P g Gevelandska Amerika l^^f ■ ii i i i-..n—.... Mm mm m * •••••mmmmmmmm--11 »■■■ n 1 ~ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ,/' ' , ' " | :lf| _ ; .ilHj 1 ......................- --1—-1) ■ ■■■ 1 —" 1...... " CLEVELAND, OHIO, MONDAY, NOVEMBER 26th, 1917. LETO X. — VOL. X -f Wilson ne bo upoljat prohibicije , Proti militarizmu v Amuriki. 1 čimbolj uspešno konča. Pričakuje se, da bo predsednik v kongresni* zbornici imel govor, kakoršnjega svet še ni slišal n Govor se bo t kal edinole voj-) ne^a stanja. Wilson se je iz-) javil', 'da danes ni čas razmo-■ tri vati ali naj bodej Ziedinje-1 ne države suhe ali mokre, ali i naj dobijo ženske volivno pra- - vico ali ne, danes je edino čas ) misliti in delati, kako naj se r vojska čimprej konča z zmago ) svobode in demokracije za vse - narode sveta., Narodni vodite-) Iji 'eniperenčnikov in zagov. r-i niki ženske voli v ne pravice so ) dobili od predsednika VVilsona i strašen u'darec, kjo jim je po- - vedal, da se Zjedinjene države > malo brigajo ali naj se upelje - prohi-bicija in ženska volivna i pravioa. Glavna stvar je, da i zmagamo in da posvetimo vse - moči, da čim hitreje zmagamo, - je dejal predsednik Wilson. - Vse "drugo, ženska volivna , pravica, prohibicija in milita* V - rizem so stvari stranskega po-, mena. Nadalje se je predsed-c nik Wilson tudi izjavil, da je i pnoti temu, Wa bi se vojaška i obvezna dolžnost -povišala od - 31. do 35. leta. Registriranih je sed-aj dovolj in Zjed. državi e vam ni treba klicati nadaljno ^ moštvo v službo. Pač pa je -1 Wilson za to, da se pokličejo z miladeniči od" 19. do 21. leta v v vojno službo. iK-ljub temu se .J k pa pričakuje, da je vojaštva ij dovolj n«a razpolago izmed u. | o 000000 Amerikancev, ki «0 se 1- registrirali. n • .-ža ..... • i —— Washington, 25. nov. Militarizem v Ameriki niirnt ov I. W. W., nobenih pacifi-r stov in špijonov, ki bi nas za- ■ badali zadaj z noži." —Kakih dvajset slovenskih i vijakov je bilo v sK>boto in ne- • delj $500.000.000 yrednosti v živežu, toda je osvojene dežele ta-- (ko izkoristila, da ji prihodnje • leto ne bodejo megie več po- ■ maigati. Zato Nemčija kriči po miru. ški oblasti, obdržijo Nemci. Dobrudžo dobi Bulgarija, Balkan mora priznati nemštke in avstrijske trgovske intere-še. Amerikanci potopili submarin. Washington, 25. nov. Dva ameriška razdiralca torpedov sta potopila pretečeni teden en nemšiki submarin, in posadka ameriških vojnih ladij je ujela vse niotftvo subma.rina. 5 častnikov in 35 mornarjev suibmarina je bilo ujetih. Posadka stvbmarina se je sama podala. Submarin je bil največji in najbolj moderni, kar se jih je še dosedaj opazilo. "Tanki" nadaljujejo z delom. Angleška fronta v. Franciji, 25. nov. Angleški ogromni o-jvlopni 'avtomobili, imenovani "tanki" nadaljujejo z ofenzivo ! proti Nemcem. Včeraj so pro- se jim je posrečila. Fronta ob reiki Pia-ve za sedaj je varna in nepretrgana. Laška četrta armada pod poveljstvom generala Ro-billant je prešla včeraj celo v ofenzivo, dočim je prva armada odbila teške napadle Nemcev na Asiago gorski planoti in med reko Brento. Angleški poveljnik v Italiji. Amgleški generai Sir Her-| ■bert Plumer, ki je dosedaj poveljeval angleški armadi v o-kolici Ypresa, je bil imenovan •poveljnikom arigJeških čet v Italiji, ki so pravkar dospele tja. Prebivalci osvobojenih vasij. Pri zadnji zmagi Angležev na Hindenburg fronti v severni Franciji, je prišlo trideset francoskih vasij izpod nemške oblasti v francosko oblast. Prebivalci, kolikor jih je ostalo v vaseh, so pritekli s solza mi v očeh nasproti zmagoval-■ cem. Pripovedovali so o ne-itevilnih krutih zločinih nenv škfh vojakov napram Francozom. 130 kvadratnih milj francoske zemlje je bilo osvobojene. Turki v Palestini. London, 25. nov. Vojni ura'd naznanja, d'a so Angleži osvojili M«zpah, 5000 jardov od Jeruzalema. Angleška kava-lerija je zasedla Betanijo. Tunki so obstreljevali včeraj pozicije Angležev pri En Nebi Samvel, o katerem mestu gre pravljica, da je -bik) rojstno mesto preroka Soimuela. Strel za častilce kajzerja. Savannah, Ga. 25. nov. Posadki d*an&ega parnika "Hol-• the" je bilo včeraj dovoljeno oditi iz tega pristanišča. Ka- PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General kor hitro je parnik odpljul iž pristanišča, s« danski mornar ji začeli klicati "hura" nemškemu kajžcrju, toda oster strel iz topa amerške vojne ladije na straži, je kmalu pogasil navdušenost monarjev. Palrnik Holthe je bil prisiljen vrniti se v luko in ameriške oblasti so začele s preiskavo. Nemci neČejo opravka z Rusi? LonMon, 25. nov. Poluradna brzojavka, ki prihaja iz Petro-graKl'a naznanja, da se je pet rograjslki župan izjavil, da jr nemška vlada zavrnila, ruskr mirovne pogoje, in da nemška vlada se ne bo pogajala s se • lanjo rusko vlado boJj'ševi-kov glede miru. Nemška vlada se bo pogajala le z rusko u-stavno vlado. Eden glavni*!? pogojev nemške vlade, da se začno mirovna pogajanja je da se Rusi umaknejo najprvo za sto kilometrov nazaj, 'dočim obdržijo Nemci iste po stojanke kot jih imajo dtose-daj. Carjeva hči pričle v Ameriko. New York, 25. nov. M'iss Tatiana Romanov, druga hčerka odstavljenega ruskega carja, je pobegnila iz Sibirije in preko Mandžurije in Japon-' sike prišla v Ameriko. Pričakuje se jo v New Vorku v ne-l kaj dnevih. Tako naznanja Ruska rešilna družba. .Miss Tatiana je stara 20 let in namerava ostati v Ameriki eno leto. Delala bo pri Rudečem . Križu in imela več govorov o položaju v Rusiji. Gospodični je vseeno če je njeij oče še Ikdaj car ali ne. Srečna je, da je .sedaj svobokina. Iz Sibirije je pobegnila s tem, da se je ( dala navkl!ez poročiti, nakar so ji dovolili večjo svobodo. ! Deset policistov ubitih z bombo. t Milwaukee, Wis., 25. newv. - Deset policistov je 'bilo včeraj . ubitih in mnogo ranjeniih, ko - je eksplodirala velika bomba v glavni policijski postaji, ka- - mor je bila iprinešena, da jo - preiščejo. Bomba je bila prvotno namenjena, da požene v - zrak ilaško evangelsko cerkev - v tretji vardi. Bombo so našli - v preddvorani omenjene cer-ve. Poklicali so policijsiko postajo in detektiv McKinney je 1 bil poslan po bombo. Spotoma - je srečal nekega Italijana, ki 1 je že nesel bombo na postajo. - Dočim so Italijani na policij-. skr postaji vpraševali glede j bombe, so policisti bombo pre- - iskovali v drugi sobi. Mahoma 1 je bomba iksplodirala, ubila - sedem mestnih detektivov, dva policista in eno žensko v policijski službi. Policijska po- - staja je jako poškodovana. - Bomba je bila en če^Jj visoka > in osem inč široka, eksplozija - se je slišala po celem hiestu. —-Med tem ko vlada velika draginja in se mora za blago plačevai visoke cene, pa leži blago v železniških vozovih na raznih postajah, kjer gnije. Zastopniki časopisja so preiskovali razne postaje v Clevelandu, kjer so našli 270 železniških voz s krompirjem, sad-jert, zeljem in drugim živežem, Iki stoje že več dnij na tračnicah, ne da bi se kdo -brigal, da izloži -blago in ga proda. Železnice se jezijo, ker se vozovi, katere železnica nujno ■potrebuje, ne izpraznijo. Ne ve se ali čakajo veletrgovd višjih cen in nalašč zadržujejo blago ali kaj je vzrok. 'Nekateri se iz go vaj a jo, da nimajo delavcev, d* bi spraznili vozove, kar pa ni verojetno. V soboto je župan Davis pregledal položaj, nakar je nemudoma obrnil se na zvečine oblasti in je zagrozil, da če zvezina vlada ne preskrbi, da pride živež nc-mu^ma med ljudi, da* bo 011 poslal mestne delavce na železniške postaje in mestne vozove, ki bodejo blago nemu'do-ma razložili in prcdaJi na tržnici ljudem za tako ceno kot velja mesto blago izložiti izvozov. Državni nadzornik »hrane Croxton se je izjavil, da bp kaznoval vse one, ki zadržujejo živež. V pondeljek zvečer bo v mestni zbornici ulo-žen predlog, ki daje županu oblast zapleniti vffatJ&m** železniških karaoko jezikovno raittalili med seboj, kakor severni iSlovani, Čehi, Poljaki in Rusi. Naša narodna sorodnost ima svoj primer samo še v veliki blizosti češkega in slovaškega naroda, kjer že davno zori podobna ideja n a r od n e ga ičieš k o-slio v a š ke ga edinstva, kakor .jo predstavlja jugoslovansko gibanje. Razen jezikovnega edinstva igra veliko vlogo še to dejstve da sm6 Slovenci, Hrvatje, Sr bi in Bulgari vsak sam zas« slabotem narod, 'brez prave politične bodočnosti, in zato ka kor igrača v rokah svojih so sedov, ki nas morejo dane glalditi, jutri pa tepsti — a vs skup&j pomenjamO veliko si L lo, novo moč med evropejski mi državami. Vse jugoslovan ske zqpilje skupaj morijo pri L bližno 400.000 kvadratnih k lom etrov (Italija 286.0CX Prusija 384.000, ^ Avstro-Ogi ska z Bosno in Hercegovin 532,000). Res je, da živi n t »am nličirnam nrnet rincti! samo okoli 20 milijonov diiš, ali ravno tako nepobitno dejstvo je, da je naša zje.mlja mlada, neizkoriščena in če bo vladal v njej red in um," se bo število naseljenja potom nli-ravne razijuvcžitve tekom lenega pokolenja (za primer nam more služiti Bolgarija), tako da bo štela ta država —■ Jugoslavija— čez dobrih 25 let že okoli 40 milijonov, t. j. toliko duš, kolikor štejejo danes približno Italijani ali iKrancozi. Da tako razmišlje-v arije ni samo teorija, ampak predstavlja verjetnost, s ka- ^ tero računajo tuUi faktorji, ki ne pripadajo našim krogom, nam dokazuje oni strah, s katerim govorijo že danes neka- | tete države, o tej 'bodoči jugoslovanski .državi, pred' katero ' ima posebno bojazen — I tali- ] ja. Še en primer: kaj se je A v-strija tako bala jugoslovan- \ skega gibanja za prazen nič? ^ Avstrija je sredi leta P914 jav- \ no priznala pred vso Evropo, da je grozilo ravno ju gosi o- ^ vansko gibanje zaradi svoje velike prirodne sile državne- , mu temelju in vsej bodočnosti habsburškega cesarstva! ( Kdaj je bila v zgodovini prvikrat izražena misel jugoslo- ^ vanskega edinstva nas Jugoslovanov? Zgodovina nam govori o mogočnem hrvatskem, -bol- j garskem jn srbskem carstvu, ^ Vsako je imelo svoj vek in vsako se je razprostiralo čez ( druge sosednje dežele: (enkrat ( so 4>i 11 Jugoslovani (razen Slovencev) združeni v hegemo-nijo (nadvlado) Bulgarov, petem pod hegemonijo Srbov, ! l>oteni zopet pod hegemonijo 1 Hrvatov. Drug je vladal dru- J gim i zato je morala vsaka ta- ^ ka država prej ali slej razpa- . sti. Bolgari so hoteli vse bul-garizirati, Srbi srbizirati itfd. * Odtod večne bratoubijstvtene ' vojne med nami. T * 1 Iz vsega tega je jasno razvidno, da v tej dobi še ne mo-re biti govora o jugoslovanskem narodnem edinstvu, ker J vse naštete države so bile o-snovane >na sili, na nadvladi, ^ na (hegemoniji enega naroda nad drugim, a ne na prostovoljnem združenju, ne na na- j čelu enakopravnosti vseli Jugoslovanov. Prvi jugoslovanski narod, ki je hotel okrepiti sebe s pomočjo "drugih Jugoslovanov < ne potom meča in nasilja, ampak potoni prostovoljnega dogovora in bratske zveze smo 'bili mi Slovenci. Danes je minulo že okroglo 350 let, odkar so poslali voditelji, ki so pripravljali največji slovenski upor, svoje poslance na Hrvaško in sklenili bratsko zvezo s hrvatskim ljudstvom. Naša največja vstaja proti nemški nadvladi je bila krvavo zatrta (1576). Ubili so tedaj Nemci tisoče in tisoče slo venskih upornikov, lovili sO jili še nekaj let po uporu, ali ideja o slovenskp-hrvatskem edinstvu oni navzlic vsej krvoločnosti vseeno niso mogli več ubiti, kajti to tli misel posameznika, ki bi legla obenem s človekom v grob, to ni misel, ki bi se upirala na meč, ampak je bila misel, ki se je rodila iz globoke ljubezni enega bratskega naroda do dru-■ zega— a o resnični ljubezni , pravijo, da je ona večna! Ta ideja je postala ddslej > vogelni kamen vseh Jugoslo-1 vanov. V XVII veku so san-1 jali o takem edinstvu Dubrov- angleški in francoski pisatelji. Razumljivo je, da so se vsi ti lju-dje ustavili najprej pri o-nem jugoslovanskem- faktorju, ki je bil vsem najbolj viden. To je bila Srbija. Pjxxfesor pariškega vseučilišča' E. Denis je dal celo vsej svoji knjigi o Jugoslovanstvu naslov "Velika Srbija" kjer se ne govori samo o Srbih, ampak ravno tako tudi o Hrvatih in Slovencih (INaslov knjigi: E. Denis : La Grande Serbie, Paris 1915, Libraire Delagrave, 15, Rue Soufflot, str. 336, cena 3f 50c; v naših lokah leži že šesta iztfaja te knjige.) Ali že čez nekaj mesecev so se , pojmi zbistrili in bili so angle^k,i pisatelji prvi, ki so ustanovili dejstvo, da se tu ne gre samo za Veliko Srbijo, t- j. za združenje vseh .'Srbov, ampak da igrajo tu ne manj važno vlogo še Velika Hrvatska, t. j. združenje vseh Hrvatov in pa Slovenija, t j. združenje vseh Slovencev. Zgodilo se, je torej, dvoje. Prvič so dobili pojmi Velika Srbija, Velika Hrvatska in Slovenija v očeh zapadnih politikov tisto vsebino, ki tem imenom v resnici gre, t j. združenje vsake narodnosti zase v avtonomno skupino, drugič je bila izrečena beseda o zed in jenih državah, Jugoslavija, kakor troedino kraljestvo sestoječe iz razširjene ali velike ('Slovenci bi rekli: zed'i-njene), Hrvatske in zedinjene Slovenije. • Ko je bila napisana pisateljem Petrom Lanux druga obširna knjiga o Jugoslovanih, je dobil Denisov naslov mal jopravek. Knjiga Francoza Lanux o ilas'Jugoslovanih se imenuje že "Jugoslavija" (Naslov : Pierre Lanux: La You-goslavie, Paris 1916, Libraire Payot jet Com p., 106 Boulevard St — Germeiir, str. 263, cena 3f 50c.) Za nas je bilo ime Jugoslavija nekaj samo ob sebi umljivega, nekaj starega. V Trstu je izhajal zadnje čase pred vojno celo večerni dnevnik pod imenom Jugoslavija, ali za evropiejsko javnost je bilo to ime popolnoma novo :n zato je smatral Lanux kot potrebno, postaviti pre'df besedo Jugoslavia še nekak tolmač ali podnaslov in sicer: Francija in Srbi (La France et les Serbes) in zopet so za-popadeni tudi tukaj po Denisovem vzorcu, pod besedo Srbi: Srbi, Hrvati in 'Slovenci. Predno se je končalo prvo eto vojne, že je bila klteja Jugoslavije znana vsej zapadni Evropi in tam so govorili o tej bodoči državi vsi politiki. Počasi in polagoma— minulo je med tem drugo leto vojne— je prodrl glas tudi v Rusijo. Podobno, kakor niso imeli Francozi prekJ dvemi leti še pravilnega predstavljanja o Jugoslovp.nstvu, tako si tudi v Rusiji dolgo niso bili na jasnem, da se tu pravzaprav . ne gre samo za .Srbijo, ampak za Jugoslavijo in da je Srbija samo en del, manj kot polovica vse Jugoslavije, da sta tam še Hrvatska in Slovenija. Z drugo besedo, da pom en j a velilka Srb'ja ozke, Jugoslavija pa široko postavljeni program razrešitve jugoslovanskega vprašanja. V Rusiji je bila prva diplomacija, ki je razumela to vprašanje in za njo- je začela razumevati Jugoslavijo sedaj že tudi rusko "časopisje in nobenega dvoma ne more 'biti, da sledi temu spoznanju tu'di vsa ruska javnost. Ako ugotovimo na eni strani fa'kt, da so sprejele danel že vse glavne države Sporazuma, Rusija, Francija in Anglija vprašanje Jugoslavije bolj ali manj jasno v - svoj program, ne smemo prezreti drugega dejstva. Italija se namreč dOvoljno odkrito prizadeva onemogočiti tako veliko jugoslovansko državo in pri pravlja zelo previdno in dosledno vplivne evropejske kroge na misel, da naj bi se ne u-stanovila Jugoslavija, 'ampak samo zedinjene Srb:ja na eni strani, na 'drugi pa ne!kaka Ilirija, t. j. zedinjena Hrvatska skupaj z zedinjeno Slovenijo Potrebo take razdelitve ona utemeljuje s t$m, češ da v bodoči Jugoslaviji po vsej verj«?t-X • g A&Jiš nos t i ne bo veljalo kot "osnovno načeio princip enakopravja in avtonomije vseh treh narodnih skupin, a v državi, kjer se bodo posamezni člani bojevali, to za svoje ptravice, to za hegemonijo nad drugimi, ne more biti notranjega . miru. Taka država pa bo Italiji zelo prijeten sosed, ker taka država bo slaba in »brez moči proti prodiranju Nemcev na Balkanu. iKar se tiče nas Slovencev, je brez najmanjšega dvoma, da smo mi vsi 'do zadnjega moža brezpogojni pristaši taka Jugoslavije, ki bo osnovana na enakopravju, -zato se Italija pri svoji propagandi na noben način ne more sklicevati nas. Mi nočemo nikogar spraviti pod sebe, ali tudi nikogar ne tnpimo nad seboj. Koristno bi bilo, da Ital ja javno pokaže, koga ima v mislih, ker v danem slučaju, kar Italiji ni «flragO, tudi nam tii milo: kdor bi hotel delovati 1 proti osnovi enakopravja v " novi Jugoslovanski državi ta bi — v tem smo mi Slovenci z Italijo ene misli — s .tem podkopaval temelj Jugoslaviji in zasejal že v naprej seme razdora in prepira v 'bodočo Jugoslavijo. Ako misli Italija, da je našla take krog£ mekl nami, naj jih imenuje, Iker mi se bomo borili proti njim z največjo vztrajnostjo, kakor si more to Italija predstavljati! Uresničenju ideji Jugoslavije je pripomogla nekoliko tudi Nemčija. Čudno se to sliši, ali vendar je to resnično. Nemčija je namreč prva začela govoriti, da je treba preu-strojiti vso srednjo Evropo v takem smislu, Srbi! ; Gotovimo se za ta trenotek, ; rešimo to vprašanje med > ' ; boj, dogovorimo se do dobre- ] ga v naprej, »da bo Jugoslavija ! takorekoč gotova še predno ! pristopijo diplomatje konfe- ! renče k zeleni mizi. Tisti, ki ! so poklicani zidati to Jugoslav j vijo, moremo biti samo mi — • vsi drugi nam morejo naše de- « lo samo pokvariti. S svojo is- ; krenostjo in značajnostjo pre- ; magamo vse notranje prativ- ; niike; s svojo zid'niienstjo, ra- . zumnostjo in trdnimi cilji pa zmagamo na mirovni konferenci. "Jugoslavija." — Pe^rograd. -o —Ali ste za to, da bodejo Slovenci po tej vojni svobodni? Ali ste za to, Ha dobijo Slovenci, Hrvati in Srbi svojo neodvisno, svolx>dno, demokra-l en';' državo, po načelih predsednika Wilsona? Ali ste za to, da narod sam odloči kakšno vladno obliko hoče? Ce želite sebi in svojim tctrol|on] neodvisnost v bodoče, postanite član Slovenske Narodne Zveze. Mr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St. daje vsa nadaljna pojasnila. Prijatelji dramatike, izšla je knjižica "Dve šaloigri" Knjižica vsebuje dve igri in jo .priporočamo našim dramatičnim društvom in vsem kitate ljem našega lista. Bližajo se zimski večeri in! igre so dbbro razvedrilo 'za vsakogar. Kdor se zanima za te dve čedni igri, ki ste pisan: v jako humoristionem, objed-nem pa jako poljudnem tonu, naj se obrnejo na upravništvo "Clev. Amerike" 6119 St. Clair aveniji) CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINAi Zo AmeriKo - £5X)01 Ha Cl+tfd. po poSti£4-.00 Xa Etfropo - $4.001 To*am*xna Jte*>ilK.a - Jc Ewililjiii ' ■ " - Tm I------. i'riti I* tatt u) M P**M* M "Cl«T*lu4»k» Anurikm" g i % «11* R CLAEft A V*. N. ■.. CLEVELAND, OHIO. TBUFBONI CUT. PRINCETON 1M EDWARD KAUSH, Publisher - LOUIS J. PIRC, Editor. K __-...-.. _ ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. • . ■_ Read by 25.000 Slovenians in the Gty of Cleveland and elsewhere. Advertising rates 01 request American in spirit Foreign in languageonly % Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. J879/ _ " No. 138. Moa Nov. 26th 1917. Jugoslovanska ideja v sedanjosti in preteklosti ničani. Ta prosvetljena torvat- ■ ska republika,v južni Dalmaciji je -predlagala celo novo ime za Jugoslovane "Sloveni". Te misli našega narodnega edinstva se je oprijel nadalje Napofceon, ki je ustanovil prvo jugoslovansko .državo "lit— rijO", kjer so bili Slovenci, Hrvatje in iSrbj enakopravni narodi. Tdkom celega minulega veka moremo našteti celo vrsto primerov, kako so se zbirali okrog te ideje vedno širši in širši nanodni krogi. Ali ves ta čas ni bil noben jugoslovanski narod svoboden: eni so bili »pod turškim, drugi pdd' avstrijskim in ogrskim jarmom. Ko se je zgodilo, da je bila prignana leta 1867 Srbija kakor neodvisna država, so se uprle oči vseh Jugoslovanov v to državo, na Srbijo ka-cor so smotrih mekdaj Italijani na Piemont. V Belgradu so »ili ustanovljeni tedaj bolgarski odredi ali legijoni pod' vr-lovnim poveljstvom Srbov, srbo-bolgarsko edinstvo je tedaj procvitalo z neobičajno •silo, Bolgari so se hoteli z|edi-iiiti v eno državo in srbski 1 I I u6V6r8i s . ^ssi ___ kualll inio iuu I ' 1 »dravll*, tod*«. I M i Balsam ^St 1 DD m > k**1' i | for Lungs b£±1| (Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo; "Želim nekaj za moj kaielj." Navadite se zahtevati zdravilo po ojagovem polnem I jFS imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih Z? let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bole-ifl < zni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenoi, BB vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti j« izvrsten za odrasla in otroke. Ceea 26 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod. H II ^H*1? ! ,C®ld Boverpva drulInikA *dr»Tll» 10 nnprodaj ilc 1 Unp TaDlete karnuh vnepovtod. /ahtevftjt« "Severov*" ponjl- (Severove Tablet« zoper hovem poli»em Imenu. C« jih ne m.^ie dohlti v prehlade in hrlpo> so doma= $4.50, $5.00. Predno kaj kupite oglejte si naio " trgovino :Belai tSl MočniK, 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO Rokavice JOPIČI (Sweters) ^^^^^^^^^^^^^^^^^ 'temno rudeč« ^^ ^ j ^ ^^^^^ Molk€ -Rokavice wl IflB^ Excelsior *VOHftVW;e modro ■ rujeve, «fve in črne barve ^ EM Dajemo opeke S. N. Doma. $1 in naprej WMMr I m J. S. Jablonski I 1 ' SLOVENSKI FOTOGRAF. | i M^H 6121 ST.CLAIR AVE. p HVI^^H Izdeluje slike za ženitbein družinske slike, otroške is a im SS^I^H^B slike, po naj. ovejši modi in po nizkih cenah. Za fi]I H^•X.OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo afl jU I^^^^^WSHl eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. g VSE DELO JE GARANTIRANO. 11 H | l | <{ }H I I 1»>»1H M.> * I >H » » I »t HI » • , (1 Tel. Main 2063 Cuy. Central 1690 > i ' ' t John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK \ (ATTORNEY AT LAW) : 902-04- Engineers \ m 5314- St,. Clair A>e. » 1 * i ^„H.].,H„i„1,],MU MMIM Hi 111 H III 1 I l»H>HlfH«ftfl't» KX PA1N-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki alovenski družini # raias primorale, povišati ceno na BV H 35 >n 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane E&gg ■ iste kakovosti in da enako učinkuje. K^i H s tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto ffl močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo Bw W ceno ničvrednih ponaredb. Eral 8 Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je I] tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, h| na besedo Lozol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-jI nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko- ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat ) fS&K F. AD. RICHTER & CO. T £ . 74-SO Washington Street, New York | ti f Cistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. ' NIZKE CENE. Molke obleke................$1.00 Ženske kiklje......... ..........SOc Moike suknje................,$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00 * Jopiči...............................SOc Ženske obleke.................$1.00 The DAMM DRY CLEANING Go. c—173>-w 1574 E. 55th ST. - 1024 A. J. DAMM, poalorojj*. I = I , / r.V-V. - - f» ■ f . V" " : ' r J?' f ' —Cleveland ne bo do&il nove železniške postaje, dokler bo trajala vojna. Tako so se zjedinile železnice, ki vpUijo v Cleveland1. Proračun za novo železnišlko postajo . bi znašal $14.000.000 in bi bila ta postaja najlepša z Zjed. državah, toda železnice imajo danes toliko drugega posla, »da ne morejo misliti na ivove postaje. <—Otroci, ki nedobivajo dovolj sladkorja, so v nevarnosti za svoje življenje. Vsakdo ve, da se sedaj ne dobi dovolj sladkorja v trgovinah. Ogromne zahteve Zjedinjenih -diržav in zaveznikov za vojno so skoro izpraznile zaioge sladkorja-Tngovci ga dobivajo le malo v svoje trgovine., Toda otroci morajo imeti sladkor, če hočejo uspevati. Zato nasvetuj-e dr. Bolt, mestni načelnik zdravstvenega urada, naj se starejši ljudje zdržijo sladkorja, in naj ga toliko več privoščijo ictrokom. Toda ne "candy" ali druge sladkarije, ampal.i pravi sladkor, kakor se ga ra- m proti mrazu Imamo v zalogi PEČI za plin in premog. Jos. Zele Slovenski pogreb« zavod. 6502 St. Clair Aye. Tel. Princeton 969 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i _. tu sem prihaja blago iz drugih krajev, in odtood je železniška zveza proti Jeruzalemu. Turki se umikajo skoro brez bojev. Angleži pnoldirajo v dvelb ' oddelkih. Prvi oddelek prihaja od Jaffa, proti Jeruzalemu, drugi pa od }uga>. ob potoku Cedron. če se Turki hitro ne umaknejo preko reke Jordan in se poslužijo E1 Hedjaz železnice, tedaj preti Turkom popolen poraz in zajetje. Železnica, ki vodi v Damask je bila že pretrgana od Angležev in sicer pri E1 Ramteih, tedaj je ta pot Tuirikom zaprta. ^Najhujši je boj v Palestini raditega, ker ni dovolj železnic. To je oviralo Turke, ^a se niso mogli prav braniti in tudi Anigleže, ki niso mogli pravilno napadati. Kier so zelenice v južni Palestini, kar jih je, jako malo namreč, sedaj skoro vse pod kontrolo Angležev, se nahajajo Turki v naravnost obupnem stanju. Turki se bodejo mogoče branili bolj proti severu in se držali na tevcm bregu reke Jordan. Bolj južno doli se nahaja pokrajina el Hejaz, kjer so se Arabci proglasili neodvisne od Turkov, in Arabci v tem pogledu* precej pomagajo Angležem, ker Turki nimajo pota nlucijo. Toda to ni preobrat, niti revolucija.' To je — klanje. To je p — punt poti postavni oblasti, proti oblasti, ki je ibila prizna- Nna od ruskega naroda. To je ■r- izdajstvo in rtevera napram ruskemu narodu. In vsa Rusija bo gledala na Trockija kot na puntarja, kot izdajalca na-ipram državi. Ruska revolucija jeJdoSpela p v nov stadij. Toda to ni stadij L napredka niti revolucije, am-P pak kazen za iprvo osnovno !' pogreško, (kazen za nerazumevanje in nezmožnosti, da se i ta pogreška poptavi. »V Rusiji je nastala revolucija, ko je bil ovržen avtokra-j tični sistem. Narod je vzel I »oblast iz carjevih rok. Držav-I na oblast je prišla v roke ruskega naroda. Volja naroda pa mora najti izraz v Ustavo-tvorni skupščini, na kateri se zberejo zastopniki vsega' na-) roda. Toda dokler se Ustavo-; tvorna skupščina ne snide, te-^ daj ima ostati oblast v rokah začasne vlade, ki je bila organizirana v trenotku revolucij« in priznana od volje naroda, I (ki je bil zadovoljen, da se je I. sestavila začasna vlada, in je bila priznana tudi od' drugith I držav. Ta vlada in edina ta ima I pravico (poslovati, ima oblast. I Vsak poskus, da se to vlado I zavrže ali prežene, je izdaja I napram Rusiji, akt revolte in m ' ■■ M, . k h&te • ,'Js- M1! verujemo v Rusijo, v ruski narod. Verujmo tudi, da bo i zidaj a boljševikov, največja nevarnost ki je kdaj pretila Rusiji, zadušena in preide v zgodovino. "Vlada" boljševikov v Petrogradu bo pregnana s puško in bajonetom, $ pomočjo krviprelitja, ker je treba strašne operacije, da narod ozldravi. 2rtve bodejo ogromne, toda posledice vredne teffo žrtev. Rusija se bo prebudila." Pred Jeruzalemom Od Hebrona do Jezuzale-ma je komaj dvajset milj. Mestece Hebron je v angleški oblasti kot so vse važne točke okrog Jeruzalema. Z vedno večjo močjo pritiskajo Angleži nad starodavno mesto Jeruzalem, iki je v enako svetem spominu kristijanom, Židom hi mohamedančem. Pohod Angležev v Palestino je romantičen, spominjajoč (deloma na križarske vojske. Angleži so si morali priboriti pot preko Sinajskega poluoto-ka do puščave, po katerih so Izraelci nekoč potovali. Po o-svojitvi mesta Beersheba so prišli Angleži na visoke plarh-jave, ki se širijo med Mrtvim morjem in med Sredozemskim. Na teh planjavah ni vode, ali pa jako redka, in naravno je tudi bojevanje in napredovanje jako težavno. Na zap^du so Angleži osvojili Gazo, nekdanje glavno mesto Filistejcev, dalje proti severu A#kalon in sedaj je padla tudi Jaffa, jako važno pristanišče. Jaffa je življensika potreba za Jeruzalem, kajti I 'Sloveti, Dobrodelna Zveza' I •Uierota« luti«! Vrnrfit Au'n. H I |t || ^ |l 1 — I UST. IS. NOV. INK. 13. MARCA 1910. I (fcŽO-if 1914. I H v »>Ržavi Ohio wXmm v drŽavi oHio Soda* Claraland, OUo I ToL O. S. Princoton 1279 R Vrhovni uradi 1052 E. 62nd St. I UPRAVNI ODBOR: I »Predsednik: PRIMOŽ KOiGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St. Clair av©- gj Tajnik: FRANK flUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEiRNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair ave.-• IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. ' JOS. RUiSS? 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALO KAR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave. = i! FINANČNI ODBOR: FRANK M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, C033 St Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega H odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po-I rotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. .Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. Vilillill lil 11 lili I III iilll lu! II iiUUi lil lil 11 ii m 11111111 m mi mi 1 ii 1 mil 1 iii n 1 ti 11 'lu'ii 111 nil niii i 11 Jiinii ill ■limn« mini 11 iimhii iiiiiiiiiiiii 1 mu 11 iiiiui 111 \i mi 1111 iii< 1 y iimiIIi 111 u hi u u mi 1111111 hiiiiimi 1 m Mian u h* > mm luwiniiMiiiniiiuniippa I . • V.!.*... j Pozor cenjena društva! m ^_;_ • - Ako nimate dovolj prostora v sedajnih dvoranah ■ I ako želite čednih dvoran za zborovanje za leto 1918 ■ j obrnite se na spodaj podpisanega ki vam preskrbi |J! I lepe, zračne, čiste dvorane. ij I Vprašajte za cene in dneve. H Leo Schwalb, (Knausova dvorana). I 6131 ST. CLAIR AVE. I >H|initli>iMiiNii>i(»iiMMiM»»i>(>ii»>lii»iii>y TEL. PRINCETON 18384- FRANK ČERNF M SLOVENSKA TRGOVINA MaJU f S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. ' 1 6033 St. Clair Are. Kadar želite kopiti dobro uro In drago »latnino, Colombia grafofone, ploiče ▼ v«eh jesikib, posebno importlrane tloTeotke ploSče is stare domovihe ter rse ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite s* saopno na svojega rojaka. Prodajam todi na mesečna . odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnine in grafofonoT. Vsako blago je jamčeno. II LMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiuiuiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii^ i i 4 1 Kupite božično darilo sedaj I in prihranite denar. | ■ , •! v h'-m! H I Vsa aaloga nr, diamantor, zlatnine, srebrnine in bruiene-ga ptekla je sedaj popolna ta bolične kohce slovenskega roda, in mi vam prodajamo25 procentov cenej« kot drngje Kupite sedaj plačate samo "IP" '1-00 ostanek pa kadar morete. Ta ^m^^ H^r^V ponudba je samo za kratek Jos w^TjS^F Ne odlašajte, pridite t koj. ^^j^Jo^j^^ E I IV. WOI^KOV. i = 64DS ST.CLAIll AVE. bllvsu AddtMan Rd. | Mi popravljamo ur« bi zlatnino, vse tlelo garantirano. s ^iiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii»»iiiiiii»»iiHiiiiiiiHiiniiiiiiiiiHiiHiii»»iiiiiiniiiiii»>ii^ i DR. L. E. SIEGELSTEIN, I Rail Phono Cajr. PKon« Main 130« C.ntr.1 2481 R I | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | y U R AID N E U R E« Od 9. zjutraj do 4. popoidn«, od 7. do S. zvečer. Ob nedeljah od 10 do 12 | 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ato. near East 9th St. Zdravniški recept — nasa zdravila, Ztt bole en dobite zdruvoisk i predpis, ki morn koristiti. Našim tfiru v Horn lahko popolnoma znuimte, da rum koristijo. Če prinesete zdravniški recent k num. mi garantiramo da dobitr prava zdravila. SLOVENSKA Fred H. Braunlich, LtKAKWA 1353 EAST ssth ST. VOGAL ST. CLAIR AVENIJE" .....----- :::« t. aietraj do a. -r. Ob »*d«ljak o4 lO 6m I. ■ ' 1 5 BELL MAIN 6173 CUV; CENTRAL 14*1 MIHAEL S. ČEREZIN, Hmtsko-slovenski odvetnik Pisarna: 120« ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. 11111 1 1 ■ "' ' SSI o«o olo o|o olo IS" •ommo' moom •OHO- -oio sa žalo tvojo ošabnost." "Meni?" "Da, tebi, Juri Devinski, gospodar v Senožečah in na Belaju. V imenu patrijarha ti naznanjam: Dokazano je, da si krivovercem dajal jedi in pijače ter obtoke, da si jih ščitil ter odtegoval sodbi sv. cerkve; morilca Antona Kastfela-na si napravil za svojega zaveznika in mu obljubil svoje varstvo; dokazano je, da imaš tajno zvezo z razbojniki in da jih ščitiš; dokazano je, da si zapeljal in onečastil nedolžno dekle, obljubljajoč ji "sveti zakon; dtolkazatto je, da si vzel s silo krivoversJoo sužnjo njenemu gospddlarju in da je zdaj tvoja priležnica; dokazano je, da. si svoji mesenosti zadostoval na posvečenem mestu, v samostanu, in dokazano je, da se hočeš zakonolomno ločiti od svoje prave žene. Zato izrekam v imenu Boga očeta, Boga sina in sv. dulva ter v imenu sv. • cerkve nad tebej preklet je. Zate ni ne milosti ne pokore, ti moral 1'iti pogubljen tu na svetu in tudi po smrti na veke vekov; pogubljen in preklet ves tvoj rod. V imenir svete cerkve odvezujem v,se tyoj»e podanike od dol-ižne pokorščine in zvestobe; nihče te sme več slušati, nihče izpolnjevati tvojih ukazov, kdor ti da zavetiša, kruha ali vJoldle, bodi .fceiboj pogubljen in preklet." •Spričo tega strašnega pre-kletja, je nastala za nekaj tre-notkov v cerkvi smrtna tišina, kateri je sledil sikn hrup. "To so laži in zvijače," je zakričal Juri in udaril s pestjo •po klopi. "Resnice in hudodelstva," je odogovoril menith Dominik in se postavil na stopnice preti velikim altarjiem. "Resnice in hudodelstva je naštel patrijar-hov Namestnik, vsaka besed'a je istinita." i Trepetaje jeze'je Juri zagrabil svoj nneč, da bi Dominika pred altarjem pobil, ali plemenitaši, odnega semnja si pred1 vsem plemstvom in narodom obljubil svojo pomoč in zaščitbo razbojniku Komolji, iki mi nihče drugi, kakor morilec Antona Kastelana in se ne kliče Ko-molja, marveč Hartvik pleme-meniti Tožun, ki je gospodar na Stjaku in podanik O ten a Vipavskega." "Kaj, Ivomolja je Hartvik pi. Tožim?*' je Juri vprašal in kri mu je začela zastajati, kajti tega razkritja pač ni pričakoval. 'Dominik mu ni odgovoril naravnost, nego se je okrnil p* ti Otonu Vipavskemu. "Govori ti, Oton Vipavski. Je-li resnica, kar sem povedal?" "Resnica.'' Bridek usniev je legel na Jurjeve ustne. Naslonil se je na klop in vprašal: "In pošteno dekle sem zakonolomno zapeljal?" "Da, zapeljal si1 varovanko čedadskega mesta, Katarino Zoranovo. Konzul 011 ob one jo je ponoči napol golo dobil v tvojem naročju. Krepki, neustrašeni Juri je zaihtel in solze so se pojavile v njegovih očefb. "In svet kraj sem oskrunil?' "Da, samostan si oskrunil ker si se zakonolomno pečal' j oropano sužnjo Zulejfco. "In jaz sem priča," Se je o glasila gospa Juta pit March land, in je stopila iz klopi, kjei je sedela. "In krivoverec sem tudi?" "Da, pristestoval si in omogočil, da so krivoverski s!kof ir njegovi mašniki po svojem obredu usmrtili krivoverca Ga-lehgana." Juri ni več vprašal. Bleil in prepadel je slonel ob svoji »klopi in se tresel po vsem životu. Poskusil je govoriti, toda ni mogel. . \ Dominik pa je dvignil roko in z divjim fanatizmom zakričal : "Ponavljam prokletje Jurja Devinskega in (poživljam njemu podložne graščake, da mu odpovedo pokornost in zvestobo, sicer zapadejo sami izobčenju in 'prekletju." In zdaj so vstali devinske-inu vladarju podložni graščaki drug iza drugim in aJdaili zahteva no izjavo. Dalje prihodnji«. ^iiimimimiiimimiiiiimiiiimmiiiiiijL Društva, pozor! = Uredništvo lista "Cle- S = velandska Amerika" na- = 5 znanja vsem slovenskim jjj S tdruštvoniv Collinwoodu, s S Clevelanklu, Newburgu S 5 in okolici, da 'bo prihod- 5 E nje leto zastonj priol>če- S § valo vsak mesec dvakrat s § imenik društvenih urad- g | nilkov, dan seje in pro- jj | stor kjer se seje vršijo. | 2 Vse kar naj društvo nare- 5 s di je, da sporoči uredni- S | šivu, kla želi imeti oglas g s skozi celo leto zast'onj v i s "listu. /Naš list jdlec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse oabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so hekakšen brlog zlotvornih tvajrin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillnfc grenke koreninice, ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, poiiglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor trudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskie; ob premembi žitja ali rudarje ali druge klavce, ko delajo in vdihavajo plin, če ,rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dolbite' j*e v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, za«to pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, n-evragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, ^ najpotrebnejša in najhitrejša pomole. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnewje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v. vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla im st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se'v^vserfh lekarnah. ' Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold M'edal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. : 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III. \ yi • iMied zbranim plemstvom je zavladalo sitnnenvje. Nastala; je tišina. Čim je bil razlkrit ve- j liki altar, so se tudi najglas-, nejši .plemenitaši zavedli, da se nahajajo v cerikvi. Mirno je stopil škof Kukanja izprelll altarja na vzvišeni prostor, ki je 'bil prvotno namenjen; za Jurja, Pozdravil je zborovalce samo s tem, da je hitro a jako ponosno nagnil glavo; blagoslova jim ni dal, dasi bi 'bil to zahteval običaj. Potem se je obrnil tja, kjer je sedel Oton Vipavski, pogledal ga ostro in potem začel govoriti s slovesnim glasom. "Oton Vipavski — slušaj glas papeževega notarja in patrijarhovega odposlanca. — Prisego, da izieneš vse krlvo-verce iz svejilh kraj'ev, si prelomil; v svoji služIli si imel razbojnike in si jilii ščitil, namesto, da bi jih obsodil; ob postnih dneh si jedel meso in na veliki petek si dajal slabe zglede v jedi in-pijači; vdrl si trikrat v cenkevjdia se polastiš ujbeg-lih .sovraižnlkiov, dasi so cerkve zavetišča frc postane nedotakljiv vsak, kdor prestopi cerkveni prag; vzel si v varstvo morilca pravovernega Antona Kastelana, vrgel si že dvanajst duhovnikov v jeoo in • jih imel zaprte več tednov. Za vsa ta hudodelstva te je cerkev prekkla in izobčila. Preklet in; tzol>čen si še a prosil si milosti. To milost zamoreš doseči, ako se brezpogojno pokoriš poveljem, ki jih prinašam v imenu patrijar- i ha oglejskega, v nasprotnem slučaju pa te novic prelkolnem in boš za vse življenje izobčen ter ne boš mogel »nikdar več • se povrniti v naročje svete matere ' edino zvelicevalne certkve." Oton Vipavski se je trepetaje zgrudil na ikolena in skoro ihte zaklical: "Pokoravam se, pokoravam se vsakemu povelju." Razkačeni so planili velika- 1 ši pokonci. Le malo jih je bilo, 1 ki so s svojimi miazori stali na ] strani patrijarhovega odpo- ij slanca. Tudi nekatere cerkvi brezmejno vdane zlx>rovalce je šikofa Kukanja ugovor raz- : ljutil. /S ponižanjem Otona Vi- < pavslkega so se čutili same po- 1 nižane. Tuldli goriški grof 1 Majnhard ini mogel premagati 1 svojih čuvstev, ki jih je v nje- * gOvem srcu vzbudil Kuikanjev Igovor in j