1
*W3::a km junica
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 0..
MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu Štev. 606-70/3-24
Stev. 27 (485) LETO X.
NOVO MESTO, 9, JULIJA 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva In uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podietje
»Delo* v Ljubljani
Jugoslavija, ki je *e prišla na prvo me-«to v svetu PO naglici povečanja industrijske proizvodnje, je v zadnjih treh letih v preokretu še na nekem drugem, v nekem smislu bolj kompliciranem področju — v kmetijstvu.
Z ocenjenim povprečnim donosom približno 18.5 stota na hektar namesto naših »tradicionalnih« 11 ali IS, smo lahko prenehali uvažati pienico, ne glede na to, da Lahko v prihodnjih letih še pride do manjših ali večjih odmikov od tega povprečja.
Pridelek koruze bo Po dosedanjih cenitvah večji, kakor Je bil v rekordnem le*u 1957. prav tako pa tudi pridelek sladkorne pese, sadja in zelenjave. V živinoreji računamo še z večjim napredkom. Skupna kmetijska proizvodnja bo prekoračila pričakovanja r-a leto 1961, ki so bila po splošni presoji smela, in h0 dosegla neprimerno višjo raven kakor je bila ta pred vojno.
Presežek, ki ga bomo dosegli pri pšenici, je bistveno drugačen, kakor so bdi presežki pred vojno- Ta presežek je zdaj na drugačni ravni. Leta 1939, ki Je bilo mnogo bojj rodno, kakor je zna&alo tedanje večletno povprečje, smo pridelali 315 tisoč vagonov pšenice in rži. Izvozili smo 21 tisoč vagonov in je za notranje potrebe crtalo 291 tisoč vagonov ali približno 190 kg n« prebivalca, medtem ko bomo letos porabil] doma približno 400 tisoč vagonov ali približno 220 kilogramov na prebivalca, Ce bi vračunali tudi prehodne zalege, bi bila razlika še večja. Toda Že to dovolj zgovorno govori o tem, da
ŽITO
Je bil »presežek« nekdaj posledica manjše notranje potrošnje in zamenjave pšenice s koruzo.
Do nedavnega je znašala vrednost uvoza žita in njegovih izdelkov dve tretjini našega primanjkljaja v plačilni bilanci. Ce računamo tudi s tem, da bo zdaj omogočeno zmanjšanje uvoza tudi nekaterih drugih živil, da pa se možnosti izvoza večajo, je gotovo, da bo to precej vplivalo tudi na našo plačilno bilanco. Hkrati se povečuje sklad kmetijskih surovin za domačo industrijo, ves narodni dohodek in družbena produktivnost dela pa naraščata bolj, kakor se je pričakovalo. Razumljivo Je, da bo vse to prispevalo ne samo h krepitvi gospodarstva, temveč tudi k nadaljnjemu povečanju osebne potrošnje.
Za tem materialnim uspehom Pa stoji le drugi, družbeno in zgodovinsko mnogo pomembnejši uspeh: popolna in dokončna uveljavitev prav taksne družbene ureditve, kakršna je naša, ki je ustvarila proizvodne odnose in družbeni mehani* 7*m, sposoben, da krepko pokrene iniciativo milijonov kmetovalcev In da povzroči, da postane materialni In družbeni napredek v največji meri njihov neposredni osebni interes.
To    vprašanje    proizvodnje pomeni
predvsem nadaljnje povečanje socialističnih sil v kmetijstvu.-To trditev lahko do neke mere podkrepimo tudi s številkami: povprečje 18.5 stota na hektar je bilo doseženo predvsem po zaslugi izredno visokih donosov na socialističnih posestvih (približno 50 stotov) in v kooperaciji (približno 35 stotov).
Končno je to najohjektiv ejša praktična preizkušnja naše agrarne politike in našega gospodarskega sistema.
Ni dvoma, kakor je pripomnit tudi tovariš Mijalko Todorovlc v zvezni ljudski skupščini, da so letos vplivale na dobro obroditev tudi vremenske razmere- Temu lahko dodamo, da so k dobri obroditvi prispevale tudi večje investicije, čeprav so tudi te element gospodarska politike. Toda niti prvo niti drugo ni bilo odločilno. O tem govorita prepričljivo dve primerjavi: prva s prejšnjimi prav tako dobrimi letinami, ko so donosi vendarle bili znatno manjši, in druga z državami, ki so približno v enakem podnebju kakor naša in od katerih so nekatere tudi socialistične ter investirajo v kmetijstvo prav tako kakor mi ali pa še več, pa vendarle ne morejo zabeležiti takih uspehov.
Dosegli smo smoter, ki smo si ga zastavili za to obdobje in dosegli smo ga znatno prej, kakor so računala najbolj smela pričakovanja. Socializem v Jugoslaviji ni samo proklamiral, temveč tudi dobil bitko za kruh, predvsem pa tudi bitko za vas, ne glede na to, da naša pot še ni In ne more biti končana, temveč vodi še mnogo dalje. ,
(Iz KOMUNISTA, glaaiia ZKJ)
S SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO
Blagovni promet zaostaja
Oba zbora okrajnega ljudske, ni predlog o gradbenih okoliSih
ga odbora Novo mesto sta v po- za mestna naselja v Novem me-
nedeljek, 8. julija zasedala na stu in Gor. Straži, odobrili vr-
skupni, seji. Bralce bomo v tej sto jamstvenih izjav gospodar-
številki le na kratko seznanili, o skirn organizacijam in zavodom,
čem so odborniki razpravljali, rešili nekaj premoženjsko prav-
podrobnejše poročilo pa bomo ^rdh zadevi, .potrdili odlqk ospre-
posredovali v prihodnji številki, merribah in dopolnitvah statuta
Dnevni red seje je obsegal sedem točk; najpomembnejša je bila gotovo prva, s poročilom o problematiki blagovnega prometa v okraju. Odborniki so nato potrdili še zaključni račun OLO tr leto 1958, sprejeli spremenje-
občine Črnomelj ter končno »prejeli sklep o ustanovitvi zavoda za izobraževanje odraslih, imenovali ravnatelja zavoda in njegov upravni odbor. Razen naštetega so rešili še vrsto drobnih vprašanj.
Iz poročila sveta za blagovni bodo morali uresijčiti občinski promet o blagovnem prometu v ljudski odbori, trgovinske zbor-okraju je razvidno, da smo tr- niče, trgovska podjetja ter stro-govmi posvečali doslej premalo kovne politične id§družbene or-pozornosti. Blagovni promet v ganizacije v tesnej* sodelovanju okraju je za 36 odstotkov nižji od republiškega povprečja. N? seji je bil »prejet predlog sveta o reorganizaciji trgovine. Da bi 6e blagovni promet povečal, bomo morali reorganizirati gro-sistično trgovsko mrežo, uvesti v mestih specializirane trgovine, trgovino na podeželju pa bolj približati potrošniku. Te naloge
Z DRUGE REDNE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO
t VILM POMEMBNI ODLOKI
govedo ln drobnico. Sejmi v Šentjerneju in Skocjanu so določeni po datumih. Odlok nadalje določa, kako morajo biti urejena sejmišča, kdo sme prodajati in kdo kupovali ter vsebuje še druge določbe za pravilno poslovanje takih sejmov.
Zelo potreben je že bil odlok o uredi ti vi trga na drobno na območju občine, ki ga Je sprejel obč. LO na tej seji. Ta predvsem dopolnjuje prejšnje predpise na tem področju in vsebuje koristna dopolnila. Med drugim določa, rja se sme prodajati na trgu le na uradno priznane mere, da Je pijanim in nalezljivo bolnim osebam prepovedan dostop na trg. da morajo biti prodajalci živil čisto in snažno oblečeni. Kot so poudarili na seji, je potrebno ukrenili, da s« bodo določila tega odloka tudi izvajala.
Za komunalna dela: 72 milijonov
Predsednik obč. LO Maks Vale je na tej seji predložil podroben načrt razdelitve sredstev za komunalne gradnje v občini. V celoti bo za taka dela letos na razpolago nekaj nad 12 milijonov dinarjev. Na seji so določili, ia katera komunalna d*la v posameznih področjih in krajih bodo ta sred-
stva potrošena. Predvsem bodo šla na vodopreskrbne objekte, za melioracije zemljišč, reguliranje potokov, elektrifikacijo, za šole, pota in druge namene. Sredstva so dodeljena krajevnim odborom, ki bodo skrbeli za izvajanje del. ki so predvidena v seznamu, sprejetem na tej seji.
Ker je potekla mandatna doba svetov, upravnih odborov ustanov ln šolskih odborov, je občinski ljudski odlbor izvolil nove svete pri obč. LO. upravne odbore pri finančno samostojnih zavodih ter šolske odbore pri vseh šolah v občini Na seji Je obč. LO prav tako izdal številna Jamstva za najetje kreditov in rešil več drugih tekočih nalog.
Razstava 40 let KPJ v Žužemberku
Razstava 40 let KPJ v Dolenjskem muzeju bo odprta le do 11. julija in ne do 20., kakor je bilo napovedano. Razstavo bodo prenesli v Žužemberk, kjer bo vključena med prireditve za proslavo občinskega praznika, ki bo 13, julija.
s potrošniškimi sveti Druga velika naloga na i''- - blagovnega prometa je odkup kmetijskih pridelkov. Pot le-teh od proizvajalca do potrošnika moramo skrajšati. Osnova, ki bo to omogočila, je pogodbeno sodelovanje kmeta proizvajalca z zadrugo. Le če bomo razvijali in krepili pogodbeno proizvodnjo v kmetijstvu, nam bo uspelo izboljšati tudi odkup ter l*4e in bolje ustreči potrošniku.
Posebno vprašanje na področju trgovine so investicije. Odborniki so ugotovili, da bomo morali vprašanje investicij v trgovini v bodoče reševati z združevanjem skladov trgovskih podjetij in z večjo pomočjo občin, ki so doslej iz svojih Investicijskih skladov prispevale za ureditev trgovine zelo malo.
Praznično veselje na Lisci
Že v petek zvečer je velik kres z vrha Lisce naznanjal daleč naokrog, da »t spominjamo dneva borca in 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. V soboto -jutraj so se začele zgrinjati na Lisco množice prebivalstva iz Spodnjega Posavja in dolenjtkih krajev. Ob devetih dopoldne je predsednik občinskega ljudskega odbora Sevnica Karel Kolman ob navzočnosti gostov iz Ljubljane, Novega mesta in domačinov odprl novo cesto na Selah, ki poteka od tu prav zložno do planinske koče na Lisci. Na učinkovito okrašenem slaimostnem prostoru travnate plobeli pri koči se je zbralo okoli 10. ure skoraj tri tisoč ljudi. Zborovanje ja začel sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Sevnica Miro Gošnik,. o boju Partije in naših narodov v preteklih 40 letih pa je govoril član IK CK ZKS tovariš Vlado* Krivic. Med drugim je dejal, da se ljudstvo partizanskih krajev s ponosom zbira na zgodovinsko pomembnih mestih, kjer z obujanjem spominov hkrati krepimo našo enotnost in zbiramo novih moči za dograditev ciljev, ki smo si jih postavili. Po govoru tovariša Krivica je bil kulturni nastop godb iz Vidma-Krškega in Zidanega mosta, sevniških pionirjev, moškega zbora PD Dušan Jereb iz Nov_ega mesta in okteta iz Loke. Takoj nato je tovariš Krivic na planinski koči odkril okusno izdelano spominsko ploščo z napisom: »Na tem mestu je bilo poleti leta 1938 prvo posvetovanje Po-litbiroja CK KPJ, potem ko je touariž Tito prevzel vodstvo.« V imenu planincem je goste pozdravil Tonček Čebular, ki je tovarišem Vladu Krivicu, Francu Pirkoviču, Fedorju Koširju in Karlu Kolmmu podaril slike postojanke na Lisci. Spet so zapeM pevci iz Novega mesta, z državno himno obeh godb in vseh pevcev pa je bil nato slovesni del sporeda zaključen. Slavj* sg je na<faljokalo v prijetni družabnosti, saj je bilo za t'sp obilno in dobro poskrbljeno. Po novi cesti je prišlo na t Lisco veliko kamionov, osebnih ai^tomo-bilov in motorjev. Vabljiva planinska koča »Tončkov dom« na Lisci bo poslej še bolj priljubljena, saj je dostopna za vsa motorna vozila. Slavje na dan 4. julija pa je bilo ponoven dokaz velike zavesti naših delovnih množic. Posebno se ga bodo še spominjali člani Zveze borcev sevniške občine, ki so   na Lisci' ta dan razvili svoj prapor
Tokrat: v Splitu
Prireditve letošnjega izseljenskega tedna
Predkongresno tekmovanje mladine Slovenije je zavzelo najširši obseg; razen okrajnih tekmovanj je mladina tekmovala še v republiškem merilu. Iz novomeškega okraja se je republiškega tekmovanja udeležilo pet občinskih komitejev LMS, ki so dosegli lepe uspehe. Največji uspeh je dosegel Občinski komite LMS Videm-Krško, ki je v dokaj močni konkurenci (27 mladinskih občinskih komitejev) dosegel zasluženo 2. mesto.
Če se bolj natanko seznanimo z delom mladine v vi-
Dva odloka o uvedbi občinske diokl;.. odlok o uvedb, dopolnilnega proračunskega prispevka iz dohor;k; delavcev za leto 1959. odloka o spremembi družbenega načrta in proračuna občine za leto M6P. ediok o spremembi odloka o občinski taksi, prometnem davku, odlok o najvišji tarifi za dimnikarske stor.tve, odlok o tem. katere stavbe se štejejo kot zgradbe za počitek ln oddih lastnika, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o tržnem in sejmskem redu, odlok o sejmskem redu za sejme za plemensko živino in Sfe nekaj drugih to&k je obsegal dnevni red druge redne skupne seje obeh zborov obč*. LO Novo mesto dne 30. Junija.
Najprej so obravnavali predlog •veta za splošne zadeve o volitvah krajevnih odlborov. Po tem predlogu naj bi bilo na območju Občine namesto dosedanjih 46. le 14 krsjevnih odborov. Več odbornikov se s predlogom ni strinjalo. Menili so, da je H krajevnih odborov za območje tako velike občine premalo. Osnutek bo v smislu predlogov odbornikov popravljen, o njem pa bodo izrekli ivoje mnenje tudi volivci.
Za občinske doklade: 7 meril
Odlok o uvedbi občinske doklade "a davčno osnovo od kmetijstva deli celotno področje občine na sedem rajonov, kar pomeni, da bodo zavezanci kmečke dohodnine plačevali občinsko doklado Po sedmih plačilnih lestvicah. V razvrstitvi krajev na rajone so upoštevane vse okolnosti, ki vplivajo na večji ali manjši dohodek zavezanca v posameznem kraju Občinsko doklado na dohodnino so zavezami plačati tudi davčni zavezanci dohodnine od nekmetijskih dejavnosti (obrtniki, svobodni poklici in pod.). Pavšalisti pračujejo tudi občinsko doklado pavšalno.
Itoipolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka so dolžna plačati podjetja, in sicer v v>-»Lni od 5 do 10 odstotkov, če zna-Sti razmerje med izplačanimi pla-čami in minimalnim osebnim dohodkom od 130 odstotkov navz«or. Pavšalisti plačujejo posebni proračunski prispevek lz osebnega dohodka, če je razmerje med izplačanimi plačami in plačami po tarifnem pravilniku za 10 Mi več odstotkov v korist izplačanih plač. Po sklepu zbora proizvajalcev so dolžne plačati posebni proračun-*k,i prispevek tudi ustanove in t-nančno samostojni zavodi od letnih presežnih plač (trinajste pla-*e. nagrad i" pod.)
O sejmih in tržiščih
^Odiok o sejmskem^redu ^»J^ 30. junija zjutraj — sredi poletja! — je pričela Krka v spodnjem toku pri Dobravi naglo da ^tak^e^m!0lahko % v n0- naraščati. Ljudje, k} so ob bregu nakladali že posušeno krmo, so morali na hitro izpreči živino vem mestu. Skc-janu ln Semtjer- \z naloženih vozov in bežati, krmo In vozove pa prepustiti besneči vodi, tako hitro je reka aeJu. v Novem me^tu so taki sej- narajcaia< Domačini pravijo, da je voda odnesla za 1000 voz posušene krme in poplavila preko S«r^v^oned-*JkXv mXcu za 1000 hektarov njiv. Škodo bo ocenila komisija.
Glavne prireditve Izseljenskega tedna bodo v Splitu, kjer se bodo v dnevih od 10. do 12. julija zbraij izseljenci lz vseh republik Jugoslavije, ki so pri-
Čestitamo mladini občine Videm-Krškol
dem-krški občini, nas odločitev komisije pri CK LMS ni presenetila. 2al nam je samo, da se še ostale naše občine niso tako dobro plasirale. Občini Novo mesto in Brežice sta bili med kandidati za osvojitev vidnih mest. Mladina iz Krškega je prejela lepo nagrado za doseženo drugo mesto. Uspeh, ki ga je dosegla mladina v jubilejnem letu, nam jamči, da mladi rod z veseljem sprejema vse naloge, ki jih dobi — in kar je najvažnejše: pri tem dosega odlične uspehe.
Prihodnji teden oziroma na plenumu Okrajnega komiteja LMS Nono mesto bodo sprejeli nagrade najzaslužnejši občinski komiteji LMS in aktivi LMS, ki so se udeležili predkongresnega tekmouanja v okrajnem merilu, Sd,
8. novomeška MDB — prvič udarna!
Tik pred zaključkom današnje številke smo dobili telefonsko obvestilo, da» je bila v prvi dekadi dela na avtomobilski cesti v Makedoniji prvič proglašena za udarno brigado tudi 8. novomeška MDB »Ivan Stariha-Janko«. Našim brigadirjem, srednješolcem in srednješolkam v Makedoniji, tople čestitke in lepe pozdrave vseh domačih, znancev, sošolcev in prijateljev!
Pošljite nam naslove znnneev, prijateljev, sorodnikov in sosedov: poslali jim homo številko
DOLENJSKEGA LISTA hre/.piaeno na ogled.
šli letos na obisk v stari kraj. Izseljenske matice iz raznih jugoslovanskih republik so za rojake na te prireditve organizirala posebne izlete, na katerih si bodo ogledali zanimivosti in lepote Jugoslavije te,r se nato sešli v Splitu. Rojaki iz Slovenije, za katere je izlet organizirala Slovenska izseljenska matica skupno s Putnikom, so odpotovali iz Ljubljane 8. julija zjutraj z letalom v Beograd. Tam bodo ostali dva dni in sj v tem času ogledal| zanimivosti mesta in okolice. 10. julija bod,0 z letalom odpotovali v Split, kjer se bodo udeležili prireditev Izseljenskega tedna. Na povratku se bodo ustavili še v Zadru, na Reki in Opatiji, nato pa se preko Postojne vrnili v Ljubljano.
Med svojim bivanjem v Splitu v dnevih 0d 11. julija do 13. julija bodo izletniki obiskali Ne-čujern na otoku Solti,  kj&r 6e
bodo lahko kopal; tn odpočili. Zvečer b0 za goste v Splitu v parku JRM prirejen koncert, ki ga bodo priredila pevska, tamburaška in folklorna skupina društva Jedinstvo s sodelovanjem članov Narodnega pozori-šta ln tamburaSkega orkestra »Filip Devic«. Prireditev bo ob pogrnjenih mizah.
Naslednji dan, t. j. 12. julija, s^J bodo gostj« ogledali Split, znamenito Meštrovučevo galerijo, novo mestno četrt, splitsko ladjedelnico, zgodovinsko pomembne kleti Dioklecianove palače, protituberkulozni paviljon na Firulanah in novo. šolo v Bačvicah. Popoldne b0 sprejem pri predsedniku mestne občine Rade Darnanisu. Prireditve bo zaključila zvečer opera »AIda«, prirejena na zgodovinskem peristilu, kjer bodo kot solisti nastopil; člani Narodnega gledališča iz Beograd^ in Ljubljane.
Ob prazniku šoferjev
Kot že več let, bodo tudi le-  zanov v 2užemberk. Na prosla-tos šoferji in avtomehanikido-  vi bodo podelili najbolj zaslužnim članom priznanja in značke. Pri kultufnem sporedu bodo na-
stojno proslavili svoj praznik 13. julij. To je spomin na obletnico, ko je prva partizanska motorizirana enota uspešno sodelovala v napadu na sovražnikovo postojanko Žužemberk 13. julija 1943.
Združenje šoferjev in avtome-hanikov — podružnica Novo mesto in Črnomelj — priredita letos skupno praznovanje v nedeljo, 12. julija pri Dolenjskih Toplicah. Praznovanje se bo pričelo z ocenjevalno vožnjo, ki jo organizira novomeško avtomoto društvo s sodelovanjem ostalih avtomoto društev Dolenjske iz raznih smeri na prostor, kjer bo slavje.
Spored letošnjega praznovanja obsega še več drugih točk. Tako bodo letos razvili tudi svoj prapor. Za najboljše ocene pri vožnji so predvidene lepe nagrade, ki jih bodo razdelili takoj po kontanl oceni. Posebna ekipa bo lz kraja, kjer bo slavje, odnesla vence na grobove padlih parti-
stopili tudi pionirji iz Dolenjskih Toplic. Tem bo podružnic« Združenja popoldne omogočila ogled avtomobilske ceste in Otočca. Popoldne bodo po želji tudi Izleti na Rog na Bazo 20.
Na prireditev Šoferjev in av-tomehanikov v Dolenjske Toplice, bodo 12. julija vozili iz Novega mesta avtobusi izpred hotela Metropol, na kar posebej opozarjamo Novomeščane in okoličane. Odhod avtobusov bo ob 8.30 dopoldne, povratek od • 16. ure dalje.
VREME
OD 10. DO 19. JULIJA Okrog 10. julija padavine, nato nekaj suhih dni. Od sredio« julija dalje nestalno vreme * pogostnimi padavinami, poznejj« pa močno deževje z Jesenski«« hladom. V.M.
\
Za večjo samostojnost
krajevnih odborov Zveze borcev
ZUNAMJEP0LITIČN1 TEDENSKI PREGLED
Nedavni plenum okrajnega Odbora Zveze borcev Novo me-*to je obravnaval predvsem del0 občinskih in krajevnih odborov Zveze borcev.
V uvodu so na plenarni seji poudarili, da so občinski odbori ZB postali dokaj samostojni v delu in našli vsebino pravilnega poslovanja. Premalo so še zaživele komisije pri občinskih odborih ZB; prav tako je potrebno ojačati kolektivno reševanje zadev organizacije.
Nadalje so na plenumu ugotavljali, da občinski odbori na splošno prevzemajo v svoje pristojnosti tudi razne drobne naloge, ki spadajo bolj v pristojnost krajevnih organizacij. Sploh je potrebno bolj oživeti delo krajevnih orglanizacij in nanje prenesti zlasti naslednje pristojnosti:
Evidenco članstva, otrok padlih in živih borcev ter žrtev fašističnega nasilja, ki še niso preskrbljeni, dalje evidenco socialno in zdravstveno ogroženih borcev, evidenco članov, ki so zaposleni, pa še nimajo kva>-lifikacije, pisanje kronik) življenjepisov padlih borcev in žrtev fašističnega nasdlja, ureditev članskih izikaznic in clrugQ naloge.
Plenum je ugotovil, da imajo krajevni odbori premalo stikov s članstvom, zlasti tudi premalo tolmačijo zakonite pravice ln dolžnosti. Bolj pogosto bi mo-
rali sklicevati množične sestanke in seznanjati člane z vsem našim družbenim dogajanjem. Da bi bile krajevne organizacije kos svojim nalogam in da bi bilo njihovo delo bolj povezan0 z drugimi političnimi organizacijami, je potrebno ponekod teritorialni obseg krajevne organizacije ZB prilagoditi obsegu ostalih organizacij, predvsem SZDL,
Nekatere krajevne organizacije imajo še vedno nepravilen odnos do pobiranja članarine, kar je treba izboljšati. Neposredne naloge, katerih se je treba lotiti brez odlašanja, pa so ureditev življenjepisov, ki jih je treba opremiti s slikami ln drugo dokumentacijo, dokončna ureditev kronik, opis dogodkov, spomenikov ln plošč, zbiranje dokurnentar. gradiva za muzej NOB, zbiranje dokumentacije in predlogov za obeležje zgodovinskih krajev. Predloge z opisom dogodkov je treba predložiti komisiji pri okrajnem odboru. Potrebno je tudi ure-
diti vsa grobišča ln pokopališča, kjer so pokopani padli borci in kjer to še ni urejeno.
Dogaja se, da posamezniki, kj niso člani Zveze borcev, vlagajo na organizacije ZB prošnje za priznanje službenih let med vojno, da pišejo izjave o delu med NOB osebe, ki niso člani Zb in pod. Take prošnje in predloge organizacije ZB ne morejo obravnavati. Prosiflce, kolikor imajo pogoje, naj organizacije sprejmejo v članstvo lin potem šele obravnavajo njihove primere. Pri tem naj občinske komisije upoštevajo navodila Glavnega odbora ZB Slovenije, objavljena v reviji Borec v številki 5-V/1959.
Se vedno so občinski odbori, ki nlirnajo svojih pisarniških prostorov niti človeka, ki bi redno opravljal pisarniške zadeve organizacije. Kjer tega še ni, je treba poskrbeti da, bo čimprej urejeno. Občinski odbori nikakor ne morejo v redu poslovati brez pisarniškega prostora ln stalnega uslužbenca.
Ožji gradbeni okoliši določeni
Februarja letos je bil poslan v odobritev Republiškemu izvršnemu svetu odlok o ožjih gradbenih okoliših za naiselja v okraju. Izvršni svet je potrdil odlok za vsa naselja razen
Izterjava davkov gre prepočasi!
Na področju okraja smo v prvem polletju izterjali le 69°/o davkov, 31% pa je ostalo neizterjanih. Stanje je loli ko bolj žalostno, ker vemo, da je drugo polletje vse do pozne jeseni »suha doba« za davke. OLO
torej z dotokom lastnih sredstev ne bo mogel uresničevati proračuna. Moral bo najemati posojila in plačevati od njih 6% obresti. Nezadosten dotok davkov je nerazumljiv, saj vemo, da je bila lanska letina v kmetijstvu zelo obilna.
za Novo mesto in Gornjo Stražo. Predlog okoliša za Novo mesto ni vseboval področij Ragov log, Grm, Marof in Ločna, predlog okoliša za Gornjo Stražo pa je bil zavrnjen, ker je bil preozek z ozirom na pozneje pričeto gradnjo novega lesnega kombinata v Gornji Straži. V novem predlogu obeh ožjih grad-. beni h okolišev so upoštevali pripombe Izvršnega sveta LRS in ga je OLO Novo mesto na seji 6. julija odobril. Zdaj so na področju okraja Novo mesto vsi ožji gradbeni okoliši že določeni.
Lažnivo izdajanje za uradno osebo
16. Junija Je prišel k Mihaelu Percu, železničarju v Sevnici, 95-letni Zdravko Lazar iz Trbovelj. V popoldanskih urah Je odšel k sosedu Francu r>ollnšku in se mu predstavil da je »iz ministrstva ln član IŠ LRS«. EKJllnSka Je povprašal, kako si sploh upa stanovati v hifil, k.; je krita s slamo ln kaj Ima s sosedom Percem, da sta staflno v sporu. Od tu je zavil Lazar k Tereziji Stopar in jo prav tako pobaral, čemu se stalno prepira s Percem ln ga morajo zaradi takega »vraga« klicati lz LJubljane! Od Stoparjeve Je na zahtevo dobil liter Jabolčnika, ki pa ga nI hotel prvi piti, češ da je pijača zastrupljena. Pri Stoparjevi le DolinseK Lazarja pOtlpal, naj se legitimira, da bodo videli, s kom imajo opravka, pri čemer pa se Je Lazar izmazal z Izgovorom in odžel. Zaradi tega, ker se Je lažno izdelal za uradno osebo, bo seveda moral dati odgovor.
FiS,
P
tem tednu nabiramo
Novomeške perspektive:  v Žabji vasi je v zadnjih mesecih zraslo mogočno poslopje nove industrijske dvorane Industrije motornih vozil — tu bo stekla razširjena proizvodnja našega mladega, a čvrstega podjetja
Cvetje lipe (220 din), rdeče deteljice (100 din), kamilice — samo cele glavice (500 din), be<zga — osut (200 din), rmana brez pecldev (50 din).
Liste šmarnlce (150 din), gozdne Jagode (100 din), jetrnika (100 din), slezenovca (180 din), melise (140 din), ozkollstnatega trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribske rese (500 din). , .
Rastlino kopitnika t korenino (75 din), krvavega mlečka (90 din), smolnice (40 din), melise (70 din), ž eni ki J a—-samo lepo zeleno sušen (130 din), vodne kreše (150 din), šentjanževke — kržnice (30 din), rmana (25 din).
Korenine arnlke (350 dim, trobentice (150 din), medvedovih tac (150 din), bodeče neže — kompava (115 din).
Lubje češmlnovlh korenin (320 din), češminovlh palic (65 din), krhllke (60 din).
13. julija se bodo spet sestali ob Le-manskem jezeru zunanji ministri štirih velesil, ki so prekinili razgovore 20. junija. Toda napak, bi bilo misliti, da je ostal odmor »prazen«, neizkoriščen. V glavnem se je nadaljeval dvogovor dveh glavnih protagonistov te konference na ravni zunanjih ministrov — med ZDA in ZSSB- Povod ali »izgovor« za ta dvogovor sta dve razstavi — sovjetska v New Vorku, ki so jo odprli 30. junija in bo trajala do 10. avgusta, ter ameriška, kt jo bodo odprli v Moskvi 25. julija in bo trajala do «. septembra.
Sovjetsko razstavo v New ¥orku je prišel odpret prvi podpredsednik sovjetske vlade Kozlov, ki ga imajo nekateri za naslednika Hruščeva. Kot že pred njim podpredsednik Mikojan, je tudi Kozlov takoj po otvoritvenih svečanostih odletel v VVashington, kjer se je sestal z ameriškimi vodilnimi državniki — tudi g predsednikom Eisenhovverjem. Sledila je vrsta pomirljivih, koeksiistenčnih ponudb; govora Je bilo tudi o tem, da bi morala sovjetski in ameriški narod obnoviti prijateljstvo, ki se Je skovalo v boju proti naclfafizmu. Na vprašanja o Berlinu je Kozlov odgovarjal, da Sovjeti v nobenem primeru niso stavili ultimata, marveč so predlagali le ustanovitev mešane zahodno in vzhodno nemške komisije, ki naj bi v 18 mesecih poiskala rešitev za berlinsko vprašanje. Ce ne bi dosegli zadovoljive rešitve, naj bi zunanji ministri spet sedli za okroglo mizo in naprej iskali pot iz slepe «Hc«- »Ali je predlog z« razgovore ultimat«, Je vprašal Kozlov na tiskovni konferenci, na kateri so deževala vprašanja. Hkrati pa je povedal, da Rusi nad ženevsko konferenco niso obupali; da menijo, da lahko da pozitivne rezultate, pa četudi Jih ne
bi, da bi bilo koristno in potrebno, da bi se sestali šefi štirih velikih držav.
Američani niso bili kaj preveč prepričani v praktično vrednost izjav, ki jih je dajal visoki gost iz Sovjetske zveze. Prav te dn| je namreč ameriški tisk objavil razgovor, ki ga je Imel sovjetski ministrski predsednik Hruščov z 'ameriškim guvernerjem Avarellom Harimannom. Hruščev je le-temu brez ovinkov — sicer strogo privatno — povedal, da bodo Sovjeti sklenili separatno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če med velesilami ne bo prišlo do berlinskega sporazu-
zvezi. Kot njegov sovjetski kolega, bo tudi on izrabil to priložnost za razgovore na najvišji ravni in se bo sestal tudi s premierom Hruščevom. Kar zadeva ameriško stališče v t:sm dvogovoru pa je treba upoštevati tudi bistveni, notranji element. Leta 1960. bodo predsedniške volitve v ZDA; če se bo Nixon lahko vrnil v Washington s kakimi otipljivimi uspehi, oziroma ,če bodo razgovori v ženevi dali kake otipljive rezultate v smeri zmanjšanja mednarodne napetosti, bo to nedvomno občutno in zanesljivo priporočilo 1 za republikansko stranko 1 za nje-
DVE RAZSTAVI
ma na temelju zadnjih sovjetskih predlogov. Sovjetski premier je ob tem pripomnil, da bo Sovjetska zveza vojaško podprla Vzhodno Nemčijo, Če bi zahodne sile skušale na silo Izsiliti pristop do Berlina v primeru, da bi ga vzhodno-nemške oblasti zaprle... «Hruščev je potegnil Kozlovu preprogo izpod nog,« je komentiral del ameriškega tiska to izjavo Hruščeva, ki pa uradno še ni bila potrjena. Glasnik predsednika Eesenhower-Ja Pa Je povedal, da se Američani ne bodo pustili zastraševat] in da je slednja izjava močno škodovala atmosferi za bodoče razgovore v Ženevi.
Toda Hruščev bo Imel priložnost že konec julija bolj neposredno govoriti z Ameriko in povedati, kaj in kako misli Sovjetska zveza glede Berlina in sploh glede odnosov med Vzhodom in Zahodom. 25. julija bo namreč priletel v Moskvo ameriški podpredsednik Nixon, ki bo odprl ameriško razstavo v Sovjetski
nega predsedniškega kandidata, ki bo nedvomno Nixon.
Toda razgovori v 2enevi niso in ne smejo biti le dvogovor med dvema velikanoma. Vsaka atomska eksplozija ima za posledico nekaj sto tisoč defeknih novorojenčkov, število rakastih obolenj se je samo v ZDA zaradi atomskih poizkusov povečalo za milijon primerov, zaradi ogromnih Izdatkov v popolnoma neproduktivne svrhe pa se razlika med razvitimi in nerazvitimi deželami vedno bolj veča, kar ustvarja vse bolj eksplozivno vzdušje v mednarodnem svetu ln komplicira stvari. Zato je treba gledati na ženevske razgovore s potrpljenjem in razumevanjem, pa četudi se zde dolgovezni in brez otipljivih uspehov. V danih okoliščinah pomeni uspeh že to, da se položaj ne slabša, vsak, še tako majhen korak naprej pa odpira možnosti za nadaljnji razplet stvari v pozitivni »meri.
Nova sodobna trgovina
Novo mesto je dobilo spet nov sodobno urejen trgovski lokal na Glavnem trgu, ki je že tretji v kratkem razdobju. Uredilo ga je podjetje Obrtnik, Ljubljana — obrat Novo mesto, v nekdanjih prostorih šiviljske delavnice. Ko smo poslovodjo obrata tov. Ivana Donata vprašali, zakaj so uredili nov lokal, je povedal:
»Stari prostori, pri vstopu Ceste komandanta Staneta na Glavni trg so bili neprimerni. Strank tam nismo mogli po-streci tako kot smo želeli, niti povečati izbire blaga. V grad-
njo, ureditev in opremo novega lokala smo vložili 4 milijone dinarjev. Ni nam žal, ker vemo,    da   smo potrošniku
ustregli. V novem lokalu bo mo prodajali konfekcijo, cev lje in kratko pleteno blago.« Trgovca, posnemajte!
Vodovod STIČNA-TREBNJE-DOBRNIČ
OLO Novo mesto je sklenil z OLO Ljubljana pogodbo o dograditvi vodovoda Stična— Trebnje—Dobrnič. V ta namen je bilo dodeljenih 88 milijonov 762 tisoč dinarjev lz republi-
S sejmišča
Smrtna nesreča
4. julija Je ob lS.Jo padel s eeS-nje M-letn; Franc veličevlč iz Leskovca pri KrSkem. Pr; padcu se je tako hudo poškodoval, da Je med prevozom v brežiSko bolnišnico- umrl.
V ponedeljek 6. julija so na novomeško sejmišče pripeljali 750 prašičev in 140 glav goveje živine. Za prašiče so zahtevali od 2800 do 16.000 din, za vole 125 din za kg, za krave 80 din kg in za junce od 30 — 70.000 din.
OBVEŠČAMO VSE PRIDELOVALCE,
da odkupujemo
VSE VRSTE 2IT
od individualnih proizvajalcev preko kmetijskih zadrug, od socialističnega sektorja preko naših področnih skladišč
V SLEDEČIH KRAJIH:
Novo mesto, skladišče »21T0« Domžale, mlin »Žito«, vir Kranj, skladišče »žito« * Lesce, skladišče »žito« Vrhnika, mlin »žito« LJubljana, uprava
telefon 198 n 205 „ 313 332 34 31-573
PO DNEVNIH CENAH.
TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE
»ŽITO«
LJUBLJANA čufarjeva 2
ških sredstev, ki so bila vsa uporabljena pri gradnji vodovoda na področju OLO Ljubljana okolica. Za dograditev vodovoda na področju Trebnje—Dobrnič je potrebnih še 76 milijonov 676 tisoč dinarjev. Na osnovi sklenjene pogodbe bo OLO Ljubljana prispeval 24 milijonov 759 tisoč dinarjev, ostali znesek pa bo prispeval okraj Novo mesto. Vodovod bo dograjen leta 1961.
Spremembe v voznem redu STRAŽI—NOVO MESTO
Od 10. julija dalje bosta v
odhodih vlakov iz postaje Straža v Novo mesto začeli veljati dve spremembi:
jutranji vlak bo od jutri dalje odhajal iz Straže ob 6.20 in prispel v Novo mesto ob 6.47;
popoldanski vlak bo odhajal iz Straže ob 15.30 in bo prispel v Novo mesto ob 15.47.
Sprememba je zelo ugodna predvsem za uslužbence, ki delajo v Novem mestu, kot tudi za delavce na Novolesovem gra-dilišču.
JĆKathe,
IZ RAZNIH STRANI
KAIRO — Etiopski cesar je 29. junija po petdnevnem obisku zapustil egiptovsko prestolnico ln odletel v Sovjetsko zvezo. Ob odhodu Je bila objavljena deklaracija ki pravi, da bosta obe državi Se naprej težili k uresničevanju sklepov Bandunga  ln Akkre.
NEW DELHI. — Kongresna stranka Je sklenila, da bo uradno priporočila deželni vladi v Kerall — eni Izmed Indijskih držav, v kateri je na vladi komunistična partija — naj razpiše nove volitve. Karala je indijska država, ki Ima najmnnjšl procent nepismenih. Na zadnjih volitvah je prišla na oblast komunistična partija ki je razpisala agrarno reformo in reformo šolstva.. Ker so vse ostale stranke nasprotovale vladnim ukrepom, je prišlo do demonstracij, med katerimi Je bilo več desetin ljudi ubitih, okrog 20.000 pa jih Je bilo aretiranih. V Keralo je prišel tudi premier Nehru, da
bi pomrtloviil.
KAIRO — Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld je prispel 1. Julija v Kairo. Raz-govarjal se je o plovbi po Sueškem prekopu in o palestinskih beguncih. Egipt je namreč 21. maja spet ustavil neko ladjo jn zaplenil Izraelsko blago, k| ga Je prevažala. Izrael Je zagrozil s represalljaml in pritožbo Varnostnemu svetu. Hammarskjoeld pa Je pred prihodom v Kairo predlagal OZN, naj bi se palestinski begunci vključili v nacionalno življenje držav, v katerih so nagli zatočišče. Temu arabske države Izrael dovoli beguncem povra-
RAZPIS
Komisija za' sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »ROG«, trgovsko podjetje engros, NOVO MESTO, razpisuje delovno mesto
šefa računovodstva
Pogoji: visoka strokovna Izobrazba in 2 3etl prakse v računovodstvu, ali srednja strokovna izobrazba In 5 let prakse v samostojnem računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. 9. 1959 ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z opisom strokovne izobrazbe ln službovanja pošljite na spodnji naslov do 25. julija 1959.
»ROG«, trgovsko podjetje, engros NOVO MESTO
KAKO JE Z DUŠEVNO BOLNIMI OSEBAMI IN S KRONIČNIMI ALKOHOLIKI 2
»Vsa vas se ga boji«
2e zadnjič smo opozorili, da je problem duševno bolnih oseb in kroničnih alkoholikov v našem okraju prerasel okvir delovnega področja tajništva za notranje zadeve. Postal je resen problem celotne družbe, zlasti pa še organov zdravstveno-so-cialne skrbstvene službe. Zato je bilo to vprašanje prva točka zadnje seje okrajnega sveta za notranje zadeve, katerega so se udeležili razen članov sveta tudi zdravstvom, socialni in drugi javni družbeni delavci. Po poročilu načelstva okr. tajništva so udeleženci seje- razpravljali o ukrepih, ki so ,na tem področju potrebni.
Zdi se, da dosedanja skrb občinskih ljudskih odborov za duševno bolne osebe ni zadostna. Posamezne primere skušajo občinski ljudski (►dborl reševati s pošiljanjem tnkih aseb v domove oneiur.^rh, kamor prav gotovo ni1 •• Tako so v domu
na ImpoljcI 4 take osebe, Izmed katerih sta dve včasih napadalni. V domu onemoglih v Loki je celo 10 duševno bolnih oseb.
Ze zadnjič smo podčrtali, da so izpadi duševno bolnih oseb in kroničnih alkoholikov zelo pogosti. Ugotovljeno je, da prav taki ljudje grozijo s pretepi, požigi, da žalijo državo In njene predstavnike ter rušijo mir ln zadovoljstvo državljanov. Večino samomorov izvrše duševno bolne osebe. Različni sovražni politični izpadi in druga kazniva dejanja so često delo takih ljudi oz. kroničnih pijancev. — Največ ubojev izvrše alkoholiki v stanju večje pijanosti. Samo letos je bilo v okraju že 8 ubojev, tako da bomo prav verjetno presegli lansko povprečje. Za nevarne duševne bolnike često-krat nI mogoče doseči, da bi bili sprejeti v bolnišnico za duševne bolezni. To se zgodi navadno šele takrat, ko pride že do hujših nesreč.
Ne postransko vprašanje, temveč pereC družbeni problem
Na seji je zdravnik dr. Franc Hiibscher med drugim poročal, da so statistični podatki o problematiki alkoholikov porazni. Nujno bi bilo treba uresničiti zamisel o ustanovitvi zavoda za zdravljenje alkoholikov, ki jih zdaj zdravijo tudi v bolnišnici za duševne bolezni v Polju, kamor pa taki ljudje ne spadajo, niti ne vpliva nanje okolica pozitivno. O ustanovitvi takega zavoda veliko razpravljajo. Hkrati se pojavlja zahteva, da bi vzpostavili tudi več dispanzerjev za zdravljenje alkoholikov.
S sprejemom duševno bolnih oseb v bolnišnico so velike težave, tako zaradi pomanjkanja prostora, kot zavoljo neprimernosti zdravljenja takih oseb v splošnih bolnišnicah. Kako zastrupljajo odrasli otroke z alkoholom, naj povesta primera iz
novomeške bolnišnice, kamor so pripeljali otroka, ki je Imel v krvi 5-promilsko koncentracijo alkohola, aH primer, ko je Imel umobolni pribl. 2-promilsko koncentracijo alkohola v krvi. Obe življenji so zdravniki le s težavo rešili.
Proti alkoholizmu je potreben načrten in vsestranski boj; predvsem mora biti usmerjen na mladino, kateri moramo nuditi kar največ cenenih sadnih sokov. Hujše alkoholike kaže obvezno zdraviti in izločiti iz družbe, dokler ne ozdravijo. — Ker približno 80 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper življenje in telo zakrivijo alkoholiki, jih ukrepi sodišča pogosto napotijo v bolnišnice, vendar do tega dostikrat ne pride. — Učinkovitost ukrepov je zato seveda majhna.
S problemom je v tesni zvezi tudi vzgoja staršev v odročnih krajih. To je med drugim tudi dolžnost množičnih organizacij ln društev. Sestanki staršev v šolah, pouk moralne vzgoje, ustanavljanje mlečnih restavracij, novih šolskih kuhinj, vse to In še marsikaj je treba smotrno Izkoristiti v načrtnem boju proti alkoholizmu, ki postaja narodno zlo.
Rešitev pa seveda ne bo prišla sama od sebe. Javnost mora močneje pritiskat) in zahtevati, da občinski ljudski odbori ta pe-
reca vprašanja načno In začno reševati. Vsi odgovorni organi morajo pri tem sodelovati in skupno poskrbeti, da bi dobili primerne prostore za zdravljenje duševno obolelih oseb; morda bi kazalo za te namene uporabiti grad Orešje nad Blzelj-skim, ki je zdaj neizkoriščen. — Rešiti bi moral[ tudi vprašanje dispanzerjev za zdravljenje alkoholikov; odgovarjajoče prostore bi lahko uredili tudi z manjšimi sredstvi.
Problem je tn; gre sa usodo številnih druiin in 8e številnejših otrok, ki v okolju duševno bolnih oseb in alkoholikov trpe in propadajo. Dolžnost družbe je, da prepreči njihovo hiranje ln da jim onemogoči pot v kriminal. Dolžnost in naloga organizacij Socialistične zveze, Zveze borcev in dragih je, da pred temi vprašanji ne skrivajo oči. Nevarnost je tu, postaviti jo moramo pred vse naše ljudstvo ln o njej javno, odločno spregovoriti! %
Kako hitro pomagati in ukrepati
Na seji so po razpravi sprejeli več sklepov, katerih glavna vsebina je takale:
— občinski ljudski odbori oz. njihovi socialno-skrbstveni organi naj si ustvarijo pregled nad vsemi duševno bolnimi ose-
bami in kroničnimi pijanci s svojega področja. Pri tem naj jim pomagajo bolnišnice, ambulante ln zdravstvene postaje. Ugotovijo naj, kako te osebe žive doma aH pri skrbnikih, zlasti še one, ki so prepuščene same sebi in potrebujejo tudi primerno socialno podporo;
— socialni in zdravstveni organi naj zlasti temeljito prouče vse primere agresivnih (napadalnih) oseb, zbero podatke o, njihovih dejanjih ter predlagajo* zanje sprejem v bolnišnico za duševne bolezni v Ljubljani — Polje;
— tudi krajevni odbori naj za svoje področje ugotove razne negativne pojave duševno bolnih oseb in kroničnih pijancev. Skrbstvenim organom pri občini naj predlagajo potrebne ukrepe;
— pristojni organi naj od časa do časa pregledujejo razmere in življenje duševno bolnih oseb in kroničnih alkoholikov;
— vodstva šol, ki opažajo negativne pojave na otrocih družin, v katerih so duševno bolne osebe In kronični alkoholiki, naj o tem sproti obveščajo skrbstvene organe pri občini, pomenijo pa naj se z njimi tudi o potrebnih ukrepih, da bo duševno in telesno zdravje otrok obvarovano;
— skrbstveni organi naj o napadalnih duševno bolnih osebah obveščajo tudi postaje LM in TNZ, ki mora prav tako skrbeti za nadzor nad takimi osebami;
— proti gostinskemu osebju, kd toči alkohol že vinjenim osebam, je treba ostreje postopati. Ljudi, ki vodijo v gostilne otroke ln mladoletnike, je treba klicati na odgovornost. Se ostreje Je treba postopati proti tistim gostincem, ki otrokom in mladoletnikom dajejo alkoholne pijače;
— tudi občinski sveti za splošne In notranje zadeve naj posvete eno izmed svojih prihodnjih sej problematiki, o kateri je tokrat razpravljal okrajniJ svet za notranje zadeve. V okviru občin naj ljudski odbori sprejmejo ostrejše sklepe in ukrepe, da bomo vprašanje duševno bolnih oseb in kroničnih alkoholikov začeli resnično reševati. Pri tem naj sodelujejo tudi organi socialnega varstva, šolstva, zdravstva, Rdeči križ in vodstva drugih organizacij ter društev. Vsa so namreč poklicana, da o tem težkem problemu razpravljajo, ukrepajo In sodelujejo, da bomo zlu Izpod-rezall korenine in imeli zdrav uarod.
(Nadaljevanje prihodnji
fctev. 27 (483)
•DOLENJSKI CIST«
Stran, B
Bolnišni ce - naša velika skrb
V torek, 2G. maja, je bilo v sejni dvorani OLO posvetovanje o tem, kako odpraviti težavno stanje v brežiški in novomeški bolnišnici. Na posvetovanju je bil tudi sekretar republiškega sveta za zdravstvo LRS dr. Tone Ravnikar, prisotni so bili predsednik OLO Niko Belopavlovič, podpredsednica ing. Vilma Pirkovič, predstavniki obeh bolnišnic in domači gospodarstveniki ter strokovnjaki. V obeh bolnišnicah je zaradi pomanjkanja posteljnih zmogljivosti ln funkcionalnih prostorov ter naraščajočih potreb postalo stanje tako kritično, da je potrebna nujna rešitev.
Kostanje viški obrat Industrije perila Novo mesto je začel obratovati maja lani. Zaposluje -62 ljudi, ki dlelajo v dveh izmenah. Njihovi proizvodi so moške srajce ter otroški in moški jopiči. Večina zaposlenih delavk se je delu priučila.
V prvem mesecu obratovanija so imeli zaposlenih 5 ljudi, ki so izdelali 1229 kosov perila na mesec. Število zaposlenih je iz meseca v mesec naraščalo, naraščala pa je tudi produktivnost, talko da so lanskega septembra izdelali 8000 kosov na mesec, marca letos pa že 13.000.
Plan razvoja obrata je predvideval, da bodo že avgusta lani dobili dva posebna stroja ter po enega za Šivanje luknjic in gumbov. Te stroje bi morali kupiti v inozemstvu, vendar ne dobe deviz. Ostalih. 22 strojev, ki jih obrat že ima,je izdelek naše mirenske tovairme. S popolno strojno opremo bi bilo omogočeno delo po tekočem traku brez zastoja, obrat pa bi lahko zaposlil Se 25 delavk. Mimogrede povedano: obrat je dobil že 150 prošenj za sprejem V službo, čeprav niso razpisali nobenega oglasa, da bodo,sprejemali novo delovno silo!
13. JULIJ - PRAZNIK ŽUŽEMBERKA
Na ta dan leta 1942 je bil Žužemberk prvič osvobojen. Zahodno dolenjski odred je izgnal iz trga fašistično italijanske vojake in postavil prvo partizansko komando mesta, kmalu zatem pa so bile prve volitve v narodnoosvobodilni odbor. Osvoboditev Žužemberka ni pomenila le veselja domačinov, temveč je olajšala pohod partizanski vojski preko
Krke v Kočevski Rog, kjer je bilo vodstvo NOV in OF slovenskega naroda. Zato spada 13. julij med pomembne dneve zgodovine Žužemberka ter osvobodilnega boja in je ostal v spominu vsega ljudstva Suhe krajine, ki 'ga je proglasilo za svoj občinski praznik. Letos ga praznujejo že osmič in je ta dan posvečen dvojnemu spominu: spominu partizanskih
VIL brigada spet doma!
V petek zjutraj se je vrnila V Novo mesto VII. novomeška MDB Milan Majcen, ki je delala na odseku avto ceste Ne-gotino — Demir Kapija. Na železniški postaji je brigado počakala novomeška mladina in lokalna mladinska delovna brigada, ki dela na stadionu. Brigada je dosegla lepe uspehe, saj je postala šestkrat udarna in bila enkrat pohvaljena. V posameznih d c kad ah je dosegala naslednje rezultate: I. dekada 152*/o, II. dekada 127%, III. dekada 122%, IV. dekada 143*/i, V. dekada 136%, VI. dekada 120%. Vse to nazorno kaže, da j« brigada zaslužila visoko prrznjmje.
Proslavili smo DAN BORCA
V Sočicah' so odkrili skupno grobnico 380 padlih hrvaških ln Slovenskih partizanov. Preko sedem tiso-č ljudi se je zbralo na lepi spominski svečanosti. Med gosti s0 bili tudi sekretar za promet Izvršnega sveta LRS Bojan Polak — Stjenka, general Milan 2eželj, general-major Jan Lokov-šek in polkovnik Lado Mišica. Grobnico je uredila Zveza borcev s področja NRH. Številni stari borci so spet v prijateljskem po-menku obudili spomine na slavne dni borbe.
Na Zalovičah so odkrili spominsko ploščo v hiši. kjer je bila prva prehodna partzanska bolnišnica na Dolenjskem, Bolnišnico je v času NOB organiziral narodni heroj Vinko Robek. ki je bil na slavnostni prisoten. Lep spored So pripravili učenci osemletke Smarjeta, sodelovala pa je tudi novomeška godba na pihala. Okoliško prebivalstvo se Je v lepem številu zbralo na prireditvi.
Na Prežeku pri Sentjernerju Je na dan borca prvič posvetila električna luč. Proslavo, združeno s tem pomembnim dogodkom, je organizirala Zveza borcev Šentjernej. Prebivalci Cerovega loga bodo imeli zdaj močnejši tok, ker Je vod razbremenjen, vasi v okolici Prežeka pa bodo v kratkem elektrificirane, hkrati z gradom Prežete, ki je lep zgodovinski spomenik.
Dopisujte v okrajno glasilo SZDL »Dolenjski list«!
Mnogo brigadirjev je napravilo praktične izpite. Tako jc 17 mladincev napravilo šoferski izpit, 23 traktorski (pet celo poklicnega), 21 foto tečaj, 12 kino tečaj, nJ.6 tečaj tehnike v gospodinjstvu, 5 zidarski tečaj, 30 mladincev je dobilo naziv udarnika, 40 jih je bilo pa pohvaljenih. V mladinsko organizacijo so sprejeli 35 mladincev, veliko mladincev pa je izrazilo željo, da bi postali člani Zveze komunistov.
Brigada je imela okoli 25 predavanj iz vseh področij, razen tega pa vrsto političnih informacij z najvažnejšimi dogodki doma in v svetu.
Izrednim uspehom, ki jih je dosegla brigada na vseh področjih, se pridružujemo s čestitkami!
borb v Suhi krajini in 40-let-nici ZKJ in SKOJ.
Na predvečer tega dne bodo po vsej Suhi krajini zagoreli kresovi, ob njih pa bomo obujali spomine na prehojeno pot naše borbe. Spomnili se bomo tudi vseh žrtev za zmago, ki nam je prinesla socialno in nacionalno osvoboditev. 13. julija bo v Žužemberku zborovanje na trgu, nato bomo položili vence na spominsko ploščo padlega skojevskega aktiva. Po slavnostnem delu proslave bo ocenjevalna vožnja z motornimi vozili. S. M.
Piknik v Polhovem Gradcu
Skoraj 200 ameriških Slovencev, ki so na obisku v domovini se je v soboto zbralo v Polhovem Gradcu na pikniku. Razen njih se je slavja udeležilo še kakih 800 domačinov in svojcev., Polhograjčani * so poskrbeli, da so se gostje pri njih kar najbolje počutili. Nastopili so s folklornimi plesi, igrala pa sta domaČa godba in Avse-niki. V imenu Izseljenske matice je goste pozdravila Zima Vrščaj, za prisrčne besede pa so se zahvalili zastopniki raznih organizacij ameriških Slovencev g. Pestotnik, Vider in Sušnik.
---1-1
Brežiška bolnišnica |a bila zgrajena pred 80 leti. V tejn razdobju se nI povečala, nabavljali so le novo opremo :n skrbeli za vzdrževalna dela. Kljub temu je število ležišč danes trikrat večje kot je bilo ob ustanovitvi. Danes so v njej: interni oddelek z 71 posteljami, kirurški oddelek s 45 posteljami, ginekološko-po-rodniškl oddelek s 24 posteljami,, Infekcijski z 38 posteljami in pljučni s 40 posteljami. Ker so zaradi rastočih potreb širili število ležišč na škodo funkcionalnih prostorov, so ti take utesnjeni, da več ne zadoščajo. Potrebujejo novo kuhinjo, kotlarno, pralnico, kopalnico, upravne prostore, razne shram. be ter lekarniške, laboratorijske lm ambulantne prostore. Leta 1953 je bolnišnica opravila 54.825 oskrbnih dni, lani pa celo 68.879 oskrbnih dni pri enakem številu ležišč. Ker običajna 'zmogljivost ležišč dovoljuje le 48.483 oskrbnih dni na leto, je bilo torej lani opravljenih kar 19.369 oskrbnih dni več. Bolnišnica je presegla lani republiški oovpreček izkoriščanja ležišč za 12.0%.
V novomeški bolnišnici je po.
sebno težavno stanje na kirurškem i$ ginekološko - porodniškem oddelku. V stavbi je samo ena operacijska dvorana, ki jo uporabljata oba oddelka za vse vrste operacije! Premalo je ležišč ln funkcionalnih prostorov. Zaradi pritiska novih pacientov morajo porodnice zapuščati oddelek 5. dan po porodu, laže operirani 5. dan po operaciji in teže operirani 8. ali deveti dan. Leta 1038 se je v novomeški bolnišnici zdravilo 4.674 bolnikom 67.997 dni, lani pa je bilo sprejetih 11.342 bolnikov, ki so na oddelkih ležali 139.134 dni! Zaradi predčasnega odpuščanja bolnikov se zdravljenje mnogokrat zavleče, kar je le v škodo skupnosti. Lani je bilo na kirurškem in ginekološkem oddelku opravljenih 9.451 operacij. Nobeden od teh dveh oddelkov nima šok sobe. Porodniški oddelek je brez sobe za dojenčke, tsko da leži včasih tudi 35 do-
Od srpa do kombajna
Zene zadružnice in mladi zadružniki Kmetijske zadruge Straža so v sodelovanju z Ljudsko tehniko v nedeljo, 5. julija popoldne priredili demonstracijo kmetijskega orodja in strojev v Jurkl vasi. Približno 500 okoliških prebivalcev je z zanimanjem opazovalo razne načine žetve, od žetve žanjic s srpom, preko žetve s koso, % odlagalko brez snopovejalnika in končno žetev s kombajnom. Vsi gledalci so bili seveda najbolj navdušeni za kombajn, ki ga je vodil en sam človek, vendar je v enakem času požel in omlatil 10-krat večjo površino kot jo je poželo 11 žanjic.
»Ta pa ta, s tem bomo pa delali!« je bil splošen zaključek vseh kmetovalcev, sprejet z velikim lavdušenjem. Ko je bila žetev opravljena, so se prebivalci zavrteli na vescllčnem prostoru in se še marsikaj pogovorili, največ pa o kombajnu ln o tem, kako pomembna je v razvoju kmetijske
proizvodnje agrotehnika.
jenčkov na dveh posteljah. *36 postelj stoji na prostoru, kjer bi jih smelo stati le 350. Enako žalostno je stanje v funkcionalnih prostorih, ki so premajhni in zato ne ustrezajo več svojemu namenu. Tudi s sanitarijami so težave, saj na ginekološko-po-rodniškem oddelku uporablja 46 pacientk eno stranišče. Razen težav, ki so v Že obstoječih oddelkih, stalno naraščajo potrebe po ustanavljanju novih oddelkov.
Nekateri oddelki bodo opuščeni
Pred razpravo o ukrepih, ki bi stanje izboljšali, so na posvetovanju razpravljali o oddelkih k: jih obe bolnišnici Imata. Nekateri oddelki se v praksi gospodarsko ne obnesejo, ker niso nikdar polno zasedeni. Povsod v svetu ustanavljajo manjše število bolniških centrov z vsemi oddelki, druge bolnišnice pa se omejujejo le na oddelke splošne prakse. To rešitev so sprejeli tudi na tem posvetovanju. Brežiška bolnišnica bo zato počasi opustila Infekcijski in pljučni oddelek ter obdržala le kirurškega, internega, ginekolo-ško-porodniškega in otroškega. Glavni bolniški center v Novem mestu ko bo zgrajen, bo imel vse oddelke, ki so za področje Dolenjske, Posavje ln Bele krajine potrebni.
V merilu republike skušamo v bolnišnicah doseči takšno število postelj, da bi jih prišlo 5 na 1.000 prebivalcev. Zato bi zdaj morali v obeh bolnišnicah Imeti 700 ležišč. Primanjkuje jih torej še blizu 1O0. Posteljne zmogljivosti brežiške bolnišnice trenutno zadoščajo za njeno področje, V novomeški bolnišnici pa ležišč primanjkuje.
Brežiški predlog: zida-v va nove stavbe
Predstavniki brežiške bolivlš-nioe so predlagali zidavo nove 3-nadstropne stavbe, ki bi stala 80 milijonov dinarjev. Polovico sredstev imajo že zbranih. V stavbi bi opremili 1« kletne prostore, pritličje in prvo nadstropje, ostali dve nadstropji pa samo zastekllli in ju opremljal! poznejie vzporedno s potrebami ;n z možnostmi. V novo stavbo bi preselili upravne in funkcionalne prostore, v stari pa ure-: d ili sanitarije. Ker so vsi načr-i ti že pripravljeni, bodo lahko pričeli graditi že letos, tako da bodo prihodnjo pomlad novi prostori vseljlvl.
V Novem mestu: začasni provizorij z 80 posteljami
Predstavniki novomeške bolnišnice so predlagali dve rešitvi: gradnjo nove stavbe za ene-gu od obeh kritičnih oddelkov— na desni strani Krke, tam kjer je predviden prostor za novi bolniški center, ali pa dozidavo stavbe, ki sta v njej kirurški ln ginekološko-porodniški oddelek. V razpravi so oba predloga zavrnili. Prvi je nesprejemljiv zato, ker načrti še niso pripravljeni ln bi novi oddelek na desni strani Krika lahko sprejel prve bolnike | šele čez pet let. Sedanje stanje zahteva nujno rešitev, naglica bi pa le škodovala, zato so misel na novogradnjo opustili. Tudi predlog za dozidavo stare stavbe je nesprejemljiv, ker bi morali medtem oba oddelka, ki sta najbolj kritična, zapreti. Razen   tega b'
dozidava stala prav toliko kot novogradnja, vprašanja pa ne bi zadovoljivo rešila. Zato so se odločili za nov predlog. Pri kirurškem oddelku bodo še letos rgradili začasni provizorij z zmogljivostjo 80 ležišč, ki bo zadoščal, dokler ne bo zgrajen nov bolniški center na desni strani Krke. V stari stavbi bodo tfcko dobili dovolj prostora za ureditev sanitarij ter za opremo posebne operacijske dvorane za ginekološki oddelek.
Vprašanje obeh bolnišnic je torej rešeno. Brežiška je našla rešitev, ki upošteva nadaljnji rezvoj, novomeška pa le zasilno Zato bodo začeli takoj pripravljati načrte za gradnjo novega bolniškega centra na desni strani Krke.
Bralcem smo posredovali le bežen pogled v težave naših bolnišnic. Iz tega lahko razberemo, da zdravstveno osebje v naših bolnišnicah pod zelo težkimi pogoji deluje v dobro nas vseh in res zasluži javno priznanje. Bralci pa bodo uvideli tudi to, da predstavniki oblasti stoje pogosto pred težkimi vprašanji. Naš okraj je gospodarsko še nerazvit in potrebe večkrat narekujejo kaj, za kar ni na razpolago sredstev. Kljub temu, s trudom in napori najdejo rešitev, ki je gospodarska in hkrati zadovolji potrebam, kar je lepo razvidno prav na primeru naših bolnišnic.
M. Jakopr
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Na zadnjem zasedanju pred počitnicami je Zvezna skupščina razen drugih sprejela tudi osnovni zakon o sooialnem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Na istem zasedanju so razpravljali tudi o letošnji žitni letini. Naše bralce smo s temi stvarmi že seznanili, toda kljub temu bomo zapisali nekaj podatkov o letini, saj so nadvse zanimivi in novi. V Srbiji ter v Makedoniji pa tudi po Hrvatski Slavoniji so žita v glavnem poželi. Povprečni donos pšenice na hektar je znašal kakih 18 in pol metrskih stotov. Tako visokega povprečja še nismo dosegi). Zlasti velike uspehe pri pridelovanju žit pa imajo na družbenih posestvih, saj so na posestvu »Beograd« (Pančevački Rit) pridelali celo sto metrskih stotov, kar je zaenkrat državni rekord, če lahko tako rečemo. Sicer pa so na posestvih pridelali povprečno 50 metrskih stotov pšenice tam, kjer so sejali izključno italijanske sorte. Prvi sadovi žetve potemtakem po-
4 milijone ton
trjujejo dosedanje cenitve. Pridelali bomo kake štiri milijone ton pšenice in rzi, to je za četrtino več, kakor smo predvidevali s planom šele za leto 1961. Letošnja letina bo tudi za kakih 600 tisoč ton večja kot je bila v rekordnem letu 1957.
Tudi drugih pridelkov bo znatno več kot prejšnja leta. Ocenjujejo, da bo tudi pridelek koruze rekorden in bo presegel pridelek v letu 1957, ko smo jo pridelali 5.7 milijonov ton. N1S slabše ne kaže sladkorna pesa, pa tudi sadja in grozdja bo dovolj. S tolikšnim pridelkom žit bomo lahko uredili preskrbo prebivalstva in industrije z lastno proizvodnjo, saj smo predvidevali, da bomo potrebovali v letu 1961 okoli tri in pol milijona ton žita. Ze letos smo torej presegli ta načrt za pol milijona ton. Dosedaj smo vsako leto uvažali iz ZDA približno milijon ton pšenice. Ta kredit odplačujemo v naši valuti, s Čimer nam je bilo mnogo pomaganega. Sedaj pa bomo lahko ta sredstva uporabili za druge namene. Iz istih razlogov smo predlagali tudi vladi ZSSR, naj bi spremenili dogovore za letošnjo izmenjavo. Gre namreč za to, da pšenice ne potrebujemo in bi bilo koristno, če bi uvozili kakšne druge izdelke oziroma pridelke. V vsakem primeru nam bo od letošnje letine ostalo precej žita za rezerve in smo tako celo dve leti prej, kot smo predvidevali, postali neodvisni od uvoza. To vsekakor potrjuje pravilnost naše politike v razvoju socialističnega kmetijstva in kale na vse prednosti kooperacije kmetovalcev z zadrugami. Ti uspehi nam odpirajo možnosti, da v kmetijstvu v prihodnjih letih napredujemo še hitreje. Na skupščini so izrecno pohvalili kmetijske strokovnjake, zadruge in vse tisoče delovnih kmetov, ki so v kooperaciji dosegli tako nagel napredek v proizvodnji.
Dobra letina je tu. Sedaj pa je zelo važna stvar, kako bomo spravili bogato letino. Pravočasno bo treba pripraviti skladišča, pa čeprav zasilna, zato da se ne bi pridelki kvarili, Na zadnje zasedanje pred počitnicami se je sestala tudi republiška ljudska skupščina, ki je sprejela več zakonskih predpisov s področja stanovanjske zakonodaje.
V današnjem pregleda bi prav na kratko omenili še načrt zakona o financiranju stanovanjske izgradnje. Takrat, ko smo sprejemali zakone o stanovanjskih skupnostih ter druge zakone s področja stanovanjske zakonodaje, smo zapisali, da manjka še zakon, ki bo uredil še financiranje stanovanjske gradnje. Osnutek teg zakona je sedaj pripravljen in jeseni bo o njem razpravljala skupščina. Problemi, ki jih bo urejeval ta zakon, so izredno važni. Naj navedemo samo to, da sedanje najemnine za stanovanja pokrijejo komaj 40°/« stroškov za vzdrževanje stanovanj in njihovo amortizacijo. Z novim zakonom je predvideno, naj bi z najemnino vzdrževali stanovanja, pa tudi amortizacija naj bi bila vključena v to. Tako bomo prešli na ekonomske najemnine, s čimer bomo dosegli predvsem dvoje: prvič bodo prebivalci, ki bodo želeli dobiti stanovanje, zahtevali gradnjo čim cenejših stanovanj, takih, kot jih dejansko potrebujejo, zato da bodo najemnine primerne njihovim zaslužkom in zmogljivostim. Po drugi strani pa bomo s tem dosegli bolj smotrno izkoriščanje že zgrajenih stanovanj. V marslkakšnem velikem stanovanju živita le po dva družinska člana, ker se jima to izplača. Pozneje, ko bodo uveljavljene ekonomske najemnine, bo marsikdo zamenjal stanovanje, ki ni dovolj zasedeno, s cenejšim. Razlogov, ki narekujejo take spremembe, je še mnogo ter bomo o tem še precej pisali. Bralce moramo seznaniti le s tem, da se bodo primerno povečanju najemnine povečali tudi zaslužki vseh zaposlenih. Razumljivo, kdor bo živel v cenejšem stanovanju, bo celo na boljšem, kdor bo imel najmodernejše stanovanje, bo pa nekoliko na slabšem.
Ob desetletnici
Pred današnjim pokrajinskim občnim zborom ClrllmetodiJ-skega društva katoliških duhovnikov LRS (CDM) In pred desetletnico ustanovitve CMd na Dolenjskem smo se obrnili napo-krajinskega predsednika CMD, gospoda Lojzeta Zabkarja, župnika v Črnomlju, in ga prosili, da je odgovoril na naslednja vprašanja.
Gospod predsednik, ali bi nam hoteli v kratkem in strnjenem pregledu obrazložiti glavna načela dela CMD za Dolenjsko v preteklih letih?
CMD je stanovsko duhovniško društvo v Sloveniji; glavni namen organizacije je, da v sedanji družbeni stvarnosti poišče odgovorno mesto za duhovnike, ki hočemo biti predvsem dobri, patriotični duhovniki, zvesti Cerkvi in domovini. V življenju društva je zato 10 let dokaj dol-ga doba, polna iskanja novih misli in pobud, ki je zadevalo ln še zadeva na razne težave. Zaradi uspešnosti ideje in zavoljo trdnosti pridobitev tako med NOB kot danes v svobodi smo člani CMD mnenja, da je ln ostane potrebno dejansko vključenje v društveno dejavnost. S0 pa nečlani Še danes n^neinja, da bi se lahko temu «Kiro.mnemu de'u ognili, da b! «hko t ,j'h kdo Oruigl
brez težav vse to pametno uredil.
Ce se dotaknem prvih začetkov našega društva, bi navedel, da smo dolenjski duhovniki Si na osvobojenem ozemlju, predvsem v Beli krajini, imeli stike z ljudsko oblastjo. Prvi tak skupni sestanek je bil v Črnomlju 13. aprila 1944 v našem žup-nišču, o čemer priča spominska plošča. Tu so bile tudi prve seje Verske komisije pri SNOS v letih 1944 in 1945. Iz iniciativnih odborov se je kasneje porajalo naše društvo in dozorelo na ustanovnem občnem zboru 20. geptemlbra 1949 v Ljubljani, ko je sprejelo društvena pravila ln svoj idejni program. Tako je bilo ustanovljeno CMD z namenom, da se zbližajo odnosi med Cerkvijo in oblastjo, pri čemer je bila vloga društva podobna mostu, ki povezuje. Temu programu smo ostali vseskozi zvesti. Zbiramo se na rednih se-
stankih, študiramo stanovska vprašanja, predavamo in referiramo ter rešujemo različne probleme sporazumno z ljudsko oblastjo. Trenutno je članov CMD v Sloveniji 471, ki so organizirani v okrajnih društvih; imamo pokrajinske odbore ln glavni odbor v Ljubljani. Na leto so najmanj 4 okrajni sestanki in po dve pokrajinski proslavi. Na Brezju, v Mariboru ln Ptuju prirejamo študijske tečaje, imamo pevski zbor, povezani smo z bratskimi stanovskimi društvi v drugih republikah; imamo svojo duhovniško zadrugo v Ljubljani, kjer lahko nabavljamo vse potrebno za' opravljanje liturgičnih opravi.. Naše tovarne prav rade naredijo blago in druge predmete, ki jih prodajamo v lastni trgovini.
Zanima nas, kako so gospodje duhovniki, predvsem Člani CMD, sprejeli in (podpisovali resolucijo o dvojezičnem Šolstvu na Koroškem.
Vsem duhovnikom je znano, kako se je naše politično vodstvo borilo za priznanje dvojezičnega šolstva na Koroškem Se    vedno   ne  vidimo jasnih
uspehov ln zavoljo tega je čisto prav, da je CMD pokrenilo akcijo za podpisovanje resolucije o Koroški med slovensko duhovščino. Me°da res ne bi smelo biti duhovnika med Slovenci, ki ga to vprašanje ne bi zadevalo, saj je življenjskega pomena za naše ljudi na Koroškem. Resolucijo smo podpisovali na aprilskih društvenih sestankih po vsej Sloveniji. V Prekmurju. na Koprskem, v Kočevju ln še drugod so jo podpisovali tudi vsi nečlani in člani CMD. Na Dolenjskem so resolucijo podpi-?ali predvsem v Beli krajini ln v bivšem krškem okraju, zelo slabo pa v mejah starega novomeškega okraja, kjer so jo podpisali samo člani CMD. Cemo je tu nečlani niso podpisali, nam je nerazumljivo.
Zanima nas odgovor, ali se mladi duhovniki vključujejo v va$e tlruStvo, in če se ne. zakaj ne po vašem mnenju?
Na to vprašanje sem že večkrat odgovoril. Poudariti moram, da so redki primeri, zlasti na Dolenjskem, da bi kakšen mlajši duhovnik vstopil v naša društvo. Vendar vstopajo; na seji IO CMD smo 16. junila sprejel; 7 novih članov-mladih duhovnikov. Počasi se to vpra-šsnje rešuje in menlrn, d-* bodo gospod j s spoznali, da je zanj? koristno, fe se vključijo v dru-
štvene vrste. Brani jim nihče ne, to je jasno. Na ordinarija se nitoče ne more izgovarjat1, ker škof nikomur ne brani vsto. piti v CMD, Nikakor pa nočemo dirustva komurkoli vsiljevati. Vsekakor pa mora biti dolenjskim duhovnikom enkrat za vselej jasno, da ne morejo biti več predstavniki nečesa, kar več ne obstaja in da je konec prejšnjih komandnih položajev. Za slovenski katolicizem tudi ne bi bilo koristno sklicevanje na privilegije, ki so jih včasih uživali. Treba se je seznaniti z današnjo stvarnostjo, se v njo vživeti in vedeti, da je mogoče kaj doseči samo v tesni povezavi s stanovskim društvom, ki že ima svoje mesto v naši javnosti.
Kako ocenjujete, gospod predsednik, sodelovanje društva ln njegovih članov z ljudsko oblastjo?
Naj odgovorim na to vpraša-nle z besedami mojega dobrega prijatelja in voditelja Udruženja pravoslavnog sveštenlštvri FLRJ prote Milana Smlljanlča, kl jih je govoril kot zvezni poslanec na skupščini v Beogradu:
»Delali bomo z vami, ker smo prepričani, da je dobro družbe tudi naše dobro. Napredek v na-šl domovini 1e tudi naš napredek. Sreča v naši domovini je
tudi naša sreča. Delali bomo z vaimi ln hkrati ostali zvest! svojemu verskemu prepričanju in duhovniškim dolžnostim. Ho. černo iti z vami po skupni poti V tem sodelovanju ne bomo poudarjali onega, kar nas loči. temveč predvsem želimo to, kar nas druži. Tako bomo skupno hodili po poti, ki resnično vodi v srečnejšo bodočnost!«
Naj dodam tem besedam še konkretno misel. Od leta 1943 dalje pa vse do danes sem bil z ljudsko oblastjo v najboljših odnošajih, tako kot duhovnik kakor tudi viden funkcionar društva CMD. Sodelovanje med društvom in oblastjo je v vsakem oziru koristno. Želim samo, da bi se tudi v bodoče odnosi med- nami tako ugodno razvijali, v dobrobit skupnosti.
Kaj sodite o sklepih ln delu društvenih sestankov, o načrtih nadaljnjega dela CMD in pripravah na 10. letnico obstoja društva?
Okrajne društvene občne zbore smo dobro pripravili in ss pomenili o dosedanjem ter nadaljnjem delovnem programu. Poročila odbornikov so bila zanimiva, obračun dela za 10 let pa ploden. Kritično smo lahko opazili, kako se je društvo razvijalo ln kaj ga je zaviralo, da se na Dolenjskem ni tako zelo
razvilo kot drugod po naši domovini. Konstruktivna kritika je bila zelo dobra in je presodila zelo dobro posamezne dogodke ln napore. Izbrali smo nove odbornike in delegate za peti redni občni zbor CMD, ki ho 1. in 2. septembra v Ljubljani.
Vse nase društveno delo jo v letošnjem' ' jubilejnem letu usmerjeno na kar najbolj slovesen V. občni zbor CMD. v duhu 10-obletnlce so bili vsi dosedanji sestanki, okrajne proslave in pokrajinske konference pa so uvod v to manifestacijo društvenega obstoja. Izdan bo »Zbornik za 10-letnlco CMDt, pripravlja se celovečerni nastop pevskega zbora s programom nabožnih, narodnih ln partizanskih pesmi. Razstavljena bo dokumentacija društva in liturgičnih predmetov, povabljeni so gostje lz drugih republik ln podobno. Na občnem zboru bomo manifestirali veliko idejo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, resnični m iskreni patriotizem slovenskih duhovnikov, Idejo mednarodnega miru in aktivne koeksistence med vsemi narodi na svetu. Sevedt pa bomo na prvem mestu pomagali graditi pot k dobrim odnosom med Cerkvijo ln državo in uspehu naše skupne, lepi* >ocia!istične bodočnosti.
»DOLENJSKI
LIST«
o&tinci t
ODLIČNO
IN Si M
Eaceia sva na spodnji meji okraja. Naloga: obisk nekaterih večjih gostinskih podjetij sredi tujske sezone. Vzrok: ponovne pritožbe, da s turizmom in gostinstvom pri nas ni vse v redu. »Na Dolenjskem cvička sploh nimate!« — očitek gostov ln slučajnih popotnikov. Zato sva pokušala »cviček« ln cviček, ki je dolenjska speciallteta. Se pred odhodom na pot pa sva pogledala v knjigo ing. Miška Judeža »Kletarstvo«. Takole je zapisal o cvičku: »Cviček je rdečkasto, lahko, kiselkasto vino iz različnih modrih in belih sort, torej mešano vino.«
Dež j« lil, ko je brnela naša »Skoda« proti Mokrlcam. Na ozkem mostičku smo ustavili, ker nam je vhod zapiral TAM. »Škodo« smo zapeljali nazaj pred mostlček lo se poizkušali prebiti v grad peš. Spet ni šlo, ker j« bdi TAM velik' ravno prav, da je zaprl ves vhod. Zunaj dež. Nikjer žive duše. Deset minut nas je pralo. Nail klici »na pomoč« brez odziva. Sele na trobljenje sirene našega avtomobila Je lz gradu pritekel šofer TAMA, skočil zadaj na evo j avto j «e virtuozno spustil v kabino dn nam očistil vhod.
Pred restavracijo kup pralnih steklenic, v gostišču pa sem bil v zadregi, kam z dežnikom. Pustil sem ga za vhodnimi vrati.
Slaba matematika
V   kotu   restavracije nekaj
»dolgočasen ih gostov. Zajtrku-jejc. Seveda k sosednji mizi. Na_ iMkarček v precej zamazani bluzi ln brez servirnega prtič-
Tista z repom
Spet sem se vrnil k onima dekletoma,
— Direktorja ni doma, kdo ga nadomešča?
— Tista z repom. Hihihlhi, sta se zasmejali.
Pogovor z gosti
— Ste tu na dopustu?
— Ne. Delamo.
— Kaj? Tišina.
— Kako se počuUte tu? Kakšna Je postrežba, hrana?
— Napišite tako, kakor ste se sami počutili.
Držala sva se nasveta.
Sprehod po gradu
V prvem l<n drugem nadstropju Je na arkadnem hodniku lep samo razgled. Dež štropota po strehah. Le zakaj Je na gradu streha, se vprašujem. Ce je ne bi bilo bi vsaj dež izbrisal latovščino, napisano po straniščih ln še marsikje Po zidovih m vratih.
Na vratih v sobe kjer stanujejo gostje, sta po dve številki, ena napisana a črno barvo in ena kovinska privita z vijaki. Katera Je prava, premišljam? Mimogrede me
Okolica mokriškega gradu je čudovita; ko bi bila notranjost gradu in ostalo v njem vsaj  polovico tako, bi bili že zelo zadovoljni...
ka je postavil pred sosede zajtrk.
— 2elite? se obrne k nama.
— Dva zajtrka s čajem in dva deci cvička.
Komaj je natakarček Izginil za vrati na nasprotni strani restavracije ž© se zasliši njegov glas prav do nas: grdo po juž-njašfco je zaklel.
Ne vem na čigav račun je bilo to Izrečeno.
Natakarica s frizuro »rep« nama je prinesla cviček. 2al moram povedati, da je bil to najslabši, kar smo Sa p Hi na tej akciji.
— Kje ste kupili cviček?
— Ne vem.
— Kdo bi vedel?
— Direktor.
— Je doma?
— Ne. Je nekam odpotoval Ne vem kam.
— Kdaj se vrne?
— Morda ob 12. uri.
Na zajtrk sva čakala samo 12 minut.
Račun nama je povedala natakarica. Dva čaja po 46 din je 90, tri kruhe po 8 je 18 ln cvi-čsk 42, je skupaj 160 dinarjev.
Pomota samo za 10 dim. To še kar gre ... *
Šovinizem na stranišču
Stranišče sem kmalu naiel. Najprej sem se sicer zbal, da ne bom zašej v klet. Po stenah grdi, narodnost žaljivi napisi... Se več podpisov, napisov ln datumov. Na vratih stranišč napisa s svinčnikom; »MOŠKI, ŽE-NS-KE. V školjkah obeh stranišč blato. Na ženskem stranišču manjka kos lesenega pokrivala. Stranišča na splošno zanemarjena, vendar so imela toaletni papir, umivalnik \n kos mil* za 'pranje. Brisače ni bilo.
Gubeeva celica
— Ml lahko pokažete Oubčevo celico?
— Kar tamle pojdite, pa vam bodo že povedali, ml Je razložil
mlad fant. »Tamle* sem našel dve dekleti.
— nad bi zvedel, kje Je Gub-Čeva celica.
MlajSa:
— Ga ne poznam. Starejša; , •
— Kar tukaj pojdite.
»Tam gor« so vodile ozke stopnice. Po zidovih polno imen, datumov in ne vem česa še vsega. Odprl sem edina vrata. Bila so železna in so takoj delno padla s tečajev. Stopim v temo.
—• Le kam vraga sem zašel?
Poizkušal sem prižgati luč. Električni vod je bil napeljan — žarnice pa nikjer. Cez čas so se oči privadile temi. Vrat naprej m bilo. Pogledal sem natančneje in Opazil spominsko ploščo. Pa to Je ta GubtVv.i
Tudi cel" ' :'-asllo mnogo fjapisov. datumov —
ftelo si
prešine še to: koliko gostov se Je Že mučilo s tem vprašanjem.
Z arkadnega hodnika je lep razgled na grajsko dvorišče. Posuto 1e z belim peskom. Pod napušč so umaknili pred dežjem številne okrasne rastline ln senčnike za goste. Le osamljen senčnik se moči na dežju. Veter je zgrbel platno na eno polovico. Kakor zapuščen kozolec sredi njiv Je ta senčnik. Vse druge so umaknili, le tega niso. — Zakaj? — se vprašujem.
Vstopim v nekakšno vežo na križišču hodnikov v II. nadstropju. Leseni stebri drže ostrešje. Na enem je pribit neokusen napis v oblik, puščice. Kaže v častitljiva dvojna lesena vrata nad dvema stopnicama. Napis govori: Razstava — Iziložba — Austellung. Toda vrata so zaklenjena, čeprav Je ura že pol desetih dopoldne. Skozi špranjo opazim nekaj slik, razobe-šenih po zidovih.
Po obokanem hodniku stopam prot, drugemu delu arkad. Opazim vrata na podstrešje, nevešče zabita z velikim žebljem. Radovedni gostje so ga že odmajali. Tudi Jaz sem človek in radoveden. Pokukam skozi temno odprtino. Podstrešje, prevrnjeni zaboji in smeti. Vrata na drugo arkado so zaprta.
Vračam se. Ne morem najti prave poti.
Stranišče, brez deske, brez toaletnega papirja, umivalnika, mila in brisače. Drugo stranišče ima umivalnik, toda pipa nima ročice za odpiranje vode. Na vseh straniščih smrad, Čeprav 60 v vseh Školjke z topiralnlki.
Pri vhodu v grad, predno vstopiš na dvorišče Je »oglasna deska«. V slovenščini, nemščini in hrvaščini. Tam visi tudi cenik. Med alkoholnimi pijačami Je tudi »ver-mot«. Cene vlm so, kot Je videti, popravljali okajeni gostje. S svinčnikom seveda. Sledijo napisi v treh jezikih, ki povedo, da Je v gradu naprodaj brošura »Mokrteki grad in park. spomenik naše zgodovine«. Brošura v vseh treh Jezikih Je razstavljena.
Za zadnjo tolažbo sem jo kupil. Na zadnji stranj sem prebral re-kllamo gostišča Mokrice, ki med drugim pove; — zelo priljubljeno turistično Izletišče v krasno ohranjenem srednjeveškem gradu z egzotičnim angleškim parkom, ribnikom ln stoletnimi gozdovi — odprto poleti in pozimi — 33 urejenih turističnih sob — prvorazredna restavracija — najboljša domača in tuja vina — dnevno plesna glasba — dvorane za bankete ln druge prireditve - CENE UME-rENe — Nato Se informne le o ce:: p n-'iona in o promet h »vezah
Brošuri se pozna, da Je tiskana na Hrvaškem, čeprav tiskarna nI navedena. Spisal Jo Je dr. Ivan Brllč. član Povijesnog društva Hrvatske. Končuje Jo z ugotovitvijo: Ker danes so Mokrice — »Gostišče Mokrice«. Kdo Je kriv, sem se vprašal. Gostišču gotovo primanjkuje sredstev in torej ne more vzdrževati vsega gradu. Tudi zavod za varstvo spomenikov nima sredstev. Občina? Je revna. Vendar pioramo nekaj ukreniti j združenimi močmi, feii pn bodimo tiho. Zaprimo usta In ne pojmo o »lepo ohranjenem gradu, sobah, restavraciji« itd. To je namreč neodgovornost.
Zadovoljstvo v Čateških Toplicah
Dež je Se vedno rahlo pršil, ko smo se ustavili v Catežklh Toplicah. V restavraciji 10, 15 ljudi. Televizor. Komaj sedeva, že P^ide natakarica.
— 2eMte?
— Dva deci cvička .. .
— ... in nekaj brezalkoholnega, doda MUoš. Kaj pa Imate?
— Vino,
— Ne. Brezalkoholnega mislim. Kokto?
— Kokte nimamo.
— Pa mallnovec.
— S kislo vodo, ker nimamo sifona.
»Pse v lokal je prepovedano voditi«
Tak aH podoben napis je na vratih Bučarjeve gostilne v Kostanjevici, kjer sva kosila.
Velik kos svinjske pečenke, krompir, solata, dva kruha. Vse to stane samo 200 dinarjev. Tudi cviček je bil dober.
Za pograjati: Pri mizi je navzlic tablici na vratih čakal pes, kdaj bo padlo kaj od mize. Tla nepometena. Največ smeti pri točilni mizi. Stranišče alpsko, a ne dovolj čisto.
Še kratek zaključek. Posebnost kostanjeviškega gostinstva so veliki, v oči bijoči napisi: »Ne pljuvaj na tla« lin »Pse v lokal voditi je prepovedano«. Teh napisov drugod ni več opaziti, snaga pa kljub temu ne zaostaja za ono v Kostanjevici. In še nekaj: v Kostanjevici naj razmišljajo tudi o prehrani gostov, ker *aj-moht« ne zadošča vsakomur!
Pri »CVIČKU«
Med Šentjernejem In Belo cerkvijo je nekje delno poplavljena cesta, vendar smo se le prebili do Kronovega in šmarjeških Toplic. V gostilni »Cviček« smo malo počivali.
Pogled v še prazen novi bazen v Dolenjskih Toplicah. Po izjavah tovarišev iz SGP PIONIR Novo mesto, bo bazen dogotovljen do 1. avgusta letos
ga poduhal. Natakarica Je takoj priznala:
— Modra frankinja. Direktor je povedal:
— Veste, pravi cviček je težko dobiti. Skoro bi lahko trdil, da ga ni. Nekoč smo ga kupili sod. Po barvi in okusu je bil dober, toda v njem 30% šmar-nice.
In še:
— Pivo bomo prodajali letos samo v steklenicah, da ga nam ne bo treba točiti na roko in da ga borno imelj lahko več vrst.
— Kakšne načrte delate?
Kat smo videti in doživeli v naših zdraviliščih in gostiščih
Postrežena sva bila takoj, vendar tisti cviček nj bil cviček, ampak žametna črnina, ki je cvičku podlaga. Stal je 44 din, se pravi 2 dim več kot v Mokricah. Priznati moramo, da je bila to najboljša pijača, ki smo jo pili na naši akciji.
Stranišče je bll0 čisto. Papir na straniščni školjki, ker nimajo škatle zanj. Umivalnik. Milo. Brisači dve, žal ena strgana.
— Lahko dobiva direktorja?
— Je na dopustu.
Direktor med sezono na dopustu!
Postrežba: odlično!
Na dvorišču sva naletela na dva gosta.
— Kako se počutite na zdravljenju?
— Dobro, samo dež nagaja.
— Kako preganjate čas, kadar dežuje?
— Na razpolago nam je knjižnica, gledamo televizijo, nekateri kvartajo.
— Postrežba?
— Odlična.
Kaj smo zvedeli na upravi
— Koliko gostov imate? — nas Je zanimalo. — Danes jih je 93. — In koliko jih Je bilo tega dne lani? — Lani? Točno 103. — Kaj pa število gostov v prvem polletju lanskega leta v primerjavi z letošnjim? — Do prvega julija 18S6 jih je bilo 71), v enakem razdobju Qetos pa M3, čeprav se zmogljivosti obrata niso povečale. Vsako nedeljo imamo, zdaj v sezoni tudi 230 do 300 prehodnih gostov. Najbolj nam primanjkuje prostorov za te. — Kaj pa investicije? — O tem vam bo povedala več računovodklnja.
Tam smo malo počakali, ker so delavci sprejemali plače, nato pa nam je računovodklnja rade volje ustregla. — Do leta 1901 nameravamo zgraditi nov hotel z vsemi stranskimi obrati, ki bo le za zavarovance. Gradnja bo veljala 200 milijonov, oprema pa 70. Dosedanje prostore bomo nato uporabljali za prehodne goste. Naval Je velik, posebno odkar Je zgrajena avto cesta. Pripravljamo tudi perspektivni načrt razvoja zdravilišča za 10 let.
Je štipendist zašel?
V sprejemni pisarni sem nafletel na praktikanta Hotelske šole, ki Je
povedal:
— Končal sem prvi letnik ln sem tu na praksi. Stipendira me občina Novo mesto.
— Občina Novo mesto? Kaj pa delate potem tukaj? Zakaj vas ne zaposlijo na svojem območju?
— Rekli so mi, da zdaj Še ne znam nič in da me ne bodo nikjer držali na plačilnem spisku samo zato, ker ne bom nič naredil. Tukaj sem na praksi zato. ker sem si jo priskrbel sam in ker sem tu v bližini doma. Plače ne dobim nič. Uslužbenka, s katero delam, Je zelo prijazna in mi pri delu pomaga ter me uči.
Ce občine ne bodo svojim štipendistom pomagale med njihovo prakso in še nekaj časa potem, ko pridejo iz šole, potem še precej časa ne bodo imele potrebnega kadra! V gostinstvu ostane le 6 % absolventov gostinskih šol...
»Turško dobite takoj...« g
V gostilni bivše Vinarske za- JU druge v Kostanjevici naju je ^ mlado dekle, ki ni bilo oblečeno §§p v natakarsko uniformo, takoj === vprašalo Po želji.
— Cviček.
Bil j« odličen in je stal samo m 34 din.
— Imate koSilo?
— Ne, samo »ajmoht«.
— Turško kavo?
— Dobite takoj, (Kritika, da ||= v Kostanjevici ne dobiš črne |g| kave, je medtem že prišla do ||| ušes kostanjevlških gostincev. š|§ •Jelo zalegla je!)
— Ne. Hvala.
Gostišče lepo urejeno. Strani, šče alpsko, a čisto. Papir z*roJ-ni.
Natakarica mi Je razložila, kje je stranišče. Kljub razlagi sem ga s težavo našel, ker na vratih n; napisa. Iz njega je pravkar prišlo dekle. Iskal sem drugega. Ker ga nisem našel, sem si ogledal tega. Škatla za papir obrnjena narobe. Luknja alpskega stranišča skoraj do vrha polna. Kljub mrazu so brenčale muhe.
Nasmeh v Šmarjeških Toplicah
V vseh dosedanjih gostiščih sva naletela na resne, skoro puste, zmučene obraze. Nikjer nasmeha! Prvič Je posijalo sonce v Šmarjeških Toplicah. Nasmeh — in človek se kljub dežju počuti lepo, domače, prijetno. Saj smo Dolenjci znani kot nasmejani ljudje ln dobričine...
— Dva deci cvička.
— Izvolite, se je prijazno nasmejala.
Dvignil  sem   kozarec proti
svetlobi, pogledal barvo vina in
— To, kar gradimo, bo čez mesec dni pod streho, nato bomo nadaljevali z notranjimi deli. Dosedanjo restavracijo bomo izpremenili v sobe, ker je nova predvidena v dozldanem delu stavbe. Vse skupaj nas bo stalo blizu 56 milijonov dinarjev.
— Imate težave pri najemanju posojil?
— Zal jih Imamo, zato ker mora precejšnji delež prispevatj občina, ki Pa sredstev nima!
— In zaloge termalne vode?
— Površne preiskave so pokazale, da je Je dovolj, Načrte za nadaljnji razvoj že pripravljamo. Predno pričnemo z gradnjami, pa bomo morali regulirati številne potoke tn osušiti močvirje, kjer je zdaj leglo mrčesa. Letos smo popravili odprti bazen in uredili pri njem točilnico.
— Se vaAe mišljenje o gostinstvu?
— Predvsem primanjkuje v gostinstvu gostinskih delavcev, ker vsi beže  v druge poklice.
Zdraviliški dom v Čateških Toplicah
Imamo tudj zelo malo vodilnih gostinskih uslužbencev, kar je
mlajših pa še nimajo pravih izkušenj.
Otočec — biser Dolenjske
Saj mu lahko rečemo biser, ko je Pa tako drag. Za utemeljitev nekaj cen. Prve so lz zdravilišča Dolenjske Toplice, druge z Otočca: paradižna pečenka 180
— 190, pol ocvrtega piščanca 300
— 400, dunajski fjori pariški zrezek 180 — 190, naravni zrezek 160 —180 itd. Upoštevati je treba, da je Otočec gostišče v izgradnji *n zato oproščeno nekaterih dajatev. Kakšne bodo cene šele potem, ko bo gostišče redn0 obratovalo?
Direktor nama J a o cenah dejal;
— Režijo Imamo veliko, zato so tudi cene visoke. Na režijo gredo vsi telefonski pogovori, ki jih je zaradi gradnje precej; elektrika je draga in prevozi nas tudi precej stanejo. Gostinska zbornica in mi smo dali predlog, da bi bil Otočec zaprt za goste, dokler nI gradnja končana.
Ko bo gotov, bo grad Otočec lepo gostišče. Z vso ljubeznijo bo restavrdran, saj vodi restav-riranje Inženir. Zavoda za varstvo spomenikov LRS. Nihče ne more povedati točnega datuma, kdaj bo vse to gotovo. Investitor del je občina Novo mesto. Za gostinsko ureditev odgovarja sedanji direktor gostišča. Za vso ureditev skupaj nekdo na okraju. Do tu je vse v redu. Narobe je le to, da je gostišče že odprto. Njegov direktor je nedvomno, v zelo neprijetnem ln težkem^ položaju. Medtem Ko klešejo zidarska dleta po zidu, nosijo natakarji ljudem jedi. Gostje so prisiljeni jesti hrano in prah. Kljub temu bodo morali gostišče za nekaj časa zapreti. Kdaj? Takrat ko bodo preurejali kuhinjo. Človeku se vsiljuje misel, da j« tu posredi neodgovornost, ki je niso zakrivili gostinci.
Direktorja ni doma...
Restavracijski prostori Zdraviliška Dolenjske Toplice fto topo urejeni, Čisti. Na mizah cvetje. Dve mladi gostji sta pravkar naravnali mizo, ki ni stala dovolj trdno. Vprašali smo ju, kako se počutita.
— Sem sm0 prišli na Izlet lz Postojne. Tu smo dva dni. Postrežba je dobra. Zadovoljni smo z vsem, samo ples smo pogrešali.
— Boste še prišli na Dolenjsko?
— Verjetno še.
Tudi vrt in stranišče sta lepo urejena.
Radi b[ povprašali direktorja o načrtih glede nadaljnje izgradnje Dolenjskih Toplic, Zanima nas, kdaj bo gotov novi bazen pred topliškim parkom, kjer dograjujejo slacilnlce. Toda v recepciji nam povedo, da ga .ni doma. Zal nimamo sreče z direktorji. Topllškega smo že pred dvema tednoma dvakrat iskali v popoldanskih urah; enkrat je bil v Ljubljani, drugič je moral ob šestih zvečer nujno v Šentjernej. Danes se nam dozdeva, da bi moral biti tu, a v recepciji nam spet prijazno povedo, da ga res ni doma. Skoda, za nekaj informacij sm0 prikrajšani.
SIcer so pa Dol. Toplice zelo prijazen in čeden kraj. Gostje so tu zadovoljni.
Zaključek o Mokricah in Otočcu
Obisk gostincev nam ni pokazal vsega. Tega tudi nismo pričakovali. Ne bomo hvalili dobrih podjetij; s»| velja tudi zanje; dobro blago se samo hvali! Naj povemo glede slednjega en sam primer: pred tedni je obiskalo Novo mesto, Otočec in Šmarješke Toplice kakih 120 strokovnih učiteljev iz Ljubljane. Navdušen] nad pristno kapljico, dobrim obedom in kulturno postrežbo v novomeških gostinskih podjetjih in nad prijaznostjo v Šmarjeških Toplicah so se vrnili domov — Dolenjska Pa je bogatejša za 120 propagandistov, ki bodo še pri-6U k nam! Seveda $ja, kter smo jim nudrij to, kar imate želijo — in od naše reklame upravičeno pričakujejo.
O Mokricah in Otočcu pa tole: mnogi naši in tuji gostje se ustavljajo v teh gradovih; s kakšnimi vtisi zapuščajo Dolenjsko, je vprašanje zase. Zato poudarjamo, da sta gostišči v Mokricah in Otočcu vsako zase resen opomin, kako ne smemo pričenjati z razmahom turizma. V obeh primerih pa je gostinstvo za nastali položaj le soodgovorno!
Tudi danes nam ni treba ponavljati kjer gre za malomarnost, brezvestnost in površnost v gostinstvu, naj pristojni organi krepkeje postopajo! Turizem obeta postati tudi za naš okraj pomembna gospodarska panoga, ki je ne sme nihče zanemarjati aH Ji celo škodovati! Miloš Jakopec - Jože Prime
Tovariš uredniki
Pri nas razvijamo turizem in delamo propagando za razne naravne lepote, kraje itd., zelo pogosto pa je vse to račun brez krčmarja — vzeto dobesedno.
Dolenjska je privlačna zaradi milega podnebja, toplih voda, vinskih goric in velikih tihih gozdov, kjer se človek odpočije.
Iz Ljubljane je eno uro do Novega mesta, do Zagreba še eno uro, seveda z avtomobilom. Popotnik, ki potuje po Dolenjskem, ne nosi več hrane s seboj, kakor prva povojna leta, pa se zgodi, da bi bilo to še vedno potrebno. Turizem brez gostinstva je nemogoč in to naj bi si zapomnili vsi gostinci, posebno ob prometnih cestah. Dolenjsko gostinstvo je v krizil
Popotnik pričakuje na Dolenjskem dobre domače klobase ali salame, suho pleče, domač soržični kruh in kupico pristnega dolenjca. Ce dobi šofer še sadni sok (ki ga gostinec prav lahko pripravi jeseni za svoj obrat) in pa črno kavo ali čaj, smo končali z željami skromnega popotnika. K temu pride še pogrnjena miza s čistim prtom, vesel nasmeh in prijazna postrežba. To so dovolj skromne zahteve.
Zadnjič sem se peljal na Dolenjsko in moram reči, da še daleč ni pripravljena na mednarodni turizem, ker so v gostinstvu precejšnje pomanjkljivosti. Navadno se ustavimo v Trebnjem, kjer je več gostišč, le eno pa se odlikuje po čistoči, kvalitetni pijači in jedači ter hitri postrežbi. V Novera mestu poznamo nekaj dobrih gostišč z dobro kuhinjo, dalje proti Zagrebu ob novi cesti ni gostišč, ob stari pa vse peša. Lepa Kostanjevica na Krki je privabljala svoj čas mnogo leto-viščarjev. »Svicarija« — gostilna Sever in Bučar sta tekmovali, katera bo popotnika bolje postregla. Danes pa je drugače. Na zadnjem potovanju smo želeli v
gostilni »Pri Bučarju* štiri ime kave —' nismo jih dobili. Kaj delate reklamo za Kostanjevico, če nimate prenočišč in prehrane v redu? Ravno ta kraj bi bil lahko zelo privlačna turistična točka, ker ima vse pogoje, razen gostišč. Vinarska zadruga bi lahko organizirala v »Kloštru« pod kostanji prodajo dolenjskih spe-cialitet in prepričani smo, da bi bilo tudi tam, zlasti ob nedeljah, precej prometa. Obrati in podjetja so premalo gibčni, vse je preveč birokratsko.
Ce se spomnim na svoječasne šmarješke Toplice in jih primerjam z današnjimi, je velikanska razlika v dobro sedanjemu stanju. Jedi po želji so hitro in okusno pripravljene, želeli bi si tam le še pristna dolenjska vina. Tam spada ogledalo v oblačilnico ne pa na vhod kopališča! Vsako gostišče bi moralo imeti hladilnik, brez katerega je obratovanje v poletnih mesecih nemogoče. Potem je lahko ustreči gostom s hitro pripravljenimi mesnimi jedrni. Novomeška mlekarna izdeluje prvovrstno maslo in razne sire, med katerimi je zelo čislan »Belpaese«. Brez hladilnikov ni mogoče imeti sira na zalogi in tudi ne jogurta, ki je »moderna*' jed in pijača.
V Šentjerneju postrežejo še kar dobro, čeprav se neopravičeno hudujejo, da jim je požrla nova cesta ves zaslužek. V Cerkljah se ni vredno ustavljati, jaz sem bil lani zelo razočaran v neki obcestni gostilni.
V Krški vasi pri Prahu je včasih velika gneča in prav bi bilo, da bi imeli Že pripravljene in zavite sendviče, potniki pa drobiž — tako bi se v nekaj minutah vse uredilo. ,
Brežice morajo svoje gostinstvo temeljito reorganizirati, če hočejo v turizmu kaj pomeniti. Mokrice so pa poglavje zase in bi bilo treba tam urediti ali odpraviti marsikaj. Se razumemo?
Božo Račlč, Ljubljana
09640974
C^$$//-%$1^/%X%X-CMP^$+/+/%%%^++%^^/$%/$+$$%$%+^$$%P+++ $$^^
KULTURA IN PROSVETA
Škodljiva kratkovidnost
O Štipendijah in politiki Stipendiranja smo v zadnjem času že večkrat poročali. Ponovno smo podčrtali že zelo staro in za naš okraj še posebno perečo ugotovitev: strokovnih kadrov ne bomo imeli, če jih ne bomo itipendirali in tako navezali na potrebe naših občin, podjetij in ustanov. Od drugod nam jih ne bo nihče pošiljali
A vendar je treba o vprašanju znova pisati. Nekam sramežljivo in neodločno prihajajo te dni na svetlo razpisi občinskih ljudskih odborov o štipen-
diranju za šol. leto 1959-60. Medtem ko štipendira OLO Novo mesto za svoje potrebe in potrebe svojih ustanov 92 srednješolcev v različnih strokovnih šolah, razen tega pa 114 vlsoko-šolcev, lahko ugotovimo, da bo to za potrebe okrajnega ljudskega odbora in njegovih ustanov oz. zavodov v perspektivi zadoščalo. Občinski ljudski odbori, ki jih imamo v okraju 11, pa štipendirajo skupno 183 srednješolcev in 71 visokošolcev. Kolikor poznamo razmere v občinskih upravah ln stanje v občin-
Izobraževanje odraslih
Pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto, svetu za prosveto in kulturo, je imenovana komisija za izobraževanje odraslih, katere naloga je organizirati center za izobraževanje odraslih in osnovati ustrezne šole.
Na   svojem   prvem rednem
Zavod za izobraževanje odraslih
Z odločbo OLO Novo mesto je ustanovljen v Novem mestu Zavod za izobraževanje odraslih. Zavod bo skrbel za izobraževanje delavcev, ki delajo v proizvodnji, za. njihovo kvalifikacijo, za usposabljanje ljudi pri sodelovanju v organih delavskega in družbenega upravljanja ter za izobrazbo kmečkega prebivalstva. Te naloge bo uresničeval preko občinskih delavskih univerz s podporo občin in gospodarskih organizacij. Za ravnatelja zavoda je bila imenovana prof. Tatjana Belopavlovic, hkrati je pa bil imenovan tudi 17-članski upravni odbor zavoda.
zasedanju je komisija izvolila za predsednika prof. Milana Do • diča, za tajnika pa tov. Bena Serajnika, predmetnega učitelja. Komisija šteje 9 članov, ki zastopajo razne ustanove in organizacije. S posebnim dopisom na Občinski sindikalni svet, Trgovinsko zbornico, Obrtno zbornico, Gostinsko zbornico in na Okrajno zadružno zvezo želi komisja zbirati podatke o tem, kdo se želi nadalje izobraževati in kakšno izobrazbo že imajo interesenti.
Komisija želi, naj se vsi, ki se želijo še dalje izobraževati v šoli za odrasle, z njo posvetuje, jo« Družbene organizacije in gospodarska združenja pa naj zaprošene podatke predložijo do 15. julija.
Gre za to, da se ustvari možnost šolanja vsem tistim, ki to želijo in da se izvedejo pravočasno vse priprave za pričetek teh šol, morda že v drugi polovici septembra oziroma prvega oktobra 1959.
Podjetja in druge organizacije naj razpravljajo tudi o tem, koliko bodo prispevala za izobraževanje svojih delavcev in uslužbencev. L.B.
sklh ustanovah, moramo ugotoviti, da sedanji razpisi ljudskih odborov ne upoštevajo resno dejanskega stanja in bodočih potreb oz. razvoja na svojem območju. Čeprav vsi vemo, kako velika je potreba po pravnih kadrih — pripravljajo se posebne pravne pisarne na sedežih ObLO, ki naj bi nudile državljanom vso pravno pomoč pri pisanju prošenj In vlog ter pod. — v razpisih občinskih ljudskih odborov takih štipendij skorajda ne potrebujejo (kar seveda ni res!), če bi človek namreč verjel sedanjim razpisom štipendij.
Zato je treba politiko štipendiranja mnogih naših občinskih ljudskih odborov resno kritizirati. Možno je dvoje:
— ali se v posameznih primerih odgovorni tovariši na občinah nič ne zanimajo za dviganje strokovne ravni sedanjih kadrov oz. za pridobivanje takih novih kadrov,
— ali pa se lahkoverno zanašajo, da jim bodo take strokovnjake »poslali« iz okraja ali celo iz (Ljubljane na podlagi golih potreb.
Ce mislijo slednje, so seveda v veliki zmoti. Mogoče pa je Še tretje vprašanje:
— ali se ponekod dosedanji kader v upravi boji za svoje položaje in zategadelj ni čutiti želje po pridobivanju novih kadrov? Je vmes nezdrava ljubosumnost? Ce, jo najostreje javno obsojamo. Tak način reševanja kadrovske politike nas ne bo pripeljal nikamor! Vprašanje je seveda tudi, če se politične organizacije v občinah s tako politiko strinjajo. Menda se ne, to pa bi morale z ukrepi tudi pokazati, saj jim verjetno ni vseeno, kako bo s strokovnimi kadri na njihovem področju čez tri, štiri leta ali pozneje.
Zato je resnično zadnji čas, da s tako škodljivo prakso in nemogočim odnosom do mladih kadrov prenehamo. Začeti je treba načrtno in sistematično štipendirati: za določeno mesto v državni upravi — štipendiramo tega in tega strokovnjaka, prav tako v gospodarskih organizacijah.
S tem seveda ne izločujemo sedanjih skrbi in prizadevanj, da dobimo na različna mesta sposobne ljudi! Nasprotno, oboje enotna politika. Vedeti pa je
treba, da je to edina pot za občine, da določijo za te namene čimveč sredstev.
Tam, kjer so morda doslej preveč enostransko štipendirali, pa je treba v primerih, ko bo šlo za zmanjšanje dosedanjih štipendij, poiskati prizadetemu mlademu človeku novega štipenditorja. Občinski ljudski odbori bodo s tem sprostili svoje fonde in lahko štipendirali nove ljudi.
Bruner,  8. b  novomeške osemletke: STRIC (lesorez)
t aedeiiv - na zlet
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Novo mesto vabi člane SVOBOD in prosvetnih društev v okraju, da se v kar največjem številu udeleže velikega zleta, ki bo v nedeljo 12. julija v Celju! Obudimo spomin na velik predvojni shod Svobod v Celju, na katerem so najnaprednejše sile v stari Jugoslaviji odločno manifestirale ljudsko voljo po svobodi in pravici! V takratnih težkih pogojih je Partija, čeprav v ilegali, neprestano krepila svoje vrste in se borila za prosvetljevanje ljudstva. Takratni zlet v Celju je bil predvsem ogromna manifestacija delavskega razreda in Komunistične partije in šele nato kulturna prireditev. V pevskih zborih, v dramskih družinah, v športnih vrstah in organizacijah — povsod je bila tudi Partija. Navzlic vsemu terorju je nenehno opozarjata, da se bližajo najhujše preizkušnje, za katere je bila^trdna povezanost delavskih množic najboljše jamstvo na poti v novi svet.
Zato se udeležimo zleta v Celju! plani Svobod in prosvetnih društev — povabite na^ zlet tudi prijatelje, znance in tovariše iz podjetv« ustanov in iz vaše okolice!
Radovici bodo dogradili šolo
Sola na Radovici pri Metliki je bila pozgana Vned zadnjo svetovno vojno. Po odhodu Italijanov in prva leta po osvoboditvi je bil pouk v privatnih hišah, potem pa so le pričeli obnavljati porušene zidove in so šolo znova spravili pod streho. Za silo so uredili dve šolski sobi in stanovanje za učitelja, tretja učilnica, klet in drugo pa je ostalo nedokončano. Prav tako poslopje še zdaj ni ometano, v obeh učilnicah pa je nameščena zastarela šolska oprema.
V svojem letošnjem proračunu je metliška občina slednjič zagotovila potrebna denarna sredstva, da se šola do kraja dogradi. Zato so se pred kratkim na Radovici sestali šolski odbor In zastopniki množičnih organizacij ter sklenili, da bodo vse vožnje opravili vaš-čani brezplačno, poleg tega pa prispevali pri gradnji tudi s prostovoljnim delom. Zidarska dela bo prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja, izvršena pa morajo biti do novega šolskega leta. Dve učilnici bosta tudi opremljeni $ sodobnim šolskim pohištvom.
-ar
Slovenska partizanska
Za praznik dneva borcev so v dvorani doma JLA v Brežicah pretekli teden odprli razstavo »Slovenska partizanska grafika«, ki bo odprta od 1. do 12. julija. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo lepo število obiskovalcev, Članov ZB in oficirjev JLA.
Na razstavi so prikazani grafični listi 16 slovenskih slikarjev, ki so bili partizani ali pa so trpeli v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Nekateri teh umetnikov (Pirnat, Globočnlk) danes na žalost več ne živijo in tako je prireditelj razstave — Posavski muzej — počastil njih spomin s tem, da je ob prazniku dneva borcev prikazal na razstavi izbor njihovih najboljših grafičnih del iz vojne dobe.
Prvič so skupno razstavljali slovenski   umetniki - partizani
svoja grafična dela leta 1945, potem pa smo njihove liste lahko videli le tu in tam le na individualnih razstavah. V Brežicah je sedaj po dolgem času prikazana zopet skupna razstava, za katero je največ gradiva posodil umetniški oddelek Muzeja NOB, lepo število — tudi originalnih •— grafičnih listov pa hrani oddelek NOB    Posavskem m,uzeju.
Kmečka knjižna zbirka 1960
Z zaključne šolske razstave v Novem mestu: JOŽE KRAUS: KONJ (lesorez — 8. b razred)
Kmečka knjižna zbirka, ki jo je prej izdajala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, bo izšla letos (za leto 1960) v založbi oddelka za tisk in propagando Glavne zadružne zveze v Ljubljani. V zbirki bodo letos naslednje knjige: kmečki koledar za 1960 s pestro in zanimivo vsebino; znani roman srbskega pisatelja Branka Co-sića »Daleč je sonce« (v prevodu Marjana Javornika), ki je preveden že v več tujih jezikov; poljudno in razumljivo pisani referat Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi« ter kmetijski strokenmi knjižici »Reja krav molznic« (ing. Errik Eiselt) in
Visoka naklada — manjši stroški za izdajanje časnika! Poročajte o delu in življenju organizacij, društev in kolektivov v vašem kraju!
»Pridelovanje krme na njivah« (ing. J. Perovšek ter ing. J. Sile). Vseh teh pet knjig bo imelo več Icakor 800 strani. Naročnina znaša 450 din in jo sprejemajo poverjeniki pri kmetijskih zadrugah. Zbirka" izvde konec novembra v nakladi okrog 30.000 izvodov.
ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA
Ker se mnogo naročnikov kmečke knjižne zbirke iz prejšnjih let zanima, kaj je z nadaljevanjem Zgodovine slovenskega naroda, ki jo piše dr. Bogo Grafenauer in so že izšli trije zvezki že pri Kmečki knjigi, obvešča oddelek za tisk in propagando pri Glavni zadružni zvezi LRS vse, ki jih to zanima, da izide 4 zvezek Zgodovine v knjižni zbirki prihodnje leto in zatem bodo izhajali v tej zbirki redno tudi ostali zvezki do zaključka (predvidenih skupno osem zvezkov). ,
domcl, izgnanci, z otroci brez staršev.
Kot najmočnejša obtožba okupatorjevih zločinov ln divjanja njihovih pomočnikov — domačih izdajalcev — izstopa ciklus lesorezov pokojne"% Nikolaja Pirnataiz leta 1944 »Domovi, ječe, gozdovi«, ki je na 12 listih umetniško globoko doživeto upodobil naslednje motive: Vdrli so v naše domove — in jih požgali — Otroke, starce ln žene so izgnali iz domov — umirat od
gladu. — Mučili so jih — tn obešali. Domovi so rodili junake — in izdajalce. Junaki so se borili — krvaveli — in umirali. Iz njihove krvi, iz njihovih belih kosti, nam raste roža svobode ...
Vsa. razstavljena dela izražajo globoko povezanost slovenskih umetnikov-partizanov s trpljenjem in z junaško borbo slovenskega ljudstva v letih osvobodilne vojne, zato si bo to razstavo pač vsakdo rad ogledal. S.
Vito
Globočnlk: taborišča
avtoportret v Padovi
Pri vseh razstavljenih delih je mogoče opaziti isto značilnost, da utnetniki-partizani doživljajo in izpovedujejo težko usodo našega naroda v letih 1941—1945. Njihovi lesorezi, litografije in linorezi pretresljivo obtožujejo naciste za mnoge tisoče talcev in nedolžnih žrtev, za nečloveško trpljenje in mučenje naših ljudi in vsega svobodoljubnega človeštva v zloglasnih koncentracijskih taboriščih Dachau, Mauthausen, Padova, Rab, Gonars ... Obtožujejo domače izdajalce, obtožujejo belo nasilje in objokujejo njihove žrtve, »obešene na kolih«, »obešene čez cesto«, mučene, oskrunjene in trpeče slovenske matere in žene. Njihove litografije pretresljivo izpovedujejo žrtve in trpljenje naših ljudi ob požganih ognjiščih, ob razvalinah nekdanjih domov, sočustvujejo z brez-
ZA REFORMO
Šolski upravitelji se pripravljajo na uresničitev reforme
Okrajni svet za šolstvo je zagotovil sredstva za vrsto tečajev in seminarjev za prosvetne delavce, ki stoje pred odgovornimi nalogami za vsebinsko reformo našega šolstva. Tečaji in seminarji se bodo zvrstili med poletnimi počitnicami in tudi še med prihodnjim šolskim letom. Seveda bodo sedanjemu programu morali slediti v naslednjih letih še novi, saj je reforma dolgotrajen proces, ki bo zahteval vedno več novih in novib spoznanj.
1., 2. in 3. julija so se zbrali upravitelji popolnih ter razvijajočih se osnovnih In strokovnih šol v Dijaškem domu v Smihelu, kjer so bili gostoljubno in kulturno sprejeti.
Nekoliko prenatrpan program predavanj in razgovorov je kljub tej pomanjkljivosti zadovoljil vse navzoče. Značilno je bilo dejstvo, da so bili med predavatelji tudi zastopniki Okrajnega komiteja ZK, Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. S tem je bila poudarjena družbena vloga šole In tudi odgovornost, ki jo nosi celotna družba do moderne preobrazbe teh tako važnih izobraževalnih ustanov.
Med referati načelnika Tajništva za šolstvo OLO Novo mesto in Šolskih inSpektorjev so so razvrstila tudi izvajanja sodelavcev Zavoda za proučevanje Šolstva LRS, Pedagoškega centra LRS In republiškega sveta za šolstvo.
Tovariši upravitelji so dobili mnogo dragocenih spodbud za svoje bodoče delo, marsikatero nejasnost so skušal! med razgovori razjasniti, odgovorne činitelje pa so tudi opozorili na nepravilnosti, ki se Se vedno dogajajo v odnosu do šolskih odborov In Sol samih.
Teme p družbeni vlogi Šolskega upravitelja, o družbenem upravljanju, o perspektivnem razvoju Šolstva v okraju, o vlogi upraviteljev matičnih šol, o učiteljskem kolektivu, o globalnostl pouka v reformirani Šoli, o ocenjevanju učencev, o hospitacljah, Šolskega upravitelja, o momentih, ki prvi zaslužijo reformo, o reformiranju računskega pouka, o novem učnem načrtu, o novem Šolskem zakonu in o svobodnih aktivnostih učencev bodo padle na rodovitna tla, če jih bodo v jeseni začel] vnašati v življenje enotni učiteljski kolektivi z upravitelji na čelu, seveda tudi s pomočjo dobrih ln s čutom odgovornosti oplojenih šolskih odborov.
Severin šali:
VINICA in LUKOVDOL
Srečanje z mrtvima pesnikoma
Lukovdol — nemara precej neznano ime, razen našim obkolpskirn prebivalcem in partizanom, ki so hodili po Gorskem kotar ju. Lukovdol je namreč v sosedni republiki Hrvatski in povezan je s poezijo kakor Vinica tostran Kolpe. V Luikovdolu je bil rojen hrvatski književnik Ivan Goran KO-VaCIC, avtor pesnitve »Jama*, enega od največjih in najbolj pretresljivih umetniških pričevanj naše »ljudske revolucije. In moj drugi obisk velja njegovi rojstni vasi...
Dopoldansko sonce dišd po Pokošenih tratah in preliva svojo luč na Vinico in na Zupančičevo obličje na doprsnem kipu v skromnem, tihem vrtičku njegovega rodnega doma. Zbogoim, Poet! No spominski dan tvoje smrti sem se v tvoji rojstni izbici srečal s teboj, |n s tem očarljivim kotičkom tvoje Bele krajine. S tvojim JPominorn ozarjen pojdem sedaj y k tvojemu pesniškemu bratu •teraj Kolpe...
m  sopotnikoma   Jožetom in
Petrom se ustavimo na drugi strani viniškega mostu. Kako čudovit je pogied nazaj na Vini« nad Kolpo, in na prelepo vodovje te slovensko-hrvatske reke. Se nekaj skromnih kilometrov prahu in £e smo na asfaltni Luiziani, sestri naše dolenjske magistrale. Odpeljemo se po nji, proti Reki in po slabih štirinajstih kilometrih bomo na cilju. Nehote se nasmehnem naseljem ob cesti: Zdihovci, Fratrovci, nato — Rim! za Rimom pa Severin na Kup.. Ne vem., ali je to mesto ali trg, vsekakor sem se mu spoštljivo priklonil, saj sva si pač soimenjaka... Na koncu Sever.na zavijemo v desno in po štirih kilometrih nas s pobočja pozdravi Lukovdol. Naselje, ki je bilo v starih časih skupaj s Severinom lastnina Frankopanov iri Zrinjskih, ima prav svojevrstno - lukovdolsko narečje (z bogato bero pristnih slovenskih besedi). V tem narečju svojega kraja je Goran Kovačič napisal zbirko pesmi: »■Ognji j rože:*, in takole opeval domačo vas in njen okoliš:
Okfllo sela breg do brega Visoke hrptdv, čvrste, jake; I divlje zveri sakojake Se javljajo iz grla sega ...
V dolu leži, ko na stolu, Hiljade zlate leo6v kruha, Hiljade bele metr6v ruha, Hrane konju, gazde, volu ..,
Po prisoje so grozdi zlati, Rumeni, plavi, žoti-slatki ..
«Ljudje so veseli, puntarski in dobročutni... njihov jezik je jezik veseljakov in puntar-jev, jezik upora in muzike«, je o svojih domačinih zapisal sam Goran, ki je tudi v svojem človeškem in pesniškem značaju skladno združil te značilnosti rodnega kraja. Ze leta 1937 je puntarsko - zanosito zapel v »Tugj. nad domovinom«:
Krv če zapalit svijetlo i gorjet će plamenom svetim. Ovoždje <?c rastali! knilo, smrt
donijet ce rukama kletim'
In leta 1941, v ognju osvobodilnega boja, je zabrusil sov-ragu v pesmi »Mrzimo vas«:
Mrzimo vas, hulje, Mrzimo, krvnici, VI, pila    ■ '. • mljet U majčinoj klici
Kunu važu djecu uibroibe svih lena Izpod doma našeg, bombo«
porušena.
Stojim pred njegovo rojstno hišo, solidno hišo trgovske rodo vi ne; skoraj je podobna Zupančičevi. Tudi danes je v nji trgovina. Nasproti, na gričku, stoji cerkev, malo v stran pokopališče. Okrog vasi pa »breg do brega«. Dva kilometra zračne črte je do Kolpe in slovenskih vasi ob nji. »Glejte, tamle gre Goranov stric«, mi pravi prodajalec v trgovini in pokaže starejšega moža v rumeni srajci. »Lahko ga kaj vprašate.« Kaj bi ga vprašal? Stric mi lahko pove, kako se je Goran tod igral, hodil v šolo, pa sel živino. Ne, nič ne bom vprašal, pogovoril se bom le s
Kovačiceva rojstna hiša (Foto: Peter Romani«)
Pesnikovim spominom... Na hiši je plošča z Coranovim reliefom in napisom: V ovoj kući rodio se 21. ožujka 1913 hrvatski književnik Ivan Goran Kovačić, koji je za slobodu naroda poginuo kot Foče u Bosni srpnja 1943.
In spominjam se prvega srečanja z njim, leta 1940, ko so hrvatski književniki priredili v Ljubljani literarni večer. V polni operi je največji aplavz doživel prav Goran Kovačič s svojimi pesmimi v narečju Lukovdol a. »Vi ste Severin, moja občina je pa tudi Severin,« mi je rekel, ko sv a* se po prireditvi spoznala. Istega leta sva imela š€ eno srečanje v zagrebški kavarni... Tukajle .ie bil torej rojen pisatelj prozne zbirke »Dani gneva«, pesnik »Jame«, odlični prevajalec in borec NOB. Za novo leto 1943 je odšel v partizane skupaj s pesnikom Vladimirom Nazor jem. Doživel je 4. in 5. ofenzivo, se boril in ustvarjal in ustvaril svojo nesmrtno ->Jamo~. 2e čez šest mesecev pa so ga ujeli četniki in zverinsko umorili.
Murenčki godejo v travi okrog GoranoVe' hiše. Vse je ena sama zoreča tišina, kakor da nisem v vasi, ampak nekje v globokem gozdu. In zdi se mi, da mi Pesnik šepeče svoje vesele verze o domači vasi, o "Veseli crkvi«, -Petru harmo-nikašu« in »Martinovi bradi«— o starem očetu Martinu, ki se
je ulegel na posteljo, se pokril z dolgo brado in »tiho je umrl* potlej pa vsako noč:
Dok mlsec sveti, na grobu je svetlo, pod k*m Martin spi; velldo da brada to mu se beli.
Iz te tišine in svetlooe P<> letnega sonca pa mi začno odmevati Pesnikove besede iz viharja in krvi, stoki oslepljenih in na pol zaklanih lz jame, kamor so jih pometali rablji:
Le rablju je »koz prste kri kapljala še topla, gosta, ko Jih je zadri v očesna dupla, k| so vanj zijala, da z nožem staje vrat ml bo odprl. Ta draga kri zmrtvila ml telo Je in čutil kaplje sem kot solze svoje.
Pretresljivo teko in se nizajo besede in verzi iz Goranove »Jame«, o slepem zaklancu, ki so ga še živega vrgli med druga trupla v jamo, pa se je le nekako rešil in so ga našli in rešili partizani. In vsa ta, do bolečine bridka slepčeva zgodba, se na koncu pesnitve spremeni v veličasten akord, v glas, ki privre kot &st in mogočen vrelec iz nesrečnikovega srca, in iz njegovih praznih očesnih dupel j:
Kdo ste. od kod? Ne vem. VaS sij me greje; zapojte mit. .. Zaživel sem,
to Čutim. Čeprav m|  smrt  že morda ure šteje.
Svobodo sveto, maščevanje slutim! Iz vaše pesmi luč oči ml vre, kot narod »lina Je, kot sonce igel
Ivan Goran Kovači e
Tudi Goran sam, veseli fant iz tele hiše, je šel skozi tako trpljenje in skozi tako smrt. Njegov delež v revoluciji je bil dvakrat dragocen, kajti bil je borec in pesnik Kot dragulji se nam iz gromov in bliskov tistih veličastnih let utrinjajo in lesketajo njegovi verzi o bolečini in uporu ...
Tako, končan je ta drugi obisk, to moje drugo srečanje z mrtvim pesnikom. Pretreslji-vejše je kot prvo. Poet z Vinice je šel svojo življenjsko pot, zorel kakor sad :n dozorel, ko je prišla ura. Ta njegov pesniški brat iz sosednje dežele j« Pa bil utrpan kakor cvet in kdove. kje v- njegov zadnjd dom Toda čt bil utrgan, ni zvenel. 2jv je m pojoč, arostn • krvjo...
59911537739^4357203010954989306730755773^4377337575607753793431654^47967133049735^7524374375649437^^43373416797534737375^3941994438^6430616703970^671575549137951667570357236716^74837199107304373^87312955782197552^3374^674^32769116971^436547377^027667
spori m telesna vzgoja m spori m telesna vzgoja m sport in telesna vzgoja
manifestacija PARTIZANA
II. zvezni zlet Partizana v Beogradu Je bil velika manifestacija uspehov pripadnikov te naše največje telesnokulturne organizacije. Veliko slavje je navzlic nekaterim manjšim spodrsljajem popolnoma uspelo. Zadovoljni so bili Številni gledalci, prav tako pa tudi množica nastopajočih, od pionirjev, ki 10 Imel; svoje nastope ln tekmovanja v prvem delu zleta (od 2«. Junija do 28. Junija) do mladincev In članov, katerih nastopi In tekmovanja so se vrstili od 30. junija do 5. julija. K uspešnemu poteku zleta so seveda prispevali tudi Številni udeleženci iz novomeškega okraja. Večina od njih Je nastopila z /.letnimi vajami, nekateri pa so nastopili tudi na številnih tekmovanjih v različnih športnih panogah ln poželi prav lepe uspehe. V različnih panogah so tekmovalci lz novomeškega okraja (predvsem plavalci iz Krškega m atleti iz Novega mesta) prejeli • zlatih, S srebrnih medalj ln 4 bronaste za prva, druga ln tretja mesta, rasen tega pa še S plaket ln 29 diplom.
Kje naj začnemo? Letošnji zlet Partizana Jugoslavije je bil res največja ln najbolj kakovostna množična telesnokultunia prireditev v Jugoslaviji. Po nepopolnih podatkih je na letošnjem zle tu nastopilo okoli 25.000 pripadnikov Partizana od pionirjev, pionirk in cicibanov do starejših članov ln članic. Njihovi nastopi ln tekmovanja so 9« vrstili nič manj kot 10 dni, zato kar ne vemo, kje naj začnemo. Najbolje bo, da glavne zletne prireditve opišemo po vrstnem redu. kot so ie vrstile.
Pionirji in pionirke so od vseh najprej nastopili pred Beograjčani. Njihov prvi nastop je bil že 26. junija na stadionu na Tašmaj-danu, ko so nastopili s telovadnimi sestavami na večerni akademiji. Glavni nastop pionirjev Je bil zaradi dežja preložen z nedelje na ponedeljek popoldne. Ta nastop si je bilo res vredno ogledati, saj lepih sestav n, manjkalo. Med najboljše točke tega nastopa po splošnem mnenju sodi vaja pio. nlrk s trakovi, Ki jo je sestavila Novomesčanka Nuša Smerdu, glasbeno spremljavo pa je napisal znani novomeški glasbenik Stane Fink. Pionirke, med katerimi jih je biflo tudi 32 iz novomeškega okraja, so zelo skladno ln lepo izvajale slikovito sestavo, tako da je ta točka že med izvajanjem dobila velik aplavz številnih gledalcev.
Drugi del zaeta — mladinski ln članski dnevi — se je pričel v sredo 1. julija, ko so se pričela prva zletna tekmovanja. Med prvimi so tekmovali tudi atleti, ki So skupno s člani atletskih klubov nastopili na posamičnem prvenstvu Jugoslavije. Poročali smo že, da je v reprezentanci Partizana Slovenije tudi 18 atletov in at^ letlnj novomeškega Partizana. Ti so se v Beogradu prav dobro izkazali, čeprav so tekmovali v težkih pogojih. Naslove prvakov Partizana Jugoslavije in zlate medalje so osvojili: pri mladincih Zaletel Tine v teku na too m s časom 11,4 (v predtekmovanju 11,3), pri mladinkah Hude Jelka v teku na fino m s časom 1:46,2, pri članih Mazu i k Marijan v teku na 200 m, kjer je z odličnim časom 23,5 med najboljšimi atleti — »printerji Ju-
IV. jugoslovanski aero reallv za pokal maršala Tita
Letošnji IV. aero really se Je letos odvijal po tras; avto ceete »Bratstvo-enotnost« in v treh gflav-nih etapah. LJubljana—Zagreb, Zagreb—Beograd in Beograd—Niš. Novomeški aero klub sta zastopala Franc Klemenčič ln Janez Arhar, ki sta v skupnem plasmaju zasedla 12 mesto od 21 nastopajo-čjb. V posameznih etapah LJubljana—Zagreb (116 km) sta zasedla 7. mesto. Zagreb—Beograd (4«10 km) 18, mesto in v zadnji Beograd —Niš (215 km) pa 3. mesto tn prejela kot tretje plasirana tekmovalca lepe praktične nagrade. Tekmovali so v treh disciplinah: v točnem prihodu na cilj, točnem pristanku in v lzvidnistvu neznanih objektov in naprav vzdolž etape. V disciplini izvidnlštva sta naša tekmovalca v skupnem plasmaju dosegla prvo mesto in zato prejela zlate plakete Zveznega odbora letalske zveze Jugoslavije.
V skupnem plasmaju Je prvo mesto osvoilla dvojka iz Celja v postavi MuleJ—Mimik, ki Je prejela prehodni pokal maršala Tita in nagrado komande JVL — letalo PO-2.
Tekmovalo se je na enotnem tipu domačega letala AERO-2, ki se je znova pokazalo še enkrat kot odlično letalo. Sd.
goslavlje zasedel častno 6. mesto. Omenimo naj, da je to nov novomeški rekord in da Je le za eno desetinko sekunde slabši od rekorda Dolenjske, ki ga drži Tor-kar (23,4). Ta podvig je Maznik naoravil na glavnem nastopu na stadionu JLA, ko se je po dveh predtekmovahjih plasiral v šestorico najboljših tekačev na 200 metrov. Podoben uspeh Je dosegel tudi Bavdek. v skoKu v višino Je brez poprave preskočit 180 cm in dosegel prvo mesto v konkurenci Partizana, medtem ko Je v tekmovanju za posamično prvenstvo Jugoslavije zasedel častno 6. mesto, prav tako kot lani Potrč v LJubljani. Razveseljiv Je tudi uspeh novomeške štafete 4x190 m (Zurc. Ormovšek, Maznik, zaletel), ki je bila med partizanskimi štafetami prva, v finalu atletskega prvenstva Jugoslavije pa Je zasedla častno 4. mesto za štafetami Kladivarja, Crvene zvezde ln ASK iz Splita s Časom novega novomeškega rekorda 46,4 sekunde. Tudi tekačici Hudetova m Goršlnova sta s« v teku na 100 m dobro Izkazali. V Partizanovi konkurenci sta zasedli prvi dve mesti, v skupni konkurenci pa je bila Hudetova Četrta z rezultatom 2:21,8 in Goršlnova šesta s časom 2:23,8. Tq ie letošnji najboljši čas Hudetove, Goršlnova pa Je nepričakovano Izboljšala svoj osebnn rekord za 6
deeetmk sekunde. Tudi ostali atleti in atletinje so se dobro odrezali.
Posebno poglavje so plavalci in vaterpolisti iz Krškega, Ti so bili na tekmovanjih v plavanju ln vaterpolu razred zase, saj »o skoraj v vsuh disciplinah pobral) prva mesta, v nekaterih disciplinah pa celo vsa tri prva mesta. Samo plavalci lz Krškega so pobrali 7 zlatih. 6 srebrnih ln 6 bronastih medalj, razen tega pa še plaketo za prvo mesto v tekmovanju v waterpolu — mladinci.
Omenimo naj, da je v postavljanju šotorov zmagala pionirska vrsta Slovenije, v kateri so bili novomeški pionirji — taborniki svojevrstni rekorderji ln zmagovalci.
Tekmovalci iz novomeškega okraja so nastopili tudi v nekaterih drugih panogah. Pionirji, pionirke in ostali oddelki so tekmovali v zletnih vajah. Vrsta, ki je dosegla več kot 9 točk je prejela posebno diplomo in plaketo. Iz novomeškega okraja Je bilo nagrajenih 5. vrst: dve vrsti pionirk (Novo mesto in Metlika), dve vrsti starejših članic (Sevnica) ln vrsta mladink: lz Trebnjega. V orodnem mnogoboju je nastopila le vrsta mladink lz Novega mesta, kj Je zmagala na republiškem prvenstvu. V Beogradu so se slabše odrezale, saj so bile komaj osme (pred njimi je biH Kranj — 2. mesto bi Ljubljana — Nar. dom — 4. mesto), med posameznicami pa se je odlikovala Levičar Marica, kj Je v zelo močni konkurenci zasedla častno 5. mesto med najboljšimi telovadkami Jugoslavije v nižjem razredu mladink. V višjem razredu mladincev je tekmoval le Bruno Koprivnik, Id je zasedel 13. mesto. V partizanskem mnogoboju — II. razred mladinke so tekmovale Stopičanke in Tre-banjke. Vrsta lz Stoplč je bila četrta, vrsta iz Trebnjega pa sed-ms. Med posameznicami je bila najboljša Angela Regina, iz Sto-pič.  ki "je v skupni konkurenci
zasedla 6. mesto, Novak .Marta iz Trebnjega pa 10. mesto.
In še nekaj besed o zadnjih zletnih nastopih. Članski in mladinski oddelki so nastopili na stadionu JLA kar trikrat — v soboto popoldne ter v nedeljo popoldne in zvečer. Vsi trije nastopi so uspeli. Videli sm0 nekaj prav do-brih sestav, posebno pozornost gledalcev pa so vzbudili nastopi pripadnikov vojnega letalstva, vojne mornarice in kopenske vojske. Na zletnih nastopih so nastopili tudi atleti in atletinje. Republiške vrste so tekmovale v različnih štafetah in v tekmovanju v poligonu, kar je včasih enolične nastope po?.i-velo.
V celoti je letošnja največja te-lesnokultuma manifestacija uspela II. zlet Partizana Jugoslavije Je bil mogočna manifestacija dosežkov naših partizanskih društev Vsakdo, ki je bil te dni v Beogradu, se bo rad spominjal kvalitetnih nastopov in tekmovanj, ki jih je videl aH pa je na njih sam sodeloval, fm
Novomeški lahkoatleti so dosegli zadnje tedne več razveseljivih rekordov
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO o 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
So res podjetja kriva?
Plavalci CELULOZE: zmagovalci v Beogradu!
Mladini moramo nuditi več pomoči... Naša mladina je naša bodočnost... S takimi ln podobnimi gesli vse preradi opletamo ln jih stresamo z rokava ob vsaki priložnosti in na vsakem sestanku. Kaj pa včasih in ponekod nudimo mladini, našim najmlajšim, je drugo vprašanje. Mladine ne začnemo vzgajati pri petnajstih letih, temveč takoj, ko se otrok začne zavedati. S pravilno vzgojo od malega bo otrok postal človek, kakršnega si danes želimo — zaveden državljan socialistične domovine. Kdo naj vzgaja otroke zaposlenih staršev? Je ulica primeren vzgojitelj?
TVD Partizan Videm-Krško Je s svojimi plavalci in waterpolisti močno ojačiH Slovensko reprezentanco, ki Je sodelovala na IL zle-tu Partizana FLRJ.
Plavalci iz Videm-Krfikega so dostojno zastopali slovensko reprezentanco. Postali so zmagovalci. Mladinci — vvaterpollsti so se z zmago nad Ohridom lz Makedonije s 8:1 in Hereegnovlm iz Crne gore s 30:1 uvrstili na prvo mesto in s tem postali mladinski državni prvaki v waterpolu. Veliko presenečenje so pripravili tudi plavalci. Spričo dokaj izenačenih moči so zasedli naslednja prva mesta:
100 m prsnp — Sulc — Krško; 100 m metuljček, Sulc — Krško, loo m prosto, Humer. Krško; 50 m prosto. Kaplan, Krftko; 50 m hrbt-
no, Kaplan. Krško; 50 m prsno, Iskra, Krško,
Vredno je omeniti, da so mladinci iz Vldms-Krškega pri vseh gornjih mestih zasedli še vsa druga mesta, razen pri 6© m hrbtno.
Izmed mladink se je na drugo mesto pri 1O0 m prosto plasirala Koncllija Meta, na tretje mesto pa Grozlna Branka, obe iz Krgke-f*
Član Ivačlč Tomo tz Krškega je bil na 100 m prosto drugi.
To Je velik uspeh plavalcev lz Vidma-Krškega. S tem uspehom so se upravičeno uvrstiai med najboljše plavalce v državi. To Je plavalcem, vodstvu PK tn vsem. ki ta priljubljeni plavalni šport materialno m moralno podpirajo, največje zadoščenje. To ie plačilo za ves trud in podporo!
D. Kastelic
Brzopotezno šahovsko prvenstvo Dolenjske v Krmelju
Ob 100. obletnici obetoja rudnika v Krmelju je Okrajna šahovska zveza organizirala v Krmelju brzopotezno prvenstvo Dolenjske, na katerega pa žal niso prišle ekipe iz Brežic, Črnomlja, Krškega, kar bi prireditev napravilo Se bolj zanimivo.
V moštvenem tekmovanju Je prišlo do presenečenja; kar tri ekipe so Imele enako število točk, tako da je končno bila najboljša ekipa SD Novo mesto II (Doki, Kotnik, Klevišar, Peša) 2. Novo mesto I. (Skrlj, Sitar, Saranovič, Picek), 3. SD Trebnje (Zabukovec, Godnja-vec I, Mrazek, Jamžekovič) vsi po 7 in pol točke. 4. SD Svoboda (Kr-melj) 1 in pol.
Rezultati; Novo mesto I 1 Novo mesto n 2:2; Novo mesto I : Trebnje 2:2; Novo mesto I : Svoboda 3 in pol : pol; Novo mesto II : Trebnje 3:1: Novo mesto n : Svoboda 3:1; Trebnje > Svoboda 4:0,
Na posameznem brzopoteznem tekmovanju Je nastopilo 16 tekmovalcev,  večjih presenečenj ni
Novomeški otroški vrtec posluj« v zasilno preurejenem privatnem stanovanju. Moral bi sprejeti le 60 otrok, v varstvu pa jih imajo vedno okoli 70—75. Po velikosti in kulbaturi zraka v prostorih, ki jih imajo na razpolago, novomeški DID ne ustreza niti zdravstvenim n'ti vzgojnim pogojem. Kaj naj stori uprava vrtca, če pripelje ponoči uslužbenec triletnega otroka; »Moram nujno na pot, žena je v bolnišnici. Nimam nikogar, ki bi skrbel za otroka...« Jasno, da ga vzamejo ln da skrbijo zanj ne le * ut, temveč dan ali dva, dokler se oče ne vrne. Kaj naj stori uprava, če mati a3i oče jokaje prosita: »Vzemite otroka v varstvo! Sam je doma, nimamo nikogar, da bi ga pazU, midva pa morava v službo. Tudi taikega morajo vzeti. Podobnih primerov pa je dosti tn tako se nabere prekomerno štev i-
SADJE IN ZELENJAVA
# Naj ne mine dan, da ne bi tfsaj en obrok hrane vseboval   zelenjave   in sadja.
lo otrok, kl prežive dan pod nadzorstvom vzgojiteljic. Te sicer lepo skrbijo zanje, jih uče ročnih del, pesmic Itd., če se kateri malčkov ponesnaži, da mora vzgojiteljica oprati (v privatni kuhinji upravnice, ker kopalnice ni) ln preobleči (največkrat v perilo in obleke upravnlčinega s-ina...). Sobo, v kateri je bila pred leti pisarna, so preuredili v začasno bivališče vzgojiteljice z novorojenčkom. Začasno bivališče je postalo stanovanje (drugega ne dobi) ln tako se je morala pl-satrna umakniti.
Težko je upravi odklanjati tudi prošnje staršev drugih narodnosti, ki bi hoteli otroke zadnje Jeto pred šolo poslati v vrtec, da se priuče slovenščini.
»Podjetja ne odvajajo sredstev...«
Tako je. stanje v novomeškem vrtcu. »Letos januarja bi morali pričeti z dozidavo«, nam je povedala upravnica Roža Pero-c i jeva, »zadnji dan pred začetkom gradnje pa so bila dela ustavljena, češ da so zbori volivcev v Kandiji zahtevali lasten vrtec in da so bo namesto pri nas gradil vrtec v Kandiji.« Ker o kakšnem vrtcu v Kandij! ni ne duha ne sluha še sedaj pa več mesecih, smo povprašali na občini, kako je z zadevo.
»Načrti za kandijski vrtec so gotovi, predloženi so bili v odobritev,«, so nam odgovorili.
»In kako je s sredstvi?«
»Zaenkrat sredstev še ni na razpolago. Podjetja ne odvajajo
sredstev iz sklada za družbeni standard, zato so v zastoju ta ln še druge potrebne gradnje.«
Zakaj ^podjetja ne odvajajo predpisanih dajatev? Mar res ne vidijo potreb mesta? Vemo, da se za razne podpore 1'td. v podjetjih najdejo sredstva za veliko manj potrebne stvari kot je vrtec, za otroke, za mladino, za našo bodočnost pa ni denarja.
V Mariboru vzdržujejo podjetja popolnoma samostojno 8 krasno urejenih vrtcev, v Ljubljani so pred nedavnim odprli najmodernejši vrtec, nad katerim Ima pokroviteljstvo banka-Ali vsa novomeška podjetja res ne bi mogla spraviti skupaj toliko denarja le za dozidavo oziroma gradnjo enega samega vrtca?
Kdo narj bi to verjel?
In kar kmalu bo spet jesen; stara pesem prenatrpanega enega otroškega vrtca v Novem mestu se bo spet ponovila. ..
Ra.
Več obratov družbene prehrane!
bilo. Kakor Je bilo pričakovati, Je zmagal prvokategomik Tone Skrlj.
Končni vrstni red je bil sledeč; 1. Skrlj 14 točk. 2. Sitar 13 točk, 3. Picek M in pol (vsi Novo mesto) 4—5 Saranovič in Zabukovec 10 ln pol, 6. Peša 10 točk, 7. Doki 9 ln pol točke, 8. Kotnik 0 točk, 9. Kileviiar 7 točk, 10. Mlhelin 6 in pcfl, 11. Papež 5 in pol. 32. Klemenčič 4, 13. Oodnjavec I. 3 in pol. 14. Debelak 3, 16. Bikovnlk 2 ln pol, 16. Godnjavec H. 2 točki. Zmagovalna ekipa ki trije posamezniki so od prireditelja prejeli lep« praktične nagrade. Tekmovanje je v celoti dobro uspelo in bo čimveč presnega sadja in ze-verjetno pozitivno vplivalo na na-   . ,F   „ .    . .   , .
daljni razvoj šaha v rudniškem lenjave! Zelenjavo kuhaj revirju. V letošnjem letu Ima .. . . - uQ\\e Auxi na okrajna šahovska zveza namen an» Kar Je se DW,JC» au»» n" prirediti Še več podobnih tekmo- hitro in pokrito! Pred upo-vanj ;n to izključno izven Novega .,    .    „,..„_. ,
mesta največ o priliki krajevnih   rabo sadje in zelenjavo do-
Praaa3»V>v' "^J'h+1^os3.tv™JTii" bro operi! Ne namakaj! Po
poroftljivo pa je tudi. da posamez- r           •  »    1   t. «
na podjetja  ali pa organizacije možnosti pen in kuhaj ze-
dajo svoje predloge za organtza- _-_Q-ATaiinf
cijo podobnih prireditev. lenjavo nenarezanoi
V ►►Mesecu družine in gospodinjstva* so organizirali Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Centralni higienski zavod Slovenije posvetovanje o družbeni prehrani. V tem času je pregledal tudi naš zavod obrate
družbene prehrane v novome-Ravnaj pravilno z zelenjavo JgJ JJJJ g* ^ sm<> ugo_
in sadjem, če nočeš samega toviU, da ima 14 podjetij obrate sebe oropati dragocenih sno- družbene prehrane: tri delav-
vi, ki si jih  kupil! Uživaj
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
»Kroničnih alkoholikov se bojimo...«
Intervju s predstojnikom kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, prlmarljem
dr. Otonom Bojcem
Da je alkoholizem v mnogih naših krajih, vaseh, zaselkih in v številnih družinah v mestih ln vaseh resen družbeni problem, ni nobena tajnost. Vinorodni značaj pokrajine, slabe navade, nizka stopnja zdravstvene pro-svetljenosti in vrsta drugih činiteljev vpliva na pojav alkoholizma. Ne napovedujemo nobene »svete vojske«
smrti pacienta.
3. Ali Imate z alkoholiki morda kakšne prav posebne težave pri zdravljenju? Zelo radi zapadejo alkoholiki v stanje duševne zmedenosti, ki
rium t remen s. To stanje zahte va veliko smrtnih žrtev. Pokaže
proti alkoholu; resno pa moramo podpreti napore Rdečega jo zdravniki   imenujemo deli-križa, naših socialno-zdravstvenih ustanov, šol, društev in organizacij, da se proti alkoholizmu, še posebej pa proti uživanju alkohola med otroki in mladino, načrtno borimo!
Zato smo zaprosili predstojnika kirurškega oddelka novomeške bolnišnice primarija dr. OTONA BAJCA, da je za naše bralce odgovoril na pet vprašanj uredinštva našega lista. Resne besede priznanega strokovnjaka-kirurga so hkrati tudi opomin ljudem, ki v uživanju vina ali drugih alkoholnih pijač ne poznajo prave mere.
na Dolenjskem ljudje marsl-kod ailkjo otroke k uživanju alkoholnih pijte?
Res Je, da tudi mi dobivamo otroke na oddelek, ki so navajeni pijače ln katerim ob nedeljah obiski prinesejo tudi pijačo, »da bi prej priili k sebi«. O Škodljivosti zauživanja alkohola med mladino so akti zaključeni in ni Prav nobenega dvoma o tem, da alkohol orga-
se v silnem nemiru pacienta, ki nl*«m zastruplja. Posledice so mu ne da niti trenutka miru aH bUe tolikokrat opisane, da Jih počitka. Ce tako stanje traja "e «r« ponavljati.
1. Grdo bi bilo reči, da so Dolenjci pijanci, čeprav pridelajo precej dobre, pa žal tudi slabe kapljice. Pa vendar — včasih so ljudje pili lz obupa, danes marsikje iz razvade.  V  svoji  praksi v bolnišnici   ste   v preteklem desetletju prav gotovo neštetokrat naleteli tudi na problem  alkoholizma v našem okraju. Kakšni so vaši vtisi glede tega? Zaradi okoliščine,   da smo v vinordnem kraju, imamo seveda opraviti bolj pogosto kot drugje tudi s pacienti alkoholiki. Prav posebno letos, zaradi dobre lanske letine, se to pozna tud] v naši ustanovi  in, rečem lahko, posebno na kirurškem oddelku, kjer dobivamo mnogo poškodb, kj    %)   posledica prekomerno •sulttega alkohol«.
2. Kakšne so najpogoetnej-še posledice alkoholizma, ki jih   zdravniki   v bolnišnici opazite na bolnikih, ki prihajajo   na   zdravljenje, ne glede  na  vz-rok  prihoda v bolnišnico? Kroničnih alkoholikov se na kirurških oddelkih zelo bojimo. Saj imajo zaradi prekomernega zauživanja    alkoholnih pijač okvarjene   skoro   vse notranje organe, prav posebno Pa srce, jetra in ledvice. Ker je pa od funkcije teh organov pri vseh večjih      operacijah odvisen uspeh zdravljenja, so podvrženi alkoholiki mnogo bolj različnim komplikacijam, ki se pojavijo v dobi po operaciji. Najbolj nevarne so tiste, ki So v zvezi  s  pljuči  ali srcem, pa tudi z jetri in ob Utrni. Prav pogosto so te komplikacije vzrok
več dni, izčrpa Že prej od alkohola okrnjeni organizem tako, da se pojavijo kaj kmalu zgoraj omenjene komplikacije. Živo se spominjam mladega človeka med 30 in 40 leti, na pogled zdravega hrusta, ki »i je zlomil nogo. Prelom goleni ni bil niti malo kompliciran. Ze naslednji dan pa Je pacient zapadel T delirij, iz katerega ga nismo mogli na noben način spraviti. Le nekaj dn/i se je upiral njegov na videz lako krepki organizem, katerega organi pa »o bili razrahljani po alkoholu. Prej ko v enem tednu po zlomu noge so ga pokopali.
4. Anketa, ki jo je lani pomladi   organiziralo Pedago-
5. Kaj bi bilo moč storiti po Vašem mnenju v borbi proti alkoholizmu, zlasti pa Še proti uživanju alkoholnih pijač med otroci? Po mojem mnenju Je razvado mogoče omejiti le s prosvetne strani. Nenehno Je treba ljudem predočevati škodljivost alkohola za mladino. Veliko lahko store v tem pogledu športne in telovadne organizacije in prosvetna druitva, ki mladino odtegujejo vplivu alkohola in jo navajajo na zdrave užitke. Za najmlajše pa to nalogo v veliki meri lahko prevzamejo otroški vrtej in počitniške kolonije, kj po- eni strani otroka, navajenega uživanja alkohola, lahko ško društvo v Novem mestu odvadijo, po drugi strani pa glede uživanja alkohola med staršem pokažejo, kako otroci šolsko mladino, je pokazala brez alkohola veliko bolje več zelo pretresljivih podat- uspevajo.
kov, zladti v Izrazito vino- V splošnem pa s«m mnenja, rodnih krajih. Kaj menite o da bo tudi dvig standarda Do-uživanju alkohola med mla- lenjske mnogo pripomogel k dino ln 0 grdih razvadah, da opustitvi t« i*iTid».
ske uslužbenske restavracije in 11 obratnih kuhinj. Od tega so trije obrati odprtega, 11 pa zaprtega tipa.
V teh 14 podjetjih je zaposlenih 3351 oseb. Od tega je 2050 moških, 1160 žensk in 181 vajencev. Obrat družbene prehrane pa izkorišča: za zajtrk 160, za malico 1260, kosilo 621 in za večerjo 309 oseb. Cene: zajtrk 20 din, malica v obliki enolončnice stane od 30 do 60 din, kosilo od 55 do 100 din in večerja od 34 do 70 dinarjev.
Kvalitete hrane ne moremo meriti po ceni obrokov. Meso v juhi je sloer drag obrok, vendar pa le ni popolen. Zelenjavne in druge enolončnice z dodatkom mesa ali sira so cenejši in popolnejši obrok, ki zahteva le več dela v kuhinji zaposlenega osebja.
Organizacija in ureditev prehrane v pdjetjih v našem okraju res ni enostavna. Prav gotovo je to mnogo težje delo še zato, ker je večina delavcev
doma s kmetij; da si v podjetju več prihranijo, niso zainteresirani za obratno kuhinjo, kljub temu, da je njihova hrana doma pomanjkljiva. Vodstva podjetij imajo večkrat težave zaradi prostorov; včasih manjka tudi razumevanje in tako se ti problemi le počasi odpravljajo.
Urejena prehrana dviga delovno storilnost in manjša število obolenj. To vedo povedati podjetja, ki imajo prehrano za svoj kolektiv dobro urejeno, kot na primer IEV Semič, No-voteks v Novem mestu in tovarna zdravil Krka, nekatera podjetja v Sevnici itd. Brez aktivne-
ga sodelovanja sindikalnih podružnic z vodstvi podjetja ne bo mogoče prehrane urediti v obojestransko zadovoljstvo, kar nam priča primer delavske uslužbenske restavracije v čr-nomeljskem Beltu.
Smernice in zaključki s posvetovanja bodo prav gotovo koristili pri odpravi napak, ki se pojavljajo pri nas, hkrati pa krepili sistematično nadaljnje delo pri ureditvi obratov družbene prehrane v našem okraju.
Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva
Boljši zobje mladine
Na pobudo zobne klinike v L.j ubijani so zobozdravstveni delavci občin© Videm-Krško z veliko vnemo in ljubeznijo pričeli marca 1958 s fluorizacijo zobovja pri vsej šolski mladini. Zajetih je bilo okrog 2000 otrok, ki so prejeli do konca junija 2 milijona fltior-kalcijevih tablet.
Ob zadnjih načrtnih pregledih zobovja so ugotovili, da ni bila fluorizaclja zobovja brezuspešna, saj je pr) otrokih od 7. do 10. leta starosti padel odstotek obolelega zobovja od 34 na 25%. Pri otrokih od 10. do 14. leta so ugotovili, da je bilo v letih 1956 dn 1957 obolelega zobovja okrog 43 odst., medtem ko je po zaključeni fluorizacij I in sanaciji zobovja padel odstotek obolenja na 33 odstotkov.
S fluorteaclijo zobovja šolskih otrok v občini Videm-Krško Še niso zaključili. Doslej so bili zajeti ie otroci bivše občine Videm-Krško, medtem ko bodo v bodoče poskrbeli predvsem za otroke lz bodočih prvih razredov osnovne Sole, kjer bodo vključeni tudi otroci kostanjevi-škegia področja.
V to delo je bilo vloženih ogromno naporov zdravstvenega, prosvetnega in upravnega kadTa občin« Videm-Krško, ki so razen nekaterih izjem to plemenito delo dobro opravili. Posebno zahvalo zaslužijo osemletna šola Videm-Krško, Zdol« in Raka, kjer s0 bili prosvetni delavci nosilci naporov za čimbolj množično udeležbo otrok in redno  plačilo tablet.
DELOVNE HALJE ZA PISARNO. Ti trije mo-kako je lahko tu-deli nam kažejo, di tako oblačilo lepo, da se ne bomo v njem prav nič neprijetno počutile, precej pa bomo obvarovale obleko.
7925
SteV.- 27 (485)
•DOLENJSKI LIST«
&tr&a t
Od Trebnjega do Sevnice
Trebnje: 4. julija je bila v Trebnjem svečanost na Čast dneva borcev. Pred spomenikom padlih borcev, je govoril o pomenu tega praznika in o 40. obletnici ustanovitve KPJ Anton Smole, načelnik oddelka Za splošne zadeve pri občinskem ljudskem odboru. Hkrati je dobila krajevna organizacija ZB svoj prapor, ki ga je na tej svečanosti prvič razvila. Pred spomenik 70 padlih borcev in 22 žrtev fašističnega nasilja, ki so bili doma s področja trebanjskega krajevnega odbora, so položili venec. '
Na področju kmetijske zadruge Trebnje so začeli z žetvijo in košnjo italijanskih vrst pšenice. Kooperacijsko imajo posejanih 17 ha, na katerih pričakujejo povprečen pridelek 3.000 kg na ha. Kmetijska zadruga je začela sklepati, tudi pogodbe za pitanje goved starih nad 1 leto, ki bodo predvidoma prodana v inozemstvo. V 14 dneh so sklenili pogodbo za pitanje 54 goved. Teleta pa bo KZ oddala v pogodbeno pitanje v pitališče na Kočevskem,
Mirna: »Dana-« z Mirne je obrala svoja nasada ribezlja in malin. V obeh nasadih je napravila veliko škodo slana in toča, tako da so pridelali le 4<Vo predvidenih pridelkov. Ribezlja so nabrali 2.000 kg, malin
pa 6.000 kg. Tovarna "-Dana-je v dogovoru s sorodno tovarno v Ajdovščini o možnosti kooperacijske izdelave sadnih sokov.
Na Mirni so pred kratkim prvič odkrili povsem zdrav izvir vode. Dvanajst izvirov, ki so jih našli prej, namreč ni bilo primernih za pitje in za izdelavo sifona, ki ga namerava izdelovati tovarna »Dana«. 2al pa je Mirenčanom zmanjkalo denarja za zajezitev odkritega izvira.
Strela, ki je 26. junija udarila v strelovod tovarne »Mirna« in preskočila od tam na električni vod ter izzvala eksplozijo plinotesne svetilke, je povzročila škode za 850.000 dinarjev. Ljudje, predvsem delavci tovarne, so požar pogumno in požrtvovalno pogasili v desetih minutah.
KZ Mirna jo letos izpopolnila svoj strojni park, kar jih je stalo 10 milijonov dinarjev. Vsi stroji so zaposleni 100%, čeprav so se pri KZ v začetku bali, da bodo stali nekateri neizkoriščeni. Zadrugi pa primanjkuje sezonske delovne sile predvsem za dela na ekonomiji.
Mokronog: Kooperanti KZ so začeli z ročno žetvijo Italijanke. Zadruga pa je začela zbi-
— »Tam Kmetijska zadruga
Dobova?« — Tako je.« — >Kako .potekata žetev in košnja?« — »V redu. Žetev je že skoraj zaključena, saj je Že mlačev v polnem teku. Kombajna na žalost nismo dobili. Pridelek italijanskih vrst žita je zelo dober, povprečno 40 stotov na hektar. Domače žito Se zori. Tudi košnjo smo že skoraj zaključili. Pridelek krme je obilen, vendar je kvaliteta nekoliko slabša, ker je zaradi deževja trava prezorela, nekaj Škode pa so naredile tudi poplave. Kosimo, s samohodno motorno kosilnico, mlatimo pa z mlntilnico ,Zmaj', ki jo poganja elekl romotor.«
h — »Tam Zadružna mlekarna?
— V novomeških gostinskih obratih popoldne ni jogurta. Pravijo, da ga zmanjka. Povejte zakaj?« — »Mi smo ga ponujali' vsak dan zadostne količine, pa so ga gostinci polovico zavra-čali. Zdaj smo jim količine zmanjšali za polovico, vendar ni še nihče od njih omenil, da bi imeli premalo. Na dan naredimo 1.200 stekleničk jogurta, 1000 jih pošljemo vsak dan v Zagreb, ostalo pa ostane za Novo mesto.«
— »KZ Šentjernej? — Kaj je z žetvijo in košnjo pri vas?« — »Ječmen smo že poželi, zdaj ža-njemo italijanko, pa tudi domača bo kmalu zrela. Imamo 1 kombajn, ki je popolnoma zavzet; kar bojimo se izgovarjati številnim naročnikom. Ko bi imeli 3 kombajne bi bilo ravno prav. Košnja je še v teku. Imamo dve traktorski kosilnici. Pel košnji nam je močno nagajal dež in nismo pol toliko pokosili kot bi sicer.« ' 4
-r »Tukaj Krajevni urad Skoc-
jan.« — »Kaj je novega?« — »Trenutno nič posebnega. Kmetje zaključujejo žetev ječmena in zgodnje pšenice ter še kosijo krmo. Posebnega prometa nimamo, ker so kmečka dela v največjem teku. Kadar dežuje, jih pride več. Največ potrebujejo ,pose', razna drobna potrdiJa ter informacije. Vloge krajevnih uradov še ne poznajo dovolj, saj jih pogosto z občine Novo mesto pošiljajo k nam. Trudimo se vsem ustreči.«
— »Pletiinica Dobova. 2elite?«
— »Kaj je novega pri vas?« — »Se kar nekako gre, dokler bo šlo. Stroji so izrabljeni, prostori neprimerni, sredstev za nove gradnje in opremo pa ne moremo dobiti. Zato pravimo: dokler bo šlo, bo šlo. Plana proizvodnje v prvem polletju nismo dosegli, plan realizacije pa smo prekoračili. Zaradi raznih težav smo bili namreč prisiljeni proizvodnjo preusmeriti v lažje izdelke, ki so donosnejši.«
— »Tam Kmetijsko gozdarsko Posestvo Novo mesto?« — »Da, tukaj.« — »Povejte nam, kako potekata pri vas žetev in košnja?« — »imamo le en star kombajn, čas nas pa močno lovi, ker smo sejali le italijanko. Zato bomo morali žeti tudi s kosilnicami. Pridelek je lep, povprečno 40 stotov na hektar. Vre-rne nam je močno nagajalo. Košnja poteka v redu. Pri Zalogu smo na čredAnskem pašniku pridelali 6.300 kg krme-na hektar. Kosimo s šestimi traktorskimi in štirimi motornimi kosilnicami. Zaradi deževja je krma malo >rezorela.«
rati interesente-kmete, ki bi želi s kombajnom. Zbrali so že naročila za strojno žetje na površini 15 ha. Zadruga še nima svojega kombajna, ampak si ga je sposodila od KPD Dob.
V obratu Telekomunikacij v Mokronogu popravljajo stare in kopljejo nove rievtraiiza-cijske jame. V teh jamah bodo uničevali kisline, ki bi bile drugače nevarne ribam v reki Mirni.
Krmelj: Proslave 150 letnice obstoja rudnika, ki je bila na dan rudarjev 3. julija, so se udeležili zastopniki Republiškega sindikata rudarjev in metalurgov, zastopniki okraja Novo mesto, občine Sevnica ter rudnikov Laško, Senovo, Kanižarica in Trbovlje. Po proslavi, na kateri je govoril direktor rudnika Jože Knez, je sindikat rudnika povabil na malico upokojence, nekdanje delavce rudnika. Na proslavi in na vseh prireditvah je bila lepa udeležba.
Sevnica: Podjetje -Jugota-nin« je pripravilo elaborata za zgraditev obratov za izdelavo plo.-č jn obrat« za izdelavo sul-fatke. Zda i Čakajo, katerega bo odobrila reoubiiSka revizijska komisija. Obrat za izdelavo lesonitnih plošč bi začel z obratovanjem   predvidoma  čez S
leta, stal pa bi-1,3 do 1,5 milijarde dinarjev. Taka razlika v investicijah je zaradi tega, ker se še niso odločili, kakšno kalorično centralo bi imeli. Za izdelavo obeh novih proizvodov bi porabili lesene odpadke, ki ostanejo pri izdelavi tanina in s katerim zdaj kurijo taninsko .peč. To peč bodo v bodoče kurili s premogom.
V novo poslovalnico trgovskega podjetja -Sloga« je bilo že dvakrat vlomljeno. Dolgo-prstneže, ki so vlomili zadnjič — v noči od 4. na 5. julij — so že dobili. To akcijo so izvedli mladoletni vlomilci.
Tudi KZ Sevnica je že začela z žetvijo italijanskih vrst pšenice. Računajo, da jo bodo pridelali 2.800 do 3.500 kg na hektar. Pšenica je prezimila dobro, škodovalo pa ji je preobilno deževje v zadnjem času. KZ je organizirala tudi pridelovanje lastnega semenskega krompirja.
Klevevž: Kmetijsko posestvo Klevež ima posejan hmlej na osmih ha. zemlje. Posestvo letos še nima svoje sušilnice, zato ga bo sušilo v Skocjanu. Razen hmeljarstva sta osnovi posestvu še živinoreja ^in sadjarstvo. Pri pšenici, ki so jo tudi posejali 6 ha, računajo na pridelek 24.000 kg.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
k.
Četrtek, 9. Julija — Tomaž. Petek, 10. julija — Amalija. Sobota, 11. julija — Olga. Nedelja, 12. Julija — Mohor. Ponedeljek, 13. julija — Dragan. Torek, 14. julija — Franc. Sreda, 15. julija — Vladimir,
► JčfNTO
cflHKUinBMaRSttfiKMEMBnBnaiit&jns
Raspi«
Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Metliki razpisuje mesto strojepiske.
Pogoji; dovršena osemletka ter obvladanje strojepisja.
Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. • Plača po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane s kolkom za 3»  din  in  življenjepisom, šolsko
spričevalo in spričevalo o strokovni izobrazbi pošljite Okrajnemu sodišču v Metlika najkasneje do 20  avgusta 195«).
Vse. ki me bodo še zmerjali ln razširjali o meni neresnične govorice, bom kazensko preganjala. — Marija Klemenčič. Zdanja vas 4«, p. Dol. Karteljevo.
cev v Gradacu
Letos praznuje Prostovoljno gasilsko društvo v Gradacu 70-letnlco svojega obstoja. Gradča. so se zelo zgodaj zavedali pomena gasilstva In ustanovili svoje društvo že 17. maja 1889. Društvo je po starosti tretje v Beli krajini, takoj za Metliko in Črnomljem. Od prvih 36 gasilcev živi danes še en član in sicer tov. Julij Mazelle, ki je bil tudi t dolga leta predsednik društva.
2e po nekaj letih vnetega dela si je društvo nabavilo ročno brizgalno. Za uspešnejši boj proti požarom so si gasilci nabavili leta 1910 drugo modernejšo brizgalno. Število članov se je stalno večalo. Danes šteje društvo 104 Člane ln članice.
IZelo pomembno za naše gasilce je bilo leto 1928. Takrat si je društvo s skrbnim gospodarjenjem in požrtvovalnostjo postavilo nov dom ln nabavilo motorno brizgajno, eno prvih v Beli krajini. Tako opremljeni so uspešno branili ljudsko premoženje pri mnogih požarih.
Med NOB je bilo delo društva onemogočeno, saj je okupator uničil večji del gasilske opreme, a skoraj vsi člani so se borili v partizanskih vrstah. Takoj po osvoboditvi so požrtvovalni gasilci svoje društvo obnovili ter z marljivim delom ob pomoči   ljudske   oblasti zopet
ustvarili, kar je bilo uničenega.
Letos 21. februarja je imelo društvo svoj 70- redni § občni zbor. Razen tekočih zadev je bila glavna točka, kako bo društvo čim slovesneje proslavilo svojo 70-letnico, ki bo 12. julija. V počastitev tega jubileja 'bodo na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem, obenem bodo razvili tudi svoj no-
vi prapor. Sprejet Je bil tudi sklep, da se vključi v gasilske vrste Čim več žena ln deklet, kt so se tudi doslej izkazale zelo delavne.
Ob svojem prazniku vabijo gradaški gasilci vsa gasilska društva Dolenjske m vse prijatelje gasilstva, da jih obiščejo ln skupaj proslavijo ta veliki gasilski praznik. F- P.
DAN BORCA v Metliki
V počastitev dneva borca so v Metliki na večer pred praznikom zažgali kres. O pomenu praznika je spregovoril sekretar občinskega odbora Zveze borcev Tonček Vergot, sodelovali pa sta tudi godba in pevski zbor metliških tabornikov.
Naslednji dan, 4. julija popoldne, se je na Mačkovcu pri Ju-gorju zbralo kakih pet sto ljudi, ki so prisostvovali odkritju spominske plošče Rudiju Kromar-ju, prvemu padlemu partizanu v tem delu Bele krajine. Svečanost je  začel  član okrajnega
odbop ZB Jože Plaveč, ki je med drugim pozdravil navzočo mater in ožje sorodnike padlega Kromarja, ki je bil doma i'z Cadrež pri Šentjerneju na Dolenjskem. Kot predstavnik občinskega odbora ZB je spregovoril še tov. Franc Molek, nakar je Kromarjev prežiiveli so-borec Jan More odkril spominsko ploščo svojemu padlemu to-vairiišu.
Po svečanost! Sftiirstair i borci in drugi udeleženci proslave zbrali na Jugorju, kjer so v veseli družbi obnovili spomine ne junaške partizanske dni.
BJtE^iCJ : od 10. ao li. : uuicii^! barvni film »v pomladi življenja«. Od 12. do 13. 7. ameriški barvni film »trije RDECE-l.1cniki«. Od 15. do 16. 7. ameriški barvni film »gospodar ballantrea«.
ČRNOMELJ; Od 10 do 12. 7. ameriški barvni fUm »velika korida«. Od 14. do 15. 7. ameriški film  »klobuk poln dežja«.
mokronog: Od 11. do 12. Ti angleški film  »Človek,  ki je
ljubil rdečelaske« metlika: Od 11. do 12. 7. »PODzemlje  pariza«. U   7, »angel ALI demon«. NOVO mesto »KUKA«: Od 10. do 13. 7. ameriški barvni film »poslednji lov«. Od 14. do 16. 7. Italijanski film »krik«. DOM JNA NOVO mesto: Od 11. do 13. 7. francoski film »to je c AS ubijalcev«   Od 14. do 16. 7. Japonski  film »možje torpeda«.
sh mu : 12. 7. ameriški film »NOCOJ BOMO PELI«.
sevnica- Od 11. do 12. 7. japonski film »madame butter-fly«.
trebnje; Od 11. do 12. 7. ameriški film »dokler bos z MEnoj«. Predstava v nedeljo ob 14 ln 16 uri, ,
žužemberk: — 12. 7. italijanski film »izza spuščenih zaves«.
UGODNO PRODAM odlično ohranjeno športno moško kolo znamke »Alpes«. Naslov v upravi lista (579-58).
ČEBELARJI, POZOR! Prodam več panjev Čebel (kranjlčev). katere si laihko ogledate vsak dan pri Jožetu Matku, Dol 15, Smar-jeta na Dolenjskem.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejme družina z enim otrokom v neposredni ©kollci Novega mesta. Naslov v upravi lista (580-68).
VAJENCA za mizarsko obrt iščem. Anton Zalokar, Podgora 26 — Šentvid nad Ljubljano.
GUMI VOZ, z originalnimi avto zavornimi bobni in kdlesniml obrodi, kompleten z gumami, nosilnost 3000 kg, izpod cene, proda; Planine, Ivančna gorica 31.
GODBE NA PIHALA IN GLAS-BENE SOLE. POZOR! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihalnih in<sttruimewtov. saksofonov, klarinetov in harmonik. Popravila izvršujemo točno, solidno in po zmernih^ cenah. Se priporo-' mo' JCUftTRTN — DetMttrcar za izdelavo m popravilo instrumentov. Ljubljana. Vesel ova 3 (bivša Nunska).
NOVO MESTO
v času od 29. junija do 6. julija je bilo rojenih 16 dečkov ln 18 deklic.
Poročili so se: Ivan Ratcž. mizarski pomočnik iz Žabje vasi, in Frančiška Neman, delavka jz Vel. Slatnlka. Anton Vovk, knjigovodja iz Mirne peči, in Jožefa Drenik, knjlgovodkinja iz Bršljina.
Umrli so; Ivan Motoh, užltkar lz Irce vasi. star 81 let. Jožefa Mišic gospodinja lz Stetana, stara 50 let. Martin Demšar, kmetovalec iz Strelca, star 73 let. Matevž Galja, upokojenec lz Senovega, star 08 let. Jožefa Kastelic, kmetovalka Lz Gaberja. stara 59 let. Jože Rozman, župnik iz Vel. Gabra, star 5« let.
Črnomelj
V preteklem mesecu je bil rojen 1 deček ln 6 deklic.
Poročili so se: Franc Mravinec, rudar. In Veronika Spelič, kuharica, oba lz Kanižarice. Valentin Muller, šofer iz Črnomlja, ln Zofka Movrih, delavka iz Naklega.
Umrli so: Marija Hudorovac, otrok lz Lokev. Marija StukelJ, užitkarlca iz Črnomlja, stara 84 let. Marija Skubič. užltkarica iz Črnomlja, stara 87 let. Francka Sterbenc. gospodinja iz Doblič, stara 57 let.
METLIKA
V preteklem mesecu je bil rojen 1 doček.
Poročil} so se; Milan Sila, uslužbenec iz Ljubljane, in Milka Ja-kofčič, uslužbenka iz Gradaca. Julij Klepec, delavec iz Boršta, in Anica Zunič, delavka iz Gribelj,
Umrla sta:   Marija Brodarič lz Podzemlja, stara 75 let, ln Marjan Mllavec iz Gradaca. star 2 leti. SEVNICA
V mesecu juniju Je bila rojena 1 deklica Porok ni bilo.
Umrli so: Leopold Bonča, učitelj lz Sevnice, star 57 let. Karmela Vidmar, rudarjeva žena lz Sevnice, stara 60 let.
brezice
V preteklem mesecu so se poročili: Kolarlč Jože, krojaški pomočnik lz Ptuja, In Grame Olga, poliecleika iz Zupeče vasi 46, — Arh Vinko, zidarski pomočnik lz Strmega rebra, in Harlng Marija, delavka lz Zakota 41.
Umrli sot Ivkovič Ana, roj. Ba-bojelič. gospodinja, iz Norsio sela 51, stara 50 let. Besednik Stjepan, kmetovalec iz Harmice 2, star 41 let. Drvodelič Marija, roj. Lukša. gospodinja iz Bjele gorlce 17, stara 39 let, Ulčnik Anton, kmetovalec 12 OreSJa »9. star 89 let. Omerzu Jožefa roj. Lupšina, gospodinja lz Dolenje vasi 52, stara 55 let. Vidic Drago, osebni upo-
kojenec  lz  vldrna^Krškega. star
76 let. Strunjak Elizabeta, roj. Nemčič. gospodinja iz Vučilčeve-ga 11, stara 64 let. Godler Jožefa roj. Račič žena mizarja iz Malega Obreza 24. stara 39 let. Černelič Nada, hči kmetovalke i* Bistrice ob Sotli, gtara 40 let. Pregrad Franc, delavec iz Osredka 11, star 23 let.
V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile; Vida Car lz Metlike — dečka, Rozalija Zoran lz Tuševga dola — dečka, Terezija Bele iz Smolenje vas j — dečka, Frančiška Seničar lz Krke
— dečka. Pavla Pire s Senovega
— deklico. Zofija Miler iz Črnomlja — dečka, Alojzija Fink iz Gor. Ponikev — dve deklici, Slavka Ceh iz Dol. Nemške vasi — deklico, Marija Molek iz Vel. Lipja — deklico, Anica Tramte iz Dol. Gradišča — deklico. Štefka Ivančift z Grma — dečka, Ana Ft-rkolja iz Dol. Gradišča — dečka, Marta Pla-hutnik iz Malega Riglja — dečka. Marija Urbančlč iz Gor. Straže — deklico. Anica Plantan iz Vel. Cerovca — dečka, Angela Salehar iz Male Cikave — dečka, Marija Kosec iz Jablani — dečka, Marija NO-se iz Jurke vasi — cječka, Frančiška Vovk lz Svinjskega — deklico. Karolina Kos iz Loke — dečka, Ivanka Stefančlč iz Krlvoglavlc — deklico, Alojzija Antončič z Vinje-ga vrha — dečka. Marija Suštaršlč iz Regerče vas; — deklico. Angela Komarov iz Bednja — dečka, Marija Gracar iz Skrjanč — dečka, Jožefa Medved s Krke — dečka, Ana Stravs lz Brezove rebri — deklico, Marija Rebzelj iz Čistega brega — dečka.
V preteklem tednu so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Bohte. sin delavca z Vel. Orehka, je padel i kolesa in si poškodoval levo kole-no Ivan Božič, mehanik iz Novegj mesta, je padel z motorja in s! poškodoval glavo. Francu Majzlu, brivcu iz Metlike, so se konji spla. šili ;n mu poškodovali hrbtenice In levo nogo. Jože Polih, sin delavca lz Golušnlka, se je s kose urezal v levo nogo. Ivanka Do-lenšek, hči upokojenca iz Vrhka. je padla in se s steklom urezala v desno zapestje Staneta Kurnl-ka, sina posestnika iz Trebnjega, je konj brcnil v desno stran glave.
Iz Suhe krajine nam pišejo
Akademija ZB v Novem mestu
V petek, 3, julija, je bila v prosvetnem doemu v Novenm mestu svečana akademija v počastitev dneva borca, ki jo je pripravil občinski odbor Zveze borcev Novo mesto. V lepem programu so se zvrstile pevske točke, recitacije in glasbene točke, ki jih je izvajal novomeSki godalni orkester. O pomenu dneva borca je govoril predsednik Obč odbora ZB Novo mesto Viktor Primožič. Pogrešali smo le občinstvo, saj je v prograimu sodelovalo skoro 40 ljudi, gledalcev pa je bilo le 80.
V ponedeljek. 26. junija, je bila v Žužemberku enajsta seja občinskega ljudskega odbora. Odborniki so na ločenih sejah med drugim sprejeli odlok o sejmskem redu za sejme plemenske živine. S sprejetjem tega odloka odpadejo vsi sejmt za klavno živino, ki Jo bodo odslej prodajali le na zadružnih dogonlh. Po novem odloku bo letos na območju občine Žužemberk 8 sejmov, medtem ko jih je bilo sedaj 12.
V petek, 3. Julija. Je bU v Žužemberku sestanek upravnikov kmetijskih zadrug. Na tem sestanku so razpravljali o problematiki kmetijskega odkupa. Razprava Je obsodila neenotne odkupne cene zadrug, ki so škodljive in begajo kmetovalce ter otežkočajo uveljavljanje kooperacije. V nadaljnjem so razpravljali o akcijskih nalogah v zadružnem sodelovanju, o jesenski setvi, o sodelovanju v proizvodnji na travišelh in dete-ljiščih.
Na tem sestanku so sprejeli več sklepov, med drugimi tudi sklep o enotni politiki v zvezi % izvajanjem odredbe o prepovedi klanja telet, kj so Jo v občini Žužemberk že začeli izvajati.
Se maja in Junija je žito v Suhi krajini lepo kazalo. Velike količine padavin pa so letino močno prizadele. Več kot dve tretjini ozimnih žit Je poleglo. Le italijanska vrsta pšenice nI polegla, vendar pa tudi ta ne bo dala pričakovanega pridelka. Redko seme, doma pridelano, bo v letošnjem letu sposobno Za setev. — Ugodni pogoji za razvoj plevela so prinesli nešteto prime«!; zaradi rje bo tudi zrnje drobnejše ln kot
Preko 27 milijonov za šolstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo. Iz proračuna žužemberške občine je billo leta 1958 izplačano preko 13 milijonov za šolstvo ln enaka vsota za socialno skrbstvo ln zdravstvo. Pritok vseh davščin v obliki dohodnine in doktad kmetijstva, obrtništva, prometnega davka in proračunskega prispevka in ostalega v merilu občine Je bil okoli 33 minijonov. 15 milijonov pa je znašala dotacija okraja Novo mesto. \/. tega je razvidno, da se. je okolj 85*/« vseh davščin vrnilo nazaj   davkoplačevalcem. Nekateri
numu Je bil med drugim sprejet sklep, da se v nedeljo, 5- julija, skliče predstavnike vseh množičnih organizacij zaradi obravnavanja nalog o nadaljnjem razvoju gospoda rs tv a.
Za dan borca so v Žužemberku na predvečer priredili bakiado na pokopališče, kjer je bila komemoracija za padlimi borci in žrtvami fašizma. Ob tej priložnosti Je govoril predsednik krajevnega od-bora ZB. izstreljena so bile častne
»KOT . NOV JE!«
OBVESTILO!
RTV Ljubljana ima že nekaj let na sporedu relejnih radijskih postaj oddajo »Razgovori z volivci«. V njih odgovarjajo na vprašanja volivcev predstavniki občinskih In okrajnih ljudskih odborov okrajev: Ljubljana, Koper, Gorica, Celje, Maribor in Murska Sobota. Ker so oddaje vzbudile med dosedanjim] poslušalci veliko zanimanje in ker Selimo, da bi v to oddajo vključili tudi volivce s področja kranjskega ln novomeškega okraja, je programsko vodstvo RTV sklenilo, da bodo »Razgovori z volivci« za okraje Ljubljana, Kranj ln Novo mesto z novo poletno shemo našega sporeda, to je po 21. juniju, programirani vsak petek ob 17. uri na prvem programu na valu 327,1 m. Obenem bomo za zdaj ukinili dnevni govorni in glasbeni spored na srednjem valu 202 m.
Poslušalcem, ki niso mogli spremljati teh naših oddaj, naj povemo, da v njih odgovarjajo in pojasnjujejo vprašanja volivcev izvoljeni predstavniki občinskih In okrajnih ljudskih odborov. Zato znova vabimo vse poslušalce, še posebej Iz ljubljanskega, kranjskega in novomeškega okraja, naj probleme in vprašanja s področja notranje politike, gospodarstva, kulture, zdravstva in druga, ki jih srečujemjo v komunah, ustanovah in podjetjih, pošiljajo na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, uredništvo oddaje »Razgovor z volivci«.
Na vsa vprašanja bomo Iskali odgovore pri predstavnikih okrajev ali občin. Te odgovore pa boste slišali vsak petek ob 17.00 url na prvem programu na valu 327,1 m.
Ko boste pisali, nam sporočite, če želite, da je vaše Ime pri vprašanju omenjeno v celoti, z začetnicami, ali želite, da se sploh nc omeni.
Torej vsa vprašanja volivcev, na katera želite odgovor, pošiljajte na naslov: RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, uredništvo oddaje »Razgovor z volivci«.
RTV Ljubljana
tako ne bo imelo celotne podlage za maksimalni pridelek.
58.000 dinarjev so zbrali za lgri-5če pri osnovni Soli Dvor v zbiralni akciji za izgradnjo telesno-vzgojnlh objektov v občini Zu-žemberk. To predstavlja prispevek domačih podjetij In posameznikov. Dvorska soda Je doslej 2e s prostovoljnimi deli precej naredila.
*
Gasilsko društvo Dvor Je najboljše v žužemberškl občini. Junija Je občinska gasilska- zveza ocenila gasilska društva ln dodelila prvo mesto dvorskim gasilcem. Tudi dvorski gasilci-iplonirJi so odlično odgovarjali.
davkoplačevalci niso tr. davkomi krili niti stroškov za Šolanje šoloobveznih otrok, kl Je V letu 1938 znašalo za enega otroka nič manj kos 14.00« dinarjev.
*
V nedeljo. ft8. Junija, je zasedal v Zuženuberku plenum občlnslkega odbora SZDL. Na dnevnem redu Je bila organizacija proslave občinskega praznika ter razna organizacijska vprašnja kot sprejem novih činov in delitev novih izkaznic, katere so nekateri odtvori že razdelili med članstvo. Plenum je obravnaval resolucijo o gospodarskem razvoju, sprejeto na okrajni konferenci SZDL in sklepe 9 plenuma Glavnega odbora SZDL, ki se nanašajo na socialistični razvoj kmetijstva. Na ple-
V vsako hišo na Dolenjskem in v Sp. Posavjn: »DOLENJSKI LIST«!
PRIHRANEK
salve, pevski zbor pa je zapel tri žalostinke. Na dan borca je bila vv 2u2eniberku slavnostna seja občinskega odbora ZB, nato pa Je sledil obisk partizanskega doma na Frati, kjer so položili cvetje na grobove padlih boroev ln ak-
NOGOMET
KKSKO   T  SENOVO  5:1 (2:0)
Za pokal ZB Senovo je bila na nogometnem igrišču v Senovem odigrana nogometna tekma med domačim moštvom ln Krškim Gostje iz Krškega so z lepo in učinkovito igro povsem zasluženo visoko zmagali in s tem osvojil; pokal ZB Senovo. V ftnenu ZB je pokal Izročil predsednik ZB Senovo.
SENOVO . KRŠKO 5:3 (2:1)
V okviru nogometnega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal le bila 5. julija na stadionu »Matija Gubec« v Krškem pred približno 120 gledalci odigrana prvenstvena nogometna tekma. Oster start na vsako žogo, lepe kombinacije s hitro in prodorno Igro, vse to Je Senovčanom omogočilo, da so Krško Izločili Iz nadaljnjega prvenstvenega tekmovanja.
Sodil je dobro sodnik Judež la Trbovelj.
D. Ksstelic
tivlstov lz NOV.
M.
NAROCAJTB >  IN SINITE •  noi FA i^Ki USTI
Nekaj besed o novomeški košarki
V sredo popoldne je bila v Novem mestu zanimiva košarkarska tekma Domačini so sprejeli v goste ekipo ljubljanske Ilirije, ki do sedaj še ni izgubila nobene tekme in je ,vodlla z velikim naskokom v tej ligi. Domačku, so nastopili zelo oslabljeni, saj Je manjkalo nekaj igralcev prve ekipe (Potrč, Robar. Medle), Vendar so že takoj na začetku tekme pokazali, da bodo imeli Ljubljančani precej težav v Novem mestu. Polčas se je končal z rezultatom 37:30 za Ilirijo. Na začetku drugega pol časa so Ljubljančani takoj povišali rezultat za 39:30 toda takoj za tem so domačini z nenadno hitro igro popolnoma zmedli goste. Za domače ni bilo več ovire. Žoge so" zadevale koš iz vseh položajev in v treh minutah so domačini že vodili 8 48:39. Igra je bila odlična in- sreča se je nagibala zdaj k enemu, zdaj k drugemu. V odločilnem trenutku Je Setlna odlično priboril žogo in Goleš Je z odločilnim metom ln zadetkom popravil svoje napake. Igra se Je končala z rezultatom 62:»0 v korist domačih.
Ce bi hoteli napisati oceno o domačih, bi morali vse pohvaliti. Najboljši Je bil gotovo Bele, ki ni dosegel < samo največ košev (22), temveč je v drugem polčasu tudi popolngma onemogočil najboljšega Igralca Senčarja (prej igralca Ljubljane). Goleš je bil nekajkrat presenetljivo borben in je dosegel 19 košev. Trenutno so Novomešča-ni največji favoriti za osvojitev drugega mesta v ligi, s tem pa bi dobili pravico do nastopa v kvalifikacijah za drugo slovensko ligo.
Nedvomno moramo pohvaliti tudi mladinsko ekipo TVD »Partizan« Novo mesto, ki Je zasedla na prvenstvu Partizana Slovenije drugo mesto. Ekipa je izgubila šele v finalni tekmi s Koprom s 24:20, ki je zasedel na prvenstvu Jugoslavije v Beogradu častno drugo mesto,
Uspehi potrjujejo, da se kvalitetna raven novomeške košarke dviguje in upamo, da nam bodo košarkarji pripravili še marsikatero presenečenje. Koj.
(DtBELOiDOlKD
»PIJAN SEM BIL...«
Alkohol, nož in pretep, tri stvari, ki so prizadele že toliko gorja ln žaloati.
V Semiču bi lani decembra zaradi alkohola in noža skoraj prišla dva mlada človeka ob življenje. Enemu je nož prebodel trebuh in želodec, drugemu je le za malo zgrešil grlo, razrezai pa mu je usta. Alkoholni junak noža je 2, julija letos stal pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, da mu prisod} kazen za nevarno in grdo dejanje.
Vesela družba iz Otovca, ki Je prišla na zabavo v Kot pri Semiču, je nameravala prav tako vesela zapustiti lokal. Toda tam je bil posestnik J. S. lz SadinJe vasi. S člani družbe iz Otovca se Je komajda poznal. Ni bilo med njimi nobenega prepira. Tega je iskal J. S. in kot sam pravi, samo zato, ker je bil pijan. Najprej se je zaletel v J. M. z roko, takoj nato pa z žepnim nožem. Mahal je z njim, J. M. pa se je umikal ven. Nekje na pragu ga je nož le dosegel in mu raz-rezal usta na vsako stran za 3 cm v dolžino. J. M. je po-
begnil, v tem pa je prišel ravno V. S. iz Otovca in temu je J. S. porinil nož v trebuh. Se v noči so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima med drugim prerezan želodec. Po štirinajstih dneh se je vrnil domov. Poškodbe J. M, niso bile težjega značaja. Lahko Pa bi bile zelo težke...
Doma so se potem med se. boj poravnali, j. S. plača V, S. bolniške stroške v znesku nekaj nad 33.000 din in 70.000 dinarjev za bolečine, J. M. pa menda ni niti zahteval nobene odškodnine. Oba sta mu tudi oprostila dejanje. Tako hudo dejanje pa se kaznuje tudi, če oškodovanec tega ne želi. Zato Je prišel J. S. pred sodnike, ki so mu, upoštevajoč vse olajševalne okolnosti, prisodili za obe dejanji skupaj eno leto strogega zapora. J. S, je skesano priznal dejanje in ga obžaloval. Kot vzrok za to dejanje je navedel: »Bil sem pijan!« Tisti večer popito vino ga Je drago stalo. Lahko bi bilo pa še dražje.
Novomeščani, stadion vabi!
1. julija je pričela delati 10. novomeška mladinska delovna brigada »Dušan Jereb«. Brigado sestavljajo srednješolci iz okraja Novo mesto, največ ll Črnomlja. Brigada dela na stadionu v dopoldanskih urah, popoldan pa bodo imeli razna predavanja, tekmovanja in obisk kino predstav. V brigadi je 40 srednješolcev; komandant brigade je dijak VI. letnika učiteljišča Štefan Kamin. Prve tri dni so delali na izkopu vrhnjih plasti trave, s katerimi bodo pokrili stadion. Delovni učinek je bil zelo dober, saj so nakopali okoli 70 kubičnih metrov vrhnjih plasti zemlje in jih zložili v kupe. Sedaj delajo na izkopu, kjer bodo naravne tribune. Brigada bo delala na stadionu ves mesec julij. Člani sindikalnih podružnic v Novem mestu se pripravljajo, da bodo napore mladincev in mladink v brigadi podprli s svojim prostovoljnim delom. Na stadionu bo prihodnje leto velik zlet bratstva in enotnosti, tu pa bo tudi bodoči glavni prostor za telesno vzgojo mladine Novega mesta in center za najrazličnejša tekmovanja, nastope in različne proslave.
V teh dneh so v Southamptonu v Anglijj preizkusili epohalan izum: kombinirano zračno-povodno dvoživko. Znano je namreč, kako nemirno Je morje v Rokavskem prelivu in kako trpijo tisti potniki, ki potujejo z ladjami iz Anglije v Francijo in obratno. Zdaj naj bi temu odpomogli s tem, da so Izumili posebno ladjo, nekakšen podnos na zračni blazini, ki lahko plove po morju, v primeru potrebe pa se ob nemirnem morju dvigne nad vodo in vozi nad morsko gladino. Prototip vozila je poganjal 450 KS motor in so se poskusi popolnoma obnesli. Na zgornji sliki vozilo s konstruktorji, na spodnji pa med poskusno vožnjo po morju.
V ladjedelnici »Rdeče Sarma-vo« so izdelali rečno tripalubno potniško motorno ladjo »Lenin«, ki je te dni odplula iz Moskve v Astrahaai. Ladja je najsodobneje opremljena ln nudi potnikom vse ugodnosti na dolgem potovanju.
Na zgornji sliki Je slavni minaret pri glavn; džamiji v Bu-hari v Srednji Aziji, v domovini znamenitega Nasredina Hodže. Stolp Je prelepo delo srednjeveško arhitekture (zgrajen je bil 1127). Nanj vodijo v notranjosti 104 polžasto speljane stopnice. Pravijo mu tudi »Stolp smrti«, ker so" z 'nlopo-vega vrha metali v globino nesrečnike, ki so jih bunarski kadije in sultani obsodili na smrt.
V zooloSkem vrtu v San Diegu v Kaliforniji je lev tako nesrečno skočil čez zid svojega bivalidča, da se je znaSel v globokem zaščitnem Jarku. Nastal je problem, kako leva spraviti iz jarka. Končno so sc pazniki domislil, In so Izstrelili preden naboj močnega uspavalnega plina, ki -je leva toliko omamil, da so ga lahko brez nevarnosti »pravili nazaj.
Sačno  Ijvrdsko  vozilo  (Volksvvagen)  so  nazvali konstruktorji cistično delalo M 222 z dvema motorjema. Težko Je komaj kg. voEi s hitrostjo 300 km na uro, porabi pa na 100 km litrov goriva in lahko brez vmesnega pristanka prepelje pet 'toikov  ■flJftO km daleč. T>oseglo b-> lahko maksimalno višino m. Tr       prvo, p i zadnji voji.i v Avstriji zgrajeno letalo smeri?.:: i:.,«-, Paukei — W*rke)  in pravijo, da ne bo stalo c:  kol  20 iuiiUo»K>v dinarjev.
Km DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVI L
Pozimi 1941. leta, neposredno po akciji partizanskih čet na Dolenjskem, je tovariš Miha Marinko odšel v Ljubljano. Oživljajoč spomine na lis1e dni, je povedal nekaj posameznosti o svojem ilegalnem delu, aretaciji, življenju v internaciji in potovanju v domovino.
V Ljubljani so konec leta 1941 bivale Vida Tomšičeva, Pepca Kardelj in tovarišica Marinkova. Skupaj s tovariši so pripravljale radijske postaje za vzdrževanje zveze z enotami. Bil je organiziran tudi ilegalni tečaj za telegrafiste. Na tečaju jc bilo tudi neko dekle, ki je hkrati opravljala kurirsko službo in je vedela za vsa ilegalna stanovanja. Ko je po opravkih šla na Štajersko, je padla v roke Nemcem in vse izdala. To se je zgodilo prav v času, ko je tovariš Marinko prišel v Ljubljano. Ker je bilo njegovo stanovanje že oddano nekemu Italijanu, je tovariš Marinko šel k svoji ženi. Ta večer ju je obiskala tudi Pepca Kardelj in jima pokazala Zupančičevo pesem »Veš, poet, svoj dolg«.
Ker ni bilo stolov, so sedeli na postelji in skupaj brali. Za vsak primer je bilo zaklonišče pripravljeno in odprto. Toda policija je vpadla tako nenadoma v sobo, da nobeden niti poskušal ni, da bi se skril.
Policaji so začeli preiskavo. Kazalo je, da točno vedo. kje je kaka stvar, ker jim je bila kurirka vse to povedala. Brez posebnega truda so našli ►►Poročevalca«, »Delo-« in razne brošure, v
Tovariš Marinko se je skušal predstaviti kot begunec s Štajerskega, ki se ukvarja s črno borzo, vendar mu to ni pomagalo. Odpeljali so ga takoj, prav tako, posebej, pa tudi njegovo ženo in Pepco Kardeljevo. Kasneje se je zvedelo, da je Marinkova žena zaradi nepozornosti agentov ušla iz so-
be in zaklenila za seboj vrata, ni se ji pa posrečilo spustiti še železno mrežo. Agenti so hitro vlomili vrata in jo došli v sni sosednjih ulic.
Kurirka jc bila izdala tudi stanovanje Vide TTSmšičeve pa so jo aretirali skupaj z hrnftom. Izdana je bila tudi Lidija ŠcnJ.jurčeva. Na srečo je Scntjurčeva na ulici spoznala ku-rirko, se začudila, kaj počne v Ljubljani, ko bi morala biti na Štajerskem, in jo že hotela vprašati, ko jc opazila, da dekletu sledijo agenti. Tovarišica Sentjurčeva je hotela o
Nekega dne je prišlo v zapor živahno dekle; prijavila se je upravi .'apora in nastopila pogumno, predstavljajoč se za predstavnico Mednarodnega rdečega križa. Rekla jc, da so ji nemški obveščevalni organi dali ndpustnice za nekaj zapornikov. Dekleta je obkolilo nekaj stražarjev, ključar, upravnik in drugi. Preiskujoče so jo opazovali, toda dekle se je vedlo hladnokrvno, kazala je svoje v redu izdane dokumente in ka preteče mahala z njimi. Italijani so ji rekli, da je vse v redu. da pa
Nenavaden beg iz fašistične ječe
tem obvestiti svoje tovariše, vendar ni utegnila pravočasno priti do njih.
Tovariši iz VOS so nekajkrat poskušali, da bi aretirance rešili iz zapora. Poskusi niso uspeli in aretiran-ci so prišli pred sodišče. Tomšič je bil obsojen na smrt, Marinko na težko ječo, drugi pa na manjše kazni.
Toda poskusi, da tovariše rešijo iz zapora, niso prenehali. Težava je bila le v tem, da so jih pogosto prestavljali iz ječe v ječo. Komaj so dobili zvezo s tovariši s terena in začeli pripravljati pobeg, so jih spet poslali v drug zapor.
Tako sc je tovariš Marinko spomladi leta 1944 znašel v italijanskem zaporu Lucca pri Pisi.
ne morejo kar tako izpustiti zapornikov.
Ta odgovor dekleta ni omajal. Ubrala jc druge strune in zaprosila, naj ji pokažejo zapornike. Dovolili so ji, da gre mednje.
»-Kakšno imate hrano?« je vprašala.
Zaporniki so brez omahovanja odgovorili, da je zelo slaba. Njihova izjava je bila dekletu dobrodošla, da jc še huje zarohnela nad upravo zapora.
►»■Prav, sporočila bom svojim predpostavljenim o neznosnih pogojih življenja v zaporu ...«
Vpila jc na ves glas, da so jo spremljevalci gledali kar v strahu, ne vedoč, kaj naj ji odgovorijo. Spet je
zahtevala, naj izpustijo iz zapora Marinka in še nekaj tovarišev. Upravnik zapora je odgovoril, da se odpustnice dostavljajo njemu, toda uradno. Zdaj jim je dekle zabrusilo:
■♦Odpustnice bodo prišle čez pol ure. Naj bodo zaporniki pripravljeni. Vi pa se pripravile,« se je obrnila k upravniku, »da boste odgovarjali zaradi takih pogojev življenja v taborišču.«
Dekle je hotelo oditi, zdajci je pa upravnik, kakor da sc je nečesa ustrašil in ne da bi počakal, da dobi odpustnice po uradni poti, poverjel v dokumente, ki mu jih je ona pokazala, in dovolil, da Miha Marinko lahko odide iz zapora. Z njim je odšlo še sedem tovarišev, za katere je to dekle imelo potrebne dokumente za odpust. Zanimivo, da se je to zgodilo samo tri ali štiri dni prej, kot so belogardisti iz Ljubljane poslali za Marinkom tiralico.
Komaj so prišli iz zapora, jc na razpotju pri nekem bifeju rekla »predstavnica Mednarodnega rdečega križa«, da sc ji mudi in da Marinko sedaj gre lahko sam.
Res se ji je mudilo, kajti oskrbljena s številnimi dokumenti in odpust-nicami jc šla od zapora do zapora in reševala naše tovariše. Hitri razhod so pa terjale tudi zahteve konspiracije.
Tovariš Marinko je bil tako obziren, da v Trstu niti ni poiskal javke, ki mu jo jc nasvetovalo dekle, ampak jc dobil zvezo po drugih ljudeh. Vse zaradi varnosti. Takrat v Trstu nI bilo težko dobiti povezavo, ker jc bilo naše gibanje zelo močno in smo imeli zelo razširjeno mrežo tajnih javk in kanalov za sprejem ilegalcev in zapornikov, ki so bežali iz taborišč in zaporov. Pot v domovino je bila odprta in povsem varna.
M. N.
(»Narodna armija«)
ZANIMALO VAS B
PREKOMORSKI ORJAKI
Z največjo holandsko ladjedelnico Cornelius Vedorme teko pogajanja za zgraditev dveh prekomorskih potniških ladij: »New York« in »Lisabon«. Vsaka bo imela 110.000 ton i« bo lahko vzela s seboj 8000 potnikov.
C IN JABOLKA
Vitamin C je najvažnejši vl-tarndin v jabolku, V 100 gramih svežih jabolk ga je 30 miligra-mov. Največ C vitamina Je v lupini ta pod njo. Več ga je tudi na oni strani, ki je bila obrnjena proti soncu. Vskladl-ščenega jabolka pa vitamin C hitro izgubljajo.
KOfiNJA OB VSAKEM VREMENU
V Amerik; so skontruirailii posebno napravo, ki j0 poganja traktorski motor. Ta naprava umetno Ln sproti suši pokošeno travo, žito, deteljo itd. Zato je mogoče kositi in sušiti tudi v dežju.
50 LADIJSKIH VIJAKOV
»Litostroj« v Ljubljani je doslej izdelal že 50 Ladijskih vijakov. Prvi velikj vijak je tovarna izdelala pred štirimi leti Nedavno so odlill doslej največji vijak med vsemi petdesetimi, težak je 32 ton.
NAJTANJŠI SVEDER
Izdelali so sveder, debel eno stotinko centimetra, ki ga bodo uporabljali za vrtanje luknjic v raznih preciznih delih raket in
letalskih instrumentov. Izdelan je iz posebnega cementiranega karbida, čigar sestav je seveda poslovna tajnost. Ves sveder gre zlahka skozi najtanjše uho šivank«.
NOV SOVJETSKI LUKSUZN1K Na razstavi avtomobilov v Nemčiji je zbudil veliko pozornost nov sovjetski luksuzni avtomobil »Caj'ka« (Galeb). Njegova največja brzina je 100 km na uro, potrošnja goriva 15 1-t-rov na 100 km. moS motorjev 190 k S   sedem sedižč.
Janez Miklavčlč, v Dobravi od poplave najbolj prizadet kmet, In Tone Cvelbar iz Dobrave, pred Miklavčičevo domačijo, do katere s« je dalo 30. junija ln 1. Julija priti samo s čolnom...
Poplava sredi poletja
Francoska filmska igralka Dany Carrel, ki se je postavila v filmu »Porte Lilas« (Ulica sanj), igra karakterno vlogo tudi v najifbvejšem filmu »Toliko zaželeno telo«
Psa in zajec v vesolju
Moskva. — V Sovjetski zvezi so izstrelili 2. jujdja vesoljsko raketo, v kateri sta dva psa in zajec.
Poročilo Tass pravi, da je bila to enostopenjska geofizič-na balistična raketa za sred-
njo daljino in da je bilo v njej datke
več aparatov. Raketa je poklala v vesolje čez 2000 kg težak tovor. Raiketa se je nepoškodovana vrnila na zemljo s svojimi potiniiki. Poročilo še pravi, da so ob tej priložnosti zbrali zelo pomembne znanstvene no-
Tudi pri gradu Struga pod Otočcem Je narasla Krka zalila bregove. Toliko da se nI lotila stare ceste, kakor lahko vidite na sliki. Na levem" robu: avto cesta LJubljana—Zagreb
OGLAS PO NEZGODI Z AVTOM
»Prodam Fiat 300 — prej je bil 600.«
KAKOR SE VZAME
»Veste, moj mož je pomor ščak,« praui Jano svoji novi prijateljici,  »Venomer  je na morju, le enkrat na leto sva skupaj, za tri tedne.«
»Oh, to je pa žalostno,« sočutno pravi znanka.
»Prav nič. Trije tedni so kar hitro okrog!«
OTROŠKA URA
»Mamica, ali bo kmalu poldan?«
»Ne, Mihec, je šele enajst ura.«
►►No, potem gre pa moj trebušček naprej.«
NEVARNO BRANJE
»■Pri nas smo kupili trojčke, in to samo zato, ker je žena med nosečnostjo brala ,Tri mušketirje'.«
'O, vraga! Potlej pa hitro tečem domov, da skrijem knjigo. Moja žena je namreč tudi noseča in bere knjigo Rojttvo naroda'!«
ZA VELIKE IN MAJHNE
Martin v prodajalni igrač dolgo ogleduje električni vlak Nazadnje se le ojunači: »Pc mi ga zavijte, naj bo.«
»Ne veste, kako bo vaš sin ček zadovoljen z njim,« ptc vi prodajalec.
»Saj res« se spomni Martii »pa mi dajte še za sink<. finega.«
mm
Tako je bila preplavljena cesta Dobrava—Šentjernej. S črticami smo približno označili kje je
Sla cesta pred poplavo
— Oh, ta svet! Ce ne bo na prihodnji postaji nihče izstopil da bom lahko sedla, bom začel a prepevat! cj Hpvns himno!
			
			sil
ZaU>«^r;i »dolenjski Bled«, cerkev v Dobravi p»i Skocjanu. ki jo je krog Ln krog zalila »%-da