Leto Lix. številka Z39. V LjuDljani, v (etrteb ZI. okiiora 19Z6. Ceno Din 150 LOfENSKI ■n«j» t sat oad jopciCDf, iivzemtJ nedelj« id pravnike. - tosereil; do 30 petii i 2 u, do 100 vrs« 2Ü 50 p, vec ji u.sciat. peto mu 4 D; notice, poslano, »zjave, .eklame, preklici beseda 2 D. — Popust po doga »diu. — tnserati.i davek posebei. — „Slovenski Narod* velja etno v Jugoslavij 240 D. za inozemstvo 420 D 1 Za svobodno cono Italijanski poslanik v Budimpešti je ■«astopil oficijeino pri madžarski viadi s ponudbo, da prepusti Ital.ja Madžarski svobodno zono v enem svojiii pristanišč, ali v Trstu ali na Reki. S svojim predlogom hoče preprečiti skiep pogodbe med nami in Madžari za svobodno madjarsko zono v Splitu. Tipičen znak italijanskih prepotent-ttih želja imamo s to ponudbo pred seboj. Italija hoče prevladovati pol.učno in trgovsko v predelu Balkana in Po-donavja. Te težnje poznamo in se jim ne čudimo. Toda absurdno je, da ho^e svoje stremljenje izvesti tudi giede vzhodno-jadranskih pristanišč, itaaja je z mirovnimi pogdoami dobila Reko in Trst, pristanišči, ki imata jugo-slovensko zalen-četku borbe med jadranskimi pristanišči v vsem obsegu; tu se vidi jasno, kako važno je dobiti čim preje .e e/.mo na splitsko morje. Njena važnost pa je tem večja, ker moramo računati, da se pojavi danes aii jutri tudi vprašanje ugud-nosti v splitskem pristanišču v korist Rumuniji. Zakaj dasi ima Rumuuija svoje Črno morje in preko Konstance ter po Donavi dober dostop do njega, vendar se ne sme pozabiti da je to morska pot, ki v*)di pc ^iikem ovinku v Sredozemsko morje in dalje v civii-zirane dežeie. Za dobršen del prometa potrebuje Rumunija zveze proti zapadu in jugozapadu in baš pot preko Sputa more tej potrebi zelo dobro služiti. Pa ne le Rumuniji. marveč tud: južnoza-padni Rusiji, kar se je navajalo nedavno kot važen argument za čimprejšnjo zgradbo splitske proge. Želimo, da bi otvoritev borbe med jadranskimi pristanišči imela pred vsem to dobro posledico, da se pospeši zgradba prepotrebnih prometnih sredstev v smeri na naše največje pristanišče, da bomo na ta način za konkurenco vspo-sobljeni v polni meri Potem izid borbe ne more biti dvomljiv. RAßlNDRANAT TAGORE OBOLEL _ Dima], 20. oktobra Indijski pesnik Rabindranat Tagore. ki se nahaja na turneji po Evropi, se ie prehladu Po nasvetu prof. Wenckebacha je Tagore odpovedal svoja predavanja v Pragi, Dunaiu in Budimpešti. RUMUNSKA KRALJICA V AMFRIKI _ Newyork, 20. oktobra. Na promenadi Unionsquare se ie vršila protestna skupščina, ki lo je sklica! socijalistični kandidat za gtivernersko mesto newyorske države Protestna skupščina le spreiela zelo ostro resolucijo proti prihodu rumunske kraljice in sijajnemu sprejemu, ki je ga povsod pripravljajo ameriške oblasti. Govorniki so napadali tudi Železnike in parobrodne družbe, k! so stavile kraljici brezplačno na razpolago na1razko4ne*a prevozna sredstva Tudi v Newvrvrku ie rumtinska kraliica stanovala v nn»e!eeantnej5em hotelu brezplačno. Tz Newyorka je kraliica Marija odpotovala najprej v Washington in nato na jug Združenih držav. Država še do danes ni izplaca'a dolžnh uradniških razlik pač pa je nud tem že ponovno zvišala najemnine Zahteval je da se Ljubljana in Maribor končno uvrstita v prvi draginjskj razred. Opozar-fal ie vlado na obupni položaj kronskih ftl Nato se je razvila precej ostra in dolga debata o poslovniku, nakar je predsednik prečrtal ukaz. s katerim se zaključuje izredno zasedanje Narodne skupščine in sklicuje za danes novo redno zasedanje. mm r [zvoljeno je bilo zoc-et dosedanji* predsedstvo 2 Markom Trifko- vičem, ki pa je še vedno bolan — Beograd, 20 oktobra Seja Narodne skupščine je bila danes otvoriena točno ob 9. dopoldne Na dnevnem redu so bile volitve, novega predsedništva. kakor ga predpisuje ustava na začetku vsakega rednega /.asedania. V dvoran' Narodne skup*č;ne ie bilo prisotno izredno veliko Število poslancev vseh strank Najstarejši prisotni poslanec, član demokratske zaiednice A Lazič. ie nato otvoril sejo Narodne skt'p*čine v smislu člena 2 poslovnika. Za začasne zapisnikarje ie imenoval poslanca Raina Ba-Cen;ča in Hodžo in nato odredil lOminutni idmor. Po odmoru so se takoj vršile volitve predsedstva Glasovanje je traialo do 11 Za volitev predsednika ie bilo oddanfti 263 glasov. Za predsedn;ka ie bil zopet izvolien dosedanji predsednik Marko Trifkovič; zan' ie bilo oddanih 153 glasov, opozicija pa je oddala 108 praznih glasovnic Fn glas ie odpadel na Radičevega poslanca Franko Mar-kiča. en elas pa na L'ubo 2ivkoviča Tudi glawvanja za podprev*c. oba poslan ca radikalne »tränke s 153 glasovi. Kot III. in IV tajnik sta bila izvoljena Radičeva po slanca Josip Zagorac s 152 in Rude Badinič a 147 glasovi. Opozicija je oddala t09 praz uih glasovnic Po končanem glasovanju bi moral prevzeti predsedniško mesto novoizvoljeni predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. ki pa ni bil prisoten. Poslanci so klicali: lnzajib predvojne Srbije Radič trdi. da vlada ni utemeljila svoje ostavke * takozvanimi zagrebškimi incidenti ki se sploh ne omenjajo v demisi'skem pismu Radič zagovarja nato vstop Sloveneev v vla do. 20 poslancev SLS zaleže v poedinih |! skupščinskih odborih mnogo več kakor bi to utemeljevalo njihovo Število. S klerikalci vred bo politika narodnega sporazuma raz polagala v Narodni skupščini z močno dvotretjinsko večino. V politični beležki opozarja Stepan Radič na svoj sestanek z Nikolo Pašičem na zagrebškem kolodvoru Ko je Stepan Radič pozdravil Pašiča je ta odgovoril, da ga zelo veseli, da se je videl s predsednikom HSS Radič opozarja na te besede Pašiča ter trdi da je iz njih razvidno, da se Pnšič ne bo zpostavljal za tiste, ki bi hoteli rušiti se-»anjo situacijo. Krvavi verski nemiri v Indiji — Kalkuta, 20 oktebra Pri polnočni pio-cesiji v Havri v predmestju Kalkute, ie pri« slo nepričakovano zopet do nemirov, pri katerih je bila ena oseba ubit*, dvajset pa je bilo ranjenih Policija je prijela zaradi 'zgredov 40 ljudi Kakor pripovedujejo Hin» di so bil napadalci muslimani Po spopad« ie bilo mnogo trgovin in hiš izropanih Pri verski slavnosti v Lahom je nekdo vrgel med udeležence bombo, ki je razme* varila sedem ljudi in 22 ranila V Haiderahadu je ustrelil domačin, k< ga je hotela policija prileti zaradi raznih zlo« činov, sedem oseb med njimi dva redarja, nakar je pobegnil Skril se je v bližini me« sa v farmi, kjer ga ie obkolila policija s pomočjo kmetov ŠKOFOVSKE KONFERENCE V ZAGREBU — Zagreb. 20 oktobra. Sinoči so bile za- kliuCene konference katoliškega episkopata Mariborski knezoškof dr Karlin se je od-oelial popoldne beocra'sk' nadškof dr Ro-dič pa rvečer lutri odpotujejo Iz Zagreba ostali škofje Vec mesecev je Ml v Ljubljani mir pred profesionalnim' vlomilci Ljubljanska okolica je bila zadnji čas pred njimi precej varna, ker s<> organi ljubljanske policije maja meseca letos po napornem zasledovanju prijeli glavarja vlomilcev in roparjev Klemena m spravili pod ključ tudi več njegovih tovarišev Zadnji čas so pa prišli na svobodo nekateri vlomilci, ki se sedaj klatijo po deželi in izvršujejo tam svoj poset Včeraj smo kratko javili, da je pobegnil iz umobolnice nevarni vlomilec France Klemen, pristojen v Postojno. Posrečilo se mu je prepihu železno ograjo na oknu celice v pritličju umobolnice na Studencu. Klemen je bii osumljen 20 vlomov ter Je v preiskav začel simulirati blaznost, računajoč, da bo na ta način, ako pride na Studenec, najhitreje dosegel svobodo. Načrt se mu je dobro posrečil Nad mesec dni ni spregovoril z nikomur niti besedice, obenem je ves ta čas imel krčevito skrčena kolena ter na postelji nepremično ležal Jede» ni po več dni Klemen fe \i umobolnice odšel v sami srajci, spodnjih hlačah in nogavicah Njegova prva skrb je bila, da si hitro preskrbi primemo ;*leko, obutev in nato večjo svoto denarja, da lažje zopet nastopi kot elegantni kavalir pri svojih ljubicah. Še isto noč, ko je Klemen pobegnil, Je bil poskusen vlom v gostilno Ivana Tom-ca na Vod« v (dni cesti V noči od 18 na 19 t. m okoli pol 1 ure je obitelj gostilničarja Ivana Tomca, stanujoča v I. nao-stropju. začutila močno Žvenketanje šip spoda v gostilni Takoj so vsi vstali tn hiteli v pritličje Ka tleh gostilniške sobe so našli velik, tuj nož Zapazili so, da so Sipe razbite In da je okno odprto Sum po^kušenega vloma ie prvotno padel na nekega posestnika s Posavja, ki se nahaja v slabih premoženjskih razmerah, toda pozneje ie postala verjetnejša kombinacija, da le Tomčeve poseti' ubegli France Klemen, ki ie prav dobn «-rijenriran o situacij! na Vodovodni cesti in je že lansko Ie-ro vlomil v Fortumovo gostilno Vsekakor ie Klemen ? velikim naporom skušal dobiti Drimemo obleko Na to opozarja viom v delavsko barako pri Martinovem mostu Čuval delavskih barak pod-letja Toenntes le vedno v barakaah Včeraj se ie za eno m-o. med 17 'o 18 oddaljil Iz barake ter še! nadzorovat skladišče V tem času le bil- vlomljeno In vlomilec sc Je v prvi vr«rl «pravil na obleko in obutev Dvema delavcema, loslpu Vrhovnlku in Josipu Horvati?u le odnese! razno obleko v vrednosti 2225 Din Kakor nam dalie poročajo, ie bilo rudi v rajonu šentviške hčine nad LJubljano nocol izvršenih več vlomov France Klemen je zanimiv kriminalni tip. Visok ie 168 cm. močne postave, podolgovatega obriza. temnr.riavih las, visokega Čeia. debelega In dolgega oosa, tot i jastreb sivih oči, malih in rjavih brk, širokih ust in slabih zob. Zunanjost na splošno ni prikupljiva, toda Klemen zna seti sugestivno vplivati na ženske, ki ga oho žavajo kot darežljivega kavalirla. Ne nu> zastonj Ime «Dimeza» ia rokovnjaške?;r «Nandeta> Klemen zelo rad čita romaiu-Pojavlja se sedaj v priprosti delavski ai kmetska obleki, a kmalu izgine in se dr;* gje pojavi kot bogat «Amerikaneci*, ki U ravnokar prišel iz Amerike iu prinesel mno go denarja Ima navado, da napleni In nabere z vlomi razne stvari, obleko, drag< cenosti In spK.h vse, kar se da pon-vnovčiti. Po svojih zaupnih osebah, zlasr ženskah spravi svoj plen v denar. Nato $1 nakupi novih oblek, perila in se tudi na zunaj modernizira. Pojavi se kmalu me4 svojo družbo, poseti rupatam svoje znane, in znanke Iz zaporov. Znankam kupuj t obleke, čeveljčke in druge potrebščine » jih nagradi za njihovo zvestobo. Tudi org: je prireja V kaki predmestni In podeželski gostilni se razvijejo na njegov račun pni ve bakanalije Njegove prijateljice in ta* tinskl tovariši pijejo in rajajo, toda sam nc pokusi vina Ves čas bakanalij }e oprezer kot ris, spije k večjemu osmmko najbolj šega vina ali čašlco likerja Je pa Izredm velik gurman ?n ljubi dobre Jedi Njegovt poznavalci In tudi kriminalisti ga slikajo kot treznega, pijači ne udanega človeka, toraj nenavaden t:o zločinca. France Klemen Je bil pred aretacij u nad dve leti stanovalec ljubljanske okolt-ce, osobito polhograjskih vasi, kjer je po hostah kraljevat kot glavar rokovnjačev Borzna poročila. ZAGREBŠKA KOR2A. Devize. Wien 797.50— S00.Su, Berlin 13.475—13.505. Bruselj 159-161. Italija 239.07—241.07. London 274.40—275.30, Neu-vork č. 56.46—56.66, Pariz 166—168, Praga 167.40—168.2»). — Valute: lira 236—23> Efekti: 7% invest. pos. 1921 72.25 72.75. 2%% drž. renta 310. 310--310.5, Ljubljanska kreditna 150. Hrv. eskomptna banka 100—101, Kreditna banka Zgb. 100—101, Hipotekama banka 55.50—56, Jugobanka 92— 92.5, Praštediona 867.50—«70, Sečerana, Osiiek 450—455, fsfs d. d. 45—49, Nihag 15, Qu t man 250— 260, Slaveks 100—110, Slavonija 31.75—32, Trboveljska 302—303, UM on 295. Vevče 100. Agraria 42.50—4&50 INOZEMSKE BORZE. CuTlh: Beograd 9.145. Pariz 152U, L don 25 11875. Newyork 528, MIlan 22.05. Praga 15 335 Dunai 75.07 Trst: Beograd 41.25—41.75, Pariz 69-*>9 50. London 113.80—114.20. Newyork 23.45 -23.60, Curih 451.50—456, Dunaj 333—335. 70 31 Predstave Danes — Prvič v Ljubljani. Čudodelni pes RIN-TIN-TI rešuje gospodarja, ob i 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL. Zanimiuosti iz naših kraieo Šofer je preveč računal, pa si je kupil raje cel avto s šoferjem TrecL — Milijonska goljufija v Banatu. — Dobrota je sirota. Kakor pri nas savinjski hmeljarji po prodaji hmelja, tako razpolagajo tudi banaški kmetje po prodaji žita z velikanskimi vsotami denarja. Da si ob takih prilikah dovolijo razne «ekstra-vagance», je znana stvar. ŠP pred par leti bi nikdo ne verjel, da se bodo ke-daj naši kmetje vozili z avtomobili, danes pa to ni nič več novega. Savinjska dolina je danes kar poplavljena z avtomobili. Slični pokret Je opažati tudi med banaškimj kmeti. Na malo nenavaden način pa si je kupil te ani avto Živo Bajič, seljak iz Mokrina pri velikem Bečkereku. Zjutraj je prišel v Veliki Bečkerek, kjer je prodal nekemu veletrgovcu vse svoje žito. zakar je dobil izplačano za navadne smrtnike veliko svoto denarja, krog pol milijona Din. Pa si je možakar zmislil, da si sme po celoletnem trudu že privoščiti malo zabave. Najel je avtotakso in se ves dan vozil po mestu. Proti večeru se je končno že precej nakresan odpeljal na kolodvor. Ko mu jP šoter predložil račun in zahteval 1400 Din voznine, se je seljak razkačil Nekaj časa sta «glihala», pa se nista mogla sporazumeti. Šofer je neprestano kazal na taksameter in žongliral s kilo-meterskimi številkami, tarifi itd., da so se seljaku kar zavrtele številke po glavi. Končno ga je popadla jeza. Potegnil je iz notranjega žepa debelo nabasano listnico in mirno vprašal šoferja, koliko stanP celi avto s šoferjem vred. Šofer je sprva mislil, da se šali in je na slepo imenoval ceno: 90.000 Din. Seljak mu je mirno odštel 90 podobic sv. Jurija ter dal še za pol litra «dlko-fa», nato pa se dostojanstveno skobacal nazaj y avto in zapovedal šoferju: «Teraj!» Med gručo radovednežev se je odpeljal novi lastnik avtomobila proti domu... V Banatu so te dni odkrili veliko, goljufijo nekega nakupovalca žita. Neki Josip Ottoš, bivši oskrbnik velepo-sestva v Termenvozu, jP postal pu razdelitvi posestva potom agrarn> reforme brezposeln. Končno je našel pri neki veletrgovini z žitom namešcenje kot nakupovalec žita. Kot bivši oskrbnik veleposestva je imel dobre zveze s kmeti in mu je zato posel šel gladko izpod rok. Ko je spoznal, da jP trgovina z žitom zelo dobičkanosna, je začel na lastno pest trgovati. Da bi si zasigural čim večje količine blaga, je plačeval najvišje cene. Kmetje so kar drli k njemu. Pokupil je v okolici Vel. Bečkereka skoraj vse žito in ostali trgovci so si že lomili glave, kako bi ubili to neljubo konkurenco. Toda ta skrb je bila nepotrebna. Ottoš se je s po-nesrečinimi špekulacijami sam uničil. Ker je plačeval previsoke cene, žita ni mogel prodati naprej. Kmetom je ostal velike vsote dolžan, ker jim je dajal običajno samo «aro». Končno so banke, pri katerih je imel kredit, zahtevale plac'lo in mu zaplenile zalogo. Ko so kmetje zvedeli, da so ob denar, so kar trumoma d rib a j ai k Ottošu in mu grozili. Ta si ni znal več drugače pomagati, kakor da se je sam prijavil sodišču. Po dosedanjih ugotovitvah so kmetje oškodovani za več milijonov Din. Med podeželskim prebivalstvom vlada radi tega velikansko razburjenje. Dobrota je sirota. Resnico tega starega pregovora je spoznal pred par dnevi tudi referent prosvetnega minl-sesrva Franjo Zetkovič. Pred par dnevi se je vračal krog polnoči iz kavarne proti svojemu domu. Na ulici ga na- enkrat ustavi slaboten mladenič, češ, da ima ž njim nekaj važnega govoriti. Referent je bil sprva nekoliko osup-njen, končno pa je postal sam radoveden, kaj mu ima povedati neznanec, ki ga ni Šp nikoli videl. Mladenič se je po kratkem oklevanju predstavil kot Mijo Paunovič, študent Nekaj časa je molče korakal poleg referenta, spregovoril par besed brez vsake zveze, kar je le še povečalo radovednost gospoda referenta. Bil je pripravljen na vsako senzacijo. Kajti čemu bi ga pač neznan človek sicer ustavljal o polnoči? Polagoma se je mladenič razkril in pripovedoval začudenemu referentu, kako ga preganja usoda. Nikjer ne more dobiti službe in dva dni že ni nič jedel Referentu se je mladenič zasmilil in ga je velikodušno povabil na svoj dom. Poln hvaležnosti mu je mladenič stiskal roko in se mu ginjen zahvaljeval. Doma mu ie gospa soproga postregla s prav tečno in obilno večerjo, nato pa sta nepričakovanega gosta spravila v postelio in mu želela dober počitek, češ, da se bodo naslednjega dne podrobnejše pogovorili, kaj Sp bo dalo za niega storiti. Drugega dne je gost nenavadno dolgo spal, dasi je prejšnji dan izja* vil, da ima navado zgodaj vstajati. Do» mačinoma se to ni zdelo Čudno, mlade* nič je bil pač utrujen in neprespan in ga nista hotela motiti v sladkem spa* nju. Proti poldnevu pa je gospod res Ferent, ki je za hip prihitel domov na malico, le stopil v sobo. da zaspanca zdrami. Toda kdo popiše iijegovo za« Čudenje, ko je naše sobo skoraj po* polnoma izpraznjeno. O mladeniču ni bilo ne sluha ne duha. Z njim vred pa so izginile tudi vse dragocenosti. Pustil je le še par manjvrednih slik na steni. Omare pa je dobesedno izpraznil. Poli* cija si sedaj prizadeva, da izsledi tega čudnega »študenta«, ki ie tako nehva* ležne ravnal napram svojemu dobrot* iiiku. Gospod referent pa se je zaklel, da ne izkaže nikdar in nikomur več kake dobrote . . . Jfajbolj priporočljive moderne mske su*n e, ragiaie, de£m p ašče pele rine za deco, >ma v fcog^t zaleg Fran LukiČ, Pred škofijo 19. Celjski okoliški občinski odbor Za nedeljo- ob 9 dopoldne je bila skhca-na seja občinskega odbora občine Celje, okolica, na kateri naj bi se sklepalo o proračunu za leto 1927. 2e pred sejo je bilo opažati med občinskimi odborniki precej neivoznosti, ker se je izvedelo, da hočejo nekateri gospodje onemogočiti skrlep&nost Po enourm zamudi je otvoril g župan Glinšek sejo in konstatiral, da je navzočih 22 odbornikov m da je podana sklepčni**: Pri a ti.-a ti o zapisniku zadnje občinske seje se je oglasil g Omladič in kritiziral odsotnost nekaterih odbornikov G Pe-tschuch je izjavil, da zahteva, da se vrne proračun finančnemu odseku v ponovno posvetovanje, češ da je nepravilno sestavljen Nato so odšli gg. Petschuch. Novak tn Omladič iz sejne dvorane Ker je postal s tem odbor nesklepčen, se je vršil samo porazgovor, v katerem so vsi navzoči odborniki soglasno obsojal: postopanje teh gospodov G Petschuch. k| je član fin odseka, je sam glasoval za ta pro-račun v fin odseku Ne čudimo se g Pe- Maurice Boue: 36 44 Roman. — Kaj namerja< sedai? ga je vprašal, ko je končal. — Najprej mi povej, kje dobim Duroya! Ali je v Morgatfu? —Ne, odšel je v Crozor, kjer nadaljuje s preiskavo. — In orožništvo? — Je tudi v Crozonu in pomaga Duroyu, odvrne Nolsy — Dobro je. Zdaj pa poslušaj moj načrt: Obvesti nemudoma Duroya in mu sporoči, kar sem odkril. Orožništvo naj se brez odloga poda na Ražko pečino, kamor.se vrnem tudi jaz. Kraj sem ti dovoljno popisal. Ob osmih zvečer Se bodo zbrali banditje in tihotapci in tudi jaz bom med njimi. Glejte, da natihoma in nenadejano obkolite hišico, o kateri sem ti govoril. Ce se mi bo zdelo potrebno ali če bom v nevarnosti, vam bom dal znak in tedaj navalite na hišo. Zajeli boste «Straho-valca duplin * in vso njegovo tolpo, ko se bodo najmanj nadejali. Ali si razumel? — Da. odvrne Noisy. Povedati mi moraš ie še. kakšen znak nam boš dal, če boš v nevarnosti? — Strel iz revolverja. Ustrelil bom v okno! — Dobro ie. Mislim, da nam ban-diti to pot ne bodo. odnesli peta. Osvobodili bomo Hugeto ali pa vsaj zvedeli od ujetih tihotapcev, kje se nahaja. Obenem pa dobimo ključ od skrivnostnega zločina, ki se ie pred leti pripetil v «Zakleti hiši*. Tako pogodimo dve muh: hkrati. — Upajmo! odvrne Morlon. Zdaj te pa moram brzo ostaviti. da ne vzbudim pri banditih suma. Na svidenjp to-rei zvečer! — Na svidenje, prijatelj! Tudi Jaz se podam takoj na pot. da obvestim Duroya. Obilo sreče, Morlon. in na veselo svidenje zvečer! Morlon Sp poslovi. Čoln, ki ga ie bil prioe1 j al v Morgat, ga je Čakal v pristanišču. Morlon pokliče nrevoznl-ka. stopi v barko in da znamenje za odhod Veter, k' mu le prej pihal nasproti in je oviral čoln, da n; mogel razvit! vse svoio hitrosti, mu ie bil na novrat-ku ugoden. Tako ie prevoznik prihranil par ur vožnje in še predno se Je Marlon dobro zavedel, se jp znašel na cilju. tschuchu, da je sjesov nastop tak, saj ga vendar dobro poznamo* ne razumemo pa g. OmladJča. Id je bi) izvoljen na Usti »Slov. gospodarskega bloka«. To ti bomo zapomnili m izvajali proti takemu nastopu konse-k vence. m Tak nastop je občinskemu gospodarstvu in avtonomiji kvarljrv in trna edini namen, da kliče po razpustu obč. odbora. ' Gg. Petschu.h in Omladič s! morata biti svesta, da je občinski zastop resna gospodarska institucija, ne pa cirkus _r. Kapitulacija komunistične opozicije v Rusiji Opozicija ruske komunistične stranke ie izdala te dni mamfest, v katerem pravi, da se ukloni sklepom 14 strankinega kongresa in da se odslej ne bo več borila proti oficijelnemu vodstvu komunistične stranke. Ta manifest je v resnici presenetljiv. Opozicija je formalno kapitulirala, toda dejansko svoje borbe ni opustila. Oficijelno vodstvo komunistične stranke je namreč hotelo razpustiti vse opozicijonalne frakcije, voditelje pa izgnati v Sibirijo. Da se izognejo temu udarcu, so opozicijonalni voditelji v zadnjem hipu napovedali umik Rusija stoji pred 15. kongresom komunistične stranke, ki se sestane prihodnji teden. Tik pred kongresom je pa opozicija izjavila, da se ukloni sklepom prejšnjega kongresa. Že spočetka je bilo jasno, da se poizkus opozicije, ki je nameravala pritegniti na svojo stran večino na kongresu, ne bo obnesel. Boj bi mogel dovesti samo do poraza opozicije, ki je v zadnjem hipu pravilno ocenila svoje sile in se uklonila večini. V manifestu pravijo opozicijonalni voditelji, da prihajajo na 15. kongres kot ljudje, ki so sicer grešili, ki pa nočejo ostati zakrknjeni grešniki. S tem si hoče opozicija ohraniti v?aj nekaj mest v vodstvu državnih prslov Na kongresu nastopi oportunistično. kar pomeni, da njena kapitulacija ni iskrena. Težko je reči. kakšno stališče zavzame na kongresu napram spokorjenim opozicijona'cem oficijelno vodstvo komunistične stran- | ke. Najbrž bo moralo znova ubrati pot personalnih kompromisov z glavnimi opozicijonalnrmi voditelji. Trockij je med delavstvom in vojaštvom zelo popularen, pa tudi Kamenev in Zinovjev lahko računata na simnat;je ude'ezen- j cev kongresa. Po vsej verjetnosti je imela opozicija s formalno kanitulaci.io namen ostati na vodilnih mestih in nadaljevati boj dotlej, dokler ne zmaga njeno stališče. Ali zasledujte termin *a Polnočno solnce??? Izpred sodišča Mladi Andrej iz lepe ljubljanske okolice kosi travo in se ozira po zelenem p^iju tja na sosedno njivo, kjer zanje njegova izvoljena Francka. Solnce pripeka, vroči avgustov lorek je in Andreju lije curkoma znoj po obrazu. Naenkrat si obrise oči. sam sebi ne more verjeti, po stezi jo reže stari Jerna* Frnncin oče. proti njemu Kmnlu stoji pred I njim in zavpije: , J Starec se obrne in odide. Andrej strmi za njim. Na nebu se poslavlja solnce. zarja se j razliva čez pokrajino, fant pa misli na ipsne noči in lepe Francine oči. Pozno ponoči se vrača domov, vendar potrka na Francino okno. Pekle odpre. Oba tibo krnmlj"ta in razmišljata, kako bi omehčala trdo očetova srce Naenkrat Franca krikne. Andrej se zs* ne. stari Jernač stoji pred njim in ffa udari na vso moč s pestjo v obraz. — č*pz teden dni zve Andrej, da se bo njegova Francka poročila, ker jo stari sili v zakon. Par dni preje je pa Andrej govoril s svojim znan rem orožnikom ki ga ie vprrsaJ. zakaj imn take lise na obrazu Tn \ndrpj mu ie po^e dal. Pa so se znašli pred sodnijo in stari bo plačal 100 Din fflobe. a Francka ima Andre la še vedno rada. saj nravi da se raje ne b»"» nikoli omožila. a v kTo^ter tudi ne ooidet ivan je rojen na Koroškem Star je šele 22 let. pa je imel srečo, kajti nastavljen je bil kot pogodbeni poštni nameščenec v Stra žišču na Goren iskem že od leta 1923 Letos so jeli ori poštni direkciji v Ljubljani opa žati nečednosti Tvan je marca straboma uvi del. da mu manika 3000 Din v blagajni Ke* je še vedno upal. da bo prišel pri ponovnem preprledu do nap?ke. je eklenil vzet; kak drug znesek in ga potem vrni*i Tedaj je prišla aprila letos nakaznica za Tvana Baj željna s 4000 Din gotovine Tvan je nakaz nico sam podpisal in z denarjem kril pri manjkljaj. K nesreči pa je Ivana prehitel revizor, ki ga je poslalo ravnateljstvo iz Ljubljane in tu ga je naznanil Prišli so orožniki, a Ivan je denar, ki si ga je izposodil, te imel pripravljen in ga je takoj plačal. Ivan je znan kot pošten fant in je samo zelo raztresen, tudi ni pijanec, ne kadilec. Končno je še izpovedal nad učitelj R., da se je Ivan enkrat pri učiteljskih plačah zmotil in je kar 2000 Din več izplačal. Senat se je po izpo-vedbah vseh prič prepričal, da Ivan ni imel nlkakega namena denar poneveriti, saj je znan kot poštenjak In zato ie bil oproščen Delavec Joža iz Ljubljane ima na Glincah svojo Miciko tako-le na koruzi. Micika Joži včasih tudi gospodinji. Pa je našla pri njem >epe nove dokolenke in jih prodala. Jože je bil zelo hud In je avgnsia letos priletel oa Glince k Mickini prijateljici Neži, kjer je našel svojo ljubico. Jel se je prepirati z ženskama, ker sta ga pa z jezikom zmagali, se je oborožil s pruČtco in pogumno naskočil-Obe sta ga zcrrabili. a on se ju je otresel in jel tolči na desno in levo. kamor je padlo. Zadel je Nežo nad levim, Micko pa nad desnim očesom Zdaj se bo oddahnil v tridnevnem zaporu. orjaka, vaša malha je pa zmerom prazna!» «Seveda je prazna, veste gospod sodnik, kar Ga s je petkovih ljudi, smo sami reveži. Vsak dan ima svoje privržence sreda in sobota sejmarje, pondeljek tiste zaspance s kislim nedeljskim mačkom itd. Stopil sem pretekli teden po Kolodvorski ulici za ckšeftonu, pa sva biia takoj 3 policajem skupnj. Obsodili ?t.e me zato na 5 dni, uo, sem pa za ta čas preskrbljen s preljubim kruhkom, saj 6em pošten mesar, pa mi nihče ne da službe, ker mi leze že sedmi križ na hrbet. Za Savo ne teče samo voda, temveč tudi žganjica, ne sicer po širokem rečnem koritu, ampak po grlu žejnih Posavcev. Žganjico kuhajo kmetje, za kar pa morajo imeti dovoljenje Kmetica Micika je pa kar staro dovoljenje popravila in ga predložila v kontrolo. Finančni paznik je pa novoijenje spoznal in Miciko naznanil, saj je popravila številke listine in število litrov ter še oštirki Pepci to svetovala. Gretilničarka Pepca pa ni mislila države goljufati, imela je potrdila za 10 litrov in tega je popravila na 5 litrov, kar jo stane 200 Din globe. Micika bo pa odslej svoje nasvete delila novim tovarišicam, Ui jih dozdaj še ni poznala; posili jo bodo namreč vpisali za 2 meseca v «Arestantov-sko društvom. Urb iz ljubljanske okolice je moledoval pred sodnikom in prosil očeta, naj mu odpusti. Oče Nande ima lepo hosto in rad dela, a Urh ima pa vedno žejno grlo in rad pije. Tri leta je stari trpel; lepe smreke so odhajale iz hoste, a denar je Urh zapil. Starcu je bilo naposled dovolj in naznanil je sina. Ker pa sta se pred <=odr?Vom naravnala, ja utemeljuje dokaj čudno logiko. Dia* ekt, to.xmomastik. in priimki so po nje* govem mnenju tesno združeni. Dialekt v Julijski Krajini je za njega čisto beneški Krajevna imena so italijanska (seveda, od» kar jih je italijanska vlada z zakonom iz* premenila). radi 'eea morajo biti tudi pri» mki italijanski Toda < spremembo, ki ie s tem nujno združena, ne hi hotel slavni Borri tvegati tudi nevarnosti, da se izpremem beneško li* ce Radi tega je proti principi ielni odpravi i vseh končnic ič in ič, ki da jih večina Itali» janov težko izgovarja toda tudi Furlani imajo svoj *.g Zahteva pa tudi, naj «»e pri. imki prevedejo predvsem v lokaln. dialekt tn ne v italijanščino, o pr Ivančič in Jo« vanovič v Zanetti m Zanini in oe v G.o» vannini ah Giovavinoli, Jur;ševič v Zorzmi, Petrovič v Depiera. Prien ali Petns, Blaže« vič pa \ Biagnim ali DebasMo. Anrunovič v Antonini. DeUAntomo, lomni m Tonelh Kovač naj se vsikdar bc spremeni v Fa» bro in Kovačič m kovačevič v Fabbretro. remveč morda tudi v Cova al- (ovt ki Se baje dob:va že po Istn :n dn.£od Vsekakor je naš Bom proti £r>|i trans> kripciji vitalijansko ob!:ko. to ie za nicga samo nazadovanje, rešitev mora h:ti popoK na Kjer ne gre drugače, nai sc mu preve« de v obliko, ki odgovarja najbolj slovanski besedi Končno poje hvalo vladi, ki kljub obU« nim preglavicam najde tudi toliko ča«a, da se briga s takimi navidezno malenkostnimi vprašanji, ki pa so naivečiega moralnega in nacijor»a!nega pomena Učeni Borri Ferruecio zasluži že vnaprej kolajno Saj jo v Italiji nosiio možje ie drugačnega kova kakor je on, Borri. eleznica KOLEDAR Dsnes; Sreda, 20 oktobra 1926; katoličani: Artemij in Irena; pravoslavni: 7 ok« fobrs, Sergije; muslimani: 12 rehi«uLahira 1345: židje: 12. marhešvana 56ft7 Jutri: Četrtek, 21 oktobra 1926, kato* Iičani: Hilarij in Urša. pravoslavni: 8 ok» tobra, Pelagija; muslimani: 13 rebunLah-ra 1345: Žid je: 13 marhešvana 5687 DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera; »Tannhausec C. drama: oDrugi brega D Kino Matica; »Rodoljub z dežele«. — Ljubljanski dvor: »Princ in kokota«. — Kino Ideal: *>Rin*T:n*Tin« DE2t RNE LEKARNE Danes: Bahovec. Jurčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt. Celovška cesta Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go» sposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 17.08, vzide jutn ob 6.22 m zaide ob 17 07 .Mesec vzidr danes ob 17.14. zaide jutri ob 4.57 in vzide ob 17 43 Velika uganka ugodne ja nskuoa e rešena, ako s. ogledate ravnokar došo bogato izbiro najttnejš ga angleškega in češkega blaga za mo'ke obleke in površnike, agiane td. po najnižjih cenah Josip ivančič, Ljubljana Miklošičeva cesta 4 Sport — Kolesarske in motociklističnn dirke na ljubljanski Grad se vrše v nedeljo ob 14. Kolesarske dirke priredi koledarski pod= savez (prijave do petka ob IS g Gorjancu, Kolodvorska ulica 41; prijavnina 10 Din), motociklistične pa Moroklub Slovenija (prijave do petka ob 20 g Štefanu Krhne. Svibičeva ulica 7; prijavnina za motorje 20 Din), za prikolice 30 Din) Dirke se vrše ob vsakem vremenu, start na Karlovški cesti, cilj v drevoredu na Gradu — Sparta v Ameriki Praška Sparta je v nedeljo igrala v St Louisu proti tamoš* njemu klubu in zmag- 'a v razmerju 5:3 (2:1) — Program Avstrije za prihodnje leto Prihodnje Teto igra Avstrija sledeče med* državne tekme: il ..tarča proti ("^eho-dova* ški, 22 maja proti Belgijzi, v aprili- proti Madžarski in sredi maja proti Angliji Vse tekme se od grajo na Dunaju — Hazena Ljubljana . Zagreb V ne« deljo se vrši v Ljubljani medmestna hazen* ska tekma reprezentanc Zagreba in Liub= Ijane. Ljubljana gre na to tekmo z iako do* brimi nadami na uspeh, kajti naše hazena-šice zaznamujejo ravno letos nenavadno velik napredek Že pomladansko stečanje obeh reprezentanc v Zagrebu ie pokazalo, da je dobr Zagreb v Ljubljani resnega konkurenta, saj je po težki borbi zmagal le z razliko enega gola Stdaj. ko >e vrši tekma na domačih tleh, upravičeno pričakujemo še boljši uspeh, kajti naše igralke se zavedajo, da gre v tej tekmi za prestiž hazenskega športa v Ljubiiani Ura še ni bila osem, ko je Morlon prispel do Ražke Dečine. Izkrcal se Je in odslovil ribiča nakar jP potrkal na vrata lesene hoče. Loic mu ifh je prišel odpret. Mala, nizka sobica je bila natrpana z ljudmi, kojih vnanjost bi marsikaterega manj pog;umneg:a moža kakor Morlona odvrnila od njesrove namere. Med njinr ie bil tudi Marco in njegova dva tovariša, ki sta ora spremljala prejšnii večer. Ko je Morlon vstopil, so se vsi prisotni ozrli nani in Morlon je čital v njihovih pogledih nezaupa-Eii in prezir. £a^ufn č. ia nekai n v" redu in nehote ga ie prešinila zla slutnja, ki se ie ni mogel otresti — Ali Ulric Se ni prišel? vpraša mladi mož navzoče tihotapce. — Ne še. odgovor' prihulieno Lola ali vrniti se mora vsak hip. Pričakujemo ga! — In oocrHvar? nadaljuje Morlon vprašujč z očmi. — Poglavar nride najbrž" z Ulrl-com, zagodmia Loic. — Rad bi 9 njim govoril, meni Morlon z glasom, ki mu ni b?lo videti notraniega razburjenja Imam zani ' važne predloge. — Ura 5* ni osem Poglavar nima navade prihajati Drepozno 1 — Pravkar W\e osmo oripomnl I Marco, ki ie stal v bližini. — Poglavar rte more biti več dale^. se znova oglasi Loic. Čujte. že prihaja! Vsi prisluhnejo. Od zunaj so se s lesnici culi koraki. Potem pa so se vrata pod silnim sunkom naenkrat odprla, mrzel piš vetra je udaril v izbo in na pragu s<» je pojavil Ulric. M«7npnec se nameri naravnost proti Morlonu. — In Doglavar? vpraša preoblečeni amatersk1' detektiv Kie na ie on ostal? Sai Ip mislil priti z vami! — ^>nrr|avar< odvrne Ulric s čudnim nasmehom, je Že med nami. 2e!ei bi 9 njim govoriti, odvrne M^r'on v p,, TTir)covo vedenje neprijetno presenetilo — fCar eovorte. on vas posluša! — ffo+pl bi ž niim osebno govoriti, rjravi Morlon. — N: potrebno odvrn^ TTMc On ie že obveščen o vaSfh p^-edl^gih — Kai nnmenlio te besede0 vzVl:k ne Morlon ki ga le ieta obhaiati čudna «lurnia. Namesto odgovora s; nirfc Izbere stoVm. ki mu io le nonpdH prlen od t;hntanr>ev. fer cp^tV ^ cr^do 'zbe ^ar?-ditie r* ^bkrožMo. nekateri *ede* drugi stnig _ r»rwpea se ie oripetilo. za- renči tedaic' Loic — Da. nekaj novega se je pripetilo, pritrdi Ulric. ki je ujel Loicove besede Dal sem vas poklicati zato da sodimo nekoga izmed navzočih Morlon ni preslišal niti besed'ce In ni prezrl najmanjša kretnje Ulricov nastop se mu ie zdel sumljiv Neznanec, ki se ie dotlej kazal, da ie nnva-den, povsem enakovreden paidaš med svojim1 drugi, se !<% nenadoma izpre-menil. Morlon ga skoro ni več prepoznal. Brezbrižni in ravnodušni izraz 111-ricovega obraza, kateremu se ie bil Morlon že privadil, te naenkrat 'zgini' in se umaknil neki ^isokomern' no/-ki ie Mnrlona neprijetno dir^Ta Tue' se mu ie zdelo čudno da ga Ulric ta ko vztrajno mn^ri s svormi žarečm-očmi. ki so mu nal:k puščic' prodir v najgloblie globine niegove duše — Sodil' bomo nt>ktea moža ie r novil glasne Ulric Ta človek SP nah ja sred; med nami in ta človek nas i poskušal ugonobiti poskušal nas podknpti da na* n nem 'zroč' krvn kom Ali niez^v nizkotn- načr se n je ponesreči1 Menil ie da na< bo d' bil v svoio oblast hotel na« ie izvab' ti v nast toda zg >d''o *p mu ie da \f on sam za^el v nast ki io ie nrinrnv. lia! nam Uiel se ie v svoio lastno zanjko! 5061 AU usitdnjote termin za Polnočno solnce??? Pogreb Hndreia Seneitoolc Pred hišo žalosti na Prulah so se zbrale včeraj kmalu po 15. narodne in kulturne organizacije, mnogoštevilni prijatelji in pokojnikovi učenci, da spremijo pokojnega prvomestnika CMl) Andreja Senekoviča na njegovi zadnji poti. Med splošno tišino je po cerkvenih obredih, ki jih je opravil šentjakobski župnik g. Barle, zapel združeni pevski zbor pod vodstvom g. Mateja H ubada v srce segajočo «Vigred se povrne*, na kar se je v imenu CMD poslovil od pokojnika njegov prijatelj, sotrudnik in družbin blagajnik g. notar Aleksander Hudovernik s kratkim govorom, v katerem je očrtal pokojnikovo nesebično in idealno delovanje v obrambi naše narodne posesti. Zaključil je z obljubo: «Mi, ki smo izgubili s Teboj svojega vodnika, Ti danes slovesno obljubljamo, da bomo nadaljevali Tvoje delo, dokler ne posije solnce naše narodne svobode na vse naše pokrajine. Ne, ne, ne — Ti, Andrej Senekovič, nisi umrl. Ti boš večno živel v naših srcih, v naših dušah in v srcu Te bomo nosili do zadnjega dne.» Iskreni govor je na vse globoko vplival. Nato se je razvil žalni sprevod; na Čelu je korakal oddelek pehote, a za krsto, obdano s častno vojaško stražo, so stopali poleg rodbine zastopniki ob- i lasti, vojske in korporacij, veliki župan dr. Vilko Baltič, vladni komisar mestne občine vlad. svet. Anton Mencinger, skoro vsi odborniki CMD s častnim prvomestnikom msgr. Tomom Zupanom na čelu, nekdanji družbin tajnik kanonik dr. Ivan Svetina, šef prosvetnega oddelka dr. Dragotin Lončar, preds^d-nih višjega deželnega sodišča dvorni svetnik dr. Janko Babnik. delegat min. financ dr. Šavnik, mnogoštevilni zastopniki profesorskega zbora srednj.h šol, zastopnice raznih ženskih humanitarnih in narodnih društev z gospo Vranjo Tavčarjevo na čelu, zastopniki gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj, gojenke šentjakobske šole in velika množica drugega občinstva. Žalni sprevod je zaključi! drugi oddelek vojske. Sprevod je krenil s Prui za Gradom proti Sv. Križu na pokopališče; ne vemo, iz katerega vzroka; mnogoštevilno občinstvo se je namreč v špalirju zbralo po Flori ja nski ulici in na Starem trgu, toda sprevod ni šel tam. Pri kapelici ob Kette-Murnovi cesti so pevci zapeli •Blagor muN. na kar je sprevod krenil na pokopališče, kjer je vojaštvo po končanem cerkvenem obredu oddalo pokojniku zadnjo častno salvo. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Sreda, 20. oktobra: Drugi breg R. D. Četrtek, 21. oktobra: Hlapci. K. B. Petek, 22. oktobra: Vijolmski koncert Saše Popova. Izv. Sobota, 21. oktobra: Joy. R. G OPERA: Sreda, 20. oktobra: Tannhäuser. G Četrtek, 21. oktobra: Gianni Schicchi, Glu» mači. Gostuje tenorist g. Pavel Vlaho« vič. A Petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra: Otello. E. Nedelja, 24. oktobra, ob 15.: Grofica Ma* rica. Izv. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Tannhäuser v Ljubljani Repriza ali premijera Tannhäuserja, — saj je od prvih dni julija lanske sezone preteklo več kot troje mesecev — je šla v nedeljo ob nekoliko zmernem odobravanju, a veledostojno preko našega odra. V režiji g. Kmttla in pod glasbenim vodstvom direktorja g. Poliča je pel Hermanna g. Betetto, Tannhäuserja g. Knittl, WoHrama g. Holod-kov, VValterja g. Kovač, Biterolfa g. Janko. Henrika g. Mohorič, Reramara g. Zupan, Elizabeto ga. ŽaJudova, Venero ga. Thierry-Kavčnikova in pastrrčka ga. Ribičeva. Predigro je operni orkester absolvirai v koncertni formi eksaktno in krepko začrtano. V strastno zagnanem srednjem delu se bo v bodoče sigurno izgubila mala meglen ost višjih godal. G. Polič in orkester sta kvitirala buren aplavz žentelmenski pravilno. Prvi del prvega akta je scenično pač najtežavnejši. Z našimi malimi sredstvi se moremo le deloma in skromno približati Venerinemu bivališču in čutnost bičajočemu bakanalu večjih odrov. Odpovedati se moramo gracrjam, amoretam, raznim mitičnim simbolom ljubezni, vodopadu itd., ter se zadovoljiti z res lepo opremljenim ozadjem, živahnim vrvenjem raznih bitij in skromnim ležiščem Venere. Partija Venere (sopran) je za go. Thierry - Kavčnikovo nekoliko visoka, vsled česar trpi blagoglasne njene pesmi v višini. Tako v prvem, kot poslednjem aktu bi si želel, da bi stopila nekoliko bolj iz svoje rezervnosti ter se strastveno razgrela. G. Knittl v začetku scene ne leži ob njenih nogah baš gracüozno zleknjen. V pcteku vse opere so njegove kretnje preveč eksplozivne, kar je pri njem postala že manira. Glasovno je svež in zmagovit. Zal. da mu ni dan mehak piano, zapeljiv dolce in se njegov heroičeni tenor podaja najlepše v razburljivih, strastnih in epičnih epizodah. Zato je kot pevec zmagal v opevanju »pregrešne« ljubezni v II. aktu in zlasti v težki pripovesti o svojem romanju III akta, enega najnapornejših Wagnerjevfh mest. Izpremembo slike v I. aktu sicer naznanja orkester s silnimi udari, padajočimi oktavami itd., a običajen je tu tudi grom za sceno, ki omami poslušalca, da ne vidi premikajočih se kulis. Mesto malega znamenja bi si želel v tej izpremembi jasno vidno Marijino sobo. Obe sliki, pomlad v I. aktu in jesen v III., sta zelo lepi, zlasti zadnja s padajočim listjem Vsa čast našemu gledališkemu slikarju. Tudi II. akt z grandijozno, lepo okrašeno pevsko dvorano, je več. kot sem pričakoval. PastrrČek naj poje svojo priprosto, a vendar intonacijsko težko pesem z ad libitum spremijevanjem, ker posamezni toni harmonija za odrom niso zadostna i nt ona-cijska opora. Pesem starejših romarjev, na-pravljajočih se v Rim, tudi ni bila najčistejša, no, je v svojem a capella delu pač dovoli težka. Živahna je bila četrta scena. Seveda je zasedba rogov (Wagner jih menda tu hoče kar 12) pri nas žal skromna in to kar v vseh orkestrih. Ljubeznjiv in vseskozi razumevajoč svojo plemenito in idealno vlogo tihe in odrekajoče se ljubezni je Wolfram g Holodkova. Močno se prikupi takoj, a še posebej v II. aktu in kar najbolj v III. s pesmijo k večernici. Ne vem. kako da ni posebno ogrel krasni septet v finalu I. akta, ko je to vendar biser operne muzike. Pavza med I. in II aktom je trajala preko 40 minut. Razumljiva je tu daljša pavza, a tako dolga utrudi. Pri prvi predstavi Tannhäuserja z nezadostno vežbo in tehniko v Dresdenu ie trajala celo samo 25 minut in še to je bilo publiki preveč. Sploh je bil tempo predstave nekam preveč zategnjen. Elizabeto, silen kontrast pohlepne Venere, je ga. Zaludova pela in igrala ganljivo in iskreno občutno. Zelo simpatična ie bila Elizabeta zlasti v svoji prekrasni mo-lirvi III. akta. G. Betetto je bil dostojanstven grof in ie dal II. aktu močan dvig Znani uvodni marš 4. scene je bil blesteč in zborovsko izvrstno podan Vsa *a slika «e zelo simpatična vsled svoje vitežke dosto-janstvenosti, nekaterih zelo posrečenih figur in svoje žive pestrosti. Ob štiriglasni a capella zbor pažov se je prav lahko vsled sitne modulacije izpod-takniti. a z oporo v pihalih to že gre. Partije pevcev sicer niso zelo težke in v uvodu omenjeni gospodje so jih vsak po svojem značaju peli prav dostojno in brezhibno Ansamblu bi bil živahnejši tempo priporočljiv. III akt je uvedla zaokrožena in lepo podana orkestralna slika Tannhäuserjevega romanja Tudi za to predigro zaslužita g. Polič in orkester specijelno pohvalo Scena Wolf rama in Elizabete je bila veledostojna in pretresujoča. Zbor romarjev ie istotako kot prvi, nekoliko intonacijsko nejasen in postane ob vpadu orkestra monumentalen Pesem mladih romarjev zaključuje opero, ki je Wagnerja zopet prikazala ob prelomu njegovega glasbenega življenja na najdo-stojnejši in močnih vtisov poln način. —č. Mestno gledališče v Ptuju Ptuj s svojo obsežno okolico sc je mo» ral doslej vsa leta sem zadovoljevati z di* letantskimi predstavami, dasi razpolaga z lepo urejenim odrom Letošnje leto pa je prineslo v tem oziru razveseljiv preokret Ptui bo imel letos redno gledališko sezono Mestno gledališče se je v to svrho po* polnoma preosnovalo Upravo ie prevzel poseben upravni svet pod predsedstvom g dr Fcrmevca, dočim je g. V Bratina anga« žiran kot artistiški ravnatelj Kot režiserji nam bodo stali oh strani preskušeni ptujski gledališki strokovnjaki, poleg domačih igralcev . amaterjev pa je bila angažirana tudi ga Gabnjelčičeva. ki je bila več let članica mariborskega gledališča Komparze tvorijo člani »Igralske šole«, ki jo bo vodil g ravnateli Bratina Petje bo v rokah »Ptujskega pevskega društva«, godbo pa bo oskrboval »Ptujski salonski orkester« Repertoarni načr» obsega poleg resnih klasičnih in modemih, zlasti jugoslovenskih del tudi primerno število zab~vnih in Ijud* skih iger, ki naj privabijo v gledališče tudi najširšo publiko Otvoritvena predstava se vrši v ponedes Ijek dne 25 oktobra Uprizorili bodo Can= karjeve »Hlapce« Ptujskemu gledališču, ki je s tem kres nilo na novo pot. želimo kar največ uspeha ter smo prepričani, da bo znala ptujska pu* blika primerno raniti prizadevanje mero* dajmh činiteljev, da napravijo tudi v ptujs skem Talijinem hramu torišče prave umets nosti — m Mariborsko gledališče Zupančičeva Veronika Dese-' niška. Z zelo neprijetno zakasnitvijo je otvo* rila Zupančičeva Veronika Deseniška v so* boto 16. t m osmo redno sezono maribor* skeg-a narodnega gledališča Predstavi je prisostvoval tudi pesnik Zupančič sam in tako obrnil na večer posebno pozornost. — Gledališče je bilo razprodano, kar se še ni primerilo kaki dramski predstavi, niti ne najodličnejšim Lremijeram Predstava pa je res zaslužila v pozornost Pred vsem v* zija gosp prof Šesta Tako skupne, ugla* jene igre še nismo imeli na mariborskem odru. toliko očividnc skrbi in pažnje se še n- posvečalo nobeni drugi predstavi. In na* šim dobrim znancem iz prejšnjih sezon =e je videlo, kako so hoteli podati svoje naj* boljše; a čeprav smo jim tudi sicer pri* znavali dobro voljo, se je tokrat videla moč* na in izkušena režiserjeva roka; ni zadošča* lo, da zna vsak igralec svojo vlogo. mar= več jo je moral podat: tako kakor si io je režiser zamislil; edino tako je tudi mo* goče do^vči enotno in skupno igro, doseči popoln uspeh predstave in s tem zadovoli* stvo igrale.v samih Ta novum na maribor* skem odru iskreno pozdravljamo Vsa dolga je bila podana z dve* ma kratkima presledkom *; scenerija je bila vedno veličas :a V^i igralci centralne osebe Veronike (Kraljeva) Hermana (Grom), Fridjrika (deležnik), Jelisave (Bukšekova) zadniega sluge in stražar* ja so se odl:čno izkazali Bil je res lep ve* čer. ki na. tudi aže, kakšna naj bo prihod* nja sezona Otvoritev nam jo tako obeta in mi io z veseljem pričakujemo. — Dr P. Sf rmšek. Dragi večer sezone nam je nudil kome* dijo »Morala« Radi lepe nedelje, ki ie pol Maribora izvabila na izlete, je bilo gledali* Šče skoro prazno Vsebinsko globoka, iz življenja zajeia satira je na našem odru mestoma prehajala preveč v karikaturo Posamezne maske so naravnost nemogoče Želimo, da naš dramski en^emble stremi po izpopolnitvi in da se posamezni igralci otre* sejo stereotipnosti — Čujemo, da pride že ta teden na vrsto prva opera. »Pogumni krojaček« pri Šentjakobča-nih. V soboto 23. t. m. zvečer ob 20. in v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 15. ter zvečer ob 20. vprizore Šentjakobčani Drinklerievo štiridejansko pravljico s petjem in godbo • Pogumni krojaček«. Pravljica se vrši daleč za devetimi gorami, kjer vlada mogočni kralj Slobodan. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. Tenorist g. Pavel Vlahovič gostuje jutri v četrtek zvečer v vlogi Cania v Le-orjcavallovi operi »Glumači«« Vlahovič ie eden najboljših iugoslovenskih tenoristov, ki si je posebno v Nemčiji, kjer ie dosedaj deloval pridobil velik ugled in gledališki sloves. Umetnik ie Hrvat iz Vojvodine, je študiral muziko na državnem konservato-riju v Budimpešti, bil nekaj časa kapelnik v Novem Sadu, nakar se je posvetil izključno le pevski karijeri Dosedaj :e nastopal v raznih velikih gledališčih Nemčije, predvsem <* Dresdenu in Berlinu Letošnjo jesen je prišel kot pevec prvokrat v domovino ter priredil v Zagrebu 9 oktobra koncert z največjim uspehom Z istim uspehom je nastopil tudi v zagrebški operi v vlogi Cania. katero ima naštudirano v materinem jeziku. 25. oktobra in 1. novembra gostuje v beograjski operi. Predstava se vrši za abonente reda A. Vijolinski virtuoz Saša Popov je eden onih redkih umetnikov na gosli, ki si je v najkrajšem času pridobil evropski sloves. Razmeroma še mlad deluje kot proiesor kenservatorija v Sofiji. Večino svojega časa pa porabi za svoje umetniške koncerte, katere ie do sedaj priredil v vseh večjih mestih Srednje Evrope, kjer ga publika in kritika naravnost navdušeno sprejema. Istotako je bil spreiet njegov lanski koncert v Ljubljani v Leoncavallovi operi »Glumači«. bo te dni imela čast in priliko čuti tudi mariborska in celiska publika Za petkov kon- Origmamo Duhovit esc!; I l n Hicw nzoiikei /.vratna salon-Ka veseloigra oolna šale* smehü in komičn h zapletljajev. Razkošno E'eyan no n . . . Krasne toalete. - Le>>» igrale — Fina rež a. v' glavn h vioeah: Srčkaaa Liane Ha d n originaln Jakob Tiedike. Predstav se vrše točno ob 4., '/26.v '/28., 9. uri. Pri vseh o edstavah sv na naš prvovrstni Jazz band orkestei Naročila za vstopnice ^preiema tel 1 * ELITNI KINO MATICA na i:dobi: iš Kino v sredim mes : Uuhi an» cert v Ljubljani s. ie izbral bogat program, ki sestoji iz klasičnih in modernih točk. Na klavirju spremlja umetnika pianist g. Fred Grone, ki nastopi tudi v dveh samostojnih klavirskih točkah Koncert se vrši v petek 22 t m v dramskem gledališču in veljajo /a končen navadne dramske, deloma pa tudi znižane dramske cene. Predprodaja vstopnic V opernem gledališču. najboljše, najtrpežnejše, Zato najcenejše Sokol „Sokolski listi" (Glasilo tužlškib Srbov.) V BudiŠini izhajajo »Sokolski listi«, mesečnik, ki ga izdaja lužičko-srbski Sokolski Savez kot organ srbskega Sokolstva. Urejuje ga ustanovitelj lužičko-srbskega Sokola in sedanji tajnik Saveza dr. Herman Šle-ca. Te dni je izšla septemberska številka, ki je posvečena VIII. Sokolskemu zletu v Pragi. V uvodnem članku razpravlja urednik o uspehih zleta, o pomenu Sokolstva za slo-vanstvo in o intrigah proti Sokolu radi Hu-sove proslave. V drugem članku »Mi *n ziet« naglasa avtor, da nemška vlada nc more braniti lužiškim Srbom, da vzdržujejo zveze z ostalimi slovanskimi narodi in državami, ker ravno stranke, ki stoje blizu nemški vladi in celo vlada sama naglasa potrebo kulturnih zvez in stikov z Nemci, ki so »odcep!ien; in podjarmljeni«. Nemški »Turnverein« prireja izlete v CSR in tam iavno nastopa. Nemci hočejo Srbe obdati s plotom ali kitajskim zidom, da bi svet ničesar ne slišal o lužičkih Srbih. Nem. vlada je odbila vsem lužičkim Srbom, ki so hoteli potovati na zlet v Prago, potne liste brez navedbe razlogov. Tudi saksonska vlada je hotela odbiti izdajo skupnega potnega lista, češ da so taki potni listi po neki višj' naredbi dopustni samo za društva, ki potujejo v višjih nemških ciljih, bodisi kulturnih, ekonomskih aH političnih. To pa da ne velia tudi za zlete narodnih manjšin. Na to opozarjamo zlasti Savez narodnih manjšin v Nemčiji in kongres evropskih narodnih manjšin. Še le tri dni pred zletom je odgovorila saksonska vlada na številne ur-gence. da lahko izda mesto zahtevaneg.i enega potnega lista za 300 oseb samo potni Ust za 12 oseb. — Drugi del te številke »Sokolskih listov« prinaša poročila o sokol-skem ookretu v Lužici. Našim sokolskim društvom in prijateljem Sokolstva priporočamo, da podpro delovanje lužičkega Sokola z naročitvijo »Sokolskih listov«. Letna naročnina znaša samo 3 nemške marke. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Bautzen, Laueareraben ?. II. Sachsen amo se neka; dni nas loči od veieliiina vetjem *n posebno godbo v Kat rem se vrt KOLO KOLO KOLO KOLO S0L0 USODE TRPLJENJA LJUBEZNI STRASTI SREČE •<» ^a pripravlja &?ATiCA Cotette. Njeno drugo lice Že dolgo je ogledoval vrvenje mask pred seboj pestro mešanico njihovih barv in slnhronlzem dveh preblizu skupaj stoječih orkestrov. Kapuca mu je zakrivala pol obraza. Mišice okrog ust so se nervozno krčile, vendar je pa navdušeno užival prostost in čarobno ozračje razkošne maškarade. Blodil je po vseh hodnikih Opere, pil opojni prah plesnega parketa, opazoval utrujene prijatelje in plesal, držeč za pas zelo debelo mladenko v ozkem in kratkem krilu Ta zdravnik, ki ga le oviral njegov domino in ki je stooical kakor da se mu opleta med nogami dolga suknja, si ni upal odložiti domina, niti karuce. ker ga je vezala z njo šolarska laž. — Jutri preživim večer v Nogentu, — je dejal prejšnji dan svoji ženi. — Pravkar so mi telefonirali in bojim se, da bi moja pacijentka. veš, ta uboga stara dama... Pomisli, kakor dete sem se veselil tega plesa. Saj je smešno priznati, da kljub svoji solidni starost! še nikoli nisem bil na opernem plesu. — Zelo, zelo smešno, dragec moj! Ako bi bila vedela, da si tak samotar, bi te morda sploh ne vzela.. Smejala se ie. On je pa oočiidoval njena rožnata lica, podobna finim bon-txyiKJtn. — Kaj pa ti -- ali bi ne hotela iti na ta zeleni in vijoličasti bal? Saj greS lahko tudi brez mene, ako te mika. Odločno je odkimala z glavo in vse njeno telo je izražalo odpor, kakor da vidi pred seboj polža ali zelo umazanega capina — Jaz . Ah! Kako si moreš kaj takega sploh misliti? V gneči in na razpolago vsem tem pohotnim rokam... ne! Kai hočemo: nisem tercijalka. toda če pomislim, kaj vse se lahko zgodi na maškaradi, se upira ves moj organizem. Ne, za vse na svetu bi nt šla v to jamo strasti in razvrata. Oprt na pregrajo lože nad glavnim hodnikom je mislil na svojo idealno ženo in opazoval dve krepki roki, ki sta objemali pred njim goli hrbet neke sultanke Roki beneškega magnata sta se poglabljali v žensko meso kakor v testo. Ker je mislil na njo, je takoj zadrhtel. ko je zaslišal kraj sebe znani kašelj svoje žene «hm. hm». Obrnil se je in zagledal visoko, gosto zastrto masko, sedečo kakor Amazonka na pregraji. Bila ie lepa pijeretka. Srebrna, temnomodra tančica se je lesketala kakor morska školjka, ki lovi pri mesečini svoj plen. Brezskrbno je drsala s peto po pregraji. Videle so se samo svilene nogavice in roka v črni rokavici, oprta ob bok. Čakal je, dR se kašelj ponovi, a ni se ponovil. Dve po- dolgovati odprtini v maski ki je bla zadaj skrbno zapeta, sta propuščali samo nerazločni sijaj njenih temnih oči. Malo je manjkalo, da je ni nehote poklical: Irena! Toda premislil si je. ko se je spomnil lastne laži. Tudi glasu ni skušal spremeniti, ker je dobro vedel, da bi se mu to ne posrečilo. Pierot se je malomarno popraskal 00 stegnu In vznemirjeni mož si je oddahnil — Ah... To ni ona. Toda pierot je potegnil iz žepa ploščato zlato škatliico. jo odprl in vzel iz nje barvilo za ustnice. In ljubosumni mož je spoznal staro tabatjero. okrašeno znotraj z zrcalom, ki jo j«* podaril j ženi za god. J Levo roko je položil tako naglo In teatralno na srce, da ga ie maska opazila. — Kai je to oriznanje ljubezni, vijoličasti dom'no? Ni odgovoril Bil ie tako presenečen in razburjen, da mu je zastala beseda v grlu. Slišal ie glas svoje žene. Maska ga ie pa gledala v jahalni doz!. z glavo na stran kakor poioč' slavček. Skomizgnila ie z rameni, skočib na hodnik in izeinila v gneč; Nien odhod je zdramil ljubosumnega moža iz za-m'sljenosli Bil ie v-es iz sebe od jeze. Za hiD se je znova zanrslil. potem le počasi vstal -n odšel za svojo ženo. — S kom sc je hotela sestati na maškaradi? Kdo ie njen ljubček? Kmalu bom vede1 vse. Sto in sto vijoličastih ali zelenili kapuc mu ie iamč lo, da ga ne bo nihče opazil, niti spoznal. Irena je šla mirno pred njim. Ves začuden je opazil, da se v pasu lahno in koketno ziblje, kar drueače ni bila njena navada. Neki bzantinec v zeleni, z zlatom ob-šiti obleki io je dohUel in objel. — Zvila se ie v njegovem naročiti, kakor da jo nameravajo krepke moške roke pretrgati na dvr polovici. Mož je pospešil korake in dohitel parček v trenotku. ko ie Irena strastno zašepetala: «Ni-kar tako močno, ti medved ... In zbežala je no hodniku proti odprtim ložam ne da bi se ustavila in obrnila. Na petem hodniku ie obstala in krenila v druaro smer. Potem se ]e vrnila k izhodu in smuknila zopet nazaj v gnečo kakor čebela, ki leze v panj. Deset mask o je obkolilo, neki skoraj naei tekmec jo ie pritisnil k steni in zadržal Zakričala ip zamolklo, okrenila glavo, pogledala predrzneža in se na ves glas zasmejala. Mož z vi-iol'casto kapuco ie videl Dod masko njene beU zobe. Nato se je izvila tekmecu iz rok in sedla na stopnice, ki so vodile v plesno dvorano Dva koraka za njo ie sta! nien mož in io požiral z očnr. Popravila si ie masko in zmečkano halio. Zdela Se je tako rnMrna, kakor bi bila doma sredi gospodinstva. Kmalu ie vstala, stopila v plesno dvorano, položila roke na rame nekega vojaka. Stisnila se je k njemu in zavrtela sta se po gladkem parketu. — To ie on, — si je mislil mož. — Toda s plesalcem ni spregovorila niti besedice. Po plesu mu ie obrnila hrbet Odšla iP v bife in izpila ča-šo šampanjca, potem je naročila še eno čašo. plačala in se obrnila mirno k dvema damama, ki sta se začeli prepirati Položila je svojo ročico na belo grlo Holandke v zlati čepici in jo začela miriti. Naposled ie ljubosumni mož opazil, da se ie ustavila pred nekim mladeničem, ki ie sedel ves upehan na klopi in si popravljal masko Nagnila se je, prijela mladeniča za brado in na vroče poljubila Njen mož je izginil v gnečo in se ni več srdil in žalostil. Ni se več bai njene nezvestobe. Bil ie prepričan, da Irena ne pozna od plesa pijanega mladeniča, ki ga poljublja, da ne išč*> In ne čaka nikogar Vedel ie, da pozab: na te vroč»" mladeniške ustnice takoj čim se odtrga od njih. da pohiti dalje in najde drueega, ki ga bo prav tako strastno poljubljala kakor prvega. In to bo trajalo dotlej, dokler se vsa utrujena ne vrne domov sama. svobodna iskrena v svoji prirojeni brutalnosti, osamljena neznanka brez sramu, ki jo ie maska vrnila v njeno brezupno osamljenost in naivno nedolžnost. 60 Stran 4. ste v 23^ Alf *aal*daje*e termin u Polnočno solnce??? Dnevne vesti. * Liubtiam. 4wt 20 oktobra slašbe- Pri viSjem d«*el-ftem sodišču je razpisano mesto piaarniikega avadnika i pravicami uradniak II. ali III. kategorij*. Protaje je vložiti do 10. novembra t. ]. na piedeedniStvo viSjega deželnega sodiMa v Ljubljani. — Pri okrajnetn eodi-S£d v Ptuju je napisano mesto izvršilnega ints«m£ka. Prošnje se vlagajo na predsednj-stvo okrožnega soollea v Maribora do 15. novembra t. 1. — MalesljjiT« boletni r ljubljanski oblasti. Po uradni statistiki, ki jo objavlja veliki župan, je bilo dne 5o. septebra zabe-leaeaih v ljubljanski oblasti: 42 slučajev ti-fnmib bol i will, aajVod v kržkem in brežiškem sresu (Ö) in nato v Ljubljani (S), 11 slučajev griže, (v Novem mestu 7), dalje 12 slučajev škrJatmk*. (v Ljubljani 7), 7 slučajev ošpic In 9 »lučajev daviee, (v Ljubljeni 3). —Velik deficit zagrebške mestne apro- Tiaacije. Zaagreböka mestna aprovizacija je predla v likvidacijo. Pri končnem zaključku računov se je ugotovilo, da anaSa celokupni primanjkljaj nad 4 milijone Din. O zadevi bo ie obzirno razpravljal zagrebški občinski svet. Opozicija zahteva, da se zadeva točno preišče in ugotovi, kdo je zakrivil deficit, ker je znano, da aprovizaeija ni plačevala u i kakih državnih, niti občinskih davkov ter se je ves obrat vršil v mestni režiji, tako da as bili stroški minimalni. — Iz novomeške okolice nam pišejo: Dasi smo i,neli ob trgatvi jasne dni, naši ljudje niso bih" jasnih, veselih obrazov v vinogradih, zakaj trgateo se je še slabše obnesla kakor s.no si mislili Vinska letina ni ne po količini, ne po kakovosti taka, da bi ie bil: veseli. Za jabolka, ki smo jih cele vpgonc izvozili, seno dobili več kakor bi nsm vrgel rabolčnik. Modri gospodarji skušajo sveže sadje spraviti v denar in ga ne preša/o več toliko, ko prejšnja leta. Hruške pa nekaj suše, nekaj sprešajo za domačo pijačo. Kostanja je precej m je še dosti i ep. orehi so pa bolj drobni. V gozdu vse preveč noje sekira. A hoja ne zraste v v nem letu kakor pšenica. Nastale bodo goščave na mestu današnjih temnih gozdov. To je rakova pot v narodnem gospodarstvu. Tudi bukovi gozdi so nekam bolj žalostni. Nagla izprememba temperature zadnjo zimo je povzročila, da so pokala debla. Lubje je odstopilo m tako je Šla bukev za bukvijo. Ljudje iUi sekajo, saj drugega um ne kaže. ker bi se itak prejalislei posušile. —• Izplačilo kuponov bosanskih agrarnih obveznic Fmandno ministrstvo je dalo generalni direkciji državnih dolgov na razpolago 2,527.700 Din v svrho izplačila devetega kupona 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1931. — Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mora. je izdalo pod Di Br. 32796 od 22. septembra 1926. pojasnilo, da se vežba rezervnih oficirjev, predvidena v čl. 252 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice računa od dneva nastopa službe pa do razrešitve. Službeni prejemki pa v slučaju vežbe pritičejo rezervotm oficirjem v smislu čl. 283. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od dneva odhoda iz kraja stanovanja na vežbo, pa do povratka domov po končani vežbi. — Najstarejši človek v Jugoslaviji umrl. V selu Zubiči v Bosni ie umrl najstarejši človek Jugoslavije ki sicer neki Malo Frančič, ki je bil rojen 1. 1800. Star je bil torej točno 126 let. Pokojni je bil tekom svojega življenja trikrat poročen. Bil je do zadnjega popolnoma čil in zdrav. Na dan svoje smrti je prignal govedo s paše domov, nato je ljudem pripovedoval o turških časih, med pripovedovanjem pa ie nenadoma umrl. — Za poplavljene c je prejela naša uprava 50 Dm od g. J. Molela iz Mengša. Hvala! — Velik požar • Bel o vara. V noči od od torka na sredo je divjal v Belovaru strahovit požar, ki je ogrožal vse mesto. Krog 6. ure zvečer je nastal ogenj v opekarni Vili ma Laosa, ki stoji na periferiji mesta. Tik tovarne je bil velik parni mlin. Se predno Is uredništvu uspelo obvestiti gasilno društvo, je bilo oboje poslopij v plamenu Cez četrt ure je dospelo gasilno društvo. Radi pomanjkanja vode pa je bila reševalna ak-< i ja zelo otežk ocena. Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, kako nujno potrebuje Belo vaz moderen vodovod. Vodo so črpali iz neke jame, ki je bila kmalu prazna. Gasilci so >e morali omejiti samo na obrambo sosednjih poslopij, dočim iz gorečih poslopij ni Lilo mogoče ničesar več rešiti. Požar je trajal vso noč. Plameni so švigali visoko v srak. Nad celim mestom so se sipali ognjeni utrinki, tako da so bile tudi druge hiae v ne-\arnosti. Prebivalstvo je vso noč nosilo vo-. 961/n — Vlom v poitai urad. Vlomi v poštne urade se moože. Vlomilci nimajo prt tem pravih uspehov, ker poJtat uradi centrali v Ljubljani dnevno odpošiljajo vso po tfltev] nabrano gotovino. Danes ponoči so, kakor nam kratko javljajo, neznani vlomff-c: vdrli skozt okno v poštni urad v Smar-jtt-£ap&, ki Ml m sredi vast imejt so lo gic*. \ slab uspeh. Odnesli so ročno blagajno, v kateri je bilo 286 Din gotovine. — Samo istendfsriiin bo dne 29. oktobra t. l ob 16. mi predaval v Šolski sobi na postaji Ljubljana gl. kol. zdravnik dr. PedoT M i k f č o alkoholizmu. Vse železničarje vabi k temu informativnemu predavanju odbor društva »Treznostic Presenetljivo lepo blago za domske pUSce v vsaki množin na drobno prodaja po neverjetno nizkih cenah Drago Schwab, Ljubljana Iz Ljubljana —li Novinarski koncert se bo, kakor vsako leto, vršil tudi letos na praznik uje-dinjenja dne 1. decembra v veliki dvorani Union a. Ker je to v celem letu edina novinarska prireditev v Ljubljani in je nien dobiček namenjen novinarskemu pokojninskemu skladu, opozarjamo na njo vse organizacije in jih prosimo, da ne prirejalo Istočasno svojih prireditev. To tembolj, ker bi časopisje ne moglo delat! reklame za konkurenčne prireditve. — Odbor Ijnbfjanske sekcije J. N. U. —lj VeHkodnsen dar za poplavljale«. G. Andrej Šarabom, «rete'rjec r Liu^ je daroval ob priliki t^erntoe obstoja je tvrdke za poplavijence v polhov zrrovski in poljanski okolici znesek 10 0*1 Din, ki gs je izročil g velikemc županu ljubljanske oblasti Bodi mu za ta plemenit v človekoljubni dar izrečena v imenu prizade* tega prebivalstva najtoplejša zahvala —lj Tako? Ko Je prišlo do spremembe na magistratu, se je splošno mislilo ln poudarjalo, da znači imenovanje vladnega komisarja prvi korak za občinske volitve. Zato se proti spremembi ni pojavil nikjer odpor. V včerajšnjem glasilu ljubljanskih radl-čevcev fti tudi radikalov pa čitamo. da ie spremembo na magistratu smatrati kot uspeh združenega odločnega nastopa ljubljanskih vodstev NRS hi HSS. Ne vemo sicer, v koliko bi mogla biti zamenjava ge-rentov, ki so vodili mestne posle nepristransko in uspešno, z vladnim komisarjem, o katerem smo prepričani, da Jih bo vodil ravno tak o nepristransko in uspešno, političen uspeh, značilno pa je vsekakor, da v notici ni mti besedice o novih volitvah Ljubljanska javnost pričakuje sedaj, ds bosta ljubljanski vodstvi SKS fn NRS pokazali svoj vpliv v Beogradu s tem, da dosežeta pri svoiffi ministrih tudi skoraJSen razpis občinskih volitev. —1} Skupna Obrtna zadruga za sodni okraj Ljubljano. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanavlja nove Obrtno zadrugo, v kateri bodo včlanjeni vsi oni obrtniki ljubljanskega sodnega okraja, ki ne pripadajo doslej Še nobeni zadrugi Ustanovitev te zadruge je nujno potrebna, ker se ravno pri obrtih. ki nimajo svoje zadruge, vedno opaža, da ni dovolj poskrbljeno za obrtni naraščaj ter da Je ravno v teh obrtih So$-marstvo nafbolj razvito. Obrtništva ki nima svoje zadruge, je v obrtnih zadevah prepuščeno samemu sebi m nima nikogar, na katerega bi se v stvareh, ki se tičejo obrti, moglo obrniti. Novoustanovljeni zadrugi bodo pripadali kot člani tudi vsi oni obrtniki v Ljubljani, ki niso včlanjeni še v nobeni zadrugi. Zveza obrtnih zadrug Je poslala pred kratkem vsem pri ustanovitvi zadruge v poštev prihajajočim obrtnikom pristopno Izjavo m jim ie dala primeren rok za Izjavo. V nedeljo, dne 24. t. m. se bo vršil v prostorih Zveze obrtnih zadrug, Aleksandrova cesta 2/1. ob 9. dopoldne sestanek, na katerem se bo izvoli* pripravlja htl odbor. Vsi gg. obrtniki, ki so prejeli od Zveze vabilo, naj se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. —lj Prodajalci turškega medu, Iz Sarajeva in drugih bosanskih krajev Je prišlo letos veliko število mladih muslimanov, ki prodajajo po ulicah takozvani »turški med«, katerega mladina prav rada kupuje. Imeli so zadevno obrtno dovoljenje. Zastopniki ljubljanskih domaČih slaščičaren so pokre-nHl akciio. da se Bosancem zabrani prodala po ulicah Magistratni gremii ie na svoji zadnji seji sklenil, da prepove po mestu vsako prodajo turškega medu in je policija naprošena, da strogo zasleduje prodajalce teh slaščic —Ij Mladinske filmske predstave ZKD. Zveza kulturnih društev v Ljubljani namerava prirediti v tekočI sezoni več poučnih ftlmskib predstav. Pri teh predstavah, namenjenih v prvi vrsti dijaštvu fn Šolski mladini, se bodo predvajali izključno potopisni, naravoslovni in zdravstveni filmi, obenem se bodo vršna pri tej priliki tudi razna poučna predavanja. Prva taka mladinska prireditev se vrši v nedeljo 24. t. m. v prostorih Kma Matice. Vršita se dve klnopredsta-vi, pri katerih se bo predaval lep. nazoren film iz življenja čebele, fHm o lovu na krokodile, o lovu bisernic m končno zdravstveni film o pravilnem načinu življenja po predpisih higijene. Vsi ti filmi so zelo poučni ter jih Šolski mladini fn dijaštvu toplo priporočamo. Ker skuša ZKD s temi prireditvami podpirat! delovanje Šote in koristiti mladini, naprošamo tudi vsa ravnateljstva srednjih, meščanskih in osnovnih šol. da našo akcijo Čimbolj podpirajo ter mladini priporočajo oblak takih prireditev. —I j Kolo jugoslovanskih sester v Ljub* Ifani bo imelo redno odborovo sejo v Če* trtek 21. oktobra ob 5. in pol popoldne. Zglsse naj se tudi Članice, ki žele legithna* cijo rs četrtinsko vožnjo h kongresu Na* rodnega Ženskega S*veza na Bledu. 950*n —Ij Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 30. t. m. ob pol 19. v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: Predavanje brata Horvata star.: »26 let abstinence«. Razgovor o posetu zdravstvenega doma v Lukovici ob otvoritvi. Slučajnosti. —K Popravek. V izkazu darov za poplavi jence je tiskarski škrat napravil nerodno napako. Gospod Ivan Samec posestnik in trgovec. Mestni trg. ni daroval 100. ampak 1000 dinarjev. Tiskarsk* Škrat pa ie svojevoljno črtal eno ničlo. —lj Vlom v jezuitski samostan. Javili smo že, da Je dvakrat zaporedoma po noči napravil poset neznan sladkosnede! v jedilno shrambo očetov jezuitov na Poljanah. Ker so očetje postavili stražo, Je tat svoj posel za nekaj časa opustil Včerajšnjo noč lih je zopet posetil ter jim odnese t raznih jedil, kolačev, sira, masla, sadja m celo kozarce. Napravil je za 395 Din škode —I] Mesto venca na krsto svoji umrli g koleginj' Heleni Premelčevi. mag. uradnici, so zbrale magistratne uradnice Din 400 za poplavljence —lj Knjige »Vodnikove družbe« dobe člani na Viču v četrtek 21. t. m. ob 18. v Sckolskem domu. Obenem bo poverjenik pobiral rudi članarino za leto 1927. 960 —lj Splošni kurz češkega lezlka za odrasle se bo vršil na srednji tehnični šoli v I nadstropju, soba št. 10 Prva učna ura bo dan es v sredo 20 t. m. ob pol 19 (pol 7.) zvečer. Vabimo vse one, k»* so se vpisali v kurz, da se zanesljivo udeleže te ure. ~1J Umrl je dne 19. t. m. v Ljubljani na Celovški cesti št. 34 Ignacij Strekelj, vrt nar. Pogreb bo v četrtek popoldne ob S N p. v m.! _Ij Sokol Šiška otvori plesno šolo * petek, 22. t m v hotelu Bellevue- sodeluje priznani orkester. —lj Ceskoslevenska obee v Ljubljani po rada v sobotn 23./X v hotelu >Bellevue< posvicenske dozvuky. ZaČ. v 8 večer Pfa tele h umoru a tance pfijdte! 928-n —H Vreme. Danes zjutraj je bilo prvič izredno mrzlo. Termometer se ie čez noč močno približal ničli ter je ob 7. zjutraj kazal 4- !• C. Včeral 19. t m. ie ob 21. kazal barometer 769.2, termometer 4- 5.7* C. vlažnost 72% Danes ob 7. zjutraj barometer 768. termometer + 1° C. vlažnost 98-h Zjutraj Je bila gosta, nepredirna megla. — Mrzlo. — Opoldne barometer 76*. termometer 10.5° C, vlažnost 8S<^. 17 C8ij8 —c Sprememba v mestnem občinskem zhs topu Občinski svetnik in član Klubu delovne večine brzojavni mojster g. Ivan Kavs je službeno premeščen v Slovenjgru* dec. vsled česar je odložil svoj ob»\n.iki mandat. Na njegovo mesto je poklican v občinski svet šolski upravitelj osnovne de« ške šole za Cclje*Okolico g Frsn Vogla t ki je takisto član kluba dehovne »ečint —c Sestanek članov SDS v Celju > Oko* lici *e ta teden ne vrši. ker se vrši prora» čunska seja občinskega zastopa Celje^Oko* Hca *—c lz poslovnega sveta Konkurz jti proglašen nad imovino trgovca ß. Ivana Ko* sa v Celju v Prešernovi uilci —c Se en humorUtičen Ust. fcLakor ču* jemo, namerava neko driŠtvo v Celju s 1. novembrom izdajati nov hunion.viöen list, ki se bo imenoval »Martin Krpan* Izhajal Ko dvakrat mesec; to. —c Nova brivnicu V prostorih v Vod* uikovi ulici, kjer se ie dosle; nahajalo so? cijalisrlčno delavsko 'ai.rštvo, *»e fcrvnri v prihodnjih dneh sociialistična zadružna hrrvnica —c Zveza priva1nih nameščencev, po* družnica Celje, prične i nlesno solo v četrs tek 21. t m. ob 20 uri zvečer v veLki dvo* rani Narodnega doma. Poučeva) bo p. TtoŠ* iz Ljubljane. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 11. do 17 oktobra se je zakla* io: 5 konj, 3 bike, 22 volov, 22 krav, 12 telio, 24 telet in 38 svinj. — Uvozilo: 286 kg gove* dine, 1492 kg teletine in 886 kg svinjine. —c S trgatvijo so pričeli tc dni v celj« ski okolici. Pridelek jc manjši od lanskega in tudi kvaliteta zaostaja za lansko. —S tz evangellske cerkve. V nedeljo 17. t. m. dopoldne se je vršil v evangeljski cerkvi v Celju Izredni občni zbor evangellske cerkvene občine. Za predsednika evangellske cerkve v Jugoslaviji Ie bil na tem občnem zboru izvoljen pastor dr. Popp iz Zagreba. —c Prodajo starega šolskega poslopja deške okoliške šole razpisuje krajni šolski svet. Ponudbe ie vložiti pri krajnem šolskem svetu Okoiica - Celie v röke predsednika dr. Juro Hrašovca. —o KomisJjonelna poizvedba In obravnava glede električne napeljave v Skofti-vasi in Vomlku se bo vršila dne 3. novembra ob 8. uri zjutraj pri transformatorja falske elektrarne, tovarna Westen v Oa-beriu. Obhod proge se Izvrši od transformatorja naprej po projektirani progi do Vojnfka. Povabljeni so mejaši In interesenti, ki lahko vložijo pri tej obravnavi svoje ugovore Načrti so do dneva komisije na vpogled pri srezkem poglavarju v Celin. —c Celjski pešoolk se je v soboto popoldne vrnil iz manevrov zopet v svojo gamizijo v Celje —c Precej gob (jurčfcov in drugih vrst) se je minule dni pojavilo na celjskem trgu. Gobe so bile v letošnjem letu redka prikazen na trgu Gotovo so lih iz zemlje Izvabili zadnli, naravnost poletno topli dnevi. —c Krajevno ndreženje vojnih Invalidov v Celju priredv kakor vsako leto, v torek dne 19 oktobra žalni dan v spomin padlih In umrlih borcev, rednih in podpornih članov, velikih dohrortlkov in ustanovnlkov. Ob 10 url dopoldne se bo pel v farni cerkvi sv Daniela slovesni requiem Udruže-nje si dovoli tem potom vabit* vse oblasti v Celin, da se te male zadušnice udeležijo. I? Maribora —m Irgatev v mariborski okolici ie v poine:i teku. še ie sedaj se je jasno pokazalo, koliko škode so napravila letošnja neurja po vinogradih. Grozdje zelo gnije tc se bo letos povprečno za 50% manj napre-šalo kot lani. Pač pa je ietošnji pridelek kvalitativno boljši od lanskega. Povprečno ima mošt 17 do 19% sladkorja. Cene so precej poskočile, vendar pa je še zelo malo kupcev. Največ pokupijo gostilničarji, dočim vmskl trgovci Še Čakajo. —m Prvi sneg na Pohorju. Zadnje dni h zavladajo zelo hladno vreme Dasi je bil minuli petek zazna.novau kot najbolj topel jesenski dan — opoldne ie kazal termometer 32* — je zavladal v ponedeljek občuten mraz, vrhove Pohorja pa je pokril prvi sneg te oznanjal doifncem. da se že bliža zfma ... —m Legar v Mariboru- V mariborskem bogoslovju se Je pojavil trebušni legar. V ponedeljek ie obolel bogoslovec E. Kocbek Pcklioan? zdravnik je takoj odredil prevoz v Izoli m ico mariborske bolnice Legaria v Maribora Že dolgo nI bilo. —m Odkrita sleparija. Letošnjo pomlad ie neki preveien slepar ogoljufal več mariborskih trafikantov V traffki se ie pojavil elegantno oblečen gospod ter zahteval več-io množino kolekov Traffkantjt so bili dobrega posla veseli in so mu rade volje ustregli. Zahteval le. nal mu spravijo kole-ke v lrrverto ht io zalepijo. Pred vsemi je vrgel nato kuverte s koleki v svojo aktovko Ko je hotel plačati, ie opazil, da nima dovoli denarja Zato le vrnil kuverto trafikantu. če$ da gre po denar Ko ga dolgo ni bilo nazai, le trafikant kuverto zopet odprl da fr kofeke spravil. Na svoje začudenie pa ie zavzzfl da ie v kuverti mesto kolekov star papir Na ta način ie ozoliufal v Maribor« tekom ene ure tri trafikante, nato pa iz Maribora izginil Sedaj so izsledili sleparja v osebi nekega Karla Spiesa. ki le zabeležen v policijskih registrih kot mednarodni slepar. Prijeli so ga v Monakovem k*?er ie FjsvHOl v**«* *nčn*"h «leparii —m Vprašanje »nkorporacije okoHiklh občin Te dni se je vršil pri velikem Županu sestanek zastopnikov občine Krče vina na katerem se ie razpravljal^ o priključitvi te občine k mestrn občini Zastopniki "bunt so v principu pristali na to in se bo v prihodnjih dneh vršila seja občinskega sveta, ki b-> formalno sklepala Bik) hI umestno, da bi temu vzgledu sledile tudi ostale okoliške občine. Ljubljanski trg in sejem Dane«, tretjo sredo v mesecu, je običa jen velik tržni dan v Ljubljani. Dovoz Živi i na trg je zadovoljiv, cene v glavnem nespremenjene. Nad 30 voz lepih zeljnatih glav so kmetje pripeljali iz raznih okoliških krajev, zlasti z Gorenjskega. Prodajali so jih po 1 Din komad, na debelo so bile še eenejše Dovoz krompirja je primeren Prihajajo pri tožbe iz krogov konsumentov, radi dviganja ■•en krompirja. Kmetje so danes krompir prodajali le tuiutam po 1.25 Din na debelo, večinoma pa po 1.50 Diu. Vzrok temu je, da ponujajo eksporterji kmetu že doma sa krompir po 1.25 Din Cene mleku po 2.50 do 3 Din liter; mleka je vedno manj. Ker je bil pred dvema dnevoma dež ter p& uüto uaš-iopilu ia. i*obe ugodno vreme. je po Goreuiskeru in Doleujik^ai izredno mnogo goh kar 56 pozna tudi aa ljubljanskem trgi:. Kmetice -o pripeljale ilane* mnogo lepih gob, zJasti ;určkov Ceuo *> zato malo parne Merica «job je š-^daj že po 4—5 Din Ektaaaeaga. izbranega in icpčga aadje je na trgu mnogo. Jabolka *e dobe po 3 do 4 Din kg, ravnotako hruške. Na trg so prir*> ljali bosanci zadnje Če*plje is Bug o j na in Snb rajeva ter so jih ponujali po 7 Din kg Malo je na trgu divjačine. Opažati je bilo nekaj ujcev, katere &o prodajali po 40 do 50 Din komad. Današnji ljubljanski živinski s*jem je bil nepričakovano živahen in dobro obiska u. kakor ui navada. Dogou živine, tako goveda, kakor prašičev in koai je bil velik, kupčije živahna. Cene 6o v splošnem stalne. po&k.v Čile so nekoliko le cene goveji živini Za Italijo je bilo nakupljenih za en vagon volov. Približne cene: govedo I 8 Din, II 7 Din in III 6.50 Din za kg Bei teže, teleta od 10—11 Diu. Ostale osne nespremenjen^ Novi proračun Na včerajšnji seji je ministrski svet prvič razpravljal o novem proračunu za leto 1Q27-2S. Proračunski načrt je izdelan v znamenju »$t<*d*nia« *Tr>nxr minister dr. Peric sicer vztraja pri svoji zahtev* da uoraju vs* .ti šl stva znižati svoje proračune najman za 10 do 20 odstotkov, vendar pa izgleda že danes, da bodo vse te znižam postavke samo fiktivne in si bo vlade pomagala z izrednimi krediti Po dose danjih vesteh bo znašal novj proraČir, nekaj nad 11 milijard Din to je za 2 milijardi manj. kot sedanji DroraČun. Pri sedanjem proračunu sc je irka zalo. da so posamezna ministrsnra predvidevala mnogo večje dohodkt kakor pa so v resnici doseženi Tako U n pr. prometno ministrstvo doseglo cW milijonov dinarjev mani kakor pa je bil< v proračunu predvideno. Finančni minister zahteva, da se mora to odpravit! Finančni minister je po sej; ministr skega sveta vsem ministrstvom vrni proračune, da jih še enkrat strogo revidirajo in črtajo vse mani potrebne postavke. Vlada si prizadeva da bi kolikor mogoče znižala izdatke V to svrho se že govori o podaljšanju redukcije prejemkov državnih uslužbencev ter 0 ukinitvi raznih oddelkov v področju vseh ministrstev Vse investicije drŽav-nlh železnic naj bi se krile s prvsojili dočim naj bi redni dohodki služili samo za vzdrževanje obstoječih naprav. O kakem znižanju davčnih bremen pa ni nič slišati in tudi zadeva Izenačenja davkov je stopila popolnoma v ozadje. Poslovilo* Vsem pri jate! jem in znancem, od katerih se pri svojem odhodu iz 2etel nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom Z Bogom! 957*n FRANJO CVETKO, trgovec Kdor takoj da, dvakrat daf ZA POPLAVLJENCE! FORDOVI najnovejši izdelki* Vsled svojih elegantnih, popolnoma pro-narejenih in nizkih karoserij dosegli so zadnji Fordovi modeli obliko, katera odgovarja automobilom, ki so se do sedaj najbolj uveljavili na svetovnem trgu. Tudi pri mehaničnih delih izvedeno je mnogo oovoizumljenih poboljšav. Kljub tem popravkom, kateri so zvezani s velikimi stroški je ostala cena vozov neispro menjena. Ford dobavlja lahko takoj potom svojih zastopnikov vsaki poljubni model brez pred« hodnega naročila. 88* F*«ed Motor Company Obf&elte le dinen jednega Izmed brezJtevilnlh zastopnikov v državi. To in ono Ova važne kongresa Skoro istočasno sta se vršila te dni dva mednarodna kongresa, na katerih so učenjaki razpravljali o seksualnem življenju in spolnih boleznih. Prvi kon greš je bil v Berlinu, drugi v Stokhol mu. O prvem so obširno poročali nem ški listi tako, da je Räsa javnost o njem več ali manj informirana. Kongresa % Stokholmu so se udeležili odlični znai;* stveniki mnogih držav Prof. Almkwist iz Stokholma je referira! o spolnih boleznih na Švedskem Švedska ie leta odpravila rC» glementacijo prostitucije. S tem se je p.ič:ia racijonainii borba proti spolnim boleznim sploh. Na Švedskem se mora dati vsaka spolno okužena oseba lečiti, in sicer tako dolgo, da zdravniki uqo* tove, da je popolnoma zdrava. Stroške za lečenje spolno bolnih nosi držaja. Švedska zakonodaja je glede spolnih bolezni zelo rigorozna. Spolno bolni nc smejo sklepati zakonov. Za kršitev te= ga zakonr so določene stroge kazni. Statistika spolnih bolezni na Švedskem kaže, da je ta socijalni bič najbolj razsajal leta 1917 — 1918. Švedska se vojne ni udeležila, in ker so bile gospo= darske razmere med vojno zelo ugod* ne, so si ljudje privoščili marsikaj, kar so prebivalci drugih držav pofire* šali. Seseda se tudi v snolnem življenju niso omejili. Po odpravi reglementacije prostitucije se jt zabela javnost sama zanimati 'a lečenje spolnih bolezni. Sporediio s to akciin ie še! tudi boi proti ilkoholizmu. Pn>f. Jadč.sson iz Vratislave je po» ročal o lečenju sifilisa s*pomočio sal* varzanbrwnavo radi prestopka proti zakonu o živilih No vo€neg$a specijahteta je bila tako zva* *i« «Extrawurst«, katero je prodajal svojim (»Hjemalcer po 2.60 šilinga kg. '^rei po raz.neroma nizki ceni. ki pa fo ie pojasnila preiskava.V klobasah so se namreč nahaia1' precejšnje količine škroba m moke specijahteta pa je ime* Ih $e svojo posebno specijaliteto No* votnv je dal klobasam na zunaj pose* ben sijaj Položil jih je namreč v ka. tranovo vodo. 1 akt klobase ie med drugimi jemal r' Novotn« m rudi trgovec Wirtman m iih prodajal na drobno. — Na Dunaju pa majo rudi poseben zakono živilih, ki med drugim predpisuje, da je treba imeti na poseb* ni tablici označeno koliko odstotkov škroba vsebuje klobasa. Ker Wittmann ni imel teh tablic, mu ie došla komisija za plenil a klobase ter ga ovadila. Tako Wittmann kakor Novotny sta morala pred sodišče. Radi tablic se je Wittmann izgovarial na Novotnega ta pa na Wittmanna Zanimivo pa je pri* znanje Novotnega. da je res. da je klo« base prepleskal s katranom, da so se videle bolj okusne. Sodišče je oba ob« toženca obsodilo na bagatelo 20 Silin« gov globe (okoli 100 Din). Toda s ka* tranom g. Novotny ne bo smel več pleskati svojih klobas, katerih konzum pa bo gotovo znatno padel Trikrat okoli sveta i bergljami Mar premore svet globetrotterjev, ki Oi zaslužili posebno pozornost r Da; vsekakor moramo šteti med nje bivšega francoskega letalskega poročnika Pernota. ki se je pred tremi leti odločil, da trikrat prehodi svet v šestih letih. Poročnik Pernot je bil ranjen v bojih pn Dixmuidenu in so mu morali odrezati obe nogi. Nenavadni svetovni potnik, ki je izredno fantastično oblečen, se je te dni pojavil v Hanovru kjer je vzbudil velikansko pozornost Ud 1. januarja leta 1924. je prehodil že bO.000 kilometrov z lesenimi nogami in bergljami ter prepotoval Španijo, rlolandsko, Švico, Italijo Avstrijo. Balkan Poljsko Rusijo Zedinjene države dei Kanade in velik k >s Afrike Ce se mu njegova namera posreči dobi na podlagi stave, ki jo je sklenil l nekim ameriškim založnikom 40.00C dolarjev to bi bilo za tri kilometre en dolar — Iz Hanovra se je originalni globetrotter Dodai oroti Bremnu x Uvetretjinski domači repertoar v Ma* iijanskih gledališčih Italijansko gledališko podjetje Suvini & Zerboni je poslalo vsem dramskim odrom sirom Italije okrožnico, v kateri zahteva, da -»e ne smejo dat! gleda* fiški prostori na razpolago nobeni družbi, ki nima na repertoarju vsaj dveh tretjin domačih del Pobuda za ta odlok je izšla od fašistovskega komisarja za italijanska gledališča X Tatovom aiamtnta Conde za petami Francoska policija z vso trdovratnostjo za« sledu ie tatove, ki so odnesli rožnati dia« mani Conde Kakor vse kaže. je izvršilo tatvino več oseh Angleška policija, sodi na podlag; prstn h oot.skov v gradu Chantilly da so pri vlomu sodelovali trije mednared* n; tatovi draguljev Vsi trije so kradli poprej že v Newyorku, leros poleti pa so bi* \ali v južnih francoskih kopališčih, kjer jih e mednarodna policija zastonj iskala Po vsej priliki se tatinska trojica skriva v za* padoeaa delu Londona kier iih h odo voje obvez« nosti napram Ameriki ter ji plačala 22 mi« fijard dolarjev (nad 1 bilifon Din) neglede na to. da ima Amerika itak že polovico vse* ga denarja, na svetu Seveda ne mislijo ta« ko vsi ameriški hankirii X Pod vlak se fe vrgel pn Neaplju no* i tar Giuseppe Secchia. ki je bil obsojen na leto dni ieče. keT je uničil neki notarski akt in ga nadomestil z drugim Slo je za proda io nekega kmetskega posestva Škodo je povzročil nekemu svojemu kolegi X Sest mili Ionov dolarjev fe podedovat >irežn;k Gaetano Rracalc v rimski po1ikli= liki Pred mnogimi leti je nirgov oče odpo oval v Ameriko, zapu^tivši ženo m otrok' */ bedi Potem se dolgo ni nič vedelo zanj ?edai pa je dobi! sin veselo poročilo, da pnded'ije šest milijonov dolariev po svo* tem očetu, na katerega niti mislil ni več. t Lepota je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar. Elida Ideal-milo da koži zdravo barvo ter elastičnost mladosti. v Cisto, blago in izredno parfumirano. Olepša Vas le ELIDA IDEAL-MILO Temeljito parfumirano. Gospodarstvo Sladkorni trg Labilna tendenca na sladkornih trgih raja dalje To je naravna reakcija na porast cen, so pa tudi drugi vzroki. Rafinerija m trgovina je nehala kupovati, ker je prepričana, da niti pri prehodu iz stare v novo kampanj") ne bo pomanjkanja sladkorja. Tu-d. vzhodna Azija je nehala kupovati, da bi nog!a spraviti v promet znatne količine ^adkorja. ki ga ie nakupila prejšnje mesece na Kubi Zaloge v kubanskih pristaniščih so oadle na 535.000 ton proti 563.000 lani. Izvoz gre še vedno dobro. Preteki! teden ie rei 34 para, .Državni monopol prodaja vžigalice no 1 Din tako. da zasluži država rtri vsaki škatlici ofi para V Turčiji stane 10 škatlic vžigalic 2 Din Turške vžigalice *e pa ne izdeluiek) doma, marveč na če* škosmvaškem Turki mora io torei plačati še prevoz iz CSK. pa vendar proda i a jo 5 škatPc za 1 Din. Naša država ima 5 lastnih tovarn za vžigalice in vendar so vžigalice tako drage. 1 —g Javljajo iz Londona: V teku zadnjih mesecev smo imeli še aekolikokrat priliko ugotoviti, da se je odločila An g to* International Bank Ltd., London, da spre« meni svoje poslovne odnose napram konti« nentalnim državam in da jih postavi na no* vo bazo. V Češkoslovaški je bil izveden ta princip takoj v početku, d očim ie bilo uporabljano to načelo tako » Italiji kakor tudi v Avstriji sukcesivno. V JugosLm'i je bila udeležena Anglo»Austrian Bank Ltd., London, že leta 1922. pri Hrvatski Eskompt* ni Banki v Zagrebu, pa je, dosledno orne* njenemu principu — da sodeluje pri poedi* nih nacijonalnih prvorazrednih zavodih na kontinentu — prepustila že lani svojo po* družnico v Mariboru Hrvatski Eskomptni Banki, med tem ko hoče sedai — po izvr* šeni fuz'ji z British Trade Croporation Ltd., London — prepustiti tudi podružnico Bris tisch Tr. Corporation Ltd. v Beogradu Hr* vatski Eskomptni Banki oziroma njeni beo« grajski filijali. Na ta način bo vse beo* grajsko poslovanje omenjene londonske banke koncentrirano pri podružnici Hrvat* ske Eskomptne Banke v Beogradu. Razume se, da bo po koncentraciji celokupnih ju* goslovenskih transakcij Anglo * Intematio* nai Bank Ltd., London, pri Hrvatski Es* komptni Banki sledila Še nadaljna učvrsti« tev že obstoječe interesne zveze med omenjenim zavodom in Hrvatsko Eskomptno Banko ter bo tej zadnje imenovani pripadla v bodočnosti vodeča vloga posredovalca med angleškim in jugoslovenskim denar* nim trgom 958-n —g Naša trgovina z Dansko. Danska ie uvozila v Jugoslavijo 1. 1921 za 1,476.944 Din. leta 1922 za 4,179506, leta 1923 za 7,082.880. leta 1924 za 14.873.836 in leta 1925 za 14,950 352 Din Izvozila je iz Jugo* aoslavije leta 1921 za 74.293, leta 1922 za 565 022, leta 1923 za 1,566.320, leta 1924 za 1.209.000 in leta 1925 za 19.296.981 Din Na Dansko smo šele lani izvozili za 19 mil. žita in za 2 milijona sadja. Poprej naše žito in sadje sploh ni šlo na Dansko. —g Naša trgovina z Norveško. Norve* ška je uvozila v Jugoslavijo leta 1921 za 4,263.497, leta 1922 za 5,812062 leta 1923 za 11345550, leta 1924 za 14.478.772 in leta 1925 za 11.291.372 Din Izvozila je iz Jugo* slavi je leta 1921 za 11.000, leta 1922 za 163 tisoč 760, leta 1923 za 537 345, leta 1924 za 183.750 in leta 1925 za 817.425. Uvoz Norveške je torej neprimerno večji kot izvoz iz Jugoslavije —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bila začetkom preteklega tedna tendenca pri pšenici in ostalem žitt' nekoliko živahnejša. Povpraševanje je ved no večje, dovozi pa še vedno slabi Prome je znašal 218 vagonov in sicer je prodano 57 vagonov pšenice, 114 vagonov koruze, 27 vagonov moke, 9 vagonov fižola, 6 va* gonov otrobov in 15 vagonov ovsa. Pšenica notiTa bačka vagonsko blago uzance 262.50 do 27230. na Tisi 270—282 50. eks Dunaj potiska 185 Kč. bačka in banaška 184 Va. gonsko blago pariteta Postojna povpraŠe* vanje po 555 dolarjev, koruza stara 165, sremska 166, nova prompt 110—113, suho vagonsko blago 145—150. za november 14750. maroapril 142.50—45 Moka 425—430 koncem tedna 435. Fižol je poskočil od 150 —160. Otrobi so notirali 105, oves 141 14fi 71 **«MI JSKA TVOPNtCA BRILL A. D. BEOGR£r m i, Brili ÄNT 6& Brille, o solnce ti •> najnovejših smenVcah posestrinske pariško-.yo'ss c tvrdke AMK. — Najmoder ejSi na-crfl tn natftnejša izvrš tev vezena ta-štorov, oerile, prekinjal Izdeiovan e in ■»azposiljanje iablon za redt^k zen-;klh ročnih del. Enilanf e. ažuriranie, predtiskanje Matok & Mikeš, Ljubljana DALMATINOVA 13 iia-T I ÜSE9&"a5SSBS Povcrien. nroda;a'ec srečk državne razredne lorerije Jratj. Kolaltovič I BEOORAD ' > oda;; na veliko ■ malo. Naj-j bolje ure;eaa poslovniea te vrste Daje iajugodnejše pogoje za pir> i dato srečk. Službeni načr i na-' vodl'om pošljem vsakem* brez-j piačno. 421-T Narodna tiskarna izvrtal« vsa v tiskarsko stroko spe dajeta dala kakor račune, kuverte četrtke, uradna tika o v ne Dotmrtnke hranilna m zadruz knjižice poročne naznanila, etikete, zavitke, časopis* hi bervottske od preproste do naj flaajsa IzvrsJtve točno, okusno in ceno '.-z T e e f o n « • e v S O 4 * LJubljana. Knafljeva ul. 5 Obltgacife Kr-nj-ka ■ gr-k • bosanska in drug;-po-o i s vseh rst kupimo. - Port dbe z navedbo množine na u>r. Slov Naroda pod .Najboljše pla čilo 3 1 9. Učenka z dobrimi sprčevali se sprejme takoj v t govino z eiektiotehnič n mi predmeti. Pismene ponudb na upravo 1 sta pod f,Pridna učenka- 3020 30 dobr h s dariev se sprejme za Centralo v KamniKu-Perovo 301 i Sobarica mladu. vjestu . poštena, ib do 25 god.na staro, vrio snažnu i čistu neka govori slovenski i n emačk* za malu obitelj, vr o dobra kuča — Ponude na Schwarz. drug Zagteb. Preiadovičeva ut. 1 Stare kovine *=»en vrsi plača cajhoii Stritlkoviky. Za Jreb. Meduličeva ul 2C Odvetniška uradnica oletno prakso v od ve t .iškj in notarski pisarni. naj izvrstne jšimi spri? vali, samostojna v vseh a mišk i h podih v slo^ . nskem, nemškem in uroma hrvatskem jezi-u, spretna Stenografin j« >iov. in nemšk.) in stro= icpiska, iiče primernega nest a v odvetniški &] notarski pisarni event pri kakem drugem trgovskem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod — _»Vestna 300°-- 3009 Došla panija no«, »h franco*k h dvo o es f. prosOvkom m fianeosko pnevmatiko la. Izvanredna o na Dr 1420*- Tibuna F. B L Kailov ^ka cesta št. 4 157-1 1Jfl irsj^iri^rifr-* m« "i\f"-»; Ivan Bricel), Liubhana .i sia ejsa slovenska pleskarske