o sova industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Urcuv NAŠI UPOKOJENCI SO OBISKALI SAVO ŠTEV.: 22., LETO: XVIII 25. NOVEMBRA 1978 OB 29. NOVEMBRU Pred nami je spet eden od naših največjih praznikov v zgodovini jugoslovanskih narodov. Praznujemo ga v svobodni samoupravni socialistični družbi in leto za letom ga častimo z novimi zmagami. Tako bo tudi letos pri nas v vsej širni domovini, ko bodo delovni ljudje na manjših ali večjih svečanostih odprli nove obrate, nove tovarne, ceste mostove ... Tudi v Savi se lahko pohvalimo, da smo kljub številnim težavam, tu in tam tudi z nekaterimi pomanjkljivostmi, vendarle veliko naredili, tako na področju obsega naše proizvodnje in kvalitete našega dela. Ob tem pa nas tako praznik republike kot vsak praznik naše zgodovine še bolj zavezuje in obvezuje, da vse sile usmerimo v izboljšanje razmer — medsebojni odnosi, kvaliteta samoupravljanja, varčno in še bolj kvalitetno delo. V osrednjih straneh glasila objavljamo obširno informacijo, ki smo jo pripravili tistega dne, ko so nas obiskali številni naši nekdanji sodelavci. Zavedajoč se moralnih obveznosti do ljudi, ki so mnogo prispevali k razvoju Save, ki so se marsičemu odrekli zato, da mlajša generacija dela in živi v bistveno boljših pogojih dela, smo jih sprejeli prisrčno in z odprtimi rokami. Vemo, da je to le en delček priznanja in zahvale za njihovo delo, pa vendar so nam oni na tak ali drugačen način povedali, da jim je že to veliko. Vsem vam, vsem delovnim ljudem Jugoslavije čestitamo k Dnevu republike in vam želimo prijetno praznovanje. 2 IZBRALI SMO ZA VAS PO ČLANKU, OBJAVLJENEM V »POLITIKI EKSPRES« 29. OKTOBRA 1978 POT NAJREVNEJŠE OBČINE NA KOSOVEM V DRUŽBO BOGATEJŠIH, V ŠKORNJIH SEDEM MIU? Industrijski razvoj v nerazvitem področju je pokazal preporod. Delavec, ki danes išče zaposlitev v Balkanu, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Tujega strokovnjaka plačajo dnevno 250 dolarjev. Ob prihodu v Suvo Reko, ki je bila do včeraj odročna vas na Kosovu, popotnika opozarja nase nenavadna in malo vsiljiva stavba iz betona, stekla in kovine. Stavba bi bolj odgovarjala kakemu bogatejšemu mestu za muzej ali galerijo kot pa tovarniškemu okolišu. Preseneti nas, da je v tej umetniški zgradbi restavracija družbene prehrane. Niti ta delavska restavracija gumarske in kemijske industrije »Balkan« se ne more vklopiti v ustaljene navade, kajti v njej obroki niso omejeni, ampak se je po posameznikovih potrebah in apetitu. V isti stavbi, poleg restavracije, je tudi kuhinja, v nadstropju pa je še en gostinski objekt odprtega tipa za vse meščane oz. vaščane, kajti še sami Suvorečani si niso po-polonoma na jasnem, ali žive v industrijskem mestu ali pa še v vasi. Nekoč je bilo... Je Suva Reka vas ali mesto? Jasno je, da kraj ni več tisto, kar je bil nekoč. Preporod nekdaj najrevnejše kosovske občine je prinesla industrializacija. »Razvoj industrije v nerazvitem področju je jugoslovanski fenomen, ne samo naš. Ko smo pred 18. leti začeli graditi tovarno v Suvi Reki, kjer ni bilo nikdar nobene industrijske proizvodnje, kjer so bili edini strokovnjaki učitelj in predavatelj, seveda ni nihče verjel, pa tudi mi sami ne, da bo to pripeljalo do takšnega napredka,« pravi glavni direktor Bajram Bitici. Prva tovarna v Suvi Reki je pričela s proizvodnjo 1964. Po uvajanju, ko je bilo mnogo začetniških in negotovih korakov, se je vse odvijalo z vrtoglavo hitrostjo. Danes poleg tovarne in restavracije družbene prehrane, torej izven tovarniškega okoliša, stoji tudi savski hotel, v katerem poleg delavcev in strokovnjakov prespijo tudi poslovni gostje ker v okolici ni lepšega in udobnejšega prenočišča. Delavci »Balkana« zaslužijo v poprečju 6.000 dinarjev na mesec, kar je za tukajšnje pogoje velika vsota denarja. Bivši živinorejci in vaški siromaki, posebej pa prva generacija njihovih potomcev so se oblikovali v izredno delaven in discipliniran delavski razred. Ko že omenjamo disciplino, smo tu slišali tudi to, da delovni čas traja od 6.— 14. ure, seje, sestanki in zbori delavcev pa so po tem času. Zbori delavcev so pred dvema mesecema odločili, da ne bomo več zaposlovali delavcev brez srednje strokovne izobrazbe. Tudi prej nismo jemali delavcev starejših od 25 let, niti tistih brez osnovne šole. Danes imamo okoli 600 štipendistov na srednjih šolah in 200 na fakultetah. Od 1.100 zaposlenih je več kot 100 delavcev s fakultetno izobrazbo — pravi Dafer Gaši, pomočnik glavnega direktorja. Suva Reka je majhen kraj. Delavci »Balkana« žive tudi v okoliških vaseh in zaselkih. Gradnja lastne hiše stane v tamkajšnjih pogojih mnogo manj kot v velikih mestih, pa vendar so zadnji dve leti odobrili za gradnjo skupaj 20 milijonov dinarjev. Ni nobenih skrivnosti. Ocena delovnih mest in točkovanje opravljenega dela živita pri nas že 6 let. Lani smo to samo prilagodili zakonskim predpisom. Delamo za tržišče, ne za zaloge. Vso akumulacijo smo do nedavno vlagali v razširjeno reprodukcijo. Ni nas sram priznati, da je boljši od nas, zato imamo sedaj zaposlenega tudi inozemskega strokovnjaka, ki ga plačamo 250 dolarjev na dan za licence pa dajemo na leto 200 milijonov dolarjev, pravi Bajram Bitiči. Ljudje iz Balkana enostavno pojasnjujejo, zakaj dajejo takšne vsote drugim. Rekli so nam namreč, da 200 milijonov za licence ni veliko, če tem sledi izdelek, ki se splača in bo njegov finančni efekt še za 300 milijonov dinarjev večji. V tovarni imajo tudi svojo ambulanto z nekaj bolniškimi posteljami za nujne primere. Suva Reka danes, to je »Balkan«, »Balkan«, to je Suva Reka. Tako nam je rekel Bečir Kuči, predsednik konference SSRN iz Suve Reke. Milan Vujisič NOVICE ZAKAJ HOČEJO V BOROVU GRADITI TOVARNO SINTETIČNEGA KAVČUKA? Kombinat gume in obutve Borovo, ki ima 17.800 zaposlenih, sporoča: do konca leta bomo izdelali 20 milijonov parov usnjene in gumijaste obutve, 520.000 radialnih diagonalnih gum za tovornjake in traktorje in pa 9000 ton raznega gumijastega tehničnega blaga. Ta orjak se po zaslugi kakovosti, zmernih cen in lepo oblikovane obutve vedno bolj uveljavlja tudi na svetovnem trgu. Kot nam je pred kratkim povedal Nenad Krekič, predsednik poslovodnega odbora, bodo letos izvozili približno 10 milijonov parov razne usnjene in gumijaste obutve v vrednosti 56 milijonov dolarjev. Do leta 1980 načrtujejo graditev petih novih tovarn, in sicer tovarno obutve, tovarno lepila, novo tovarno za poli-uretan, obrat klinastih jermenov ter sodobno obdelovalni-co. Nova tovarna obutve ne bo odvečna zmogljivost, čeprav je morda na prvi pogled tako videti. V njej ne bomo zaposlili novih delavcev. Delovni pogoji bodo po zaslugi sodobnih strojev na svetovni višini, sedanja proizvodnja čevljev pa naj bi se povečala od 9 milijonov parov na 13 milijonov parov letno. Tako želimo povečati produktivnost, po sedanjih predračunih pa naj bi nas tovarna veljala približno 707 milijonov din, nam je dejal Nenad Krekič. Za razliko od nove tovarne čevljev, kjer ne bodo zaposlili nobenega novega delavca, bo tovarna poliuretana zaposlila 95 delavcev, tovarna lepila 45 in obdelovalnica 125. Vse zmogljivosti naj bi veljale 1,5 milijarde din. Na pripombo, češ, da je program preveč ambiciozen, odgovarjajo v kombinatu, da tako kot delajo oni, delajo tudi drugi, le s to razliko, da je Borovo malce v zamudi. Navedene investicije sodijo namreč v njihov srednjeročni razvojni program, ki ga bodo morali zdaj uresničiti v prihodnjih dveh letih. — Vsi, od prvega do zadnjega se trudimo, da bi vse dokončali v roku, saj vemo, da se v primeru, če se gradnja zavleče, izgubi logika naložbe, je dejal Krekič. Med problemi, ki jih je treba nujno rešiti, je omenil veliko koncentracijo delavcev. V kombinatu je zaposlenih 14 tisoč delavcev, ki v Borovu tudi živijo. — Veliko naših delavcev biva v neprimernih stanovanjih in nenehno priseljevanje povzroča velike stroške. Spoznali smo, da je čisto vseeno, ali gradimo tovarne v samem Borovu ali pa denimo v Dja-kovu. Če gradimo tovarno v Borovu, bomo morali zidati nova stanovanja. Samo banalen primer: zdaj gradimo novo parkirišče, ki nas bo stalo 15 milijonov din. Zato smo pripravljeni vlagati v razvoj nerazvitih in tam graditi tovarne ... Ta hip je za gospodarsko dejavnost izredno zanimiva vest, da bo Borovo ob že obstoječi proizvodnji obutve in gume začelo proizvajati tudi sintetični kavčuk. Kaj pravijo tu o tej potezi? Po mnenju odgovornih ljudi v kombinatu je Jugoslavija ena redkih držav, ki ne izdeluje niti ene vrste umetnega kavčuka. To je narobe, saj smo razvijali predelovalne zmogljivosti, ne da bi imeli surovinsko bazo, kar se nam maščuje, kajti odvisni smo od uvoza. Na pripombo, da tudi v Sisku in Zrenjaninu gradijo tovarne sintetičnega kavčuka in da so tri tovarne preveč, med drugim odgovarjajo: — Imamo surovinsko bazo in pri tej proizvodnji se bomo oprli na program Ine. Nedopustno je, da smo doslej to možnost zanemarjali. Navsezadnje svojega obstoja ne moremo opirati le na proizvodnjo obutve, katere donosnost je znana. Naš program se ne ho prekrival z že obstoječimi, deset let izkušenj v proizvodnji plastike pa nam med drugim jamči, da bomo uspeli. Borovo je tudi eden pomembnih izdelovalcev pnevmatik. Povedali so, da je bil pred 15 leti pripravljen nekakšen dogovor o delitvi dela v tej panogi, vendar so kmalu vsi začeli delati vse. Danes je dogovor pozabljen. Imamo veliko proizvodnjo gum za tovornjake in traktorje, tako da se na domačem trgu spopadamo z drugimi. Zato smo se podali na tuj trg in to morajo storiti tudi drugi, saj je naš trg premajhen za vse. Navsezadnje zmogljivosti niso »podvojene«, če gredo izdelki na tuj trg. Sava MmsA Urcuv Bijfr h” orjak BBfafa, TU MED NAMI 3 Članek o energetiki Janez Jereb, dipl. i„l PARA ELEKTROENERGI JA Ko so se dnevi ohladili, se je marsikateri Savčan zazrl v termometer in — ko je ugotovil, da je pod 20 stopinjami Celzija — pomislil, da bodo energetiki kmalu »zakurili«. S tem je bila njegova kurišče. Ta proces stalno spremljajo kemiki iz RTI, ki ugotavljajo kvaliteto vode, analizirajo kvaliteto goriva in kvaliteto zgorevanja. Tesno sodelovanje vseh je nujno potrebno, tako kot znanje in Glavna reducirna postaja v kotlarni »zveza« z energetiki prekinjena. No, ker pa tozd Energetika v Savi ni zadolžen samo za ogrevanje, naj zapišemo, kaj se v tem tozdu dogaja, kako živi. Približno 70 zaposlenim sodelavcem je zaupana proizvodnja in razdelitev naslednjih energetskih virov: pare, elektroenergije, industrijske hladilne vode, komprimira-nega zraka, pitne vode, vakuumskega sistema, sistema vroče vode pod tlakom 20 bar in še ogrevanje in prezračevanje vseh prostorov. Glavni energetski vir je vodna para, ki jo zaenkrat proizvajamo še v 5 različnih parnih kotlih v obratu II in v dveh kotlih v obratu IV. Kotla v obratu IV. kurimo z mazutom in sta moči 3 MW. Najstarejši parni kotel v obratu II, izdelek fa. Krupp, moči 10 MW, je v stari kotlarni; trije kotli, kurjeni z mazutom, izdelek fa. TPK Zagreb, stojijo v provizorični kotlarni. V novi kotlarni obratujemo s kotlom fa. W. B„ moči 35 MW in je trenutno še kurjen z mazutom. Prav te dni polagajo zunanji izvajalci plinovodno omrežje do kotlarne in tako bomo predvidoma že januarja 1979 v tej kotlarni uporabljali zemeljski plin. Kurjenje kotla pa ne pomeni samo zgorevanje goriva; za energetike je to delovni proces. v katerem v tesni zvezi sodelujejo: dežurni vzdrževalec, ki skrbi za dovod industrijske vode v vodarno; dežurni vodar, ki skrbi za pravilno delovanje vseh naprav, ki vodo kemično očistijo vseh snovi; kurjač, ki skrbi za pravilno delovanje črpalk za dovod pripravljene vode v kotel in za dovod in zgorevalnega zraka v sprotno spremljanje vseh novosti na tem področju. In vendar kljub vsemu se pojavijo napake, ki občasno povzročajo zastoje, napake, za katere je vzrok materialna ali človekova krivda — napake, ki se takoj čutijo v celem kolektivu Save, saj brez energetskih virov obstane vsak delovni proces. Vodenje procesa s tako velikim pretokom energije nalaga veliko ; odgovornost vsem zaposlenim. Pri tem se jasno kaže pomembnost družbene samozaščite, saj lahko zastoj v energetiki ogrozi uresničevanje proizvodnih načrtov. Vendar razprave na zborih delavcev, predlogi sindikalnih skupin in odločitve delavskega sveta kažejo na veliko zavzetost pri uresničevanju postavljenih nalog. Dokler je bila Energetiki zaupana samo skrb za proizvodnjo in razdelitev pare, je bila poraba pare premalo nadzirana. V letu 1975 pa je Energetika prevzela še nadzor nad porabo pare in rezultat je nadvse vspodbuden, saj se je od 1975 do 1977 zmanjšala poraba pare za proizvedeni kg proizvodov za okoli 38 odstotkov. Pri tem se je vsako leto zmanjševala poraba goriva in tako bomo predvidoma v letošnjem letu porabili le okoli 85 odstotkov goriva v primerjavi z letom 1975. V tem času je porasla proizvodnja izdelkov za okoli 20 odstotkov. Tak rezultat je odraz visoke delovne zavesti, ki se kaže z vestnim izpolnjevanjem nalog, danih energetskim vzdrževalcem ter s pravilno odločitvijo vodstva o potrebnem izkoriščanju odpadne tople vode; o kvalitetnem nadzoru nad ventili; o strogi izbiri kondenčnih loncev itd. Kot drugi energetski vir, ki ga v Energetiki proizvajamo, je komprimiran zrak, v devetih kompresorjih, ki so v štirih različnih prostorih, lahko okoli 1 MW električne energije spremenimo v energijo stisnjenega zraka pod tlakom 6 ali 15 bar. Zato je treba veliko truda, saj nadzor nad delovanjem, stalna popravila in zamenjava delov, ki se izrabljajo, zahtevajo kvalitetno delo vzdrževalcev. Zaradi konstrukcije kompresorjev je v komprimiranem zraku še veliko vode in olja, tako da so upravičene pritožbe porabnikov nad kvaliteto komprimiran ega zraka. Istočasno pa je upravičena pritožba energetikov nad porabniki, saj le-ti to dragoceno obliko energije prav slabo uporabljajo, saj jo skozi razne netesnosti in izpihovanja skoraj 30 odstotkov brez koristi izgubimo. V enem letu bi lahko za ta denar kupili novo kompresorsko enoto! Industrijska hladilna voda je tretji energetski vir, ki prav tako zahteva dovolj pozornosti vzdrževalcev. Črpališče na reki Savi zahteva pogoste kontrolne posege, saj je reka čedalje bolj onesnažena, polna polivinila, pločevink in drugega materiala, ki zamaši dovod vode do črpalk. Brez hladilne vode pa, vemo, takoj obstane vsa proizvodnja, saj okoli 10 MW električne energije, ki poganja proizvodne stroje, zahteva okoli 1200 kub. m/h hladilne vode v obtoku. Pri tem je del tozda TA P že manj odvisen od onesnaženosti reke Save, ker ima zaprt tokokrog hladilne vode. Kapacitete obeh hladilnih sistemov — odprtega in zaprtega — postajajo premajhne, tako da že načrtujemo povečanje zaprtih hladilnih sistemov in sčasoma popoln prehod na zaprte sisteme, ki omogočajo kontrolo kvalitete hladilne vode. Ti zaprti sistemi zahtevajo še posebno skrbno analizo vode, saj se prav lahko zgodi, da se močno poveča korozija jeklenih delov. Energetika prav tako bedi nad pretvorbo pare in električne energije v toplotni postaji tozda TAP, kjer se para reducira na ustrezne tlake in kjer se pripravi vročevodni sistem, vakuumski sistem itd. Veliko dela vložijo vzdrževalci tudi v vzdrževanju glavnih cevnih razvodov, saj je v naši DO na lokaciji Lahore položenih že več kot 20 km cevi različnih premerov in kvalitet, ki zahtevajo stalno obnavljanje. Poleg vzdrževanja pa energetski vzdrževalci montirajo tudi veliko novih instalacij, saj v sodelovanju s skupino iz mehanične delavnice priklopijo skoraj vse preše, izvedli so vse cevne instalacije v novi zgradbi mehanične delavnice itd. Poleg proizvodnje energetskih virov in vzdrževanja pa je v tozdu Energetiki še projekti-va, ki v sodelovanju z vodstvom DO projektira skoraj vse instalacije — elektro in cevne — ki so potrebne pri stalni rasti DO. Tako je sedaj v delu projektiranje instalacij, ki so vezane na V fazo izgradnje tozda TAP. Skladno z rastjo DO pa mora rasti tudi kapaciteta tozda Energetika in tako so v zaključni fazi razgovori o nabavi centrifugalnega kompresorja, ki bo gnan s parno turbino in bo pokrival potrebe po komprimiranem zraku približno do leta 1985. Prav tako so v delu načrti za nabavo novega kotla, ki naj zagotovi 100 odstotno rezervo, in načrti za izdelavo zaprtih hladilnih sistemov. Ker pa je dobava novega kotla vezana na dobavni rok dveh let, je za ta vmesni čas nujna obnovitev gorilcev in avtomatike na kotlih TPK. Seveda pa imamo tudi načrte, ki bodo v nekaj mesecih uresničeni: za razširitev strojnice črpališča na Savi; za izdelavo transporterja za odvoz pepela izpod parnega kotla in Še več manjših načrtov, ki naj pomagajo k boljšemu počutju sodelavcev, k še boljšim medsebojnim odnosom, saj se zavedamo, da se le v delovni sredini, ki je složna, morajo uresničiti naši skupni cilji — za še lepši in boljši jutri. Toplotna postaja v TAP 4 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA SPLOSNI LJUDSKI ODPOR TOMISLAV JANTOL, mr. Zelo pomembno je, da ljudje doumejo da so od učinkovitega sistema družbene samozaščite odvisni njihovi lastni interesi, vendar ne le posamični in posebni, temveč tudi splošni in skupni. Kadar občani z molkom varujejo svoje soobčane, ki si prilaščajo družbeno premoženje, je to znamenje, da ta čut za skupnost v njih še ni dozorel. Čemu naj bi v sedanjem trenutku posvetili največ pozornosti: področju institucionalnega in normativnega dogra- jevanja sistema SLO in družbene samozaščite, aktivnosti vzgojno-izobraževalnih in komunikacijskih dejavnosti ali kadrovskemu vidiku tega problema, idejno-političnemu delovanju družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih sil ali pa vsem tistim aktivnostim, ki pospešujejo razvoj družbenih navad občanov in delovnih ljudi, da se soočajo s problemi obrambe, zaščite in varnosti kot s svojimi vsakdanjimi nalogami? KONEC LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V tej številki začenjamo objavljati prispevke tov. Božidarja Periča, ki ga je pripravil za naše glasilo. Spregovoril je predvsem o nekaterih vprašanjih, na katerih temelji družbena samozaščita. V nadaljevanju pa so bo dotaknil tudi konkretnih nalog pri uresničevanju družbene samozaščite v naši DO, predvsem s strani D PO in posameznih nosilcev družbene samozaščite. Glede na to, da so v naši družbenopolitični aktivnosti idejno politična izhodišča in načela družbene samozaščite mogoče premalo razjasnjena in razumljiva, bi spregovoril o nekaterih stvareh, na katere temelji družbena samozaščita. 1. DECENTRALIZACIJA IN PODRUŽBLJANJE VARNOSTI V skladu z načeli marksizma, da se mora oblast v imenu delavskega razreda in delovnega ljudstva spremeniti v oblast delovnega ljudstva samega, smo pri nas že 1. 1950 sprejeli prvi zakon o ustanovitvi delavskih svetov, ki je pomenil začetek decentralizacije države ter začetek gradnje naše samoupravne družbe. Takšna zahteva naših družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v katerih država vse bolj spreminja svojo vlogo in dobiva pomen edinega dejavnika v usmerjanju družbenega razvoja vključuje tudi nujo, da na področju varnosti in zaščite zasledimo oba procesa, to je decentralizacijo državnih pristojnosti in podružabljanja varnostnih zadev. Iz tega izhaja, da je za izgradnjo in utrjevanje samoupravljanja nujno potrebno podružbljanje varnosti kot komponente naših družbeno ekonomskih in družbeno političnih odnosov. Vemo, da sistem samoupravljanja daje besedo o vseh družbenih odločitvah delovnim ljudem in R»7R»Jnri Delitev dohodka in osebnega dohodka i 13 Medsebojni odnosi, novice, ankete 2 4 Proizvodnja 3 10 Poslovanje 4-5 3 Rekreacija in šport 4-5 5 Družb, standard in soc. varstvo 6 7-8 Iznajditeljstvo 7 11 Varstvo pri delu in zdravstvo 8 7-8 Organizacija in kadri 9 12 Kultura in izobraževanje 10 6 DPO in organi upravljanja 11 1 Dogodki izven DO 12 2 Delo ostalih sektorjev 13 9 Kot vidimo ni nobene zveze med pogostostjo branja tematskega področja in površino, ki jo časopis tej temi namenja. Članki o delitvi dohodka in osebnega dohodka so najbolj brani, a zavzemajo v časopisu najmanj prostora. Že v analizi vsebine smo opozorili, da je člankom o proizvodnji namenjeno premalo pozornosti. Rezultati ankete ponovno opozarjajo, da so ti prispevki zelo brani in da bi jih moralo biti več. So pa druga tematska področja, ki so v časopisu dovolj zastopana, a so po branosti na zadnjih mestih. Zveza med spolom, starostjo in izobrazbo ter branostjo posameznih tematskih področij v glasilu Sava: Vpliv spola: statistična analiza je pokazala, da moški sicer nekoliko pogosteje preberejo časopis kot ženske, vendar razlika v branosti ni velika in jo še vedno lahko pripisujemo slučajnim faktorjem. Pač pa je med spoloma statistično pomembna razlika v tem, kako podrobno delavci preberejo časopis. Ženske preberejo v glavnem le to, kar jih zanima, moški pa berejo časopis podrobneje. Glede na posamezna tematska področja smo pri sedmih področjih ugotovili, da jih moški pogosteje preberejo. Največja je razlika v branju člankov s področja rekreacije in športa. Nadalje moški precej bolj berejo članke o iznaj-diteljstvu in članke o proizvodnji, pa tudi članke o kulturi in izobraževanju, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o delu ostalih sektorjev ter o delu družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Zasledili nismo nobenega tematskega področja, ki bi ga ženske anketiranke pogosteje brale kot moški anketiranci. Vpliv starosti: med starostjo anketirancev in pogostostjo branja časopisov ne obstaja nikakršna zveza. Je pa nekaj tematskih področij, ki jih starejši delavci pogosteje berejo. To so članki o poslovanju, o proizvodnji, o organizaciji in kadrih, o družbenem standardu in socialnem varstvu ter članki o delu družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Mlajši sicer nekoliko pogosteje preberejo članke o rekreaciji in športu, vendar je razlika majhna in ni zanesljiva. Vpliv izobrazbe: kot smo že omenili, delavci z višjim nivojem izobrazbe več berejo naša sredstva obveščanja kot delavci nižjih izobrazbenih nivojev. Ker je bil anketni vzorec spontano reduciran ravno za del populacije nižjega izobrazbenega nivoja, lahko smatramo, da bi se poleg razlik, ki jih bomo navedli pri reprezentativnem vzorcu savske populacije, pojavile še mnoge druge razlike. Kljub temu, da je bila moč ankete na tak način okrnjena, je analiza pokazala, da delavci višjih izobrazbenih nivojev več berejo članke o poslovanju, finančnem položaju, investicijah, tržišču itd., nadalje članke o delu strokovnih sektorjev ter članke o kadrih ter o organizaciji dela in podjetja. Obstaja pa tematsko področje, za katerega je analiza pokazala, da ga delavci nižjih izobrazbenih nivojev več berejo. To je področje zdravstva in varstva pri delu. Kar zadeva ostala tematska področja so razlike med izobrazbenimi nivoji zanemarljive, bi se pa verjetno pojavile, če bi bil vzorec anketirancev popoln. Komunikacij ska vrednost člankov v časopisu Sava: Komunikacijske lastnosti člankov smo se v anketi dotaknili le bežno. Tej problematiki je bilo namenjeno le pet vprašanj alternativnega tipa. Rezultati so naslednji: 1. Precej člankov ne preberem zato, ker so napisani v težko razumljivem jeziku. DA 43 % NE 57 % 2. Menim, da so članki v časopisu Sava dovolj ilustrirani s slikami, grafikoni, tabelami itd. DA 83 % NE 17 % 3. Avtorji večine člankov bralca uspejo prepričati o tem, kar pišejo. DA 60 % NE 40 % 4. Menim, da je v časopisu Sava v strokovnem jeziku napisanih preveč člankov. DA 51 % NE 49 % 5. Veliko člankov v časopisu Sava ni dovolj zanimivo napisanih. DA 56 % NE 44 % Rezultati ankete so zelo ugodni glede ilustriranosti in grafične opremljenosti člankov, niso pa najbolj ugodni, kar zadeva zahtevnost jezika in razumljivost člankov. Če se zdijo članki povsem razumljivi le dobri polovici naših anketirancev, potem je ta odstotek v celotni savski populaciji še mnogo nižji, saj smo že omenili, da se je anketi odvzalo proporcionalno več delavcev višjega izobrazbenega nivoja. Nadalje polovica teh anketirancev meni, da je v strokovnem jeziku napisanih preveč člankov. V prejšnjih rezultatih smo videli, da delavci v glasilu v poprečju preberejo le to, kar jih zanima, nekateri pa preberejo časopis podrobneje. S temi rezultati se ujema dejstvo, da 56 odstotkov anketirancev smatra, da veliko člankov v časopisu ni dovolj zanimivo napisanih. Na osnovi tega pa je tudi razumljivo, da le 60 odstotkov delavcev ocenjuje članke kot dovolj prepričljive. V celoti lahko torej povzamemo, da imajo delavci službe informiranja še veliko možnosti, da izboljšajo kvaliteto člankov, ki se objavljajo v glasilu, čeprav je ravno populacija bralcev časopisa Sava zaradi nacionalne in izobrazbene strukture glede tega izredno zahtevna. Ocena lastne obveščenosti o dogodkih v Savi: v tej analizi je bil glavni poudarek dan analizi časopisa, ker ni povsem v redu, saj tudi druga sredstva obveščanja v veliki meri prispevajo k splošni obveščenosti. Tako so na primer dpločena področja v celoti obdelana v Informatorju, precej informacij se prenaša preko ozvočenja, določenim področjem pa so namenjene informacije na oglasnih deskah. Poleg tega k obveščenosti veliko prispeva tudi direktno komuniciranje med delavci. Splošno sliko obveščenosti smo skušali dobiti z vprašanjem: »Ocenite, kako ste vi sami obveščeni o pomembnejših dogodkih v Savi.« Odgovori anketirancev so se razporedili takole: a) sem zelo dobro obveščen 6 % b) sem dobro obveščen 34 % c) sem primerno obveščen 53 % d) sem slabo obveščen 6 % e) sem zelo slabo obveščen 1 % 100 % Večina anketirancev torej ugotavlja, da so primerno oziroma dobro obveščeni, kar potrjuje prejšnjo trditev, pa tudi ostala organizirana sredstva obveščanja v Savi svojo funkcijo dobro opravljajo. Stališče do dela službe informiranja Končno smo anketirancem postavili še eno splošno vprašanje: »Vzeto v celoti — ali služba informiranja v Savi dobro opravlja svoje delo?« Odgovori so se takole razpo- redili: a) slabo opravlja delo 1 % b) primerno opravlja delo 30 % c) dobro opravlja delo 53 % d) zelo dobro opravlja delo 12 % e) odlično opravlja delo 4 % Kratek povzetek rezultatov ankete: Anketni odgovori dobljeni na nestratificiranem vzorcu 159 delavcev Save kažejo na dokajšnjo obveščenost delavcev v Savi, na zadovoljstvo z delom službe informiranja, nadalje rezultati kažejo, da delavci savski časopis in Informator dovolj pogosto prebirajo in da nujno vsebino v glavnem ocenjujejo kot ustrezno. Ugotovljeno je bilo določeno neskladje med temami, ki jih delavci pogosto in radi berejo in temami, ki so pretežno res zastopane v glasilu, to pa je verjetno tudi vzrok, da delavci v glavnem preberejo v glasilu le to, kar jih zanima. Nadalje je iz ankete razvidno, da bi bilo treba paziti na razumljivost, jezik in zanimivost (pestrost) člankov, medtem ko so le-ti dovolj ilustrirani s slikami, grafikoni itd. Končno so bile ugotovljene še nekatere interesne razlike glede na spol, starost in izobrazbo bralcev. Pogačnik 12 PERISKOP TUDI TO SE ZGODI Tovariš urednik! Včasih igra naključje pomembno vlogo. Tako je bilo tudi tokrat. V prostem času namreč že dobrih dvajset let sestavljam uganke, med njimi seveda tudi križanke. Kot član DO Totra dobivam glasilo Sava. Med branjem 20. številke od 28. oktobra letos pa sem bil izredno presenečen. Nagradna skandinavska križanka na zadnji strani je namreč montaža dveh mojih slikovnih križank, ki sta bili objavljeni leta 1970 v 1. in 3. številki revije TIM. (TIM — revijo za tehnično in znanstveno dejavnost mladine izdaja Tehniška založba Slovenije). Iz fotokopij obeh originalnih križank, ki ju prilagam, je razvidno, da sta križanki le malenkostno »prirejeni« in »popravljeni«, objavljeni s prepisanim tekstom, celo z originalnimi sličicami. O dejanju »sestavljalca« Draga Zadnikarja, ki se je tako ponosno podpisal v levem zgornjem polju križanke, ne nameravam izgubljati besed. Zaenkrat prosim le, da se moje pismo objavi v celoti v eni prihodnjih številk glasila. Če pa bi se kaj takega ponovilo, bom prisiljen uporabiti znani način zaščite avtorskih pravic. Lep pozdrav! ing. Pavle Gregorc V Ljubljani, 7. novembra 1978 V dogovoru z urednikom sem za časopis Sava sestavil križanko. Pri tem sem uporabil križanki Pavla Gregorca. Žal pa nisem poznal zakona o obveščanju in sem si s tem lastil avtorsko pravico zgoraj navedenega avtorja. V razgovoru z avtorjem sem se le temu opravičil. Drago Zadnikar Opomba urednika Žal se kot vidite včasih zgodi tudi kaj takega. Odbor za informiranje je na svoji 17. redni seji dne 15. novembra zadevo obravnaval in sklenil naslednje: — proti Dragu Zadnikarju se ne uvede disciplinskega prekrška, ker tega avtor ni zahteval in je sprejel osebno opravičilo, — ker je Drago Zadnikar mlad človek (18 let, op. ur.) in je morda napaki botrovala neizkušenost, se ga strogo opozori na storjeno dejanje (Drago Zadnikar je bil prisoten na seji); — glede na to, da je pravi avtor križank zanje že dobil honorar po prvi objavi, se honorar ne izplača nikomur; — po objavi križanke je v uredništvo prispelo nad 160 rešitev. Odbor za informiranje je sklenil, da se žrebanje vseeno opravi, ker so se bralci potrudili in se odzvali z rekordnim številom rešitev. V moji petnajstletni praksi pri uredniškem delu je to drugi primer, da je nekdo pod svojim imenom objavil delo drugega avtorja. Zato je morda čisto odveč opozorilo, da je za takšno dejanje možna razmeroma stroga kazen — če odmislimo moralno škodo, ki si jo nekdo nakoplje povsem po nepotrebnem. Naš primer več kot očitno priča, da so taki primeri sicer redki, ne ostanejo pa skriti. Jože Štular IZBRANA DELA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ODBOR ZA POSPEŠEVANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Odbor je imel 6. 11. 1978 svojo 2. redno sejo. Odbor je obravnaval naslednje točke: PREGLED IZVRŠEVANJA SKLEPOV: Pri pregledu izvrševanja sklepov 1. seje je odbor ugotovil, da so trije sklepi že realizirani, ostale zadolžitve kot so izdelava osnutka samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti, izdelava osnutka pravilnika o razpisu natečaja za rešitev tehničnih in tehnoloških problemov v proizvodnji, ustanovitev sekcije DIATI v naši delovni organizaciji, pa so v delu. PROBLEMATIKA Ena najpomembnejših točk dnevnega reda je bila obravnava predlogov, ki jih je komisija za obravnavo iznajditeljskih predlogov že sprejela, zataknilo pa se je pri realizaciji, ki se pri nekaterih predlogih vleče že več kot leto dni. Zato so člani odbora na osnovi sedanje dokumentacije sklenili, da morajo nosilci zadolžitev omenjene predloge takoj realizirati. POSPEŠEVANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DO Da bi bolje spoznali problematiko in stanje inovacijske dejavnosti, so se člani odbora dogovorili za organizacijo predavanja, ki bo namenjena širšemu krogu delavcev Šave. Z namenom, da bi bolje izkoristili domače in tuje znanje, naj bi čim prej dobili sodelavca za področje industrijske lastnine. Saša \________________________________________ Mala splošna enciklopedija v treh knjigah je posebej prirejena za slovenske razmere po Mali enciklopediji beograjske Prosvete. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enci-klopedijsko znanje z vseh področij, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pa je tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knjigah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili skrbno preverjeni in dopolnjeni. Mala splošna enciklopedija vsebuje nad 32000 gesel (brez podgesel), 3184 črno-belih fotografij, risb in portretov, 163 barvnih fotografij, umetniških in drugih strokovnih prilog, 51 zemljevidov in 194 tabel, shem in razpredelnic — vsega skupaj 2200 strani velikega formata (19 X 27 cm) v treh knjigah. Mala splošna enciklopedija I. 608 strani, pl. 450 din Mala splošna enciklopedija II. 812 strani, pl. 550 din Mala splošna enciklopedija III. 766 strani, pl. 600 din Komplet vseh treh knjig pl. 1600 din. Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, na obroke pa jih lahko naročite pri Državni založbi Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana. Henryk Sienkieuncz: Izbrana dela Henryk Sienkiewicz je bil prvi Poljak, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pod njegovim peresom je z nedosegljivim sijajem oživela poljska preteklost, posebno še viteški duh poljskega plemstva. V privlačni in razgibani fabulativni strukturi je razkril pred bralci nemirno 17. stoletje, čas, ko se je poljsko plemstvo borilo s Kozaki, Švedi in Turki. V delih nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživela pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvornimi intrigami, v ospredju dogajanj pa so predvsem viteška dejanja glavnih junakov, ki jih v pisani galeriji dopolnjujejo nekateri komični liki. Kot blesteč in občutljiv prozaist je znal Sienkiewicz odlično upodabljati like in združevati zgodovino s fikcijo. Knjige Henrija Sienkie-wicza zmeraj znova prevajajo v tuje jezike in zmeraj znova najdejo navdušene bralce na vseh kontinentih. Državna založba Slovenije je izdala izbrana dela Henry-ka Sienkieuticza v dvanajstih knjigah: Z ognjem in mečem 1. II 290 din Potop I. II. III. 420 din Mali vitez 160 din Križarji I. II. 230 din Quo vadiš 190 din V puščavi in goščavi 110 din Brez dogme 150 din Novele 150 din Knjige so natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena celotne zbirke 12 knjig znaša 1700 din. NA OBISKU 13 POSLOVANJE V TOTRI v prvih devetih mesecih V Totri izdelujejo tudi sveče in sicer v sodelovanju z Ilirijo Ljubljana. Tudi tov. Miloš Rojec, direktor delovne organizacije Totra je poizkusil kako gre delo od rok. Kako so poslovali v Totri v prvih devetih mesecih, sem vprašal tov. Anico Lazarevič, vodjo finančno računovodske službe. Njen odgovor sem strnil v naslednji zapis: V letošnjem letu smo dosegli za 19 odstotkov boljšo realizacijo glede na isto obdobje v lanskem letu. Čisti dohodek je višji za 30 odstotkov, vendar je med tozdi določena razlika. V tozdu Plastika je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta obseg proizvodnje enak, glede na plan pa je mnogo višji. V planu smo namreč predvidevali, da bomo delali le v treh izmenah, vendar je tržišče zahtevalo, da tudi v letošnjem letu na določenih linijah delamo v štirih izmenah. Prav zato smo tudi presegli, saj smo ga praktično že v devetih mesecih dosegli. Nekaj nižji pa je bil rezultat pri izvozu. Predvidevali smo realizacijo izvoza že ob koncu devetega meseca, vendar smo ga morali podaljšati še na zadnje tromesečje. Posebej moramo omeniti tozd Pozamenterijo, ki je v letošnjem letu oz. v devetih mesecih dosegel izreden uspeh glede na njegove pogoje poslovanja. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je svoj obseg proizvodnje povečal za 33 odstotkov. K temu je pripomogla tudi uresničitev nove investicije v letu 1976. Ni pa še dosežen pričakovani uspeh, ker je izpadla realizacija barvarne. Predvidevali smo da bomo do konca leta 1978 poslovali s polnimi zmogljivostmi, vendar zaradi zastoja pri barvanju to ni uspelo. Prav pri barvanju še nismo dosegli zaželene afirmacije, čeprav so njene zmogljivosti tako velike, da delamo tudi veliko uslug. Ravno z uslugami drugim partnerjem pa bomo upravičili naložbo v barvarno. Realizacija barvarne se bo po predvidevanjih že v letu 1979 povzpela na 6 mio novih dinarjev. Kljub uspehom pa nam sredstva za ostanek dohodka za sklade še ne zadoščajo za pokritje visokih anuitet, ki na leto znašajo okoli 600 mio starih din. S temi sredstvi lahko pokrijemo le 50 odstotno amortizacijo, z drugo polovico sredstev pa nam v obliki dolgoročnega posojila posodi tozd Plastika. S tem nam tozd Plastika omogoči vrniti obstoječe obveznosti. Tu moramo povedati še to, da je Totra kot celota nabavila kredite pri Ljubljanski banki in inozemskem dobavitelju opreme. S to omenjeno solidarnostjo je do konca leta 1980 tozd Plastika nekako dolžan pomagati odplačevati del najetih kreditov. V tem trenutku pospešeno delamo tudi razvojni program tozda Pozamenterije. Iščemo artikel oz. primeren izdelek, na katerega bi se tozd Pozamentarija v prihodnjih letih usmeril in s tem izkoristil tako naložbo v nove investicije kot vse svoje prostore, ki so deloma še neizkoriščeni. Težave vidimo tudi v tem, da je tekstilna industrija na robu rentabilnosti, v to industrijo pa spada tudi poza-menterija. Zato poizkušamo v povezavi s tozdom Plastika poiskati nekatere nove artikle, ki bodo eko-nomičnejši, kot je to s čisto pozamenterijo. Preusmerili bi se lahko v predelavo drobnih plastičnih izdelkov, tako bi ekonomično izkoristili prostor in delovno silo. Vendar moramo poudariti, da tozd ni nerentabilen. Potrebe so tako visoke, pa tudi zaradi plačila anuitet so do konca leta 1980 potrebe v skladih tako visoke, da ta proizvodnja ni zmožna zagotoviti takšnega ostanka dohodka. Delamo predvsem izdelke za široko potrošnjo, indu- strijskega izdelka skoraj ni. Tako tudi ostanka dohodka ni, vendar moramo delati tudi te izdelke, saj to od nas zahteva trg. Povezujemo se tudi s čevljarsko industrijo, vendar je konkurenca na tem področju izredno močna. Tu pa je še odvisnost od mode. To je le del težav, s katerimi se srečujemo pri plasmaju naših izdelkov iz pozamenterije. Podčrtamo pa lahko, da smo devetmesečno poslovanje zaključili uspešno, tako v tozdu Plastika, kot v tozdu Pozamenteri-ja. Prav v Pozamenteriji smo dosegli lep uspeh, če Že ko smo se po telefonu dogovarjali, da se dobimo in pripravimo kakšen zapis o Totri, je bilo čutiti očitek, da se v zadnjem času Totra ne pojavlja v savskem glasilu. Ta očitek oz. misli so bile potrjene, ko sem se 10. novembra 1978 oglasil v Totri. Tov. Miloš Rojec, direktor DO Totra, mi je v uvodnem razgovoru dejal: »Pogrešamo se v glasilu, najbrž smo za to delno krivi tudi sami, saj se nismo potrudili in pripravili kakšnega prispevka. Ne gre za dolge reportaže ali zapise, radi bi bili v glasilu prisotni kot del sozda Save. Včasih bi bili zadovoljni že z našim zaščitnim znakom.« Tako nekako mi je dejal tov. Miloš Rojec in v teh besedah je veliko resnice, res je, da del krivde nosijo sami, vendar moramo samokritično del krivde pripisati tudi nam. Lahko bi večkrat pisali prav o Totri pomislimo na to, da smo ukinili troizmensko delo za ženske, kar pa ni primer v drugih tekstilnih tovarnah, zato tudi podatki o poprečnih osebnih dohodkih niso primerljivi z našimi, saj so na primer v Velani, kjer delajo kar v štirih izmenah, v OD všteti tudi dodatki za nočno delo. Do konca leta pa bomo, tako predvidevamo, v tozdu Pozamenterija dosegli zadovoljive rezultate, v tozdu Plastika pa bo zadnje tromesečje nekoliko slabše, vendar bomo plane v celoti dosegli. L. M. in KTM, ki sta našemu uredništvu najbližji DO, vendar moramo vedeti, da v uredništvu piševa samo dva, v času od zadnje obširne vesti o Totri pa smo veliko pisali o KTM, o Rumi in Vulkanu. Naj to ne izzveni kot opravičilo, delamo, kolikor se le da, skušamo pokrivati vsa področja dela in življenja v sozdu Sava, velikokrat nam to uspe, včasih pa ne. Toliko za uvod, res pa je, da bomo morali v prihodnje zaradi boljšega obveščanja večkrat obiskati To-tro. Prav pa je, da se tudi v Totri malo potrudite in tu in tam pripravite kakšen prispevek, tako kot smo se že velikokrat dogovorili. Na osnovi tega uvoda sta nastala tudi naslednja sestavka, ki smo jih pripravili za to številko. V Totri smo se dogovorili tudi za nekaj naslednjih prispevkov, ki jih bodo pripravili sodelavci v Totri. L. M. OBISKALI SMO TOTRO NI NAS V GUSILU 14 RAZNO SAMOUPRAVUALSKI LEKSIKON DENAR Sredstvo efektivne kupne moči, ki je nujno v gospodarskih sistemih, ki temeljijo na blagovni proizvodnji, tržišču in delitvi dela. Denar je zgodovinska kategorija, ker ga v praskupnosti še ni bilo, verjetno pa bo izginil v zgrajeni komunistični družbi. Med dolgotrajnim obstojem je denar menjal tako obliko kot funkcijo. Najprej je imel obliko raznih uporabnih (koristnih) predmetov; nato je bil iz kovine v surovi ali kovani obliki, danes pa se izraža v t. i. denarni masi, ki jo predstavljajo terjatve do bank tako v bankovcih kot v depozitih na žiro in drugih računih na vpogled. Glavna funkcija denarja je, da meri in izraža vrednost in ceno vsakega blaga ali storitve, da služi kot posrednik v prometu in izmenjavi dobrin, da izvaja prenos kupne moči pri plačevanju, transferih in dolžniško-upniških odnosih, in da neposredno služi za pridobivanje mednarodnega ali svetovnega denarja (zlata ali konvertibilnih valut). Glavna kvaliteta denarja je stabilnost njegove kupne moči, inflacija in deflacija pa sta najpomembnejša vzroka načenjanja te stabilnosti. DEPOZIT (Privatno pomeni polog, amanet) pogodba, s katero hranitelj (depozar) sprejme tujo stvar (depozit) v čuvanje in jo nepoškodovano vrne tistemu, od kogar je to stvar prejel, tj. od položnika (deponenta). V poslovanju se depozit običajno polaga v denarju (na žiro računih, čekovnih računih, hranilnih knjižicah itd.), ki ga v sestavi denarne mase imenujemo depozitni denar. DEVALVACIJA Zmanjšanje zunanje vrednosti denarja zaradi vzpostavitve ravnovesja med zunanjo in notranjo vrednostjo denarja, in sicer tako, da se zmanjša valutna pariteta denarja (glej devizni tečaj). Devalvacija spodbuja izvoz, ker postane domače blago (plačano v tuji valuti) za tuje kupce cenejše, hkrati pa vpliva na zmanjšanje uvoza, ker postane tuje blago za domače kupce, ki plačajo to blago v domači valuti, dražje. Po sporazumu o Mednarodnem denarnem skladu je devalvacija upravičena samo v primeru t. i. fundamentalne neuravnovešenosti plačilne bilance. Članice tega sklada lahko zmanjšujejo (devalvirajo) in povečujejo (revalvirajo) zunanjo vrednost svoje valute le v sporazumu s skladom. DEVIZE Po naših predpisih so ta vsa dobroimetja ,v tujini (efektivne tuje valute, čeki, menice, nakaznice, itd.), s katerimi se lahko plačuje v tujini. Z razliko od večine tujih zakonodaj naši devizni predpisi izvzemajo zlati kovanec iz kategorije tujih plačilnih sredstev in ga uvrščajo med plemenite kovine, katerih promet je pod deviznim nadzorstvom. DEVIZNI TEČAJ z nekim skupnim merilom (npr. v zlatu). Po Sporazumu o Mednarodnem denarnem skladu se valutne paritete določajo v zlatu ali ameriškem dolarju. Z istim sporazumom je bil sprejet tudi sistem trdnih tečajev, vendar se zaradi motenj, ki so nastale v mednarodnem denarnem sistemu, občasno uporabljajo tudi drseči devizni tečaji, ki se določajo na podlagi ponudbe in povpraševanja po posameznih valutah na domačem tržišču. DOBIČEK (V splošnem pomenu besede) presežek dohodkov nad izdatki. Po svoji ekonomski vsebini je dobiček del presežka vrednosti, ki ostane podjetju po izplačilu vseh obveznosti. Pojem dobička se sicer rabi v različnih pomenih odvisno od gospodarskega sistema, zakonskih predpisov in namena analize. V začetku novembra je v Duplici pri Kamniku Srečo Mlinarič v imenu zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije podelil najzaslužnejšim članom sindikata za dolgoletno požrtvovalno delo in nekaterim osnovnim organizacijam za pomemben prispevek pri uresničevanju delavskih interesov 50 plaket in 46 priznanj tega sindikata. Priznanje je dobila tudi naša sindikalna organizacija. Cena tujega denarja izražena v domačem denarju. Dolo- Na sliki Jože Antolin prejema priznanje. Priznanje in pla-čanje takšne cene praviloma narekuje predhodno določane pari- keto pa je prejel tudi Jože Čopek. Iskreno mu čestitamo, tete oziroma določeno vrednost tujega in domačega denarja L. M. Doc. dr. Igor Čatič, dipl. inž. glavni tajnik Društva plasti- voru v sejni sobi nove upravne stavbe. Pri razgovoru čarjev in gumarjev iz Zagreba je pripeljal na strokovno so sodelovali inž. Mirko Požar in inž. Grozdana Rožanec, ekskurzijo skupino študentov tehnične fakultete v Za- Več o društvu in njegovi dejavnosti bomo pisali v eni od grebu z usmeritvijo predelave polimerov, ki je edini naslednjih številk, tako so nam obljubili tov. Mirko Požar usmerjeni oddelek na tehničnih fakultetah v Jugoslaviji, in tov. Grozdana Rožanec. Po ogledu proizvodnje so se zadržali na krajšem razgo- L. M. ZANIMIVO 15 KAKO MAŽEMO TEKAŠKE SMUČI Pri organiziranem nakupu smučaske opreme v tovarni ELAN, so se letos delavci Save zelo zanimali za tekaške smuči, oziroma za smučarski tek. To ni nič čudnega, saj se odvijata v naravi, na svežem zraku, soncu, stran od mestnega trušča in izpušnih plinov. Prav zaradi tega smučarski tek zelo koristi zdravju. Velika večina ljubiteljev tega lepega zimskega športa pa še nima zadostnih izkušenj, oziroma znanja o mazanju tekaških smuči. Znano je, da je pri teku prav mazanje izrednega pomena. Zato bi vam rad posredoval nekaj informacij in napotkov, ki si bodo sledili v nekaj zaporednih številkah našega glasila. O SNEGU Že v daljni preteklosti je človek opazil, da pri določenih pogojih drsijo smuči lažje in hitreje, oz. težje in počasneje. Ker takrat niso poznali smučarskih maž, so lovci na skrajnem severu obšili smuči. Okrog leta 1902 so se pojavili v športni literaturi posamezni članki o mazanju. Novinci uporabljajo pri izbiri maže predpisane metode in tabele za mazanje, medtem ko tekmovalci mažejo na podlagi dolgoletnih izkušenj in opazovanj, ki jih vsak skriva zase. Preden se odločimo za določeno mažo, moramo imeti točne podatke o snegu. VRSTE SNEGA — Novi sneg (kristali so ostri in se zelo dobro sprimejo z mažo). Mazanje mora biti zelo tanko, uporabljamo relativno trde maže (odvisno od temperature zraka). Novo-zapadli ali topeči se sneg ima veliko površino kristalov, ki imajo veliko vlažnost in vplivajo na nastajanje vodnega »filma«, vendar je njih trdnost neznatna. Kot rezultat tega se pojavi slabo združevanje maže s snegom, smuči zaradi tega drsijo nazaj. Zato je izbira maže za novi sneg pri temperaturi 0 stopinj Celzija znatno težja. — Obležan sneg — kristali so razdrobljeni v prah in zrnca. Pri drobno zrnatem snegu je specifičen pritisk slab, »vodni film« se ustvarja počasi in drsenje je slabše kot pri grobo zrnatem snegu. Mazanje mora biti debelejše, da se maža dobro sprime s podlago. — Stari sneg — kristali so največkrat stopljeni in ponovno zmrznjeni. To je oster in grobo zrnat sneg, ki nastaja med taljenjem in ponovnim zmrzovanjem sredi zime ali spomladi. Pri grobo zrnatem snegu je specifičen pritisk večji, zaradi česar se hitro pojavi plast vode, ki povzroči odlično drsenje. Kolikor je površina, ki se dotika snega manjša, toliko slabša je tudi spojitev. Mazanje mora biti močno z mehko mažo in ustrezno debelo. Na drsenje smuči posebno močno vplivajo struktura snežink ter zračna in snežna temperatura. Med drsenjem smuči po snegu se zaradi pritiska in upora poveča temperatura med snežinkami in površina smuči, ki so namazane, s tem pa se ustvari plast vode, ki povzroči odlično drsenje. Kolikor je število točk, ki se dotikajo snega, manjše, toliko je spojitev slabša. V ledeno mrzlih dnevih ostanejo temperature zraka ves dan enake ter se temperatura snega ne spreminja. Vse ostale dneve so temperature zjutraj, opoldne in zvečer različne, torej se spreminjajo in vplivajo na temperaturo snega. Preden pričnemo mazati smuči, moramo ugotoviti temperaturo zraka in snega. Zaradi možnosti spremembe vremena je potrebno opazovati stalnost vremena. Če opazujemo kristale pri — 12 stopinjah Celzija v novem snegu in pri 0 stopinjah Celzija, vidimo, da so enaki, vendar so pri nižji temperaturi z bolj trdimi mažami kot pri 0 stopinjah Celzija, kjer mažemo z mehkejšimi mažami. Pri izbiri maže moramo upoštevati tudi vlažnost snega. Sneg je lahko pri 0 stopinj Celzija pršič ali pa zelo vlažen sneg. Vlažnost snega lahko ugotovimo takole: — suh sneg se ne sprime v kepo, — vlažen sneg se sprime v kepo, — moker sneg, iz kepe teče voda, Maže bomo torej izbrali na osnovi podatkov o: — temperaturi zraka (stalna oz. v porastu), — vrsti snega (nov, obležan, star), — vremenski napovedi (stalno ali nestalno vreme). (se nadaljuje) Janez Gorjanc PODPISAN JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 PRAZNOVANJU DEDKA MRAZA 16. oktobra 1978 je bil v prostorih Skupščine občine Kranj podpisan samoupravni sporazum o praznovanju dedka Mraza v občini Kranj. Pred podpisom sporazuma je predsednik občinske konference SZDL tov. Slavko Malgaj govoril o pomenu praznovanja dedka Mraza v smislu vzgojnega oblikovanja in razvedrila otrok, o odpravljanju socialnih razlik in vključevanju vseh otrok ob pričakovanju novega leta, kot o povezovanju delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Opozoril je tudi na odgovornost koordinacijskega odbora, ki je formiran pri občinski konferenci SZDL, kot na organizacijsko in vsebinsko delo odborov za praznovanje dedka Mraza v krajevnih skupnostih, v katere se bodo vključevali delavci — občani. Samoupravni sporazum je podpisalo 40 delovnih organizacij s področja gospodarstva in 49 organizacij in skupnosti družbenih dejavnosti. Gotovo je, da bo prvo leto precej organizacijskega dela, da bodo praznovanja v krajevnih skupnostih uspela, da bo tudi nekaj težav v samih delovnih organizacijah pri organizaciji praznovanja — obdarovanja otrok tistih delavcev, ki ne bodo vključeni v krajevne skupnosti. Del delovnih organizacij pa bo ostal pri obdaritvi otrok v delovnih organizacijah — ali se ti otroci ne bodo udeležili praznovanj tudi v krajevnih skupnostih, v vrtcih, če so otroci v varstvu in v šolah, če so šoloobvezni? v____________________________________y PISALI SO VAM Iz Batajnice se je oglasil Bojan Rogelj s pozdravi vsem v obratu IV in z željo, da mu pošljemo naslov obrata IV. Prošnji ugodimo takoj, če je le v naši moči, če boš pisal komu v obrat IV, piši na naslov: Sava Kranj Ind. gumijevih in kemičnih izdelkov obrat IV, Savska cesta 20 A. Prilagamo še tvoj naslov, mogoče boš tudi od sodelavcev prejel kakšno sporočilo. BOJAN ROGELJ V. P. 9858/2 11274 BATAJNICA KUKAVICA FAIK se je oglasil iz Zrenjanina. Lepo pozdravlja vse sodelavce in jim želi veliko delovnih uspehov. Njegov naslov je: FAIK KUKAVICA V. P. 2376/2 23002 ZRENJANIN Naše glasilo dobiš zagotovo. Lep pozdrav. Jože Peško nam je poslal razglednico Skopja, kjer služi vojaški rok. Jože, hvala za pozdrave, tudi tebi bomo poslali Savo. Še tvoj naslov: Jože PEŠKO ^ ^ 6428/2 91002 SKOPJE ZAIM DELILO VIČ se oglaša iz Dervente. Pozdravlja sodelavce iz TAP-a in sostanovalce iz samskega doma. Pozdrave imenovanim tovarišem bomo sporočili ustmeno. Lep pozdrav in dobro se imej! V Donjem Miholjcu služi vojaški rok Velko Krivec, ki pozdravlja vse sodelavce na Konfekciji potniških radialnih plaščev. Pišite mu kaj! VELKO KRIVEC Njegov naslov je: V. P. 1003 54540 DONJI MIHOLJAC 16 RAZNO ZANIMIVO, NOVO IZ TOTRE, CEVI ZA PODNO GRETJE (Nadaljevanje s 6. strani) Trenutno izdelujemo samo eno dimenzijo, in sicer O 20 mm, izdelujemo pa tudi spojne elemente za varjenje. Naš kooperant pa je vpeljal proizvodnjo kovinskih spojnih elementov, ki se uporabljajo na prehodih iz plastičnih cevi na kovinske dele, vpeljali pa smo tudi proizvodnjo za prečiščevanje cevi na mrežo. Hočem poudariti tudi ekonomske prednosti tega izdelka. Začetna investicija je vsekakor nekoliko višja od radiatorskega ogrevanja. Te cevi so nekoliko dražje, vendar je ekonomičnost opravičena že s tem, da v teh ceveh uporabljamo precej nižjo temperaturo vode. Tako pri energiji letno lahko prihranimo od 30 do 50 odstotkov. Še o ceni: v en kvadratni meter stanovanjskega prostora oz. ogrevalnega prostora bi morali vgraditi od 5 do 7 dolžinskih metrov cevi. Pomembni pa so naslednji pogoji: maksimalno, še biološko sprejemljiva temperatura tal je 30 stopinj Celzija, ozračja pa različna, seveda ne preko 20 stopinj Celzija. No in če hočemo zadovoljiti te pogoje, potem moramo vgraditi že omenjeno število dolžinskih metrov cevi na kvadraten meter stanovanjske površine. Dolžinski meter te cevi pa stane 3250 st. dinarjev, kar s preprostim računom pomeni, da so stroški za vgraditev cevi za kvadratni meter stanovanjske površine 17.250 do 22.750 starih dinarjev. V tej ceni je vračunan tudi prometni davek. Spojni elementi, spojke pa stanejo okoli 10.000 starih dinarjev. Ventile in razdelilnike pa nam bo dobavljal Titan Kamnik, nekaj tudi IMP. To niso kotni, temveč ravni ventili, ki se dobe v vseh trgovinah s takšnim materialom. Ostali deli centralne kurjave pa so klasične izdelave. Veliko pridobimo tudi z enostavnostjo polaganja teh cevi, saj to lahko opravi vsak sam. Strokovnjaku ostane le priklop ob razdelilniku. Cevi se polagajo na kovinsko mrežo, pri normalni temperaturi, brez dodatnega ogrevanja. Cevi se lahko zvijajo na mrežo in se pripnejo s kle-mami, ki jih proizvajamo, lahko pa se pritrdijo tudi z žico. Če pa je cev treba variti, mora to storiti naš strokovnjak s posebno varilno napravo, ki dela na principu polifuzij-skega varjenja. Te storitve zaenkrat delamo le v okolici Ljubljane. V bližnji prihodnosti pa bomo organizirali seminarje za varilce, na katerih jih bomo usposobili tudi za ta dela. Cevi omenjenih dimenzij in kvalitet je moč dobiti v Totri, kjer se dobijo tudi spojni elementi. Za te cevi dajemo garancijo. Cevi so testirane v laboratorijih tehnične šole v Ljubljani. Tisočurni test pri določeni temperaturi in pritisku je dobra garancija. Cevi so tudi atestirane. Prodajamo le cevi 1. kvalitete, tako da pri teh ceveh ni nobene možnosti popusta. Pogoj za polaganje teh cevi je tudi termični izračun, ki ga lahko opravi vsak projektant centralnega ogrevanja. Povem naj še to, da je podno ogrevanje lahko samostojno, lahko pa je kombinirano s klasičnimi radiatorji. Podatke o termičnih izračunih, o pogojih polaganja pa lahko dobite na fakulteti strojništva, s katero zelo uspešno sodelujemo. Sistem podnega gretja TOTRATERM je financirala Raziskovalna skupnost. V nalogi pa smo sodelovali prav s fakulteto za strojništvo. Prvi izdelki so bili preizkušeni prav v laboratoriju za sanitarno in ogrevalno tehniko na omenjeni fakulteti. Tam se opravljajo tudi vsi praktični poizkusi in meritve. Toliko za danes, o tem novem in zanimivem izdelku iz Totre. Za eno od naslednjih številk glasila mi je tov. Ciril Židan obljubil širšo poljudno, strokovno informacijo o tem izdelku. Prepričan sem, da bo ta informacija zanimiva za vse, še posebej pa za graditelje hiš, ki jih v Savi ni malo. T Azr Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kranj, AMD Kranj, Šenčur, Cerklje in Združenje šoferjev in avtomehanikov — podružnica Kranj VABIJO na centralno predavanje za vse udeležence v prometu, ki bo v nedeljo, dne 10. 12. 1978, ob 9. uri v veliki dvorani kina CENTER v Kranju. Tema predavanja: Zanimivosti s področja varnosti cestnega prometa Predaval bo prometni strokovnjak Marjan Metljak iz Ljubljane. Po predavanju si boste ogledali prometno-vzgojne filme. Vse za varnost prometa! Predsednik sveta Janko Košnik NOVOSTI 1. Sprejel za zaščito predmetov pred požarom — V Veliki Britaniji proizvajajo preparat »Limpet«, ki sestoji iz mešanice mineralnih vlaken in neorganskega veziva. Preparat proizvajajo v obliki suhega prahu, ki dispergira v vodi in se brizga na površine, ki jih želimo zaščititi pred požarom. Preparat uporabljajo predvsem v ladjedelništvu za izoliranje pregradnih sten. Proizvajalec: »TAC Construction Materials Ltd.«, Manchester. Ekonomska politika, Beograd, 27, 1372, 17. julij 1978, 48 IZZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Tokrat je v uredništvo prispelo 160 rešenih križank. Komisija v sestavi Jakupak Vida, Vreček Marinka, Jere-tina Nada je izžrebala naslednje pravilno rešene križanke: 3. nagrada Jereb Marija SPS, Sp. Brnik 67, p. 63000 Cerklje - 50,00 din 2. nagrada Nadja Markun RTI, Britof 146, 64000 Kranj — 100,00 din 1. nagrada Nadja Pipan, Veljka Vlahoviča 10, Kranj — 150,00 din Nagrade bodo izžrebanci prejeli ob izplačilu osebnega dohodka za mesec december. Vsem iskreno čestitamo! S. K. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem TAP — Konfekcija se iskreno zahvaljujem za prekrasno poročno darilo. Hvala por. Urbanc Marta ZAHVALA Ob izgubi svoje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem v Avtozračnicah za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Zdenko Bajželj z družino SjouKivvUraAj Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štu-lar, tehnični urednik Lado Mraz, fotografije Ivan Draškič. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72) z dne 27. marca 1973.