Spedtzlone tu abbonaraento postale, •— Poštnina plifsne v guioftsL Leto LXXV., št. 124 Ljubljana, ponedeljek i. junija 1942-XX Cena 40 cent. UREDNlfiTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUBVA ULICA • IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase l* Kraljevine Italije In Inozemstva UNIOBOE PUBBLICITA ITAJLIANA S. A^ MILANO TELEFON: 51-22, 81-23, 31-24, 31-25 tal 31-26 Bsslssst prt postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Meseca m naročnina 6.« Br, za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. Veliki uspehi v Cirenaiki Tisoči ujetnikov in ogromen plen — Silno fremfrardiranjr Tobruka in Malte — 20 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 31. maja naslednje 730. vojno poročilo: V Cirenaiki se nadaljujejo borbe, v katerih so bile sovražniku prizadete nove hude izgube. Med ujetniki, ki jih je nad 2000, sta tudi admiral eskadre sir Covvan in en brigadni poveljnik. Nadalje je bilo uničenih ali zaplenjenih S4.> tankov, 21 oklopnih avtomobilov, 53 topov in nad 200 motornih voziL Letala so znova napadla sovražne kolone in z bombami zadela ali zažgala veliko število vozil. VPrincess RoyalBismarck« v sedanji vojni potopila. Dodeljen mu je bil admiral Cunningham. čigar nedavna odstranitev s poveljniškega mesta angleške mornarice v Sredozemskem morju je so-upadala a številnimi udarci, ki jih je zadela italijanska mornarica. emško vojno poročilo Madžarski in hrvatski uspehi — Zaključni napadi na konvoj v Severnem morju — Terorističen angleški napad na Koln Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V srednjem in severnem odseku fronte so dovedie lastne napadalne akcije do uspeha. V zaledju so madžarski oddelki uničili v dveh tedenskih borbah močnejše boljševi-ške tnlpe. Sovražnik je izgubil pri tem poleg številnih ujetnikov padlih. 21 topov ter mnogo drugega orožja In municije. V bitki pri Harkovu se je odlikoval hrvatski polk. Med ostanki konvoja na Severnem morju, ki ga zasledujejo in napadajo že "eč dni naše pomorske in letalske edinice, so bile z bombami poškodovane nadaljnje 4 tovorne ladje. Pri tem je prišlo do letalske bitke, v kateri je bilo sestreljenih (i sovražnikovih letal, med njimi tipa Tomaha\vk in Hurricane. V severni Afriki se borba nadaljuje. Nemška in italijanska lovska ter strmo-glavna letala so sestrelila 25 angleških letal. Ob obali Rokavskega preliva je Izgubilo angleško letalstvo pri lovski akciji dve letali. Ob nizozemski obali so pri napada na nemški konvoj spremljajoče zaščitne edini-ce sestrelile 8 sovražnikovih letal. Angleško letalstvo je v pretekli noči Izvršilo terorističen napad na notranje mesto v K< lmi. Kušilne in zažigalne bombe so povzročile veliko škodo, predvsem v stanovanjskih okrajih in na nekaterih javnih poslopjih, med drugimi tudi na treh cerkvah in dveh bolnišnicah. Pri tem izrecno proti civilnemu prebivalstvu naperjenemu napadu je imelo angleško letalstvo najtežje izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 36 angleških bombnikov. Nad obalnim ozemljem fe en bombnik sestrelilo mornariško topništvo. Oddelek nočnih lovcev generalnega poročnika Humherta je dosegel G00. nočno letalsko zmago, kapetan Streit svojo 25. in 26., nadporočnik Knacke pa svojo 28. letalsko zmago. Sovjetske bajke Berfln. 1. junija, s. Nemški tisk iron čno komentira zadnji domislek sovjetskega vrhovnega p rveljništva, ki je objavilo posebno poročilo in v bistvu naznanilo, da se je b-tka za Harkov zaključila z dosego v naprej določenih ciljev. Ta cilj je bilo preprečen je velike nemške ofenzive proti Ro-stovu in Kavkazu. Ofenziva naj bi se pričela po naglo zbranih informacijah sovjetskega vrhovnega poveljništva takoj po ofenzivi na Kerču. Izredno poročilo objavlja nato številke o sovjetskih izgubah ter o izgubah, ki naj bi jih ime!? Nemci. Te številke so popolnoma absurdne in gro- tesken e, pripominja »Montag* in se niti ne izplača, da bi se človek z njimi bavil. Stalinovo taktiko nesramnega potvarjanja tega, kar se je dogodilo, najbolje komentira dnevno povelje maršala Timošenka. ki ga je naslovil četam na večer pred ofen-ziveo. Kakor je znano, izjavlja v tem dnevnem povelju, da mora biti in bo cilj tega velikega napada uničenje sovražnika in osvoboditev sovjetskega ozemlja od nemškega vpadnika. V ostalem, zaključuje berlinski list, se bodo posledice poraza boljševikov pri Harkovu kmalu pokazale in to bo najboljši komentar k vsem la-žem sovražne propagande. Bombardiranje Sevastopolja Berlin, 1. junija, s. Iz vojaškega vira se doznava, da so močne skupine nemških letal predvčerajšnjim zopet napadle z velikim učinkom Sevastopolj. Z več bombami so bili zadeti vojaški objekti v notranjosti mesta in v pristanišču, kjer je bila povzročena huda škoda. Nemški lovci so preprečili poizkus boljševiških lovcev, da bi odbili nemški napad. Nemški lovci so sestrelili 3 sovražna letala. S finskega bojišča Helsinki, l. j\m. s. Na fronti Vzhodne Karclije je finsko topništvo in finska pehota v pasu Rukajervija odbilo in razpršilo sovjetske oddelke, kd so skušali vdreti v prvo črte ter ie učinkovito obstreljevalo sovražnikove postojanke. Protiakcije finske pehote so iznenadile in uničile nato več sovjetskih patrol. ki so operirale na ozemlju med obema nasprotnima črtama. V predpretekli noči ;e več sovjetskih letal preletelo finsko obalo in Finski zaliv ter odvrglo nekaj bomb na Kotko in Porvoo. Ranjena je bila ena oseba, povzročena škoda pa je neznatna. Močna letalska obramba je pognala sovražna letala v beg. Letalski napadi na Nemčijo Berlin, 1. jun. s. Doznava se iz vojaškega vira, da je angleško letalstvo 30. t. m. ponoči po doslej dospelih vesteh izgubilo 19 bombnikov, ki so skušali preleteti severno in zapadno Nemčijo. Letala je sestrelilo protiletalsko topništvo in nemški nočni !ov-ci. Sovražnik je odvrgel rušilne in zažigalne bombe na več mest. Bombe so povzročile ogromno škodo in požare v stanovanjskih okrajih. Novo nemško vojno odlikovanje Berlin, 1. junija, s. Hitler je ustanovil novo vojno odlikovanje, imenovano »kolajna vzhodne frontec, s katero bodo odlikovani borci, ki so se izkazali v proti-boljševiški vojni čez zimo in sicer od 15. novembra 1941 do 15. aprila 1942. Terorističen letalski napad na Koln Nemški list o Churchill ovi taktiki — Nemčija bo odgovorila s Se obsežnejšimi napadi Berlin. 1. jun. s. Komentirajoč teroristični napad na Koln. piše «Der M on ta g« med drugim: Po sorazmernem odmoru se je Churchillu Tdclo primerno obnoviti teroristične napade na nemško civilno prebivalstvo. Nedvomno je bilo treba spraviti novi barbarski angleški zločin v odnose s porazom, ki da je bolj-ševizen s svojimi zavezniki doživel pri Harkovu. Očitno je. da se bo Stalin po strašnih udarc:h podvizal in obnovil svo;e zahteve. Angleški ministrski predsednik ga je hotel nekako prehiteti in mu nuditi dokaz o drugem surogatu vzhodne fronte, ki jo predstavlja, kakor je znano, letalska ofenziva. Naravno je. da je izbral tudi to pat lažje in manj nevarne cilje, torej ne vojaške naprave, temveč središče mesta Kolna. V naprej določenih ciljih so bile zadete med drugim tri cerkve in dve bolnišnici. Churchill dobro ve. piše berlinski list nadalje, kaj ga čaka. ali bolje, kaj čaka angleški narod. Nemčija odgovarja neizbežno z napadi še obširnejšega razmerja. Angleško letalstvo je pa že drago plačalo svoj zločin. 37 leta! je bilo uničenih m sama agencija Reuter priznava, da so napadajoče skupine izgubile 44 letal. Da bi opravičila to svojo izredno visoko številko, poroča Reuter predrzno o gigantskih skupinah, ki naj bi bile izvedle operacijo. Resnica je, da je bilo več ko polovica letal, ki so napadla Koln, sestreljenih. Duce pregledal bataljone Črnih srajc pred odhodom na bojišče Prebivalstvo je priredilo Duceju in odhajajočim borcem navdušene manifestacije — Ducejevo priznanje Rim. 1. junija, s. Duce je včeraj zjutraj pregledal dve skupini bataljonov milice, ki se pripravljajo za odhod na bojišče. Duce je dospel ob 9. uri in so ga sprejeli s predpisanimi častmi. Sprejel je raport oficirjev* bataljonov ob navzočnosti maršala Italije in Tajnika stranke ter podtaj-nikov oborožene s le. šefa in podšefa glavnega stana milice in drugih vojaških odlič-nikov. Navzoči so bili tudi vojaški atašeji držav trojnega pakta. Prva skupina, k: jo je Duce pregledal, je opremljena z motornimi vozili in jo sestavljajo 12., 60. in 30. bataljon Crnih srajc. Oboroženi so kot močne napadalne edinice. Za oddelki so bili postavljeni mož-narji. pred njimi pa strojne puške. Protiletalski topovi so bili nameščeni na avtomobilih. Duce se je pomudil pri vsakem oddeiku. Ogledal si je podrobno opremo in orožje. Najbolj privlačna pa so bila izredno ponosna 1 ca teh vojakov, njih moške postave borcev. Svečanost je bila enostavna in kratka. Ko je Duce izročil praporščakom bataljonov borbeni znak, so se obrazi legionarjev zdrznili. Dobro vedo, kaj pomeni ta sveti in nesmrtni simbol njih zvestobe in zmagovite usode domovine. Svečanosti se je udeležila tudi množica, ki je čedalje bolj navdušeno vzklikala in metala cvetlice na postrojene bataljone ter po poti, kjer je hodil Duce. Po skupini bataljonov na motornih vozi- lih, imenovani »Montebello« so bili razvrščeni bataljoni »M«, skupine vLeonessa«, to so povratniki z grške fronte, k: so trši od skale in so pregnali sovražnike z gorovja, ki je bilo okrvavljeno v najtežjih bitkah. Po kratki dobi odmora in priprave so zopet na poti, k: vodi do novih žrtev in nove slave. Duce izroči simbolični »plamen borbe* praporščaku 38. bataljona in opazuje z vidnim zadovoljstvom zelo pozorno granitno skupino 14. in 15. bataljona. Nato stopi pred zastopstva, ki so se raz-mest:la vzdolž ministrstva za vzgojo. V pozdrav so se dvignile zastave in so odmevale trobente ^Balille« ter vzkliki fašističnih žena. Duce je s hitrim korakom pregledal tudi oficirje oborožene sile. k: so se razvrstili v posebnem odseku in stopil nato na častno tribuno. Ljudstvo je S svojimi vzkliki izrazilo svoja čustva ljubezni in zvestobe Duceju. Duce pokliče ob svojo stran vojaške zastopnike Nemčije in Japonske. Med zastopniki oblasti so predsednik senata in več ministrov ter podtajn'-kov, podpoveljniki GIL-a. predsednik posebnega sodišča, guverner, prefekt. Zvezni Tajnik, poveljnik armadnega zbora in poveljnik letalstva, Ducejevi mušketirji, ki obkrožajo tribuno, dvignejo bodala v pozdrav. Pričel se je takoj nato defile. Bataliom marširaio ob popolnem molku ljudstva s paradnim rimskim korakom. Čudovit je bil pogled na bataljone v defileju. Oborožene čete predstavljajo blok sile in moči. Du- cejevo lice je izražalo zadovoljstvo. To so vojaki, ki jih ima rad in ki so z vso skrbjo pripravljeni za dosego zmage. Ko je Sla mimo zadnja četa, ji je Ducejev pogled sledil, dokler drevje ni zakrilo zadnje vrsto. Vsi so opazili zlasti to podrobnost, da so vojaki defilirali z rimskim korakom, noseS težke mo/narje na hrbtih in so vlekli z roko za seboj protiletalske topova. Po bataljonih »M* je prišla na vrsto skupina »Montebello* na avtomobilih. Na naj« moderneiš h motornih vozilih so bili oboroženi ljudje, vsi z izrazom ponosa in samozavesti. Pred Duccjem so se poklonile fašistične zastave v pozdrav in Duce je odgovarjal z roko dvignjeno po rimsko. Bataljoni so se razvrstil; po tr. n ian-gh:, kamor se je podal Duce ob odobravanju ljudstva in poslušal petje vojakov. Vojaki so zapeli himne. Med navdušenimi klici množice je general Galbiati odredu! pozdrav Duceju. ki je ostal Še nekaj trenutkov pred svojimi vojaki ter se razgo-varjal s šefom glavnega stana Milice. N.i*o je odšel ob navdušenem pozdravu množice. General Galbiati je objavil ob zaključku revije naslednje dnevno povelje: Oficirji in Crne >rajce skupin bataljonov »LeooCS-sa« in »Montebello«" Današnj: defile je bil z eno besedo povedano popoln. Dobil sem ukaz, naj vam izročim največjo nagrado, to je Ducejevo pohvalo. — Sef glavnega stana Milice Galbiati. Odmev ekspozeja grofa Ciana Ves svetovni tisk podčrtava neomajno voljo in odločnost Italije do končne zmage Sofija, 1. junija, s. Govor grofa Člana v senatu so objavili vati bolgarski listi v zelo obsežnih izvlečkih, kakor jih je javila agencija Štefani m to z velikimi naslovi na prvih straneh. Li3ti pod črtava jo v govoru zlasti izvajanja, ki se nanašajo na hotenje Italije prispevati v se večji meri k borbi proti boljševizmu v skladu z lastnimi silami in borbeno voljo. Z velikim poudarkom so objavili tudi izjave grofa Ciana o italijanski politiki na Balkanu in o možnosti razvoja italijanskega prometa proti Egejskemu in črnemu morju preko prijateljske Bolgarije, s katero ima Italija zdaj skupne meje. List ^Caria« objavlja govor na uvodniškem mestu pod naslovom na petih stolpcih »Italijanska politika na Balkanu«:. List >TJtro« je imel naslov na Štirih stolpcih »Ciano o italijanski zunanji politiki. — Italija v sredini balkanskega polotokac. Govor italijanskega zunanjega ministra je vzbudil veliko zanimanje in je napravil najbolj ugoden vtis v sofijskih političnih in novinarskih krogih, ki poudarjajo, da stvarna in dinamična italijanska politika blagodejno vpliva na konsolilacijo balkanskega položaja. V Romuniji Bukarešta, 1. junija, s. Listi objavljajo z velikim poudarkom, dolge izvlečke iz govora Ciana, ki ga je imel ob priliki sestanka senatnega odbora. »CuventuU je imel na članku naslov »Govor grofa Ciana o sedanji fazi svetovne vojne,« list >Viata« naslov »Borba Italije za novi evropski red", >Atteacia^ pa naslov ^Sovražniku bomo zoperstavili se ostrejšo borbeno voljo«. Na Finskem Helsinki, 1. junija, s. Vsi finski listi objavljajo govor grofa Ciana v sanatu z velikim poudarkom in z naslovi, s katerimi opozarjajo na veliki govor o zunanji politiki grofa Ciana, v katerem jt.- »talijanski zunanji minister označil smernice italijanske zunanje politike na Balkanu, ki je zelo važen za italijanske interese. Poudarjajo tudi, da bo Italija še poslala čete na vzhodno fronto in da bo vojna proti sovražnikom še dolga in trda. Na Danskem Kodanj, 1. junija, s. Listi so objavili dolge izvlečke iz govora grofa Ciana o osnovah italijanske zunanje politike. Danski tisk posebno podčrtava dele govora, ki se nanašajo na italijansko politiko v zvezi z balkanskimi državami, na tesno sodelovanje med silami trojnega pakta, tako da je smatrati vojno na tolikih frontah kot eno samo skupno vojno. Opozarjajo tudi na dobre odnose med Italijo in Turčijo in Italijo ter Švico ter posebno še med Italijo in Španijo. Nekateri listi poudarjajo, da je italijanski minister priznal, da bo borba še huda in dolga, kajti sovražnik ve, da se bori -sa svoj obstoj. Listi objavljajo doslovno s posebnim poudarkom naslednje stavke iz govora grofa Ciana: Sovražnikovi žilavosti bomo zoperstavili še tršo in neomajno borbeno voljo. Ta volja je gotovo jamstvo za zrna-t go ki jo bo italijanski narod skupno s svo-I jimi zavezniki dosegel za kakršnokoli ceno j po ukazu Duceja in v imenu Kralja. še 22 ladij potopljenih Nov uspeh n teklem mesecu emžkih podmornic na Atlantiku — V je bilo uničenih 767.400 ton sovražnega brodovja Berlin, 1. junija. s. Ob obletnici bitke pri Skagerraku naznanja nemška vojna mornarica na dal j en velik uspeli. V posebnem poročilu iz Hitlerjevega glavnega stana poročajo, da so nemške podmornice nadaljujoč borbo proti sovražnikovi oskrbi potopile v zapadnem Atlantiku nadaljnjih 22 ladij s skupno 106.800 toiiami. Tako so nemške podmornice v mesecu maju same potopile 140 ladij s skupno 767.400 .onami. Berlin, 1. junija, s. Tu je bilo objavljeno, da so nemške podmornice ob vzhodni obali Amerike torpedirale in potopile nadaljnje 3 severnoameriške tovorne ladje po 6, 5 in 4 tisoč ton. Nadalje se je zvedelo, da je nemška podmornica na Karaib-skem morju potopila 5600-tonsko severnoameriško tovorno ladjo, ki je plula iz Co-lona pri Kingstownu. Severnoameriško mornariško ministrstvo je Izgubo teh 4 ladij priznalo. Buenoa Alres, 31. maja. s. Mornariško ministrstvo Z edin jenih držav je objavilo, da je sovražna podmornica na Karaib-skem morju torpedirala in potopila severno ameriško tovorno ladjo srednje tonaže. Buenoa Airea, 1. junija, s. Ameriško mornariško ministrstvo objavlja, da je bila v Mehiškem zalivu torpedirana neka norveška transportna ladja srednje tomže. Brodolomci so se izkrcali v nekem pristanišču n tega zaliva. Buenos Alres, 1. junija, s. Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da so bili v vzhodnih vodah ob ameriški obali torpedirani štirje parniki. Eksplozije na ameriški ladji Buenos Aires, 1. junija, s. Iz Tampica v Mehiki so doznava, da je vrsta eksplozij povzročila hud požar na krovu neke ameriške tovorne ladje, zasidrane v tem pristanišču. Štirje mornarji so bili ranjeni, več drugih pa pogrešajo. Zdi se, da je šlo za aabo-tažno dejanje. Vojna na Kitajskem Tokio, 1. ;un. s. Japonske sile. ki so zasedle Kinhvo in Lanki. obe važni strateški središči v pokrajini Čekijang. so odposlale izvidnice, lci zasledujejo umikajočega se sovražnika. Druge japonske edinice so zasedle Tangkisgijen. važen kraj ob železnici Hang-kov—Kijanghan. Židovsko vohunstvo Budimpešta, 31. maja. s. Vojaško sodišče v Budimpešti je te dni obsodilo 9 ljudi, sfco raj samih Zidov, ki so bili obtoženi vohunstva za neko tujo silo, na prisilno delo po 10 do 15 le\ Sprejemi pri Duceju Rim. 1. jun. Su Duce je sprejel ddegicijo bolgarskih industrijcov. ki sta mu jo predstavila predsednik taoistične narodne z\c/o industri;cev grof Volni in boifSjfilrt poslanik v Rimu. V delegaciji je 18 naiodličncj-ših zastopnikov bolgarskega gospodarskega življenja. Delegacija bo imela razgovore gospodarskega značaja z zastopniki italijan-'->e> proizvodnje ter si bo ogledn'a v prihodnjih dneh najvažnejše italijanske industrije. Duce je s svojimi besedami i/'-a/'! Mmp.it io do bolgarskega naroda in svoje zadovoljstvo spričo obiska bolgarskih mduMr.jerv, ki se bodo lahko prepričali o napredku Italije v vseh panogah proizvodnje. Rim, 1. jun. s. Duce je sprejel ob navzočnosti nunistra za narodno vzgojo proteM»ria, Grassia, častnega predsednika in d rektorj.i berlinskega zavoda »Studia I Iuinamtativ«. ki sta predložila pn.gram zavoda za p< spe le vanje kulturnih odnosov med Italijo in Nemčijo. Obisk kraljevega namestnika v Duleinu in Skadra Tirana, 1. junija, s. Kraljev in cesarjev namestnik je obiskal Dulcino. Veselo alri-atsko mestece, ki je bilo končno priključeno materi domovini, je okrašeno z italijanskimi in albanskimi zastavami in napisi z vzkliki Kralju in Cesarju ter Duceju, je visokega gosta navdušeno sprejelo. Sprejet po zastopnikih civilnih, političnih, in cerkvenih krajevnih oblasteh, je Eksc. Jacomin sprejel dobrodošlico župana, ki je bil tolmač čustev meščanov in je izjavil, da je po zaslugi slavnega italijanskega orožja tudi Dulcino po stoletjih sruženjsiva dosegel toliko zaželjeno svobodo in se združil z brati velike Albanije pd zaščito lik-torja. Na županov pozdrav je odgovoril Eksc. Jacomini v albanščini in izjrvvil, da mu sprejem z gotovostjo potrjuje vero prebivalstva v skupno visoko usodo obeh narodov. Ko je otvoril neko novo ce*?to, se je kraljevi namestnik uleležil kot pokrovitelj plavalne tekme ter si ogledal še nekatere ustanove, nato pa je odpotoval v Skader. Finančni minister o svojih razgovorih v Budimpešti Budimpešta. 1. junija, s. Preden je zapustil Madžarsko, je fašistični minister za finance Thaon di Revel podal nekaj zanimivih izjav uredniki? madžarske brzojavne aegncije. Grof Thaone di Revel je izraz.l svoje zadovoljstvo zaradi prijateljstva in prisrčnega sprejema, katerega je bil deležen za svojega bivanja v Madžarski. Naglasu je, da so potekli razgovori, ki jih je -mel z ministrskim precednikom in finančnim ministrom v ozračju čustev tova-riškega sodelovanja. V teku razgovorov jo izjavil Thaon di Revel, smo proučil; gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi in smo jih rešil; na najbolj prijateljski način, pri čemer smo ščitili medsebojne interese. Italijanski poslanik pri finskem zunanjem ministru Helsinki, 1. jUn. ». Finski zunanji minister VVitting je sprejel italijanskega poslanik« Ciceonardia in se z njim prisrčno razgo-varjal. Proslava liktorske mladine Rim, 1. junija, s. Liktorska mladina jo proslavila v vsej Italiji spomladanski obred. Ljudstvo se je povsod udeležilo mladinskih prireditev in izrazilo svoje odobravanje na vojaško telovadnih nastopih liktorske mladine, ki so potelUi brezhino ot| getju bojnih in revolucionarnih jjnsjsj j r Stran S iSLOVfiNdKJ NAROD«, ponedeljek 1. junija m2-XX fttev. 134 aj mm prinaša junij 9 Ali bo vreme v tem mesecu tako ugodno kakor v preteklem? — Zelo mnogo je odvisno od junijskega vreaiena, kak št? a bo letina Ljubljana, 1. junija Junij je prvi p-: letni mesec, vsaj po koledarju. Letos pa upamo, da bo poletni tudi po vremenu, že prejšnje mesece smo lahko sprevideli, da se vreme letos znatno razlikuje od vremena zadnjih let. Zato tudi pričakujemo, da junij prav tako bor j suh tepel kakor so bili drugi pomladni meseci. Vreme se nam zdi dandanes upravičeno posebno pomemben Činitelj. V glavnem je odvisno od njega, kakšna bo letina; Se tako vzorno obdvlovanje zemlje ostane skoraj brez pomena, če ni tudi primerno vrem2, ki bi omogočalo neovirano rast in zorenje na njivah, vrtovih, v sadovnjakih itd. V naši pokrajini nam dela večkrat škodo prevelika moča kakor suša. Ko v nekaterih aosednih pokrajinah že težijo nad sušo, je pn nas zemlja še dovolj mokra. Prej pa nastopa suša na Dolenjskem, zlasti v Suhi Kraj-ni, kakor v Ljubljanski kotlini; tauo nastopa mnogo prej suši na Ljubljanskem polju kakor v Ljubljani in posebno na Barju. Na Ljubljanskem polju je zgornja, precej tanka plast humus, pod njo je pa gramoz, ki propu/.ča deževnico. Zato se zgornja rodovitna plast zelo hitro osuši. Suša nastopa tem prej tam. kjer je rodovitna plas zemlje tanjša. V drugih predelih Ljub-ie, kjer so tla ilovnata, v večini mostnih >vrtnih okrajih«, n. pr. v Rožni dolini, Trnovem, na Galjevici Muju. v Mestnem logu itd., suše skoraj ne poznajo. Paradoks se zeli, da je včasih suša na samem Barju bolj občutna kakor v drugih, bolj suhih mestnih predelih. Barjanska tla se namreč osuše mnogo hitreje kakor ilovnata in zgornja rodovitna plast zemlje, ko se zelo presuši, začne razpadati v prah. Prejšnji mesec je bil tako suh, da so se žc začeli kazati prvi znaki suše na Ljubljanskem polju. Vendar je lepo in toplo vreme tudi na Ljubljanskem polju več korio*, ilo kakor škodovalo. Precej suha zemlja je bila tudi v južnih mestnih okrajih, a zelenjadarjl so redno zalivali in vse je naglo raslo. Nekateri vrtni pridelki so letos skoraj 14 dni bolj zgodnji kakor lani. Ko se je v soboto pooblačilo, so se vsi naai obdelovalci zemlje razveselili. Upali so pa, da bo dež bolj izdatno namočil zemljo in da ho po slej olajšano okopavanje. Zato so bili precej razočarani, ker dež ni niti toliko zalcgel kakor večerno škropljenje vrtov. Včeraj ni bilo več izgledov, da. bo zv pet kmalu deževalo. Dopoldne pa tudi nekaj časa popoldne je bilo sicer oblačno, toda pihala je burja ter razganjala oblake. Začelo se ie počasi jasniti in proti večeru jje sijalo solnce. Toda ob mraku se je zopet precej močno pooblačilo od zahoda, še preden se je stemnilo, je pogrmevalo na zahodni strani. Ob 20. je že začelo ro- siti. Potem so se raztegnili črni. težki oblaki tudi nad mesto. Skoraj neprestano se je močno bliskalo in grmelo. Vlila se je ploha, potom je pa rahel dež še precej dolgo napajal žejno zemljo. Zdaj se vprašujemo, kakšno bo vreme v tem mesecu. Junija je pri nas navadno več dežja kakor maja. Med vsemi meseci v letu je razen oktobra povprečno v Ljubljani juni a največ dežja. Mesečno povprečje znaša 152 mm (oktobra 153 mm). Maja je povprečno 120 mm dežja v Ljubljani. Zakaj je junij tako deževen ? Junij se ljudem niti ne zdi posebno deževen, ker se večina d**žja navadno izlije v plohah, tako da je razen deževnih dni še precej lepih. Povprečno je 8 jasnih in 9 oblačnih dni. V •uniju je v Ljubljani tudi nekaj dni meglenih; povprečno imamo po 4 meglene dni kakor maja. Prvi junijski dan smo leto? že začeli z meglo. Vremenski strokovnjaki nam odgovarjajo na vprašanje, zakaj je junij tako deževen v Ljubljani, češ da Ljubljana leži na prehodnem ozemlju, kamor sega zimsko deževje južne Evrope in severne Afrike, poletno deževje osrednje kontinentalne Evrope; Ljubljana ;e torej deležna obeh blagoslovov. V tem pogledu ne more biti bistvene spremembe tudi letos. Morda bo količina junijskih padavin pod povprečjem, kljub temu je pa verjetno, da bo ta mesec bolj deževen kakor prejšnji. Želimo si so\'eda tudi prihodnje tedne tako lepe dni, kakršni so se vrstili maja. Tako lepo vreme z malimi pre"! ki deževnih dni, bi zelo ugodno vplivalo rastlinstvo in pričakovati bi smeli dobru .etino, vsaj, kar se tiče okopavin, ki so doslej zelo dobro kazale. Lepo vreme junija je potrebno zlasti za krompir, ki so ga mnogi pozno sadili kakor lani. Ce krompir zastane v rasti junija zaradi deževnega in hladnega vremena, si pozneje navadno ne more več opomoči, kar se je najbolje izkazalo lani. NEDELJSKI SPORT Venezia — Tselno 3; 1 (1:1) R.zma je gladko premagala Ambrosiano in dve koli pred koncem pssiovno prevzela vodstvo — Napali |e premagal Ljubljana. 1. junija Torino ie v Vcnczii devživel hud poraz in njegove aspiracije na osvojitev nasilovsi letošnje LM nogometnega prvaka so zopet odvisne od naključja in eventualnih staboeti Rame. Todfl to je !c slaba n.ia/ba. kajti do konca sta na sporedu za vsakepa tekmeca le še dve tekmi in mnogo se zgoditi več ne more. Sicer pa. žoca je okrogla in treba jc počakati do koma. Venezia je zmago zaslužila. B'la je ves čas v premoči in lahko bi bila zmagala še z višjim rezultatom. Zapravila je celo enajstmetrovko. Prvi polčas se je končal s po enim golom na vsaki strani takoj po odmoru pa je Begnini od Venezie d\ignil na 2:1. kar ;e potem ostalo do 30. minute, ko ie Pcrnigo postavil končni rezultat 3:1. Pri Torinu ie bila najboljša vrsta obramba. Roma z Ambrosiano ni imela težav in so se M i lanci večinoma omejevali na obrambo. Strelci v prvem polčasu so bdi Panto. Ama-dei in Borsetti. v drugem pa Borsctti, Panto in Coscia. Zanimiva je borba na koncu tabele, kjer sc Medena in Napoli obupno in uspešno borita za obstanek. Toda medtem ko so za Napoli vrata se odprta, je Modcna že zaključila svojo kariero v diviziji A. Napoli je včeraj napravil nov podvig, ki rnu zbuja resne upe, da se bo tik pred koncem le se rešil nevarnosti izpada in da bo njegovo mesto verjetno prevzel Livarno. Zmaga nad Bc.'.ogno na njenih tleh je vsekakor velik uspeh. Obe moštvi sta nastopih z rezervni-mi močmi. V vodstvo je prišla Bologna v prvem polčasu, v drugem pa je Napoli najprej iz enajstmetrovke izenačil, nato pa 10 minut pred koncem dosegel vodstvo, kar je ostalo do konca. Tudi Juventus ;e moral plačati davek stremljivosti M od ene: rezultat ustreza igri in močem. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu Po odmoru si je sicer napad Juventusa prizadeval, da bi povisili rezultat v svojo korist, toda obramba Modene mu je preprečila vse nakane. V Genovi je Livorno v prvem polčasu kazal Genovi ostro svoje zobe. kasneje si jih je pa naglo zbnisil in Genova ga je z lahkoto ukretila. Za Livorno je bil uspešen Viani, za Genovo pa Ispiro dvakrat in Bar-bieri, ki je plasiral enajstmetrovko. Tekm3 med Atalanto in Ligurio se je končala neodločeno. Atalanta je znatno popustila v svoji formi, k sreči pa je že izven nevarnosti, da bi izpadla. V Triestu so sprejeli goste Fiorenrino. Zmaga Triestine je zaslužena. Ves čas je bila v premoči. Do prvega zgoditka ;e prišla v 44. minuti prvega polčasa, ko je bil uspešen Dcfihpis. Končni rezultat je bil postavljen v 15. minuti drugega polčasa. Kasneje je bilo na igrišču še zelo živahno — sodnik je poslal v slačilnico Salarja in Tosolinija od Triestine in Geia od Fiorentine. Rezultati tekem so naslednji: Bologna: Napoli—Bologna 2:1 (0:1), Torino: Ju\'entus—Modena 1:1 (1:1), Genova: Genova—Lh*orno 3.1 W:l), Romu: Roma—Ambrosiana 6 0 (3:0), Mila.no: Lazio— Milano 5:2 (3 2), Bergamo: Atalanta—Liguria 1:1 (0:0), Venezia: Venezia—Torino 3:1 (1:1). Trieste: Triestina—Fiotentina 2:0 (1:0). Po včerajšnjih tekmah ;e položaj v tabeli divizije A naslednji: Roma (51:21) 38 točk, Torino (57:37) 37, Venezia (38:23) 36. Genova (47:33) in Lazio (51:36) 33 Juventus (45:36) 31, Triestina (20:29) 29. Bologna (47:33) 28. Milano (51:49) 26. Liguria (38:54) 25, Ambrosiana (28:44) 24. Fiorent.na (46:47) in Atalanta (32:44) 23. Livorno (33:55), Napoli (28:47) 21 in Modena (21:34) 19 točk. Vicenza in Pescara poraženi, Padova je rešila točko V diviziji B je prednost Barija, ki je zmagaj proti Luccheseju, od tekme do tekme večja m nihče mu ne more vtč resno ogrozit; prvega mesta. Toliko bolj trda b-erba je za drugo mesto, kjer so zaenkrat kar trije kandidati (če ne štirje). Včeraj so v*i trije igrali na tujih igriščih in edino Padovi je uspelo odnesti eno točko. Z njo se je zaenkrat uvrstila na drugo mesto. Tek.me so se končale takole: l* Ldinu: l Jinese—I 'icenza 3:1. v Fiuml: FUunanm—Pr^io 4:1. v Lucchi: Buri—Luc-chese 2:0% v N" overi; Sovara—Savonu T.U v Sieni: Siena—Ales&cmdria 1:0. v Bresczi: Brescia—Pro Petrin 2:1. v l~r*Jiiu: Ftknfulla —Pescara 1:0, v Pisi: Pit*—Padava TA, v Regii Etnilii: Spezia—RčggUVM 2:0. Manje v tabeli: Bari 41 točk, Padova 3<*, Vicenza. Pescara 36. Brescia 35, N(>vara 33, Spczia 30, Alcssandra. ?i~a 2°. l/uinese 28. Savona 27. Pro Patna in Fanfulla 2o. Siena 25. Re^giana 21, Fiumana 19, Prato 17 in Lucchese 9. Krožna kolesarska dirka po Emilii Včerajšnja XXIX. krožna kolesarska dirka po Emiiii s startom in c'ijem v Bolezni jc prine-sla ponovno zrna .:o Albertu Leoni ju, ki je zmagal že letos na progi Milano—San Remo in vodi tudi v oceni za »Vojno krožno dirko po Italiji«. Splošno <*o pričakovali, da se bo borba za prvo mesto odločila med Coppijem in Ortellijem, ki je po zmagi v krožni dirki po Tos>kani postal ljubimec širokih mas. Na 235 km dolgi progi, ki je bila v svojem srednjem delu polna klancev in ovinkov, pa se nobenemu bo'j>ih dirkačev ni posrečil ubežni udar. Leoni je pokazal s svojo solidnostjo in sigurnostjo, da jc še vedno najboljši. Na ci!;u so se prsi d:rkači razvrstili takole: 1. A. Leoni iz Rietija v ćesxi 6 ur in 55 minut (hitrost na uro okoli 34 km), 2. A. B ni iz Prato, 3. C. Cinelli iz Firenze, 4. G. Bartalli iz Firenze, 5. F. Coppi iz Ca-stellanie. Ortell: se je plasiral na 8. mesto. V oceni za »Vojno krožno dirko« vedi v skupini odvisnih dirkačev Leoni s 14 točkami, sledi mu Bartati j 10, Orteili z 9 itd. Bondavalli je ostal prvak V Rcgii Emilii je bil včeraj popoldne. kakcT smo že poročali, boksarski dvoboj med dosedanjim evropskim boksarskim prvakom peresje teže Ginom Bondavalli jem in Rumunorn Lucianom Popescom. Bcnda-valliju jc u>pelo premagati Popesca po 15 kolih na točke in ohraniti naslov evropskega boksarskega prvaka. Otvoritev razstave Garše - Maks LJubljana, 1. junija Včeraj dopoldne je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Malesa. Na otvoritev so prihiteli zastopniki oblasti in raznih ustanov, lepo število stanovskih tovarišev in premnogo občinstva. Med drugimi so bili prisotni predsednik Narodne galerije dr. Fran \Vindischer, zastopnik ljubljanskega vseučilišča vseučili-Ski prof. dr. inž. Kral, predsednik kulturnega oJdelka mestne občine dr. Pretnar, predsednik »Neodvisnih« slikar Kregar in dr. Fran Sijanec. Razstavo je otvoril akademski slikar prof. Saša šantel, ki je najprej pozdravil prisotne in potem med drugim dejal, da je med nami postala že nekakšna navada, da se ob otvoritvah novih razstav zamislimo v pomen in namen snovanja naših umetnikov ter da razstavo tako ne gledamo kot enkratni dogoiek. O kiparju Francetu Goršetu in slikarju Mihi Malešu smemo mirno postaviti trditev, da imata oba iskanja že za. seboj. Posrečena zamisel ločenih prostorov, kjer vidimo tu združeno Goršetovo kiparsko delo, tam Maleševe sLke in grafike, nam pomaga osredotočiti vso pozornost na snovanje vsakega izmed njiju. Mojster Gorse se nam predstavlja z lepo zakroženo skupino monumentalnih plastik in manjših del, v kateri boste takoj spoznali strmi vzpon njegove umetniške poti. Neutrudljivi in nene-homa snujoči slikar Miha MaleŠ je stal vedno v prvih vrstah borcev za iskanje novih slikarskih dognanj. Danes ni več borec, ampak zmagovalec. Prepričan sem, je dejal prof. Santel, da jih bo mnogo, ki so doslej še s predsodki ogledovali njegova grafična in slikarska dela, spoznalo, da je zmagal tudi nad njihovimi dvomi. Na sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu sta priznana likovna umetnika postavila na ogled nad 150 del. Gorše 23 umetnin, ostala pa Maleš. Razstava bo odprta do 21. t. m. Iz pokrajine Trieste — Do srede ne bo pouka. Tricstski šol-akl svet je razglasil, da danes, jutri in v sredo ne bo na vseh šolah v Triestu in Monfalcotiu zaradi državnega praznika »Gila« pouka. Po odredbi vrhovnega poveljstva »Gila« bo v sredo popoldne na Liktorskem stadionu velika telovadna prireditev triestskega »Gila*. Fo dczeU bile podobne prireditve že včeraj, edino v MonfaVonu bodo tudi v sredo. — Racioniranje sira. Triestska pokrajinska prehranjevalna sekcija jc uvedla z današnjim dnem racioniranje trdega sira. da tako zagotovi vsakemu potrošniku minimalno potrošno količino. Trenutno popisujejo zaloge, dan. ko bo vsak upravičenec lahko kupil svojo količino, pa bodo Be naznanili. — Smrt prof. Serena Sereni. V starosti 65 let je umrl prof. v pokoju Sereno 55>-reni. po rodu iz Rima. V Trieste je prišel že pred 30 leti. Po upokojitvi se je z uspehom udejstvoval v triestskem telovadnem društvu. Kot učitelj in človek je bil splošno priljubljen in spoštovan. — Odkrito tihotapstvo tobaka, Triestske davčne oblasti so prijavile sodišču zaradi tihotapstva tobaka in cigaret L'mberta Dattila iz Napolija. bivajočega v Milanu, pri katerem so našli 70C0 cigaret, ki jih je hotel razpečati v lombardijski prestal-nici. Alojza d'Albertona. odgovornega za tihotapljenje 72 kg izbranega hercegovin-skega tobaka. Adriana Gambardello in Alfreda Visca, ki sta vtihotapila IS.220 cigaret ameriškega tipa in jih hotela razpečati v Milanu, ter Josipa Cefarja. ki je vtihotapil v državo 57.000 cigaret in jih je hotel prodati T Napoliju. Tobak in cigarete so zaplenili in izročili redni potrošnji. 2 — S tramovja Je padel. V bližini Rol-ana je padel s tramovja 761etni Ivan Toll in se poškodoval po telesu, verjetno pa dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico Kraljice Helene. — Izpred sodišča. Pred malim senatom v Triestu se je morala zagovarjati Ivana Požar-Sala stara 60 let, doma v Postu-mii. Sredi novembra lani je prišel na njen dom sodni uradnik, da bi ji zarubil vola. Starka pa se je oborožila z vilami in ga ni hotela pustiti v hlev. Uradnik je moral poklicati na pomoč karabinierje. Pred sodiščem se je zagovarjala, da ne razume dobro italijanskega jezika in da si je napačno tolmačfla uradnikove namrne. Sodniki so njenemu zagovoru verjeli in jo zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. — Mašnisko posvećenje. Triestski škof mons. Santris je v soboto podelil šestorici dijakonov, ki so dovršili studije na semenišču v Gorizii mašniško posvečen je. Nekateri med njimi so že včerajšnjo nedeljo peli novo mašo v svojih župnijah. S Spodnje štajerske — Novo športno igrišče. V Celju-Cretu je bilo včeraj svečano iezročeno vodstvu Westnove tovarne novo športno igrišče. To je prvi primer, da je dobilo industrijsko podjetje na Spod. Štajerskem lastno športno igrišče. — Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru sta umrla zasebnica Marija Legat, stara 80 let in železniški vpokojenec Avgust Moder, star 77 let V Mariboru jo umrla izseljenka Katarina Golob, stara 83 let. V Pobrežju pri Mariboru je umrl delavec v tovarni letalskh motorjev Štefan Strnad. star 39 let V Sevnici j s umrl upravitelj posestva Anton Sorian, v Mariboru sta umrla Edvard Losar in Ludvik Urban-čič. — Novf samari janj in samari Janke nemškega Rdečega križa. Včeraj dopoldne so b^li v zgodovinski grajski dvorani v Mariboru zapriseženi novi samarijani in sa-marijanke nemškega Rdečega križa, ki so dovrš'li 10 tedenski tečaj. Tečaj je vodil dr. Maurič. Zapr-segel jih je župan Knaus. — Umetnina štajerskega umetnika na berlinski razstavi. Letošnja velika umetnostna razstava v Berlinu, ki je bila otvorjena 31. maja, nudi pregledno sliko obsežnega ustvarjanja nemških umetnikov med vojno. Na nji je razstavljena tud; velika grafika štajerskega mojstra prof. Karla Maderja. — Jedilni vagoni ne vozijo več. Z današnjim dnem je po vsej Nemčiji ustavljen promet jedilnih vagonov. Brzovlaki bodo imeli odslej namesto njh priključene vagone D vlakov. — 41 velikih zborovanja v celjskem okrožju. Včeraj so bila na sedežih vseh krajevnih skupin in tudi na sedežih mnogih celic celjskega okrožja dopoldne in popoldne politična zborovanja pod geslom I »Jasne frente«. Vodstva krajevnih skupin so zastavila vse sile, da se je izprcmcml včerajšnji dan v izrazit praznik. Zato so j odpadle vse druge prireditve. Zvezni vodja ! Kranc Steindl je sam govoril na dveh zbo-; rovanjih. Za vse fttUj celjske krajevne skupine je bilo ob 10. dopoldne veliko zborova. I nje na Trgu cesarja J.žefa, kjer so bili i nameščeni zvočniki. — Promenah zničiirsk.i i .v priredila včeraj v opoldanskih urah v Mariboru piomenadni koncert v korist nemškega Rdečega križa. Vojna in mir Ccbede; jc bil vel Hi prijate-lj živali. Vo-Bebno rad je imel krilate pevčke. ki so se sprclctavali m žvr^oleli po njegovern vrtu. Tja do pomladi je pogrinjai svojim tjub-Lcnccm na prizidkih mizico in če so mu sinice in ščinkavci sedali celo na roko. da so pozobali z nje pičo, ni poznala njegova rad<*st nobene meje. Njegov so^ed Peter je bil tudi ve? navdušen za živali, samo da jc veljala vsa n;e-£ova ljubezen izključno njegovemu mačku »Brisku«. Skoraj bi lahko rekli da so živeli Cebe-dejevi in Petrovi mirno in zado\~Vjno skupaj kakor grlice Večkrat so se ob lepih sončnih dneh sestajali v svojih utah. 2eni sta si preganjali dolgčas z ročnimi deli ali pa sta čistili sočivje in opravljali druga koristna gospodinjska dela. moža sta se na pomenkovala o svojih vsakodnevnih poslih ali o visoki politiki in vlekla pri tem svori pipi. Cc je nastal kdaj odmor v kramljanju, je. Cebedej ves zatopljen poslu>al žvrsole-nje drobnih krilatcev. Peter ja pa zamišljeno božal svojega »Briska« po mehki svileni dlaki. Tako sta živeli obe družini družno in mirno, dokler ni golobica «Lili« napravila žalostnega konca tej idili. Cebedejcva žena ie b;'a namreč podarila svojemu možu za 501etnico rojstva snežno-bdo golobico, ki sta jo krstila n? ime »Lili«. Cebedej je imel veliko veselje z golobico, ki s? jc kmalu tako udomačila, da je mirno skakljala pc dvorišču in zobala pičo. Kontrasti se privlačujejo. Tako je treba pač razumeti, da se je črni maček »Brišck« nekam sumljivo zanimal za golobico »Lili«. Po cele ure je znal ležati nepremično na stranik.m d\<,:ACu za /ieno ograjo in mo- triti golobico z zelenkasto žareč i mi očmi. Dru^o vprašanje je, če je bila merodajna pri tem samo niegova platonska ljubezen. Cebedej je vsekakor dvomil o tem in svoje pomisleke je izrazil tako glasno, da ga je moral slišati tudi Peter, ki je bil zelo domišljav na dobro vzgojo svojega mačka. Seveda se je Petru povesil nos. Tako so se pokazali prvi znaki bližajoče se nevihte nad glavami obeh družin. Nekega jutra je plan?! Cebedej z vjerni znaki silnega razburjenja k svoji ženi v kuhinjo: — Zcna. spozabil se bom! Zadavim ga! Lastnoročno ga zadavim, tega krvoločnega mačka! Žena se je tako ustrašila, da je malo manjkalo, da ji ni padel krožnik iz rok. — Kaj ti pa je, za božjo voljo? — Pojdi z menoj! — jo je pozval z zamolklim glasom in odšel naprej na dvorišče. — Le poglej! Kaj je to? Da. uganiti ni bilo težko, kaj«ri perje vidi končno vsak otrok. Po dvorišču je torej ležalo raztreseno snežnobelo mehko perje. »Lili!« je kriknila zdaj rudi žena ogorčeno. — »Brišek.« ta mrha požrešna, jo je raztrgal in požr'. Od dane** ne pozdravljamo več sosedovih! Brezsrčneži so vedeli, kako rad imaš »Lili«. Ta voina napoved je bila izrecen* tako glasno da je slučajno pri odprtem okrni sto'cča Petrova žena ni mogla prcsHšati. Da, slišala je celo, kako je Cebedej v« iz sebe od jeze zagrozil: — Ta krvoločni maček naj mi le pride v roke! V petih minutah bo po njem! Zaman je Cebedejcva žena solznih oči klicala: Pi-pi-pi-pi-r»i! Nor»ena »Lf!;« ni več sledila nežnemu klicanju. Sicer ji pa to tudi ni bilo mogoče, če je ležala v »Briskovem« trebuhu. Čez eno uro je hotela dati Petrova žena mačku običajno skodelico mleka za zajtrk. Toda naj je še tako klicala »muc. muc, muc«, mačka ni bi!o od nikoder. Takoj se je spomnila sosedove grožnje in obšla jo je zla slutnja. Se malo pozneje je nekdo pozvonil. NTa pragu je stal mladenič in ii pomolil nekaj podolgovatega, zavitega v bel papir, rekoč: — Naročeno mi je oddati to pri vas. Mladenič se je obrnil, sedel na kolo in se hitro odpeljal. Petrova, žena je zmajala z glavo, sc vrnila v kuhinjo in vsa nestrpna odvila zavitek. V naslednjem trenutku je od groze kriknila in omahnila na kuhinisko pručico. Ko si je nekoliko o^KrmoiglsL od groze, je odhitela v sobo svojega moža. — Peter! O sramota m nesramnost! Sosedovi so se nam kruto maščevali. Ubili so »Briška«, ga odrli in nam poslali odrtega, da bi ae mogli do sitega naslajati nad našo nesrečo. Le kako more biti človek tako krvoločen? Se danes moraš vložiti tožbo proti njim. Pretresen v dno duše je zrl Peter nekaj časa na odrtega mačka brez glave. Ali je sploh mogoča na svetu tolika podivjanost? Ne, tega bi svojemu dolgoletnemu sosedu Ckbedeju nikoli ne bil prisodil. Dve tire pozneje »ta se Peter in Cebedej nepričakovano srečala pred veznimi vrati. Oba sta bila namenjena v mesto: Cebedej je hotel vložiti tožbo, da je sosedov maček podivjal in požrl njegovo golobico »Lili«. Peter je imel pripravljeno tožbo zaradi »umora« svojega mačka »Briska«. Vsa tz sebe od jeze sta si sta!a stara soseda nasproti. Kar je prišel mimo tretji sosed m de jad smeje: — Vašima »Brisku« in »Lli« se pa človek res lahko do solz nasmeje. Tam zadaj na. travniku se igrata. »Lili« skaklja okrog »Briška«, on pa leži od zadovo-ljstva na hrbtu in brca z nogami. Na'b«"ž sta vam skrivaj ušla. Peter in Cebedej sta se neka? Ča<« osuplo gledala. Končno je Cebedej vprašal: —Kaj pa belo perje na dvorišču? — Ah. zdaj pa že razumem! — so je zasmejal Peter. — Moja žena je zračila postelje. Na eni blazinici je počil šiv. In perje se je raztreslo po dvorišču. ... toda to je bil gosji puh... Ha-ha-ha! Toda kaj ima to skupnega z odrtim mačkom, ki nam ga je nekdo prinesel? Mislili smo. da je to naš »Brišek«. • — Odrti maček? se je držal Cebedej za trebuh od smeha. — To je lepo rejen domači zajec, ki smo ga naročili za danes opoldne. Sel se je moral zmotiti v hišni številki, pa ga je oddal kar pri vas. Tako je, če človek ne zna razločevati mrtvega zajca od mačka, moj dragi Peter. Ha-ha-ha. Roko v roki sta odšla na bližnji travn k. Tam je »Lili« mimo zoba!a svojo r^čo. »Brišček« pa jo je motril z zelenkasto žareči m i očmi in v znak miroljubnosti je bil polozH tačici drugo na drugo. Bil je res dobro vzgojen maček, ki je vedel, da se pod nobenim pogojem ne sme spozabiti nad sosedovo golobico, pa če bi bilo premagovanje še tak« težko. Zvečer tistega dne so pa sedeli Petrovi in Cebedejevi zopet skupaj v uri. Bojna sekira je biki pokopana. 2eni sta se ukvarjali z ročnim delom, moža sta pa vlekla pipi sprave. Golobica «Lili« je nežno grulila na Cebedejevi rami. maček »Brišek« je pa zadovoljno predel, ko ga je gospodar boza! po mehki črni dlaki. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 1. junija: Fortunat. R i- dovan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matit.: Tia Tolonuj^ska Kino Slovar Vzhodno Jave Kino rni»:n: Kapitan F acassa Kino Moste: Mali star svet in Smrtni žinlc Umetnostna razstava Franceta tioršriu in Mihe Maleša v Jakopičevem ; av i Umetnostna razstava Umerja - filtrih v Obersnclovi galeriji, odp: la od 0. Jo l Z. in od 15. do IS. DEŽURNE LEKARNA Danes: Mr. Leustek. Resljeva vsta 1. Ba-hove<\ Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar, VK5, Trzai Iz pskraijizse Gorizla — Birma v Santa Crooe. V pflmdtl -je nadškof mons. Margott! del:l birmo v cekvi Santa Croce, ki je bala polna dečkov in deklic. Danes pa birnnije nadikož v Piedieollu. — Obletnica smrti Ivana ManLvcca. V petek jc poteklo 24 let, kar Jq bil v Radgoni ustreljen Gorizian Ivan M:uiiacco. V Radgoni je bil tedaj nastanjen 97. avstrijski pcspolk. v kateiem je r:lo mnogo italijanskih iredentistov. Tam so se formirali fataljoni nezanesljivih ljudi, ki so jih potem odpošiljali na fionto. 2. maja 191S. so se vojaki uprli in prenesli svoje nezadovoljstvo tudi na ulice. Toda vrhovno vojaško poveljstvo je poslalo proti njim močne oddelke strojnic m upor jo bil v krvi zaduS^n. Aretiranih je bilo 7 voia-kov: 6 Slov-r.eev in Italijan Ivan Ma-niacco. Vojno sodiSče jih je vse obsodilo na smrt. 29. maja 1918. so bili ust« -ljenl. Njegov spomin je počastil p\»ri.-i;-ski župan inž. Cnsasola. ki je položil piei njegovo spominsko plo.V-o v občinski h\ i lep venec. Zvečer je bila so posebna spominska svečanost. — Nesreča pri delu. 3sMetni delavec Angel Palma Palla iz Gorianijev je d« lal na zidarskem odru. Po nesreči mu je spodrsnilo in padci je iz visine 3 metrov na tla ter si zlomil desno noejo. S pomočjo tovarišev so ga naglo prepeljali v b<»!rv -nico. — Več sreče je tmel 121etni deček Josip Baudelli, ki Je rt k * j delal na domačem balkonu in padel na cesto, 2 metra globoko. Odnesel je nuno Ul Skodbo na zgornji ustniei. — Opro&čon *ofer. 491etnf Snfpr PivM Mucci je novembra leta 1940. podil na koncu Vittorla EmanuMa III. v Gol upokojenca Leonarda Giiona iz c in mu prizadejal življenjsko nevarne poškodbo. Zaradi močne telesne konstitucija je ponesrečeni Grion po skrbni dolgi negi le ozdravel. Šofer pa se je moral prejšnji teden zagovarjati pred malim seratom. Na podlagi izpovedb prič je bilo ugotovljeno, da ga ne zadene krivda za ntsr'i in bil je oproščen. — šolski sluga na učiteljišču 331etni Ensllij Crepaldi je prijavil 1. marca letos ravnatelja, da so v tajniško sobo vlomili neznanci. Pri predle lu se je ugotovilo, da manjka 6017 lir in pisalni stroj. Preiskava pa j*» na splošno presenečenje ugotovil*, da je tatvino izvršil Crepaldi sam. Sodi-'""" ga je obsodili na 16 met cev zapora. 933 lir dennrne kazni in povračilo zneska 5700 lir. Pek Josip Znidaršač iz Anlcose pri Saloni d'I.^on-zo je odtegnil redni potrošnji nad 40 sto-tov pšenične in koruzne moke. Kil je aretiran in odvzeli so mu obrtno dovoljenje. Sodišče ga ie zaradi zmanjšane vračun-ljivosti obsodilo le na 3 mesece znpera in 900 lir denarne kazni. Nase gledališče DRAM A Ponedeljek, 1. junija: Zaprto. Torek, 2. junija: ob 17.: Romeo in Julija, Red Torek. Sreda, 3. junija: ob 17.30: Vdova Rošllnka. Red A. Četrtek. 4. junija: ob 17.30: Poročno darilo. Red Četrtek. OPERA Ponedeljek, 1. junija. Zaprto. Torek, 2. junija: ob 16.30: Faust. Red B. Sreda, 3. junija: ob 17.: Boccaccio. Opereta. Red Sreda. Četrtek, 4. junija: ob 15.: Evgenlj Onjegin. Izven. Cene od 20 lir navzdol. R^dlo Usibliatia TOREK. 2. JUNIJA 1912;XX 7.30 Poročila v slovcn.ščm 7 15 Tcsmi in napevi — v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.15 Violm.-ki koncert Karla Sancina (pri klavirju L. M, škerjanc). 12.40 Melodije XVIII. stoletja. 13.00 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.1*0 Konceit radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Mi-janec. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.15 Orkestra1- - glasbo vodi dirigent Petrali. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Polifonič-na glasba Lorenza Peroslja, vodi avtor, na orgle igra Luigi Renzi. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Koncert terceta sester Stritarjevih (pri klavirju Franc Sturm). 20.00 Napoved časa — poročila v italija .. *ini, 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45: Pisana glasba. 21.00 Prenc iz gledališča Vittorio Emanuc'e II di Firenze: .'III. florentinski glasbeni maj: L. v. Beethoven: Egmont: uvod op. 84, 2, IX. simfonija v d-duru op. 125. Sodelujejo: Heinz Marten, Tilla Briein, Marta Rohs in Rudolf Watzke, vodi dirigent H^rbert von Karajan. 22.45 Poročila v italijanščini. Obnovite naročnino! 8tev. 124 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek 1. junije ItiftOOC Stran S Da ne bo glavni pridelek — plevel Obdelovanje zemlje pomeni hkrati zatiranje plevela — Pomen uničevanja plevela sredstva in načini Ljubljana, 1. junija Novinci v obdelovanju zemlje med meščani se seznanjajo z nekaterimi težavami Šele zdaj. ko se jim zdi. da so že opravili glavno delo. Pcsebne preplav.ee drla mn<^-gim plevel, ki se razrašča od dne do dne bolj bujno m kaže. da bo glavni >pridelek«. Mnogi niso prej na plevel niti pomislili. Talko sc prekopavali ledine, polne plevela, al! zapuščene njivice m vrtove na dvorišču, a jim ni prišlo niti na misel, da bi plevel odstranjevali pri pi-ekopavanju zemlje. Niti podkopali ga niso pevsod dobro, tako da so grede ozelenelc celo, preden je vzklilo seme kulturnih rastlin. Boj proti plevelu pa ni talka preprost, da bi bilo dovoij plevel pobrat: prod cetvijo ali saditvijo. O zatiranju r je že zelo begata literatura. Lahko bi celo rekli, da je literatura sko-raj bolj hosrata kakor praktične izkušnje, in sicer zaradi tega, ker se mnogi kmetje še veino ne poslužujejo novejših sredstev in uspešnejših načinov zatiranja plevela. Posa^.o-ni kmetje plevela sploh ne zatira-aH ga pa uničujejo le bolj mne n.ive ne morejo dati toliko pridelka kakor bi ga sicer lahko, razen tega je pa pridelek zaradi plevela pogosto tudi slabše kakovosti. Ce se poslužimo definicije inž. I. Zar'^'-'.iki f*Kmetovalec*V. so pleveli vse tiste rastline, ki nas ovirajo pri obdelovanju zemlje, pri oskrbovanju posevkov ln ki zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov. Pleveli so .škodljivi že zaradi tega, ker zaradi njih obdelovanje zemlie zahteva več stroškov ln časa. Obdelovalec mora stalno zatirati plevel, če naj bo boj z njim urpe'^n. Mora se pa tud! posluževati raznih načinov zatiranja, glede na vrsto plevela kakor tudi posevka itd. Škodljivost pleve'.a se erituje. da plevel izpodriva. >duši« kulturne rastline, jim odvzema hranilne snovi ter sploh ovira posevke v njihovem razvoju. Plevel krade kulturnim rastlinam pvetlobo in hrano, a razen tega se zaplevcljcna zemlja ne zrači in ogreva primemo, dozorevanje kulturnih rastlin je ovirano, posevke pogosto napadajo tudi glivične bolezni in zaradi plevela polega-jo. V splošnem nudi zapleveljena zemlja več pogojev za razvoj škodljivcev in* bolezni, škodljivost plevela se "kaže tudi v tem, da je zaradi njih težje obdelovanje, ker preprezajo orno zemljo s koreninami. Poznamo še plevele zajedalce kulturnih .rastlin. Upoštevati je treba končno pleve- fle, ki zastrupljajo pridelke. Glasovi o koristnosti plevela Vsaka slaba stran pa ima tudi dobro, celo plevel. Pisali smo že, da ima plevel pomembno vlogo v kmetijstvu ne le kot škodljivec. Lažje je dopovedati ljudem, da »e plevel koristen, ker ga lahko prodajamo kot zdravilno zelišče, težje jim pa dokažeš, da plevel lahko koristi tudi, ker — izboljšuje zemljo. O tem smo že pisali. To ni zgolj teorija. Kmetijska kemija je prišla v novvjšem času do mnogih pomembnih odkritij. Praktične lzkušn;"e so potrdile, da plevel res ni zgolj škodljivec. Kmetje sami vedo že od zdavnaj, da se posamezne vrste plevela naselijo ter razmnože na zemlji, kjer so prej gojili neko določeno kulturno rastlino. Splošno je znano, da se razne vrste plevela družijo z določenimi kulturnimi rastlinami. Tako n. pr. žitni plevel uspeva samo med žitom, kakor Imajo tudi mnoge druge vrste plevela, ki se družijo z okopavinaml, svoj določen »življenjski prestor«. Plevel, ki se bohoti med krompirjem, ne uspeva med Žitom, kakor žitni plevel ne rase med krompirjem. Ce znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako. nam je tudi razumljivo, da je plevel tudi koristen ne le škodkiv. C*e hočete to Imenovati teorijo o koristnosti plevela, ali kakor koli že, na stvari nič ne spremeni; »teorija« je pa v glavnem v tem: ko je človek začel kultivirati rastline, je začni hkrati tudi rušiti naravni red. k: je vladal med rastlinami in ld še vlada, kjer žive rastline prosto. To se pravi, rastline so živele v združbnh, zadrugah ali družinah — kakor že hočemo imenovati njihovo sožitje: skupaj so se naselile takšne rastline, ki so druga drugi pomagale v življenjskem boju. Zdaj pa prihajamo do najvažnejšega; kaj je prav za prav sožitje ra.-tlin? Vse rastline ne jemljejo iz zemlje enake količine enih in Istih hranilnih snovi, razen tega pa rastline tudi izločajo v zemljo posebne soke, odnosno jih uničujejo v zemlji. Ce se nabere v zemlji prevoč teh snovi, ki jih rastline izločajo, kar se zgodi, če na enem in istem kraju gojimo večkrat po vrsti neko rastlino, postane zemlja »utrujena«. V naravi pa zemlja ne postane nikdar utrujena, ker žive rastline v takšni združbi, da vzajemno uničujejo vse škodljive posledice izločanja sokov, odnosro zastrupljanja zemlje. Še celo koristijo drusra drugi, kajti, kar je škodljivo tej rastlini, koristi drugi. Po kmetijskem izrazoslovju bi rekli, da rastline v prosti naravi sproti razkisujejo zemljo. V kmetijstvu prevzema vsiljivo to vlogo — razkisovanje zemlje — plevel. Na >utru-jenU zemlji se naseli tista vrsta plevela, ki ji prav ta lastnost zemlje prija. Ko plevel porabi kulturni rastlini škodljive snovi v zemlji, je zemlja zopet primerna za pridelovanje pridelka. Med samimi kulturnimi rastlinami se pa tudi bohoti plevel, ki je našel tam ugodne pogoje za svoj razvoj, namreč tiste škodljive snovi, ki jih izločajo kulturne rastline. Nesreča je le v tem. da to vsiljeno sožitje plevela in kulturnih rastlin ne pokaže kakšnega uspeha v pridelovanju, da bi kazalo opustiti zatiranje plevela. Ta »teorija« pa vendar lahko zelo koristno služi, le uporabiti jo moramo znati. Uporabimo jo pa s kolobarjenjem: na eni in isti zemlji gojimo rastline izmenoma, v nekem določenem redu, tako da razkisujejo zemljo. Načini zatiranja plevela S plevelom moramo računati, najsi ga proglašamo kot koristnega ali škodljivega. Računati z njim se pa pravi ga zatirati. Zato moramo poznati sredstva za zatiranje plevela, kakor tudi načine. Prav v tem pogledu je treba še mnogo pouka. Pri nas šc zelo malo uporabljamo kemična sredstva za zatiranje plevela. Kakor velja za bolezni, da jih je bolje preprečevati kakor sdravfti, tako je tudi primernejše, da preprečimo razmnoževanje plevela, kakor da , levemo. Računati meramo torej predvsem zaščitnimi sredstvi. Med nje spada tudi A.olobarjenje. Kmetje pa moramo uporib-•jati čisto seme, da ne zaacjemo plevela. Kmetje se dandanes tudi pri nas že zelo poslužujejo čistilnikov žita ter posvečujejo semenu vedno večjo pozornost. Razen rSa je pa treba še preprečevati kaljivost semena plevela. Dalje moramo skrbeti, da 9i kulturne rastline čim krepkejše, ker 3e tedaj lažje bore s plevelom. V ta namen ;e irtba zemljo čim bolje obdelovati m izbira-•-• čim boljše seme. Kljub vsem zaščitnim sredstvom pa moramo računati še vedno s plevelom na njivah in vrtovih in ga moramo zatirati neposredno. Plevel najbolje zatiramo z dobrim obdelovanjem zemlje. Čim bolje je zemlja obdelana, tem manj je zapleveljena. Med neposredno zatiranje ple- i vera spadajo naslednu načini: jesensko m spomladno obdelovanje, zatiranje semenskih plevelov v žitu. zatiranje v okopavinah .n i končno uničevanje mahu in drugega plevela na travnikih. Ce govorimo o zatiranju I pi€rela z obdelovanjem zemlje, mislimo n fra* očasTio zaoranje stmišča, globoko or. nje jrseni in brananie spomladi. Semensk plevele zat.ramo v žitu z brananjem z la; ko b-ano. s škropljenjem ali posipavanje kemikalij, s pletvijo in z okopavanje^ Meščani se otepajo plevela tudi brez oro ja, kmet pa potrebuje v boju s plevel"-brano, plug okopalnik, osipalnik trosilo /, posipavanje kemikalij itd. Zdaj nekake-naprednejši kmetje uporabljajo tudi že p sebno tako zvano mnogostransko orodje z saditev in negovanje okopavin. Nlkakcr pa ni megoče. da bi v enem s., mem članku, bodisi v dnevniku ali stroko, nem listu, povedali vse. kar bi morali zna ti obdelovalci zemlje o boju s plevelom Pouk sam na sebi ie tudi brez pomena; pr zatiranju plevela je glavno delo na samer, terenu in na vse zadnje so priporočljivi \ -načini in sredstva. Zadnje čase ima mars; kdo toliko dela s plevelom na vrtovih lr. nj vah. da ne utegne modrovati in tudi n razmišljati o novih načinih. Plesti je tre ba, okopavati itd. — po cele dneve, da n. bo glavni pridelek plevel, ki tako dobre uspeva skoraj povs 1 kakor d t n na; boi j streže mo. DNEVNE VESTI — Bolgarski paviljon na venezijski bie- nnali. Bolgarija bo letos prvič uradno sodelovala na mednarodni umetnostni razstavi v Venezii, znani pod imenom bienala. Bolgarija bo brnela svoj razstavni paviljon. Iti ga pripravlja slikar Boris Denev. Razstavljena bodo dela naslednjih slikarskih mojstrov: Vladimir ja Dimitrova, Borisa Ge-orgejeva, Atanasa Mihova, ki so na biena-1: že razstavljali samostojno, in nekaterih mlajših uveljavljajočih se bolgarskih slikarskih talentov. Skupno bodo razstavljena dela 30 slikarjev, 7 kiparjev in 2 leso-rezeev. Posebno zanimanje bo zbujala skupina slik princese Eudoksije, sestre kralja Borisa. — Zopetna uvedba spalnih vozov na železnicah v Italiji. Ker so prestali razlogi, zaradi katerih je bila ukinjena raba spalnih vozov v notranjem italijanskem železniškem prometu, bo od 15. junija dalje dovoljena dolženim vrstam potnikov zopetna uporaba spalnih vozov. Da se spalni vozovi čim bolj izrabijo, bodo za take vožnje Izključeni vozovi ■ spalnimi kabi-nami s samo enim prostorom. — Ker je mislil, da je kava, je plačal za 1 kg peska 820 lir! V Cernobbiu pri Comu je neki Alberto Ferello sklenil s 361etnim Palmirom Codogno pogodbo, po kateri se mu je slednji obvezal dobaviti 1 kg kave po 820 lir. Dogovorila sta se, da se sestaneta v kavarni »Sport« v Cer-nobiu, kamor naj bi kupec prinesel denar, prodajalec pa blago. Tako se je tudi zgodilo. Codogno je prišel v kavarno v družbi z nekim svojim prijateljem in prinesel je kavo dobro zavito v trd papir. Zavoj je Izročil Ferellu proti denarju. Ko pa se je Ferello vrnil domov ln je odprl zavoj, je našel notri mesto kave — pesek. Prijavil je sleparja karabinerjem, ki so ga že aretirali. — Avto ga je vrgel 15 metrov dale«. 331etni Ivan Perineilo iz AdaLsiga je postal žrtev težke nesreče. Peljal se je s kolesom po cesti Bassano—Padova. Komaj je zapustil Bassano, je z veliko hitrostjo privozil za njim osebni avtomobil, ki se je zaletel naravnost vanj. Sunek je bil tako močan, da je odletel Perineilo 15 m daleč od kraja trčenja naprej na cesto, kjer je obležal v nezavesti. Vozač osebnega avtomobila pa se za svojo žrtev nI zmenil in je z enako naglico odpeljal naprej. Perinella so kasneje prepeljali v bolnišnico, kjer se ne vedo, ali bo prebolel težke poškodbe. — Zaključek kongresa kirurgov v Rimu. Pod predsedstvom generala Ingra-valle je bil zaključen kongres vojnih kirurgov v Rimu. Predsednik se je v zaključnem govoru zahvalil vsem udeležencem v imenu vseh vojnih ranjencev, ki bodo znali ceniti njihove napore za čim večjo Izpopolnitev in napredek vojne kirurgije. Vsi udeleženci so prejeli kot spomin na kongres posebno knjigo, v kateri je popisana zgodovina italijanske vojne kirurgije od Preporoda naprej. — 37 milijard lir je določenih za podaljšanje in izpopolnitev železnic po vojni. Iz Rima poročajo, da cenijo stroške za železniška dela, ki bodo potrebna takoj po končani vojni na 37 milijard Hr. Gre pri tem predvsem za zgraditev dvojnih tirov, za ureditev tirov na postajah, ureditev skladišč, delavnic, mostov ln podobno. — Na trgu italijanske knjige je ftfrrah- no. Kljub omejitvam, ki jih postavlja sedanji čas, je na knjižnem trgu v Italiji delo živahno. Založniki izdajajo najnovejša dela domaČih piscev ln splošno je tudi med občinstvom mnogo zanimanja zanje. Med prevodi pa se občinstvo najbolj zanima za dela Tolstoja ln tista, ki opisujejo življenje Napoleona. — Novi S odstotni saktednl bonL Rimski uradni list je objavil uredbo o Izdaji posebnih devetletnih zakladnih bonov, obrestujočih se po 3%. Ti boni se bodo podpisovali ob priložnosti zvišanja delniškega kapitala. Delniške družbe so obvezane, da ob povišanju delniškega kapitala 20 do 50% po viška nalože v te posebne zakladne bone. — Sestanek odposlancev Italijanske hi nemške Industrije. V Rimu so se konec prejšnjega meseca sestali odposlanci Italijanske in nemške Industrije. Bil je to že 11. sestanek. Italijansko odposlanstvo je vodil predsednik industrijske konfederacije grof Volpi, nemško pa predsednik nemške organizacije Industrijcev Zangen. Na sestanku so obravnavali trenutno aktualna vprašanja, ki se tičejo dela ln razvoja industrije obeh držav. —Eksemplarično kaznovani trgovci s usnjem. Izredno sodišče za zaščito drlave v Rimu je konec prejšnjega meseca raspravljalo o obtožnici proti skupini trgovcev z u«?m>m. ki so bili obtoženi, da so odtegnili rednemu prometu 29 sto tov usnja. Usnje so prodajali po znatno višfih cenah, kakor so dovoljene. Obsojeni so bili: Julij Scotti Douglas, grof Fombijsk: delegirani svetnik Sanic v Napol i ju, in Raffaele Roman o M o, ravnatelj delniško družbe r>Obrtn'ški Izdelki* v Napoliju. vsak na 15 let zapora ln na 25.000 lir denarne kazni, student kemije Michele de Angelis iz Nocere na 10 let zapora in 20.000 lir denarne kazni. Josip Mai—.ta. trgovec iz Napoli ja. tn Gennaro Caf far pili, trgovec iz Napolija. vsak na pet let zapora in na 5000 lir denarne kazni. — Iz »Slnžbenegžt lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 43. z dne 30. maja 19i2-xX. objavlja: začasno vojno do-klado bivšim jugoslovanskim civiln m nameščencem, konec pouka ln izpiti na šolah pokrajine predpisi za začasno zapiranje trgovinskih obratov, zamena sekvestra družbe Standard Vaccum Cri Companv of Ju-gosiai fa m zamena sekvestra družbe Shell Companv of Jugcslavia (Anglo Jugosl. Pe-tr. D*. D). — Teleanovzgojni tečaji za učitelje. Vrhovno poveljstvo GILa je v sodelovanju z ministrom za narodno vzgojo organiziralo za letošnje poletje večje število te lesno vzgojni h tečajev za učitelje. Tečaji bodo posebej za učitelje, posebej za učiteljice, posebej za osnovnošolske, posebej za srednješolske. Vršili se bodo v dveh razdobjih: od 1. do 30. julija in od 1. do 30. avgusta za učitelje v Vlcenzi, za učiteljice pa v Rimu. — Svečanosti v proslavo skladatelja Ros. sinija v Bol ogni. Pod pokroviteljstvom Piemontske perincese so se v sredo dopoldne začele v Bologni svečanosti, s kater ml bo Bologna počastila obletnico velikega moža. Ob tej priložnosti je bil mestni glasbeni licej, katerega učenec je bil Ros-sini, preimenovan v Kr. konservatorij. Po otvoritveni svečanosti, na kateri so sodelovali predstavniki posvetnih in cerkvenih oblasti in mnogo drugega občinstva, je predaval o Rossiniju in o vlogi bolognskega glasbenega zaveda Alfred Ca se 11 a. Svečanost je zaključil vokalno-instrumentaln: koncert Rossinijevih skladb. V operi so zvečer izvajali kot premero Rossinijevo opero »Grof Ory«. — Nove nabavne knjižice v Beogradu. Beograjčani dobe nove nabavne knjižice, ki jih bodo izdajale oblasti od 1. do 25 junija. — Uspeh neruske razstave v Zagrebu. Razstava sodobne nemške plastike v Zagrebu, ki jo je otvoril v aprilu v Strossma-verjevi galeriji njen pokrovitelj maršal Kvaternik, je dosegla velik uspeh. Danes je zadnji dan razstave, ki si jo je ogledalo 250.000 obiskovalcev. — Dr. Toth zopet v Zagrebu. Hrvatski gospodarski minister đr. Toth, ki se je mudil del j časa v Rumunlji, se je v sredo vr-nih v Zagreb. Ob povratku je izjavil, da je z uspehi svojega p ose ta v Rumuniji zadovoljen. — Hrvatsko zdravstvo po nemškem vzorcu. Hrvatski minister narodnega zdravja dr. PeriČ je odpotoval v četrtek v Nemčijo, kjer se bo s predstavniki nemškega zdravstva posvetoval o organizaciji zdravstva na Hrvatskem v okviru nove Evrope po zmagovito končani vojni. — Nov grob. V Ljubljani je umrl včeral sluzitelj Kr. k vest ure Franc OraieVn. Vsi. Id so pokojnega poznali, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Pogreb bo jutri ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše Iskreno sožalje! — Hrvatski pevci v Grazu. Graska >Ta-gespost« priobčuje kritiko o nastopu ^sa-grebških madrigaUstov, komornega zbora državnega konservatorija v Zagrebu, pod vodstvom prof. Mladena Poza:ča. Graške-mu občinstvu so posebno ugajale hrvatske narodne pesmi. Zagrebški pevci so ob navdušenem ploskanju občinstva, prejeli več vencev in šopkov. Koncertu so prisostvovali tudi visoki predstavniki vojaških in civilnih oblasti. — Nesreče. Včeraj sta bila sprejeta v ljubljansko bolnico dva otroka in dva delavca. Petletni Tonček Smole, sin šivilje iz Ljubljane, je pri igri padel in se potolkel po obrazu. — V nevarnosti je življenje enoletnega sina zidarja iz Ljubljane Dušana Mavrica, Otrok je nekje staknil steklenico fižola in se napil nevarne tekočine. Zelo se je ožgal po požiralniku in je težko reči, če mu bodo lahko resili življenje. — Ivan Drenik, 301etnl tesar iz Ljubljane, Je pomagal demontirati centralno peč. Pri tem ga je po nerodnosti prijel vijak sa dlan desnice in mu jo razmesaril. — Stane žitnik, I9tetni mizarski vajenec ls Ljubljane, je pomagal na njivi branatl. Brana mu je padla n«, levo nogo in sob brane mu je p ie bodel nogo pri gležnju. L7UBL3ANSKI;; KINEMATOGRAFI Prifava zalog Predstave ob delavnikih ob 18. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.C0 in 18 30 tnserirmj v „Slov. Narodu KINO MATICA — TELEFON i2-41 pTtrsJjivi Ijaherenska drama Pia Tdlomcjska '~»'io Tanike.-lani, Gvntaita Pa^Keri. N*no tj-iman. Tatiro Gauolo! KINO UNION — TELEFON 22-21 POm L»\alir*r\». viieUva, oapet^h m.>io'ova'r Iz LwM%Ane —lj Na fiželu ln bobu so se *e pojavile listne uši. Ker se te šk*_*iljivke hitro mr.ože, jih takoj začnimo zatirati Nap:ulc:ie rast-:ine škropimo s 1—2C/C tobač.iim izvlečkom, kateremu dodamo še 1 2 do lrč nia-.•a\etTa mila. Samo enk atno škropljenje zaleže dosti, ker se selijo usi z drugi stlm, prenašajo p9 j-h tudi mravlje šk.o-• mo v presledkih od 8—10 dni. će potrt-ba ? pogosteje, najboljše p.oti veoeru, da se škropivo prehitro ne posuši. V z^uinjom <~a-su zatiramo listne uši s tobačnim prahom. Z njim dobro prprašimo napadene ras:line s pomočjo razprSiln'ka. Ce te„a nimamo, trosimo in razpršimo lobaeni prah po rastlinah in usob kar z roko. Po dežju prasenje ponovimo. Veliko listn h uši pokončajo pikapolonice in še nekalere druge k-r sine žužeike. Tobačni prah in tobačni izvleček dobite pri »Sadjarskem m vrtnarskem društvu«. —lj Zadnja mnjniška nedjelja. Tudi sadnja majniška nedelja je bila Se sorazmerno lepa. Vreme je prizaneslo meščanom, da so se lahko naužili svežega zraka na Spre-hajaliačih. Malo mokri so b.li le tisti, ki ~o se zvečer predolgo zadi2;ili na prostem. Včeraj so bile zadnjič šmamicp in ko >o se ljudje vrača'i iz cerkve, iih je dež malo preplašil. — Včeraj nI bilo tako živahno na ijubljansk h °prehaiaL£čih in na Rožniku kakor pred tednom, menda zato. ker *e bilo vreme nezanesljivo. Tudi v kopališču Ilirije ni bilo mnocro kopaleev. ker se je soleče pokazalo le kraten čas popoldne. lj— Plombiranje evid. taMic na trleikle bo: dne 3. junija za 3t. LB 1 —100. dne 5. junija za št. LB 101—200. dne 6. junija za št. LB 201—300, med 10 in 13. uro v Beethovnovi ulici št. 7. Urad za registracijo vozil poziva prizadete lastnike iz Ljubljane, da pripeljejo trielkle pravočasno k izvršbi. Predložiti je treba prometno knjižico in 1 liro. lj— Umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji podrejen;h ustanov. I KfU E Piti SRCU , Pridite v kopališče Nadalje se sprejemajo po cle po poteku predpsanega roka, neka ter pa navzlic ponovnemu pozivu prve mesečne prijave vse do d -es £e niso vložili Tudi se nekateri interesenti vkljub ponovnim tozadevnim pojasnilom niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja prijav. Glede na strese kazenske BSTlkcijO, k: so predvidene n primer nepravočasno ali nepravilne prijave, se interesent; opozarjajo na sledmi.: 1. Mesečne prijave zalog lesa se morajo trezposojno predlož rl v predpisanem roku, t. j. do dne 5 vsakega meseca po stanju zadnjega dne predhodnega meseca. Prihodnja MCSecSa prijava se mora torej rloifti Co dne a- junija t. I. po slanju 1 dne 31. maja t. 1. Kot pravočasno vložene prijava se smatrajo one. ki se do 5 v mesecu vlože pri Združtnju industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko 1'okrnjino v Ljubljani, Beethovnova ul. l\ odnosno, k] M najkasneje 5. v mesecu predajo na pošti. 2. Se vedno se dogaja, da vlože interesenti prijavo le v enem al. v dveh izvod.h. Opozarjamo, da se morajo prijava brezpo- iti v treh izvidih. 3. Prijave se morajo vlagati na predpiss-nih obranih za mesečne pr jave. Obrazci, j ki so bil. predpisan] za prvo prijavo zale J po stanju z drte ^1 marca t. 1., he ne morejo Uporabljati za mesečne prijave. Interesenti naj s j obrazce pravočasna nabavijo pri Združi nju industr Joev ln obrtnikov, odnosno gozdnj posestniki pr. občinah. 1 Prijave se morajo točno m pravilno sestaviti: Pod naslovom Mvrdka« naj se vedno označi tudi vrsta poslovanja^ : n. pr. lesna trgovina, žaga, mizarstvo, gozdni posestniki n si. Pod naslovom »sedež« naj se vedno označi tudi zadnja pošta. Ne-knteri interesenti izpolnijo samo prvi, drugi zopet samo zadnji razpredelek prijavnega obrazca. Opozarjamo, d 1 se morajo v "j razpredeUri obrazca tečna l/no'niti. v prvem razpredclku je vp.s^tj zaloga posameznih vrst lesa glasom zadnja prijave (torej pri tej mesečn; prijav; zaloge po stanju z dne 30. aprila t. 1. V drugem r?zpre-delku je vpisat- količine posameznih vrst lesa. prejete tekom mesera). v tretjem razpredciku pa kni čine, oddana tekom istega me-eca. V zadnjem :.. ^rc delim bo označit: zaloge po stanju od zadnjega dne meseca. 5. Mesečne prijave se morajo sestavljati po stanju cd zadnjega d:ie predhodnega meseca ter se mora ta dan na odgovarja« jočem mestu v glavi prijave označiti Mnogi interesenti vlagajo prijave po stanju onega dne. ko prijavo stvarno sestav >. Opozarjamo, da to n pravilno ter se bodo smatrale take prijave kot netočne Podlago za sestavljanie mesečnih prijav tvorijo zabeležhe v registru prejema in oddaje gradbenega le-a. Zato je važno, da se promet v registru sproti vpisuje ter zabelež-be premeta mesečno zaključujejo, 6. Ker si nekateri into:.> entj |f vedno niso na jasnem a.lede dolžnosti vlaganja mesečn h prijav, ponovno opozarjamo, da morajo vodit? register prejema :n oddaje gradbenega lesa ter vlagati mesečne prijave: vsi lesnj trgovci \sj proizvajalci gradbenega leca (žage), vsa stavbena podjetja pooblaščenih inven;j-rjev. graditeljev »n tesarskih mojstrov, vsj zakupniki gozdnih sečenj ter vsi gozdni pilISlMilki z nad 10 ha površine, kj fozd sami izkoriščajo Navedena podieria in osebe «0 dolžna vlagati mesečne prijave tudi če ne zaposlujejo nobenrca pomožn^za osebja. Ako nimajo nobenega prometa n nobene zaloge, morajo vložiti prijavo s pripomoo »negativno«. Poles navedenih co pa đolžn] vlagati prijavo tud«' podjetja, ki proi/vaji.fo predmete, za katere tvori les bistveno surovino, kakor n. pr. mizarji, izdelovalci razn:h lesnih predmetov in si., vendar le pod po-zo.icm. ako ■■gmllljf Jk| pomožno o-Sobje, t 1. v^ai enega pomočnika ali vajenca. Vabimo interesente, da upoštevajo prednja navodila ter da vlagajo v bodoče pravilno sestavljene pr jave najkatnaja do 5. vsakega meseca. Pripominjrmo, da mora Zveza prijaviti imen? orvh k; r.e bi tako postopali, pri-tojni oblasti rad: event. kazenskega postopanja. PRED SODISČK.M — Ali lahko dokažete, da ob avtomobilski nesreči niste prehitro vozili? — Dokazat: tega neposro 'no ne m^rem, gospod so Ini k. — odgovori obtoženec, — toda če pomislite, da s^m se peljal k zobozdravniku . .. Insertrajte v .Slov Narodu4 t Za vedno nas je zapustil nas ljubljen! soprog, oče, hrnt. stric m svak, gospod ORAŽEM FRANC sluzitelj Kraljeve kvesture dne 31. maja 1942, po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek, dne 2. junija Ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. maja 1942. Sala joči: ANGELA roj. PANCE, soproga — FRANCI, MIRKO, sinova JOŽE, brat — IVANA, sestra — ter ostalo sorodstvo 8t rac 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek 1. junija 1942-XX Ste*. |24 Ko so bili Ljubljančani še nepismeni V začetku tega stoletja je bilo ie 19.1% Ljubljančanov nepismenih Ljubljana, JL junija V razumevanje starejše Ljubljane navajamo naslednje številke iz ljudskega Štetja 1. 1000. Napredka mesta bi ne smeli meriti le po številu hiš in ulic, temveč tudi po splošnih razmerah prebivalstva, to se pravi tudi po kulturnih, gospodarskih in socialnih. Ali ni zelo zgovorna n. pr. številka, da je bilo v začetku tega stoletja še 19.lr; Ljubljančanov nepismenih* To najbiž marsikoga preseneča dandanes, ko so mesca nom pristopne tako številne kulturne dobrine in ko si nepismenega meščana ne moremo niti misliti. Ljubljanski potres in stavbno gibanje Ljudsko štetje t. 1900 je pokazalo, kako je napredovala Ljubljana v zadnjem desetletju preteklega stoletja. To desetletje je za ves novejši razvoj našega mesta posebno pomembno, ker ie bil v njem potres. Po potresu se je začela nova doba Ljubljano; potres je v resnici časovni mejnik med staio in novo Ljubljano. Kljub temu pa ne smemo misliti, da je potres porušil porebno mnogo niš. Glede na obseg tedanje Ljubljane je bila škoda res velika in upravičeno so govoiili o poti esni katastiofi. Najbolj stvarno sliko o petresu si pa napravimo s številkami o porušenih hišah. Uradno je bilo ugotovljeno, da so podrli po potresu poškodovanih — odnosno so se podrle same — li-3 hiš. Upoštevati moramo, da je potres najbolj poškodoval manj solidno zidane hiše, tako da je bila že zaradi tega škoda manjša. Stoje številne hiše iz dobe pred potresom, ki so bile le malenkostno poškodovane, tako n. pr. operno gledališče. V nekaterih mestnih pieclelih sploh niso podrli nobene hiše, n. pr. v tedanjem petem (predkraji) in šestem (Vodmat) okraju. Najbolj prizadet je bil tretji, dvorski okraj, kjer so podrli 59 po potresu poškodovanih hiš. Po potresu so pa v dvorskem okraju do 1. 1900 sezidali 37 hiš namestil porlrtih. Precej škode je bilo po so-tresu tudi v drugem, šentjakobskem okraju, kjer so podrli 42 hiš. Sezidali so potem 31 hiš. V kolodvorskem okraju je bilo podrtih 37 hiš. sezidanih pa 20. V šolskem okraju so podrli S hiš. sezidali so jih 6. Skupno je bilo po potresu sezidanih na starih stavbiščih ali tudi drugje 94 hiš do začetka stoletja. Marsikje so ostale vrzeli še cela desetletja, kjer so prejšnje čase stale hiše. Tako so n. pr. na kraju lepega knežjega dvorca ob Vegovi in Gosposki ubci sezidali šele pred leti vseučiliško knjižnico, čeprav je bil potres za Ljubljano velika nesreča, je pa bil na drugi strani tudi koristen, najsi se zdi to še takšen paradoks: po potresu so bile razšli jene številne ulice in nove hiše so ustrezale bolj sodobnim zahtevam. Potres je pospešil stavbno gibanje, če bi ne bilo potresa, bi najbiž še dolgo ne bile odstranjena nekatera poslopja in navlaka, ki nikakor ni kiasila mesta in je ovirala njegov razvoj. Zanimivosti o prebivalstvu V obljudenih hišah, ki so jih podrli po potresu, je stanovalo 1. 1S90 2053 ljudi ali 7.2^r vsega prebivalstva. Nove hiše so pa lahko vzele pod streho mnogo več prebivalcev. V vseh novih hišah, sezidanih namestil podrtih ali na drugih stavbiščih. je stanovalo leta 1900 6749 prebivalcev ali 10.9'. vsega ljubljanskega prebivalstva. Najbolj zanimivo je, da se je skoraj natančno za toliko prebivalcev pomnožilo število prebivalstva v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Ljuhljansko prebivalstvo je štelo 1. 1900 6904 družin ^strank«. Pri Štetju 1. 1890 je znašal povpreček na vsako ljubljansko hišo 4.4 družin, čez deset let pa 4.5. Iz tega je torej razvidno, na so se hiše povečale, čeprav ne znatno. Zanimalo vas bo. da je Ljubljana dobila v zadnjem desetletju preteklega stoletja največjo zasebno hišo — kolizej. V začetku stoletja je bilo v Ljubljani 412 enodružinskih hiš. 174 dvodružinskih. 162 tri-diužinskih. v 184 hišah so stanovale po 4 družine, v 138 po 5. v 125 po 6, v 65 po 7. v 61 po 8. v 56 po 9. v 30 po deset, v 45 po 11 ali 12. v 33 po 13 do 15. v 15 po 16— 20 družin itd. Ženska večina V enem prejšnjih člankov smo že omenili, da so imele že v začetku stoletja v Ljubljani ženske večino nad moškimi. Na ženske je odpadlo 54.6*;ć prebivalstva. Da so imele ženske večino, so si lahko ne-koliko razložili s tem, da jih je bilo pri nekaterih, zlasti hišnih poslih, zaposlenih mnogo več kakor moških; v Ljubljani so našle zaposlitev številne služkinje, kuharice, postrežnice, natakarice, šivilje, delavke itd. Da je bilo v nekaterih poklicih res zaposlenih mnogo več žensk kakor moških, je bilo razvidno tudi iz poslovanja mestne posredovalnice dela. Posredovalnica dela je preskrbela v prvem letu delo 273 delavcem in celo 12S6 delavkam. Tudi pri zasebnih posredovalnicah se je pokazalo enako razmerje med zaposlenimi moškimi in ženskami. Doraovinstvo ljubljanskega prebivalstva Kakor vsa večja mesta je im^la tudi Ljubljana že v začetku tega stoletja mn> go priseljencev. Tedaj je imelo samo 26.1'o r rebivalstva domovinsko pravico v Ljubljani, torej komaj dobra četrtina. Večina pi iseljencev, ki so imeli domovinsko pravico v drugih občinah, je bilo s Kranjskega. Na te priseljene deželane je odpadlo v začetku tega stoletja 56.6rr ljubljanskega prebivalstva. Iz drugih avstrijskih dežel se je priselilo v Ljubljano 14.7% v druge občine pristojnih prebivalcev. Ljubljana je tedaj štela tudi nekaj pie-bivalcev, ki niso imeli svojega domovin-stva v Avstriji, vendar sorazmerno zelo malo. V dežele ogrske kraljevine je bilo pristojnih 1.6r/r> prebivalstva Ljubljane. Inozemcev je prebivalo 1. 1900 v Ljubljani le 0.98%. Veroizpoved in pismenost Samo po sebi se razume, da so imeli v začetku stoletja med ljubljanskim prebivalstvom veliko večino katoliki, in sicer jih je bilo 98.9%. Med drugimi verniki je bilo največ evangeličanov, vendar je bilo vseh drugovercev. n izraeliti, pravoslavnimi itd. le 388. Pravoslavnih je biio le 17. Ljubljana je imela že tedaj tudi nekaj brezvercev, in sicer 8. — Posebno zanimivi so podatki o pismenosti, odnosno izobraženosti. Ob koncu preteklega stoletja ni bila nepismenost posebno nenavadna niti v večjih mestih. Tako je 1. 1890 v Ljubljani znalo čitati in pisati le 71.2% prebivalstva. Pismenost je pa vedno bolj napredovala, tako da je bilo 1. 1900 že za 5.6% manj nepismenih. Napredek so pripisovali ugodnemu vplivu splošne šolske obveznosti. L. 1890 je znalo samo čitati 6.5% ljubljanskih prebivalcev, 1. 1900 pa 3.S%. Analfabetov z otroki v predšolski dobi vred je bilo 1.1890 22.3%, leta. 1900 pa 19.4% vsega prebivalstva. Med ženskami je bilo več nepismenih kakor med moškimi. L. 1890 je znalo čitati in pisati 9843 moških ali 76.1%, samo citati jih je znalo 3S9 ali 2.9r'r. povsem nepismenih je pa bilo 21.4'r. To razmerje se je leta 1900 precej ugodno spremenilo, tako da je znalo čitati in pisati 79.5r^, le čitati 211 ali 1.4'r. popolnih analfabetov je pa bilo 19.1% ali 2.3% manj kakor pred desetimi leti. Med ženskim prebivalstvom jih je pa znalo leta 1890 čitati in pisati samo 67%, samo čitati 9.7%, popolnih analfabetov je pa bilo 23.3^ prebivalstva. Leta 1900 je že znalo čitati in pisati v Ljubljani 74.5%, samo citati 5.9%, nepismenih je pa bilo 19.6%. Občevalni jezik v začetku stoletja Ljubljansko prebivalstvo se je v začetku tega stoletja v občevalnem jeziku seveda posluževalo predvsem slovenščine. Slovenski živel j, če presojamo po številkah o občevalnem jeziku. Je napredoval na škodo nemškega. L. 1890 je 81.4% Ijuo-lianskega prebivalstva izjavilo, da se poslužuje slovenščine kot občevalnega jezika. 17.3% nemščine in le 1.3% drugih jezikov. L. 1900 je pa bilo 83.5% prebivalcev s lovenskim občevalnim jezikom, 15.2% z nemškim, 1.3% z drugimi jeziki. Največ prebivalcev se je posluževalo nemščine kot občevalnega jezika v kolodvorskem okraju, in sicer 15.3%. najmanj pa v pred-krajih (0.36%). Predkraji in Vodmat so bili skoraj povsem slovenski. V drugih okrajih so se nemščine posluževali predvsem nemški uradniki, posamezni trgovci in nekatere starejše ljubljanske rodbine nemškega pokolenja. Bolgarija za svojo preskrbo Nova bolgarska vlada posveča prehrani prebivalstva vso pozornost Nova bolgarska vlada nadaljuje svoje delo za izboljšanje položaja v pogledu preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Prvi uspehi njenega prizadevanja se že kažejo. Nova vlada je najprej segla po odločni omejitvi uporabe mesa. Poleg tega so bili odrejeni trije brezmesni dnevi v tednu. Prej mesarji navadno niso pravočasno dobili mesa in posledica je bila. da ga tudi prodajati niso mogli. Dol gre vrste čakajočega občinstva pred mesnicami so izginile, ker ljudje zdaj vedo, da bodo ob določenem času dobili določeno količino mesa. Na predlog kmetijskega ministrstva je ministrski svet oni dan sklenil zapolniti še eno vrzei v dosedanji zakonodaji na polju preskrbe. Ker perutnina ni bila racionira-na so začeli ljudje kar na debelo sekati glave kokošim, racam in gosem. Cene perutnine so naraščale al dne do dne. To je pomenilo veliko nevarnost za bolgarsko perutninarstvo. zlasti pa za preskrbo prebivalstva z jajci. ZaLo je ministrski svet prepovedal klati perutnino do 1. oktobra. Na drugi strani so pa bolgarski kmetje dolžni rediti določeno število perutnine in sicer po površini obdelanega polja. Kmet, ki ima 1 do 3 ha obdelane zemlje, mora rediti najmanj 20 kokoši ali druge koristne perutnine. Bolgarske kokoši bodo imele torej letos zelo mirno poletje, pa tudi lačne ne bodo, saj bo razdelilo ravnateljstvo za trgovino z žitom za prehrano perutnine 3 milijone kg kaše in zdroba iz solnčaric po maksimiranih cenah. Ti ukrepi bodo pa imeli ugodne posledice tudi za izvoz. Izvoz jajc m perutnine iz Bolgarije bo kontigentiran in vsakokratni kontingent bo določil ministrski svet na predlog kmetijskega in trgovinskega ministra tako, da s tem ne bo trpelo niti domače perutninarstvo, niti preskrba prebivalstva z jajci. Tudi preskrba prebivalstva, ki je bila nekaj časa v nevarnosti zaradi pomankanje krme, je zdaj zagotovljena. Od 17. maja dalje mlekarice ne smejo več voziti v mesto mleka. To velja zlasti za Sofijo, kjer so ustanovili centralo za mleko *Serdika«. Iz te dobivajo mlekarne toliko mleka, kolikor ga da na razpolago prehranjevalni urad. 40% vsega razpoložljivega mleka dobe otroci in bolniki, ostalo mleko gre pa v prosto prodajo. Nova bolgarska vlada posveča vso pozornost tudi poljskim pridelkom. V kratkem se bo pričelo splošno zatiranje plevela zlasti po mestih, od koder se je doslej z vrtov in nasadov razna šalo seme plevela po okoliških poljih. Mnogo dalekosežnejši so pa ukrepi trgovinskega ministrstva v pogledu izvoza rdečih jagod, borovnic, paradižnikov in drugih pridelkov. Vlada je sklenila maksimirati cene. ki ostanejo v splošnem enake lanskim. Na enak način je bilo tudi urejeno vprašanje materijala za zavijanje. S tem je trgovinsko ministrstvo preprečilo obenem nevarne posledice navijanja cen v zadnjih mesecih. V tem pogledu je važen činitelj nova nemško-bolgarska trgovinska pogodba, kajti z njo so bile določene cene vsemu bolgarskemu izvoznemu blagu. Tudi Nemčija bo dobavlja"a Bolgariji industrijske izdelke pod pogoji in po cenah iz lanskega leta. V tesni zvezi s problemom izvoza je vprašanje prevoza. Tu se nanašajo ukrepi vlade zlasti na bolgarska pristanišča. Marljivo se dela na uresničenju tehničnih načrtov, za modernizacijo pristanišč. Deloma bodo zboljšane tudi železniške proge. K temu delu je bolgarska vlada pritegnila tudi žide. Bolgarska vlada bo storila vse, kar je v njenih močeh, da bodo železniške proge čimprej elektrificirane. Zaenkrat primanjkuje Bolgariji tehničnega osebja. V ministrstvu javnih del je inženjerjem, arhitektom in tehnikom na razpolago 450 mest. Vzrok, da ministrstvo ne more dobiti tehničnih moči, je v tem, da so plače državnih uradnikov mnopo nižje ol onih v privatni službi. Tudi v tem pogledu bo morala vlada nekaj ukreniti. Pozitivnim ukrepom za zboljšanje preskrbe odgovarja na drugi strani potreba, da se škodljivci gospodarskega življenja izločijo v večji meri kakor doslej. V tej zvezi je notranje ministrstvo poostrilo borbo proti židovstvu. Izdalo je naredbo, po kateri morajo vsi židje v smislu zakona za zaščito bolgarskega naroda prijaviti svoje premoženje bolgarski Narodni banki in deponirati vse svoje dohodke pri eni izmed bolgarskih bank. Važno je tudi, da je ministrski svet razširil borbo proti tujeras-ni m in postopaškim elementom tudi na ci- gane. Vsi za delo sposobni cigani obeh spolov bodo prisiljeni po civilni mobilizaciji k delu v komunalnih podjetjih, plače jim bodo pa odmerile občinske uprave same. Dr. Sauerbrach častni doktor madžarske univerze Svečana promocija prof. dr. Sauerbru-cha za častnega doktorja debrecinske univerze je bila v petek. Najprej je rektor pozdravil dr. Sauerbrucha, potem ie pa dekan medicinske fakultete v daljšem govoru ocenil njegovo osebnost in delo. S j promocijo združena počastitev ne velja sa-I mo prof. Sauerbruchu. temveč vsej nem-ški medicinski znanosti, ki navzlic vojni niti za hip ne pozablja kaj je dolžna splcš-I nemu napredku. Prof. Sauerbruch je v zahvalnem govoru naglasak da velja njemu izkazana po-| častitev tudi Nemčiji. Po pivi svetovni vojni zgrajena madžarska univerza dokazuje, da prešanja Madžarsko navzlic porazu v prvi svetovni vojni in temu sledečemu sramotnemu miru, neomajen duh in trdna vera v srečnejšo bodočnost. Novi turški proračun Turški listi objavljajo podrobnosti o novem državnem proračunu. Izdatki naj bi znašali 394 milijonov turških funtov in so v celoti kriti z dohodki. V primeri z lanskim letom se je povečal turški državni proračun za 84.500.000 turških funtov. Poleg državne obrambe so v novem proračunu najbolj upoštevani izdatki za regulacijo rek in potokov, za razne vodne naprave, železnice in prosveto. Vsi dohodki iz izrednih virov bodo porabljeni za obrambo države. Pripravljen je že osnutek zakona za poseben kredit 120 milijonov turških funtov v obrambne svrhe, Poleg tega pa proučuje posebna komisija možnosti razpisa oboroževalnega posojila. Redni proračun vojnega ministrstva znaša 101 milijon turških funtov in bo dosegel z izrednimi dohodki znesek 221 miljonov. V primeri z lanslrim letom je proračun vojnega ministrstva za 60 milijonov višji. Poslanec AttaY je nap-sal k novemu proračunu članek, v katerem pravi, da sicer ne gre za vojni proračun v pravem pomenu besede, vendar pa kaže novi proračun vse znake večje skrbi za obrambo države in po vojni povzročene krize, kar je v bistvu isto, kakor če govorimo o izrazito vojnem proračunu. Kakor v vojno zapletene države, mora tudi Turčija v prvi vrsti misliti na svojo obrambo. Ne zadostuje namreč samo želja ostati izven konflikta, temveč imeti tudi moč in možnost to željo uresničiti. Dan bolgarske literature V nedeljo so praznovali v Bolgariji prn-znik Ciriia in Metoda, dan bolgarske literature. To priliko so porabili bolgarski listi, da so priobčili več člankov o pomenu dneva literature za Bolgarijo. List iDnes: piše, da se mora Bolgarija zahvaliti za ohranitev svoje narodne zavesti, in samonikle književnosti v bolgarskih pokrajinah, ki so bile še pred dobrim letom pod tujim gospodstvom samo okolnosti, da oboje ni bilo presojano tja umetno, temveč da je pognalo iz ljudstva samega. Ciril Metodov dan, ki je najstarejši bolgarski narodni praznik, je nastal spontano in se je kmalu razširil po vsej Bolgariji. 2e v srednjem veku je cerkev odredila praznovanje tega dne in leta 1S57 je prvič praznovala ta praznik javno ljudska šola v Plovdivu. Zdaj se praznuje dan Sv. Cirila in Metoda po vsej Bolgariji kot narodni praznik. Posebno svečmio ga je proslavila letos bolgarska kolonija v Solunu. iS. junija konec šoiskega leta Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in upoštevaje, da v tem šolskem letu mnoge šole v pokrajini !i so mogle redno izvršiti učnega načrta, odreja: Člen L Na meščanskih, učiteljskih ln srednjih šolah se neha redn; p * k dne IS. junija, kolikor ni v naslednj.h členih 2. ji 3. drv.gače odrejeno. Člen 2. V prvem, drugem, tretjem, petem, šestem in sedmem razredu I., III. in IV. moške realne gimnazije, I. in II. ženske realne gimnazije in državne klasične g.mnazije. kakor tudi v prvem, drugem, trenem in četrtek razred-.i državnega učiteljišča se neha pouk 11. julija. Člen 3. Na meščanskih šolah v Novem mestu in Črnomlju kakor tudi na I. mešani meščanski šoli v Ljubljani se neha* pouk v prvem, drugem in tretjem razredu dne 11. julija. Člen 4. Popravni izpiti za četrti in osmi gimnazijski razred in peti razred učiteljskih šol bodo v dneh od 9. do 11. julija, zrelostni in diplomski izpiti pa od 13. julija dalje. Člen 5. Popravni Izpiti za četrti razred meščanskih šol bodo v dneh od 1. do 3* julija, završni izpiti pa od 5. julija dalje- Člen 6. Razredni in privatni izpiti lxxia od 16. junija dalje. člen 7. Letna izpričevala se razde 1 jo na vseh šolah dne 30. junija, izvzemši v členih 2. in 3. omenjene šole, na katerih se razdelijo izpričevala dne 31. julija. Člen 8. Konec pouka na ljudskih lesifl odredi v vsakem posaaneznem primeru posebej Visoki komisar. Člen 9. Določbe te naredbe ne veljajo za realno gimnazijo v Kočevju Ln sa stro« kovne šole, Ljubljana dne 23. maja 1942-XX, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: t.mili«i GrazJoIl, Zlata poroka Ljubljana, T. Junijt Lep in redek življenjski jubilej rnra-zniijctfa Ivan Bal te zar in njecfo'va >h_i ienjska. družica Marija, roj. Teran. Dane* slow*. no proslavljata 5OtotttiO0 zakona, SVctvaoct skupnega življenjskega boja, skrbi tu raedV seboj ne ljubezni. Jubilanta sta trdni korenini naše kmečke) zemlje, s katere ju je usoda pred doigfani leti presadila na mestna t!a. Tu sta si s jo pridnostjo, pošteno-stjo in vzajemno znala ustvariti srečno in zadovoljno dn; sko ognjišče. Jubilant, dafid skoraj samouk, se je povzpel do položaja uslužbenca agrarne komisije. Kot takega ga je poznala >k *-raj sleherna kmečka hiša. »Janeza od komisije za agrarne operacije« ima v prijeta spominu vsa starejša kmečka generacija bivše Kranjske k«>t dobrega svetovalca in r>m_ močnika. Skoraj istočasno s svojim /'. poročnim jubilejem praznuje tudi dd sedemdeseti rojstni dan. Da stoji danes, pred zlatcporočnim oltarjem se tako zdrav in čil. se mora predvsem zahvaliti svo;i, veliki ljubezni do planinskega sveta. Sk ni koče v naših planinah, kateri bi ne h'I nas slavljencc vtisnil pečata svojega de^a iu ljubezni, bodisi kot poklicni strokovnjak, bodisi kot ljubitelj planin. V teh prelepili spominih uživa danes še ves čil in pr mladostnega ognja svoj zasluženi pekoi. Tudi njegova ž.ivljenjsika družica ni zaostajala za njim Polnih 25 let je bila iHJuTi benka ljubljanske tobačne tovarne, kjer je bila zgled pridnosti in vestnosti. Ko danes v krogu svojih lepo preskrbljij-nih otrok "Icdata naši slavljenca na ta ogromen del svoje prehojene živi jen jdod poti, sta lahko po pravici ponosna n:mj. Najlepše darilo ob njuni zlati poroki je zagotovilo, da sta svojo nalogo, ki sta si jo nadela pred 50 leti, vestno in zgledno izpolnila. Mi jima ob njunem lepem prazniku iskreno čestitamo in kličemo: še na mnoga leta! Obenem pa želimo, da bi naša sem) ■ rodila in vzgojila še mnogo takih sinov in hčera. D. D u Maurier: Prva 8 Roman S tega okna bi bil lahko gledal srednjeveški obraz; in mahoma me ie prijelo, da sem segla na pisalno mizo po svinčnik in papir ter raztreseno začrtala bled orlovski profil. Temno oko, štrleč nos, zaničljivo gornjo ustnico. In, kakor bi bil storil slikar v tistih davno minulih dneh, sem dodala še koničasto brado in čipkast kreželic okrog vratu. Potrkalo je: strežai od dvigala ie prinesel pisemce. »Madame ie v spalnici.« sem rekla, a fant ie zmaial z glavo, rekoč, da ie zame. Odprla sem ovitek in našla v njem list papiri a z nekaj besedami, napisanimi od neznane roke. »Oprostite mi. Danes sem bil -»elo nevljuden« To je bilo vse. Ne podpisa ne mojega imena. Toda na ovitku ie bilo moie ime. in — kar me ie presenetilo — celo pravilno napisano. #Ali bo kai odgovora?« ie vprašal strežajček. Dvignila sem glavo iznad hlastnih Črk. »Ne. Nič odgovora.« Kakor hitro ie odšel, sem spravila pisemce v žep in se \rnila k svoji risbi, ki mi pa kdo ve zakai ni v€Č ugajala; obraz ie bil trd in brez ZivLjenia, in čipkasti kreželic pa šiliast^i brada sta se mi zdela kakor iz rebusa. IV Zjutraj po tisti bridžni družbi se je zbudila gospa Van Hopper z zateklim grlom in osemintride-set pa pol stopinjami vročine. Telefonirala sem njenemu zdravniku, ki je prišel ter ugotovil običajno influenco. »Ostanite v postelji, dokler vam ne dovolim, da vstanete,« ji je rekel. »Srce mi ni nič kai všeč in se gotovo ne bo popravilo, ako ne boste povsem mirovali. Rajši bi videl,« se ie obrnil k meni, »da bi imela gospa izprašano strežnico. Vi je niti vzdigniti ne morete... Saj gre tako samo za štirinajst dni.« Te odredbe so se mi zdele nesmiselne in uprla sem se, toda gospa Van Hopper ie v moje veliko presenečenie privolila. Najbrže se je razveselila misli, kako važno se bo s tem napravila, kako io bodo prijatelji pomilovali. jo obiskovali ter je pošiljali pisemca in šopke. V Monte Carlu se ie začenjala dolgočasiti, in previdnost sama ji je bila poslala to neznatno bolezen v razvedilo. Strežnica nai bi ji napravila časih kak vbrizg in jo nekoliko masiraia. Mimo tega je morala uživati predpisano hrano. Vročina ji je že padla, zato sem io tem rajši prepustila izkušenim rokam, podprto z blazinami in oblečeno v najlepši »budoarni« jopič ki ga je imela, in s cepcem polnim petelj in trakov. Ker me je bilo nekam sram omalovaževati gospe-jino bolezen, sem telefoniral njenim prijateljicam, preklicala domačo družbico, ki naj bi se bila zbrala zvečer, in stopila dobršne pol ure pred najinim običajnim časom v restoran na kosilo. Mislila sem. da bom našla dvorano do malega prazno: navadno ni bilo pred eno nikogar. In res ni bila nobena mizica zasedena, razen sosednje ... Na to nisem bila pripravljena. Mislila sem, da se je gospod VVinter odpeljal v Sospel. Najbrže je obedoval bolj zgodaj, ker je upal, da se nama tako izogne. Prišla sem bila do srede dvorane in nisem mogla več nazaj. Odkar sva bili prejšnji dan stopili v dvigalo, ga še nisem videla. Iz istega razloga, ki ga ie zdaj priganial k naglici, se najbrže tudi pri večerji ni bil pokazal v restoranu. Temu položaju nisem bila dorasla. Kako rada bi bila drugačna, zrelejša! Z očmi uprtimi naravnost predse sem stekla k najini mizici in tako i pokazala svojo nerodnost s tem, da sem pri razgrinjaniu prtiča prevrnila vazo z anemonami. Voda je plius-nila po miznem prtu in se mi curkoma ulila na krilo . Natakar, ki je bil tisti mah v nasprotnem koncu, ni videl ničesar.Toda v naslednjem hipu ie stal pri meni moj sosed, s suhim prtičem v rokah. »Za to polito mizo ne morete ostati,« je rekel malone osorno. »Pokvarila bi vam tek do jedi. Umaknite se.« Jel je brisati mizni prt, in natakar, ki je bil vendar že opazil nesrečo, mu je prihitel na pomoč. »Saj ni nič za to,« sem rekla. »Prav res, da nič ne de. Sama sem tako in tako ...« Molčal je. med tem ko je natakar pobiral z mize vazo in raztreseno cvetje. »Pustite,« je gospod de VVinter nenadoma rekel natakariu. »Mar prinesite za moio mizo še en pribor. Mademoiselle bo obedovala z menoj.« Zmedena sem dvignila glavo. »Oh ne! To ni mogoče ...« »Zakaj pa ne?« Iskala sem izgovora. Dobro sem vedela, da rra prav nič ne miče obedovati z menoj. Iz gole vljudnosti me ie vabil, v resnici pa sem mu bila pokvarila kosilo. Pogumno sem storila sklep, da bom odkrita. »Prosim, ne silite se k vljudnosti. Zelo sto ljubeznivi, a ko natakar pobriše mizni prt, bo zame kar tu dobro.« »Tega ne delam iz vljudnosti,* ie vztrajal. »Zelo rad bi obedoval z vami. Tudi ko bi se vam ne bila zgodila nesreča, da ste prevrnili vazo, vas bi povabil.« Dvom mi ie moral biti očitno zapisan na obrazu, kajti nasmehnil se je. »Ne verjamete? Nične de. Dajte, pridite semkaj in sedite. Sicer pa ni treba, da bi se pogovarjala, razen če naju bo voli a.« Sedla sva. Podal mi ie jedilnik, da si izberem, in se vrnil k svoji predjedi, kakor da se ni nič zgodilo. Zdai sem bila prepričana, da bova lahko jedla brez besed in da bo to povsem naravno. Ta, sem si mislila, mi vsaj ne ho zadajal vprašanj iz zgodovine slikarstva ... »Kaj pa vaša prijateljica?« je vprašal. Povedala sem mu, da ima influenco. Za inseralni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani