije. — Nit Češkem nič novega, pritožujejo se sicer, a se jim položaj ne zdi nepovoljen.
Veletrgovina kolonifalne -'. Irt špecerijske robe
IVAH JELAČIN, Ljubljana
Zaloga svežSe pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
> ( ToCna In solidna postrežba 1 Bohtevajte cenik«
tovarna
/	M	7.
Hnskega kisa, d. s o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
o Mura: Ljubljana, Dunajska casta it. la, li. nadstropje. ^
»Trgovski list“
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
TRIKO-PERILO
>a motke, Sene ln otroke, volna » raznih barvah, rokavice, nogoilc*. dokolenlce, nahrbtniki za šolarje ln lorce„ dežniki, klati, ilfonl, icpnt robci, pajlce, vllcc, noži, ikarja, potrebSClne asa Slvlljt , kroJaCe, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Petelini
Ljubljana _■
bUmi PreSemoveg« spo menlka.
N« veiiko In ir.*i.
NainISI« canal
Veletrgovina v
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raanovrstno žganje moko in 1 deželne pridelke = raznovrstno rudninsko vodo
mlin
se priporoča p. n. Irc/oocem, indu-strijcem in obrtnikom za naroča-. nje, razširjanje in inseriranje.
prodaja
PREMOG
Iz slovenskima premogovnikov
vseh knkovoslt, v celih vagonih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. ^
'a/.	Nuslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
Mlklošiteva testa it. 15, II. nachtr.	a
TISKARNA MERKU!
Trgovsko-indusirijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Raiun pri pošt. lak. Jt. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t d.
lastna knjigoveznica.
'm
m
m
Ur«> dr. IVAH PLESfe. — Za Trfovsko-lndustrijiko d. d >MERKUR> Vat izdajatelj in ti»k»rja: A. SEVER, Ljubljane