35. V Trstu, v r? s del jo, 4. febris^f-! 1917 U'slnfr: KUI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urtil ušivo* Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. I- nadstr. — Vsi co. ii njj se pošiliajo uredniitvu lista. Neirankirana pisma "=« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdintclj in odgovorni urednik Štefan Godina. L.'s*nik kcnsorcij lista .fdinostv — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica St. Frančiške Afiskega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. Naročnina z n a 5 a : Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ....................* za tri ..........................• 6.- za nedeljsko Izdajo z* ceio leto....... 5.20 za pol leta ..................»260 r —^ m j 1 1" ^ r m Posamezne Številke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Ostnrtmce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaijna vrs:a . ........... .2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsISKega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.052 Prestol najnovejših dosođkov. Na evropskih bojiščih nikjer nobenih posebnih dogodkov. — Novi veliki, a ponesrečeni napadi Angležev v Mezopotamiji. Avstrijsko uradno poročila Df'\AJ. 3. (Kot.) Uradno se razglaša: 3. februarja 1917. \ z h o d n o bojišče. — Pri Bekasu ob vgbodal ogrski meji so naše varnostne čete ->dbile Sunek mskih oddelkov. Sicer nič novega. italijansko bojišče. — Neki italijanski letalec je brez posebne škode me*» ta! bombe na Nabrežino. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL ffemfko uradna poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. februarja 1917. Na vseh treh bojiščih nobenih važnih dogodkov. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. "SOFIJA. 3. (Kor.) Macedonska fronta: Na vsej fronti slabo topovsko delovanje. Y ozemlju Biiolja in ob Strumi streljanje med stražnimi oddelki. V dolini Vardarja živahno delovanje letalcev. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 1. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Po hudem topovskem ognju je sovražnik dne 30. januarja izvršil južno Tigrisa napad; bil ie odbit z znatnimi izgubami zanj. V naslednji noči je odddelek sovražne pehote poizkušal napad, ki je bil istotako odbit. Na nekem posrečenem izvidu smo uplenili več vojnega materijala in bomb. - fronta pri Felahie: Le topovsko delovanje. — Fronta ob Seretu: Naše čete so odbile močne poizvedovalne oddelke sovražnika. Na ostalih frontah nič važnega. CARIGRAD. 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: V noči od 31. januarja na 1. t. m. je sovražnik srdito obstreljeval naše postojanke južno Tigrisa in zadaj se nahajajoče ozemlje. Kljub temu so izvršile naše poizvedovalne patri;* je več presenetljivih akcij. Prvi februar je bil dan velikega bojnega pomena. Po močni topovski pripravi je napadel sovražnik z več oddelki pehote vse naše postojanke južno Tigrisa in prisilil enega naših bataljonov, da se je umaknil iz prve v drugo črto, doći m je bil nato s štedno močnejšimi silami sledeči napad na našo drugo črto takoj odbit. Na ostalih delih fronte se je sovražniku prvotno posrečilo vdreti v naše postojanke, a je bil takoj s protinapadom zopet pregnan in naša postojanka zasedena. Pri tem navalu ie imel sovražnik še težje izgube kakor v krvavih bojih, ki so se bili vršili dosedaj v Iraku. Pred fronto enega samega našega polka leži nad tisoč trupel na bojišču; na mrtvih je izgubil sovražnik gotovo nič manj kakor 2000 mož. 41 ujetnikov je prišlo v naše roke, vendar pa bi bilo število ujetnikov še večje, ako ne bi angleški vojaki, ki so se hoteli predati, postali žrtev lastnih topov. V zvezi s temi operacijami je poizkušal sovražnik obkoljeval-no gibanje proti našemu desnemu krilu s konjenico, ojačeno s številnimi topo> i i-j pehoto. Tudi ta poizkus smo preprečili, pri čemer smo prizadejali sovražniku s j strojnicami znatne izgube. Naše izgube \ bojih od I. t. m. so razmeroma neznatne, i — Perzijska fronta: Napadni poizkus sovražnika proti našim prednjim četam vzhodno Devlet Abada je bil odbit. Kavkaska fronta: Le akcije izvidnih pa-J trulj. — Dne 31. januarja se je ena izmed štirih sovražnih, severno Basraha v Rdečem morju srečanih ladij, po silni eksplo-; ziji potopila. Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. BOJI NA SEVERNI RUSKI FRONTI. BEROLIN. 3. (Kor.) Wotffov urad po-^ bojih ob reki Aa: Zadnjo dni me-^-muarja, 28. in 29. je bilo zaradi sia-■HjUL emena bojno delovanje ovirano na ^^V^Hfraneh. V noči na 30. januarja se je vreme razjasnilo in istočasno je pritisnil hud mraz 15 do 20 stopinj. 2e ofc jutranjem svitu je naša artiljerija pričela v povečani meri svoje uničevalno delo, po-gostoma podpirana po minovkah. ki so napravile v sovražnih jarkih velika razdejanja. Toda tudi Rusi so uporabljali svojo artiljerijo, deloma celo ladijske topove najtežjega kalibra. Vkljub temu pa so naši vrli vzhodnopruski polki v svoji nepopuščajoči vnemi začeli prodirati. Pa-truljski in artiljerijski ogenj sta jim v varstvu teme krčila pot skozi sovražne žične ovire. Sunek je bil tako neodoljiv in tako nepričakovan, da je v kratkem času po premagan ju sovražnih jarkov prodrl do i polkih štabov. Ujeta sta biia dva pol-' kovna poveljnika (polkovnika). Vseh sku-' paj je bilo zajetih: 14 čaistnikov. 908 mož in 15 strojnih pušek. Dasiravno so te uspehe priborile stare, zmage vajene čete, jih ni mogoče dovolj prehvaliti. Će se ne poznajo razmere, se ne more imeti pojma, kako velike napore in pomanjkanja morajo prenašati naši ljudje. V ozemlju, kjer se vrše naskoki, se pogrezajo skoraj do pasu v zemljo. Marsikdo bi bil označal za nedostopen ta svet, po katerem sedaj stopa v sivi vojni opremi in v najhujšem ognju. Ko sta potem žilavo se braneči nasprotnik in postoja ika vržena, najde zmagovalec po našem učinkovitem artiljerijskem ognju razstreljeno mešanico prsti, blata, razkopanega snega in mrli-čev, kar predstavlja rusko postojanko. Sedaj je treba to postojanko urediti kar najhitreje za obrairfbo, kar je izredno težavno. ker je vse primrznjeno. Le malokomu je dano, da ima streho nad seboj, in tako leže tamkaj ob 25 do 30 stopinjah v snegu in opazujejo sovražnika. Ta bog proti sovražni premoči v najtežavnejših vremenskih razmerah in v ftar najneugodnejšem ozemlju stavi četam zahteve, kakor jih še ni bilo v nobeni vojni doslej in kakor lih prej nihče ni smatral za mogoče. Naše vrle čete vrše tam gori ob kurski reki Aa natihoena junaška dela, ki jih ni dovolj pogostoma mogoče sporočati domovini. * _ Sovražna uradna pdroiiia« Italijansko uradno poročilo. 2. februarja 1917. — Na severnih pobočjih Motite Maja so naše patrulje napadle prednjo sovražno stražo, jo uničile in ujele 11 mož. V suganski dolini je sovražna artiljerija bombardirala naše j>o-stojanke na Monte Lovre, pri Ospedaiet-tu in tesinsko kotlino s plinastimi bombami; povzročena ni biia nobena škoda. Na julijski fronti slabotni topovski boji in delovanje naših patrulj. Ena izmed njih je vrgla bombe v sovražne črte in povzročila eksplozijo neke municijske zaloge. Rusko uradno poročilo. 31. januarja 1917. — Zapadna fronta: Po srditem topovskem obstreljevanju naših strelskih jarkov med Ti nilskim močvirjem in reko A o, so izvršile nemške sile napad na skrajni del močvirja in ob levem bregu reke. Naš zaporni ogenj je ustavil napad. Po štiriurni topovski pripravi, pri čemer so se uporabljale posebno granate z neko kemično tekočino, so izvršili Nemci z znatnimi 'ami napad ob cesti, vodeči iz Kaluzena v Šlok in 6 vrst severovzhodno Kailuzena. Naša artiljerija je sprejela napadalce s težkim ognjem Ln jih vrgla nazaj. Le na eni sami točki v sosednjem odseku imenovane ceste so se umakn li naši odUelki eno vrste proti severu. Podpirani po srditem topovskem ognju, pr! čemer so bile vedno uporabljane granate s kemično tekočino, so Nemci nadaljevali s.voje trdovratne napade, ki pa smo jih vse odbili z ognjem ali s protinapadi. Le po srditem boju se je posrečilo sovražniku, da je prispel v majhen del- naših jarkov neposredno vzhodno ceste, vodeče v Kaluzen. Tekom protinapadov smo napravili ujetnike in uplenili strojne puške. Poveljnik enega polka, Pi-menov, in poveljnik nekega drugega polka, polkovnik Bejev, sta vodila boj v prvih črtah. Prvi ?e bil ubit, drugega se pogreša. 1. februarja 1917. — Naši oddelki so prešli v protinapad in so vrgli Nemce po srditem boju iz strelskih jarkov vzhodno ceste, vodeče v Kaluzen. Nato je nastal mir. — Romunska fronta: V noči na 31. januarja je sovražnik trikrat napadel naše oddelke na višinah dve vrsti vzhodno Jakebenov in jugovzhodno Kirlibabe, a je bil odbit s težkimi izgubami. V nekem boju vzhodno Jakobenov dne 31. januarja so ujeli naši oddelki 11 oficirjev in tisoč j nož in uplenili 10 strojnih pušk, en top in več minovk in metalcev min. Glasovi o psostritvl podvodniške vojne in njene posledice. AMSTERDAM, 3. (Kor.) »Handelsblad* piše o poostritvi podvodniške vojne: Ni nam treba opozarjati, da je nova nemška vojna odredba proti vsakemu mednarodnemu pravu. Mi moramo slediti vodstvu naše vlade in upati, da bo po skupnem preudarku z drugimi nevtralnimi državami ukrenila korake, da se postavi kolikor mogoče energično v bran proti tej dalekosežni vojni odredbi Nemčije. Mnogo bo odvisno od stališča Amerike. Amerika bi morala, ako bi se ravnala po vsebini lastnih not in ultimatov, predvsem napovedati Nemčiji vojno. Toda list dvomi, da bi Amerika faktično pretrgala diplomatič-ne odnošaje in pravi, da nemška blokada nima na sebi nič bistvenega prave blokade in ie le spremno ipismo, ki si ga je dostavila Nemčija sama sebi, da bi zamo-gla, kakor se ji ljubi, uničevati nevtralne ladje in moriti nevtralne mornarje. Ako bi se nizozemska plovba hotela ravnati po teli določilih, potem bi bila dežela popolnoma odrezana od vsega svetovnega prometa in prometa z lastnimi kolonijami. ROTTERDAM, 3, (Kor.) »Nieuwe van den Dag« piše, da ne more nikdo povedati vnaprej, v koliko bo zamogla Nemčija izvesti svoj program. Na vojaškem polju je izvršila Nemčija toliko, da bi le lahko-mišljen optimist zamogel smatrati novo vojno fazo kot zvito grožnjo. Naj pride, kar hoče, nevtralci, vsaj manjši, se nahajajo sedaj v pasti, v katero pa jih je spravila errtenta. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Ravnateljstvo Iadj epi ovne družbe »Neederland« poroča, da ladje družbe* ki se nahajajo v Indiji in Ameriki, zaenkrat ne bodo smele odpluti proti Nizozemski. Tu t* vožnje na Holand-skem so popolnoma* ustavljene. Glede ladij, ki so na (potu, se vrše pogajanja z ministrom za vnanje stvari. YMU1DEN, 2. (Kor.) Ribiškim ladjam na Nizozemskem je bilo zopet dovoljeno odpluti, vendar pa ne dalje kakor do Ter-schellinga m znotraj pasu 20 pomorskih milj od obali. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Koresipon-denčni urad javlja iz Haaga, da je mornariški štab snoči brzojavil vsem pristaniščem, da ostane prepoved odhoda pomorskih ladij iz pristanišč zasedaj še v veljavi, da pa morejo niziozemske ladje, ki plovejo na lastno nevarnost, prositi pri mornariškem štabu, da predloži te prošnje poljedelskemu ministru in poda po njegovi odločitvi potrebne ukaze. STOCKHOLM. 2. iKor.) Švedski listi prinašajo številna poročila o prvih učinkih poostritve podvodniške vojne. Glasom »Svenska Dagbladet« je komisija za vojno zavarovanje sklenila, da prekliče vsa zavarovanja za tovore v Anglijo in Francijo. V Calmarju so prenehali nakladati les. Vrh tega je poštni promet Švedske z Anglijo in zapadno Evropo že od četrtka popolnoma ustavljen. STOCKHOLM. 2. (Kor.) Posamezni organi levice se izražaj > danes skrajno razburljivo o nemški podvodniški vojni. Tako izjavlja »Stockholms Tidningen«. da je sedaj ovrženo vse, po čemer se je glede gotovih ozirov na mednarodno pravo in človekoljubje streme'o že stoletja. List govori o potrebi protesta in poživlja švedsko vlado, da naj se skupno posvetuje z Norveško in Dansko^ KOPENHAGEN, 2. Uvor.) Ulasom poročil listov so goteborški parniki ustavili vožnje v Anglijo. Nad tisoč mornarjev je že brez dela. Ker je ustavljen poštni promet z Anglijo, se je v Goteborgu nakopičilo že več tisoč poštnih vreč za Anglijo. KOPENHAGEN, 2. (Kor.) Družba danskih plovbe v* "Ti društev je na zadnji se ji sklenila, da začasno ustavi plovbo v širokem obsegu. KOPENHAGEN, 3. (Kor.) Po poročilih iz brodarskih krogov je bilo med Skage-nom in obalo Severnega morja opaženo polje min, baje angleškega izvora. BEROLIN, 2. (Kor.) Glasom poročil >Tageblatta« se v Stockholmu domneva, da bedo vse tri skandinavske države skušale skupno ugotoviti lastne interese, da najdejo kak modus vivendi. BEROLIN, 2. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča, da je bila dnevna norveška poštna služba med Bergenom in Ne\vyorkom ustavljena. LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Pristanišče je bilo danes zopet otvorjeno. Oblasti so naznanile, da je ladjam dovoljen odhod, vendar le na lastno nevarnost. MADRID, 1. (Kor.) Minister za vnanje stvari je sprejel ipredsednika družbe bro-dolastnikov, ki mu je naznanil, da ima družba 10 ladij s spremnimi pismi v Sredozemskem morju. Ministrski predsednik Romanones je po konferenci s predsednikom zbornice izdavil, da se ne more tajiti. da je nastal zelo težaven položaj. Via-da je sklenila, da se vzdrži vsake razprave o tem. V senatu je podal ministrski predsednik enake izjave kakor v zbornici. LUGANO, 2. (Kor.) Italijanski časopisi poročajo iz Madrida, da je imel minister za vnanje stvari opolnoči razgovor z ameriškim iposlanikom. Vsa javna mesta Španske smatrajo položaj kot skrajno resen. LUGANO, 3. (Kor.) Razpravljajoč o notah glede poostritve podvodniške vojne, pravi »Secolo«, da bi bila četverozaveza blazna, če bi po tolikem trpljenju danes povesila orožja, dočim bo z zadnjo najskrajnejšo žrtvijo v polni meri mogla doseči vse smotre, za katere se je borila »Popolo d' Italiac zatrja, da podvodniki ne morejo napraviti nič hujšega, kot so storili doslej, m da ne morejo Italiji odrezati dovoza živil, ker bi sicer bili že storili to. Sedaj se pričenja odločilni obrat vojne, LUGANO, 2, (Kor.) »Corriere della Sc-ra» piše, da hoče imeti Nemčija mir, Ivi bi povečal njeno veliko moč in ji dovoljeval, da bi v boljših Časih z manjšim rizikom poskusila pridobiti svetovno nadvladje. Toda ker se enteoita ne strinja s tem, divja Nemčija seda) na morju. Toda ententa ne bo več negotova in nepripravljena in bo znala parirati udarec. Ako se bo Nemčiji dokazalo, da njeno brezprimerno nasilje ne more uničiti premoči nasprotnih sil, l>otcm pride do miru. Radi tega se mora sedaj vsak prijatelj miru zavzemati za skrajne vojne napore. List objavlja dalie iz Rima pojasnila, glasom katerih ne nastopi v podvodniški vojni faktično nič novega. Osrednje vlasti imate le okoli 100 podvodnikov na razpolago za delovanje po ediprtih morjih. Ententi se radi tega ni treba bati sestradanja, ker so odstotki z dobrimi in velikokaliberskimi topovi oboroženih ladij višji* kakor pri vsaki drugi trgovski mornarici. »Avanti« pravi v komentarju, kolikor ga je dopustila cenzura, da je bilo pričakovati ta nemški protinapad, ki zamore biti ali temeljit napad, ali pa velika zvijača. MILAN, 2. (Kor.) Glasom »Corriere delia Sera« je ameriška vlada sklenila, da prepove ameriškim državljanom potne liste za potovanje v Evropo. LONDON, 2. (Kor.) »Westminster Ga-zette« piše: Naša naloga je seveda skrajno resna, toda mi hočemo ohraniti hladnokrvnost in neomajno zaupanje v spretnost, hrabrost in pomožne vire naše vojne in trgovske mornarice. Naši cilji so jasni. Ni nam na tem, da bi diktirali novtralcem, kaj je storiti, to prepuščamo Nemcem. Toda za nevtralce in za nas je slučaj jasen. »Evening Standard« piše: »Mi se nočemo norčevati glede nevarnosti; mislimo pa, da nemška admiraliteta sama ne misli resno na to, da bo zamogla al i Irance v doglednem času izčrpati z napadi na njihove zveze na morju. ROTTERDAM. 3. (Kor.) Po semkaj do-šlih poročilih so Angleži vse nevtralne ladje, ki se nahajajo v angleških pristaniščih ali vodovjih, zadržali. LONDON, 2. (Kor.) »Times« ponatisku-jejo razven poročil razburljivih listov tudi precejšnje število poročil drugih ameriških listov, posebno konservativnih v Baltimore, ki zastopajo pričakujoče stališče. V kongresu ima previdna smer majhno večino. Eni so mnenja, da mora predsednik nastopati polagoma in se opirati na določone slučaje, drugi govore celo o tem, da naj se ponovi poizkus prejšnjega leta in sprejme predlog, da vlada ne sprejme odgovornosti za nobenega A-merikanca, ki bi potoval na ogroženih ladjah. _ Uporaba angleških bolnišniških ladij za vojaške transpuitc. LONDON, 3. (Kor.) Admiraliteta sporoča: Ne more se poudarjati dovolj odločno, da se ob nobeni priliki od začetka vojne sem na angleške bolnišniške ladje niso vkrcavale druge osebe kot invalidi in bolnišniško rroštvo. (Pripomba Vol-fovega urada: - isporti municije se torej ne taje.) _ Potopljeni parniki. LONDON. 2. (Kor.) Angleški parnik »Ravensborne«, angleška ribiška parnika »Maryt Wah« in »VVetherill« in norveški parnik »Hekla« so bili potopljeni. Baje je bil potopljen tudi norveški parnik »Sar-dinia« (1500 ton)^_ Sestreljeno angleško letalo. BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših bojnih povodnih eno-krovnikov je ob flandrijski obali sestrelil eno angleško enokrovno letalo. Sovražno letalo je bilo uplenjeno, letalec, angleški pomorski oficir, ujet. Nova nabori. DUNAJ, 3. (Kor.) Glasom jutri objavljenega vpoklicnega razglasa namestni-štva se vpoklicujejo črnovojniški obve-zanci letnikov 1891—1873 v svrho konstatacije njihove sposobnosti za črnovoj-niško službo z orožjem k novim naborom. Nabori se bodo vršili od 3. do 28. marca. DUNAJ, 3. (Kor.) Deželno-brambno ministrstvo razglaša: V kratkem bodo bivši, to je, tačas nobene vojaške šarže opravljajoči gaži^-tifin gažistni aspiranti letnikov 1873—1866, ki pri dosedanjih naborih niso bili spožj^ni sposobnim za črnovoj-niško službo z orožjem, vpoklicani k pristojnim deželno-brambnim (deželno- strelskim) dopolnilnim okrajnim poveljstvom, da se podvržejo tamkaj komisijonalni preiskavi za vojaško upravno in lokalno službo pri poveljstvih, četnih oblastih in zavodih izven bojne fronte. Ullsonoo mirovni protfam — Med razlogi, s katerimi ententa opravičuje svojo vojevitost in pa svojo odklonitev mirovne ponudbe centralnih vlasti, je na prvem mestu: narodnostni princip! Niso torej gospodarski razlogi, ne imperialistična pohlepnost, ne politična go-spordstvaželjnost, ki so vlastim entente potisnile orožje v roko, ampak potegnile so meč iz nožnice le iz sočutja do malih, tlačenih narodov, in za njihovo osvoboje-nje iz »jarma«. Tako bi bilo, če bi mogli verjeti zatrjevanjem entente. če bi bil resničen razlog, ki ga navajajo diplornatje entente v vseh svojih govorih in notah. Če bi bil ta razlog in resničen, potem bi morali kar pripoznati, da je namei en-tentinih vlasti pošten, pravičen in plemenit. Ali — ?ii!! Kajti, če bi bil sovražnim vlastim narodnostni princilp tako svet in vzvišen, kakor — govore sedaj, bi ga bili že davno izveli do zadnjili konsekvenc tam, kjer so one gospodinje — v svoji domači hiši! Pa ga niso! Nasprotno. Francija, Rusija, Anglija in Italija so spravile pod svojo oblast milijone Ijudij, ki niso Francozi, oziroma Rusi, Angleži Italijani. Imajo jih doma (Rusija, Anglija in Italija) in imajo jih v vseh delih sveta. A kako izvajajo vse te veledržave napram tem »priključenima si plemenom tisti vzvišeni narodnostni princip, kakor ga sedaj tolmačijo v opravičevanje svoje vojevitosti: v smislu namreč, da se ima po narodnostnem načelu takim plemenom dovoliti posebng, samosvojo državnost, da torej ta plemena ne smejo ječati v »jarmu«? Vsem tem velikim državam velja.v njih državni praksi vodilno načelo, da je le njih lastni narod, večina, edin in izključen političen narod. Saj vidimo, kako postopa Anglija z Irci! Ti bijejo že večen boj — ne morda za odtrganje od Anglije, amipak le za to, da bi prišli do avtonomije svojega teritorija, da bi se v ta namen uveljavil za njih — - narodnostni princip. Koliko budil* bojev je že bilo v parlamentu v Londonu, koliko krvavih uporov na domačih tleh, koliko prelivanja krvi, koliko persekucij, koliko žrtev, koliko obsodeb na smrt — Irci pa le ne morejo doseči tistega cilja, za katerega se pretvezno bori sedaj ententa, ki jej je prvačica — ista Anglija!! Poglejmo le, kako postopa Italija s po jarmljenimi plemeni v Afriki! Mari izvaia napram njim narodnostni princip, mari jim daja politično veljavo, ali kako državno samostojnost? Parije so, heloii, brezpravni stvori v državljanskem in narodnem pogledu! Kako postopa Italija s svojimi beneškimi Slovenci, ki so vendar odlomek naroda, ki ima svojo kulturo, svojo literaturo, narodno zavest in političen program?!! Vsi vemo in se zgražamo. Danes vedo to in priznavajo tudi na drugih mestih v naši državi, kakor priča nedavna važna enuncijacija. ki ie šla preko vsega časopisja v naših pokrajinah in ki je v imenu narodnostnega principa zahtevala povrnitev beneških Slovencev K cetuk'upnomu narodu! it«lija izvaja napram svojim Slovencem narodnostni princip s tem, da ga iz šol, uradov, javnega življenja in cerkve — izključuje! Z odrekanjem vsake narodne jezikovne pravice, z dušenjem vsakega ž. aka plemenske bjo'.o?ti beneških SI ver v, z nasilnim, brutalnim in brezsrčnim raznarodovanjem izvršuje itaii.i-i v svoji domači hiši praktično tisti naroJ-nostni princip, ki ga sedaj poveličuje v — hinavskih notah!! Mari ni v Rusiji Ie eno pleme, ki so mu določeni tributi državnosti, polne upravičenosti v narodnem in državnostne.ru pogledu, mari ni tam samo eno, gospodovalno pleme, priznano kot političen narod?! Tudi VVitlson je v svojem sporočilu senatu proglasil narodnostni princip. Ali i/, drugačnih razlogov in za druge cilje. Ne nmeva ga pa v našem evropskem običajnem smislu — ako abstrahirarno od Švice. On si misli narodnostni princi' pod okriljem političnega principa. On ne misili na to, da bi se drugorodna plemena odtrgala od dosedanjih državnih zvez, marveč, Ida bi se v notranji uredbi vsake države uveljavil narodnostni princip. Cc ga prav ume jemo, je z njegovim sporočilom potisnjen v ospredje — avsirijs!/: problem! Ce bi se dosegel mir in pre-uredba Evrope splošno izvršila na principih, ki jih proglaša Wttson v svoji poslanici, bi bil najsrečneje rešen naš avstrijski problem: politično bi vsi tvorili jekleno utrjeno enoto, ali kot narodi s polno upravičenostjo »n enakopravnostjo v nacijona'nem pogledu. \\ ilsonov program bi bil potemtakem naš. program, stari program avstrijskih narodov. Rav:: > v zadnjem času podajajo ti narodi mani-festantne izjave, v smislu, ida ne pričakujejo ntkakega »odrešenja«, marveč da je odklanjajo najodločneje in z indiguaci >. da ne mislijo na kako odtrganje od države in da jim niti v sanjah ni prišla nikdar misel na kako posebno novo državno tvorbo, da hočejo ostati politično, kar so bili doslej: pripadniki svoje države, ki s•> jej priključeni že stoletja. Pač pa zahtevajo, da se v uredbi te države brezpogojno, brez nikakih omejitev, ali klavzul, ki bi jim pritisnile pečat podrejenosti ali drugo vrstnosti, izvede do zadnjih konsekvenc — narodnostni princip, princip popolne e-nakopravnostl vseh narodov te države! Zahtevamo, da se na principih W tis on a reši avstrijski narodnostni problem. Resnično besedo je napisala > Arbeiter-Zeitungc, razpravljajoč o \Vilsonovem •programu: »Mnogoletni ekscesi narodnega šovenizma na eni strani, na drugi pa brezzistemno in breznačelno, deloma tiidi povsem napačno vedenje vladajočih napram narodnemu problemu so dozoreili vse pažnje vreden sad.« Tako je! Tu so viri vsemu sedanjemu avstrijskemu zlu v medsebojnem življenju narodov, viri nezadovoljstva na eni in objestnosti na drugi strani — viri narodnih Stran II. EDINOST* štev. 35. V Trstu, dne 4 februarja 1917 bojev, ki ovirajo narode v njih razvoju, kvarijo v njih dispozicije, slabe državo, in ki sc — to zio z vsemi njega posledicami občutimo ravno v današnjih časih — v inozemstvu prcvzrc-čili povsem krive pojme o naši državi in o mišljenju nje narodov napram njej!! Saj ravno za to me-nii . sovražniki, da morejo govoriti o odrešenju, ter opravičujejo nadaljevanje prelivanja krvi!! Narodi v tej državi se brezpogojno pri-zaavajo politično kot celota; ne aspirirajo po nikaki državnopoiitiški samosvojnosti. AH izvajajo iz tega konsekvenco, da se nobenemu poedinemu narodu ne priznavajo atributi edinega političnega naroda v državi! To njihovo stališče je podkrepljeno po strukturi države, ki je taka, da ne Jaja nobenemu narodu pravice, da bi hote* biti nad drugimi. Razne politične vesti. Cesarjeva beseda. Pod istim zaglavjem, pod katerim smo mi govorili o sprejemu odposlanstva dežele Goriško-Gradiščan-ske na cesarskem dvoru, komentira tudi praška »Union« sprejem odposlanstev avtonomne uprave Češke in mesta praškega in piše refleksije ozirom na sedanje dogodke v naši državi. Besede, kj jih je govoril vladar pričajo, da mirovna akcija, ki jo je začel v sporazumu s svojimi zavezniki, ni nikak »manever«, kakor trde nasprotniki na obrekovalen način, marveč izhaja iz najiskreneje volje. Tudi je vladar izrekel željo, da bi obe plemeni na Češkem v slogi sodelovali za povzdigo skupne domovine, ki nam pride z božjo pomočjo. Zastopniki češkega naroda so vsikdar brezpogojno pripoznavali neizmerno vrednost notranjega miru, ra deželo In vso tfr-žavo. Radi bi predstaviteljem drugega naroda podali roko k miru in slogi. Sedanja vojna je le utrdila to uverjenje. V soglasju s čutstvovanjem vsega svojega naroda so se brez obotavljanja izjavili pripravljene za žrtev, da vse svoje želje in pritožbe — četudi so življenski pogoji za bodočnost češkega naroda — zapostav ijo, dokler monarhija ne izvojuje sedanji boj. Ako bi le tudi v nasprotnih taborih hoteli tako!! Nobeno nesoglasje ne bi motilo velikanske simfonije enotnosti monarhije, o-ziroma nje narodov. Češki narodni zastopniki so vsikdar priznavali kot samo-obsebiuineven dogma, da mora v hiši vladati mir, dokler ne bo zunanji požar počasen. Pa tudi potem, ko pride ta vroče-z-a želje ni moment, ne bodo zahtevali nič krivičnega, marveč le to, kar statuirajo uržavni temeljni zakoni za vse narode monarhije: enako pravico! Na tej podlagi bodo vvikdar pripravljeni za sporazum s sodeželani. Zahtevajo, da tudi zastopniki drugega plemena ne stavljajo zahtev, nasprotnih tej enaki pravici, ki ne dobe nikdar odobrenje in ga v interesu države ne smejo dobiti. — Te besede praškega lista ne morejo ostati brez vtisa na srce in pamet nikogar, ki je blage volje in ki res želi srečo monarhije. Pridružuje se jim brezpogojno tudi naš slovenski narod. — Tudi on ne želi notranjega boja in ga ne more želeti že zato, ker potrebuje vse svoje sile za svoje notranje delo v osiguranje, svoje bodočnosti in v svoj kulturel-ni in gospodarski napredek. Ce kdo, želimo mi miru v domači hiši. Ali, kako naj imaš mir v svojem domu, če pa sosed tega noče, ker ti odreka, česar potrebuješ kakor zraka in kar ti tudi gre po Člo- P O D L 1 S T E K. „Ne sodite«...! Roman. — Za božjo voljo, tetka, — je vzkliknila prestrašeno, — kaj pa vendar misliš! Ce se hoče knez učiti, ga vendar ne sme motiti tretja oseba. To bi bilo nepristojno. Pomisli vendar, prosim, da sem popolna salonska dama in morem sprejemati, kogar hočem. — Da, da____vse to je le tako novo za nas, in ti si nekoliko pretirana. Da. to se ne da tajiti. Sploh se pa, Sonja, ne pudraj več, zbada preveč v oči, ne smem ti dovoliti tega. Tudi tvoja druga mati, knegi-nja, bi te grajala. Sonja se je posmejala na glas. — Tetka, doma na Ruskem bi te mogfa kazati kot nekak čudež. Pri nas grajajo samo one dame, ki ne razumejo toalete, in mama, ki ima najprebrisanejšo sobarico v vsem Petrogradu, je videti dvajset let mlajša, kot je v resnici. Samo tu pri vas imajo ženske tako malo okusa, da kažejo starost. : veškem in pozitivnem pravu: enake pra-! vice! Le od naših dosedanjih nasprotnikov je odvisno, ali se uresničijo plemenite besede našega vladarja. »Venkov« piše: »To bi bila najkrvaveja ironija, ko bi v trenot-; kili, ko kličemo po smotreni organizaciji 1 nabavljanja živil — dobili nemški državni i jezik! Ne, ne, razmere se ne smejo tako | razviti! Za taka vprašanja, ki bi izzvala resne spore, ni sedaj ne časa, ne razpoloženja. Vse podobne stvari treba sedaj potisniti v stran — in skrbeti treba na razmeren način za ljudsko prehrano. To je najbolja politika sedanjih dni. Po vojni bodo ljudje strmeli, da se je moglo v Avstriji med vojno sploh nastopiti s takimi vprašanji.« — To je primeren odgovor tistemu — sosedu. Tem izdatneji, ker služi želji, izraženi z vladarjevo besedo. Bodočnost naj bo sodila med nami in sosedom! _ Someitani I PatrijotiČno in radodarno meščanstvo našega Trsta in okolice, ki je podalo v teh zgodovinskih časih toliko krasnih zgledov dobrodelnosti in je s čudovito požrtvovalnostjo prepevalo, da je obnemogla napadalna ošabnost naših mnogoštevilnih sovražnikov, to meščanstvo podpisani kuratorij iznova poživlja na enega najplemenitejših in najvzvišenejših namenov, to je na varstvo in negovanje gre-bov onih nesmrtnih junakov, ki so padli na soški fronti, ko so branili naša sveta tla. Nobene primernejše časti jim ne moremo nuditi nri, ki z lastnimi očmi vidimo njih junaško požrtvovalnost, iskrenejše ljubezni in hvaležnosti ne bodo mogli iz-kaizati naši otroci in njih otrok otroci tem slavnim junakom, ki so prihiteli z vseh strani naše širne monarhije, da s svoio krvjo branijo naše pokrajine cb obali Jadranskega morja, kakor s tem, da venčamo njih grobove z zelenjem in duhtečim cvetjem, da jim postavimo mra-mornate križe, trajue spomenike spoštovanja, na pokopališčih tržaške okolice, kier počivajo njih zemski ostanki v večnem miru. Meščani Trsta in okolice! Vabimo vas, ia se združfte z nami na to delo vzvišenega spoštovanja do slavnih mučenikov naše epopeje, sedaj ko še vedno grm6 topovi tn še umirajo junaki za domovino ob Soči In na Krasu. Pridružite se vsi vi sinov! Trsta in okolice našemu delu človekoljubja, na katero vas danes vabimo; vsak, tudi še tako skromen prispevek bo (pripomogel k izvršitvi vzvišene misli, ki Je narekovala te vrstice iz globine našega ginjenega in hvaležnega srca. Trst, meseca decembra 1916. Občinski kuratorij za vndrfp-vanj* pokopališč na južnem bojišču padlih vojakov v tržaški okolici. Preidsednik: Dvorni svetmk Ivan Krekich-Strassc 3o pleni. Treulazid, cesarski komisar za mesto Trst. Podpredsednik: Fran Cossutta. Odbor: Ma-rtin German, Peter Giorgui:, Henrik MeneghelJL, Dragotin Mosettig. Roman Pa'ese, Anton Purich, Jurij Schneidcr, Fran Schnorr, Anton Sossich, Miroslav Zaccaria. Anrotrizaciiske stvari. KAJ DUK1JHO TA TEDEN? Ta teden, od 5. do 10. t. m. (2. razdeljevanje), se bodo (proti preščipljenju štev. 2. nove izkaznice za živila) dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo. KORUZNA MOKA. V4 kg koruzne moke po K 0'80 kg. FIŽOL. v8 kg fižola po K 1* kg. SUHE CEŠPLJE. Vb kg suhih češpelj po K 3T60 kg. JAJCA. 2 (dve) jajci na osebo in teden po 22 vin. eno. SUROVO MASLO. Na vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 2. do 11. t m., se bo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo — In žnjo častitljivost, draga moja! — Gospa tajna svetnica je zelo napeto odšla k vratom. — Ce torej hočeš odpreti okna, se zgovori s knezom, jaz se ne bom več vmešavala v tvoje stvari. — Huda si? Ujezila si se? O ne, tetka, oprosti, moja pripomba je bifa Cisto splošna. je pač tako pri nas običaj, vsak po svoje. Ali se še nisi potolažila? Visokost bo videl tvoj jezni obraz in bo vprašal, ali ni morda ta hudobna Sonjuška kriva. Ker nikakor nisi bojazljiva, bo§ odgovorila: »Visokost, ta ruski otrok, ki nam ga je burja zanesla v hišo* ta Sonja se ne da vzgojiti. Zavihtite vi svoje žezlo nad njeno pregrešno glavo, morda bo ubogala vas.... kdo ve....!? — Rada bi vedela, kdo bi te ugnal! — je rekla smeje se teta. — Pa dobro, ovijam pač vse ljudi okoli prstov, in kmalu ovijeni pač tudi----njegovo Visokost Henrika, kneza S.! — Vrgla je smeje se tetki poljub. — Toda da, pripraviti se je treba: kneževo sliko s pisalne mize____gospodov se ne sme razvajati____tako____ na mizo francosko in rusko knjigo____o, učiteljica bom, da mi ne najde enake! Pregovor »točnost Je vljudnost vlaidar- dobiti 60 g (6 dkg) surovega masla na o-sebo in sicer po K 12*50 kg (6 dkg 75 vin.). SLANINA. Za vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 5. do 11. t. m., se izroči proti izkaznici za živila ena izkaznica s Štev. 3. ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 17. t. m., v običajnih prodajalnah 60 g (6 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 9*60 kg. Izkaznice za slanino s štev. 2. in dopol-niine izkaznice roza-črne barve (za 3 dkg) veljajo do vštete sobote, 10. t. m. Dopolnilne izkaznice za slanino (roza-črne barve) veljajo do vštete sobote, 10. t. m. KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja se izroče odjemalcem izkaznice za krompir in sicer dobi vsaka oseba eno izkaznico s štev. 18. Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 1 kg krompirja po 20 vin. kg. ♦ • * MILO. Nadalje se bo moglo tekom tega razdeljevanja dobiti tudi V« kg mila po K 5.- kg. tv * * * Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S., dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 5. do 11. t. m., razen normalne izkaznice aprov. komisije za nabavo slanine (št. 3.) še dopolnilno izkaznico rdeče-črne barve ter morejo nanjo do vštete sobote, 17. febr., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. * » • Sadje in zelenjava. Za ta teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 5'30 do K 5*60; »broklje« s cvetjem 92 vin.; »broklje« brez cvetja 64 vin.; kislo zelje 80 vin.; rdeče korenje 64 vin.; rumeno korenje 48 vin.; čebula K 1*12; petršilj 80 vin.; kisla repa 72 vin-; sladka repa 32 vin.; salata K 104. Domače vesti. Žalovanje za pokoinim vladarjem. Glasom Najvišje odredbe se imajo posmrtne žalovalne pobožnosti za pokojnega cesarja Franca Jožefa I. na običajen način vršiti 20. in 21. novembra vsakega leta. Nadalje ima od sedaj naprej dan 20. novembra (predvečer smrti) veljati kot nov dvorni žalovalni dan. — Obenem se je po Najvišji odredbi odredilo da imajo posmrtne žalovalne pobožnosti za pokojnega cesarja Ferdinanda I. prenehati; tako odpad« torej v naprej tudi zadevni dvorni žalovalni dan 28. junija. Zastopniki Tržaške kmetijske družbe pri cesarju. V sredo, 31. januarja, se je, kakor znano, poklonilo Njegovemu Veličanstvu cesarju in Njenemu Veličanstvu cesarici zastopstvo kmetijskih družb in zastopstev iz vse Avstrije. Sprejeto je bilo zelo milostno in prajazno. Našo tržaško kmetijsko družbo sta zastopala gg. Ivan Goriup in dr. Edvard Slavik. Cesar je g. Goriupa vprašaj o kmetijskih razmerah v tržaški okolici. Obširnejše poročilo o sprejemu tržaških zastopnikov pri cesarju objavimo prihodnje dni. Pogreb gospe Katarine Umekove se je vršil včeraj popoldne ob udeležbi, zelo častni za sedanje razmere. Posebno slovenskega ženstva je bilo mnogo. Pa tudi drugorodcev smo videli v sprevodu. — Udeležba je pričala o ljubavi in spoštovanju, ki ju uživajo rodbine Umek-Bartel-Bogdanovič v vseli naših slojih. (Pokojnica je bila tašča tudi veletržca Ante Bog-danoviča, kar je v predvčerajšnji notici po pomoti izostalo). Sprevod se je pomikal do cerkve sv. Antona novega, kjer so po končanih žalnih obredih gostje poseli v kočije, da spremijo pokojnico na nje zadnji poti. Naj blaga žena počiva v miru! Jezikovni ptnik. V »Arbeiter-Zeitungu razpravlja neka učiteljica jezikov, kakih jezikov naj bi se učila mladina v Avstriji, ki se je dosilej, posebno v takoimenovanih »boljših« rodbinah navadno že v najnež-nejši mladosti učila francoščine in angleščine. »Moderni otrok se uči že od petega leta dalje angleški, začenja torej te-dai, ko niti še ne obvladuje svojega materinega jezika. Z dvanajstimi do trinajstimi leti čebđjajo te male damice in go- jev« je veljal tudi za kneza. Prišel je točno opoldne, pozdravil tajno svetnico, ki ga je sprejela, zelo neprisiljeno, tako da ni bila prav Čisto nič v zadregi in je celo pogovarjajoč se žnjim stopala poleg njega po hodniku. Knez se je začudeno in radovedno povpraševal, kam ga neki vodi. Ko je stopil v Sonjino sobo, mu je vzva-lovela kri... tn je stala ona, najlepša med vsemi ženskam, in očivktno je bft to njen lastni mali salon... Knez je bil toliko vljuden, da Je to sobo imenoval tako. Po prvem pozdravu so za trenutek molčali vs!a ta vojska različnih detektivov bi dala, če bi se porabila drugje, gotovo znatno število bo-riteljev. Prizanašajte torej javnosti s takimi načrti, ki jih kuje neka vrsta časopisja, samo da se šopiri žnjimi!« — Da, — je posegla vmes tajna svet-nica, — premilostm gospod blagovolite oprostiti, smo nekoliko na tesnem, in celo v salonu se dela sedaj, ker je moja hči Josipina sjprejela nekatere dame iz društva. — Častiti dami, z do, zelo sem zadovoljen, in ravno z majhnim prostorom, kajti zdi se mri, da se v takem prostoru človek veHko prijetneje pogovarja in lažje čita, kot pa v velikem. Cim manje more pogled begati naokoli^ tem bolj se osredotočuje na duševne stvari. — Ali pa na (tepoto, — si je mislila gospa svetnica zelo logično, kajti knežev pogled je bil neprestano uprt v Sonjin obraz. — Resnega študija pač ne bo dosti; samo da bi ne koketirala preveč. Knez je nestrpno pričakoval svetnfci-nega odhoda. Kaj da se obotavlja tako dolgo? — Visokost dovoKte, da odidem... moja navzočnost bi morda motila...? — je vprašala bojazljivo m ne brez namena. — O, prosim, častita gospa, ne odtegujte se nikakor svojim dolžnostim midva bova sedaj zelo marljiva. Tajna svetnica je odšla. V preprečenje navijanja cen povodom zvišanja železniških tarifov. Prejeli smo uradno: Izkustvo kaže, da so povišanja železniških tarifov bila v povocl popolnoma neutemeljenih višanj cen. Zato je vlada s cesarsko naredbo (ki stopi v veljavo z dnern 10. februarja) o davčnih in tarifnih odredbah v železniškem prometu ukrenila ipotrebno, da se s to naredbo spojeno povišanje železniških tarifov ne bo izrabljalo za neopravičeno višanje prodajnih cen. Minister za pravosodje ie izdal naredbo na državna pravdništva, naloživši jim, da v vseh kazenskih stvareh radi navijanja cen ali oderuštva, ko se ovajene velike cene opravičujejo s povišanjem voznin, zahtevajo, naj se na podlagi tovornih listov in žel ezniškou radnih podatkov ugotove stroški prevažanja. V izpopolnitev te naredbe je sedaj železniško ministrstvo pozvalo ravnateljstva državnih in privatnih železnic, naj najizdatneje podpirajo taka kazenska zasledovanja pred sodiščem. In da se vrhu tega da sodiščem možnost, da sJ v posameznih slučajih tudi brez strokovnjaških mnenj ustvarijo sliko o vplivanju tarifnih povišanj na določanje cen, so sodišča dobila od železniškega ministrstva navodilo, kako naj sama ugolove, v koJiko se je voz-nina povečala vsled povišanja tarifov. Kako podrejenega pomena je sicer povišanje tovornine v primeri z drugimi okol-nostmi, merodajniini za določanje cen, Lz-lasti glede nabavljanja živil, izhaja iz dejstva, da se n. pr. pievozni troški za kg govejega mesa na daljavo 100 km povišajo le za 0'95 vin., na 300 km pa za 117 vin., ali za 50 kg oglja le za 8, oziroma 14 vin. Spričo takega stanja stvari je upravičena zahteva, da te večje obremenitve vsled zvišanja železniških tarifov (ki pa iznaša Ie odlomke vinarjev) producenti in prekupčevalci ne bodo porabljali za navijanje prodajnih ceai. Zabavni večer, ki ga priredi moška podružnica CMD v Trstu na pustno nedeljo, nam bo nudil, kot kažejo priprave, kar najlepši užitek tako glede pevskih in glasbenih točk, kot tudi zabavnega dela. Občinstvo se opozarja vsled tega že danes na to lepo prireditev, ki bo po svoji sestavi in vsebini za naš oder zopet čisto nekaj izredno novega. Obenem sc naprošajo še enkrat vsa društva spodnje okolice, da blagohotno opuste vse svoje prireditve na ta dan, da bo omogočena vsakomur udeležiti se te prireditve. Ker pa ne bodo mogli poverjeniki podružnice v tem kratkm času vsakega obiskati radi daril za šaljivo srečkanje na njegovem domu, prosimo vse cenjene darovateljicc in darovalce, da bi blagovolili poslati svoje darove takoj gospej Razbornik-Bičkovi, vra-tarici v Nar. domu z naznačbo svoiega imena. Ker se bodo obrnili vsi dohodki te prireditve za našo revno šolsko deco, pričakujemo, da se bo odzvalo temu vabilu kar največ darovalcev, vsak po svoji moči. — Odbor. Iz ruskega ujetništva nam piše g. Emil Adamič: »Velecenjeno uredništvo! V »Slovenskem Narodu« je bilo 8. oktobra čitati, da prosim za denar in da naj se pošlje denar po Fr. Turni v Petrogradu. Prosim. da objavite v svojem listu, da za svojo osebo n e potrebujem denarja, ker dobivam dovolj podix>re od doma- —-Denar naj bi bil za ubožnejše tovariše in naj se nepošilia Tumi, temveč na naslov: dr. Mastnak, vojni ujetnik, VIII. rota, Taš-kent. S pozdravom in zahvalo Vaš Emil Adamič. Taškent, 16. decembra 1916.« Kdo ve kaj? Gabrovec Jožef iz Gorice, Castello HI., št. 17 išče svojo ženo Katarino in otroke: Alojzijo, Gizelo, Franca in Emo. Komur je o njih bivališču kaj znanega, naj blagovoli to naznaniti uredništvu našega lista. Smrt plemenite žene. V petek je umrla v Voloskem gospa Marija vdova Miirz pl. Marzthal. Vest o njeni smrti je vzbudila splošno globoko žalost. Pokojnica se je odlikovala z izredno dobrotnostjo in je bila na glasu zbog svojega tradicionalnega hrvatskega gostoljubja, ki so je uživali dijaki, profesorji, odvetniki, uradniki, ki so se često sestajali na njenem domu. Pa tudi kot rodoljubka je uživala veliko spoštovanje. S plamenom srca in vzliitom duše je pozdravljala vsako narodno pridobitev, vsako narodno ustanovo. Zanimala se je za vse, kar je bilo narodnega in ie — podpirala. V 73. letu svojega življenja je odšla v večnost, ne da bi bila doživela izpolnitve svoje trdne vere v srečnejo bodočnost evropskih narodov, a posebno milega jej hrvatskega naroda. Naj počiva Ko sta ostala sama, sta se nehote spogledala, potem pa je rekla Sonja z elegantno, vabljivo ročno kretnjo: — Visokost, blagovolite sesti. — Gosipica, dovolite mi, da se trenutek še poizkusim stoje privaditi močnemu vonju v sobi. — Upam, Visokost, da se mu privadite. n — Kaj mi preostaja drugega, - ^ je posmejal — drzna želja, da bi od- <-xrvo, me je že enkrat kaznovala z jezm^JKJgfc-dom najlepših oči Ce se človek T^TOv bivališče čarovnice, se mora pač vdati na milost in nemiUost. Povabil jo je, naj sede. VsedJa sc je na zofo, om uxi na stol ob ožji strani mize. — Visokost, ta soba ni ravno preveč čarobna. Ozrl se je po sobi. — Udoben prostor, vendar pa ni ustvarjen za vas, gospica. Vaše nožice bi se morale potapljati v globokih preprogah, svilnate blazine- bi morale vabiti k počitku in v visokih zrcalih bi se morala od vseh strani zrcaliti vaša postava. Sonja je bila radostno vzhičena, njene oči so žarko in koketno vzplamtelc. Da- V Trstu, dne 4. februarja 1917. »EDINOST« ftev. 35. Stran III. mirno v zemlii, ki jo ic tako prisrčno ljubila! Gledališče Eden — nemška opereta. V petek in soboto se je ponavljala Kaima-nova opereta s Car Jaška kneginja« z ena-J ' i ujogaini kot prvikrat in ob >rava:iju občinstva. Danes, ;Ac dve predstavi, obakrat lesmia* m sicer prva ob g. majorja SvetiČa K 80. Od te svote se pehanja podsohičnega sveta vse drugače. »iincil! nede CUV n ( razdeli po 20 K dvema najpridnejšima revnima učencema in po K 20 dvema naj-pridnejšima revnima učenkama. (V zadnji petkovi številki se je vrinila neljuba napaka, da je bilo tiskano »so nabrali« mesto pravilne oblike »so darovali.«) kakor oni, ki hodi tam zunaj. — Dr. Ivan Pregelj, ki nam ie dal zadnji dve leti v »THačaniii« roman goriške zemlje, roman iz časa kmečkih pintov na Goriškem, je zastopan to pot z »Baiiidami v prozi/. »Na četrti galeriji« sedi Fr. Bevk v dvornem lio, b V isti namen daruje g. Janko Ev. Grego- gledališču in misli na dom in njegovo k: rec iz Buzeta K 40. 17 18 19 2 ?i) 244, 250. 266. 295, 316, 3 364. 375, 3fe6, 404! 413, 426. 43M, 514. 602. 62 19S. 220, 230* 245, 258 M,h, 370 387, 3 pop., druga pa ob 8 zvečer. V ponedc-Iji.k, 5. t. m., ob 8 zvečer Ivan Strausso-va opereta »Netopir . — Pri današnji po-i-.o!danski predstavi ni posebne vstopnine ter upravičuie vstopnica, glaseča se na sedež, za vstop. Pri ponedeljkovi prvi uprizoritvi s Netopirja« imajo glavne uloge gce. Mermina iierma (prvi nastop), Elza Nitsch in Poli SeriJing (prvi nastop) ter gg. Engel, Klausner, Matuna, ReissneT m Swoboda. Promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki. 1.) K prometu zasebnih vojnopoSt-nih zavitkov so pripuščeni sledeči vojno-noštni uradi in etapni poštni uradi s številko* 5 9. 11, 13. 14, 23, 24, 26, 33, 35, 37. 40. 42, 44, 45, 50, 51, 53, 55, 60, 62, 63. 68. 70. 76. 77, 79, 84, 85, 88, 90, <<-, 95. 102. 103, 105. 107, 109. 111, 117, 120. 131, 138. 144. 145, 147, 148, 150, 153, 155. 161, 165, 166. 167, 170. 171, 175, 177. 178, 179, 180, 182, 183, 184, 185, 188, 191, 192, 193, 194. 195. 196. 199, 203. 205. 208, 209, 212, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 232. 234, 235, 239, 240, 243, 246, 250, 251, 253, 254, 255. j 259. 260. 262. 265. 266, 267. 268; 269, 270. 271. 272, 273, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 287. 28S. 289. 291. 292, 293, 294. 296, 297, 298, 302, 304, 306, 307, j 317, 318, 324. 332. 333, 334. 335, 537 338. 339. 340. 341, 343, 350, 354, 157, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 68, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 378, 380. 381, 382, 383, 385, 388, 389. 390, 391,392, 393,; 397, 398. 399. 400. 401, 403, 4 5, 406. 407, 408, 409, 410, 412, i 416, 418, 419, 420, 421, 423, 424, 428, 431. 432, 434, 435, 436, 437, 440 444, 508, 509, 510, 511, 512, 515, 516, 517, 521. 522. 525. 600, 605. 608, 611, 612, 613, 616, 620, _____i ri*>rnariški vojnopoštni urad Pula. 2.) Enako so dovoljeni zasebni vojnopoštni zavitki na vctnopoštne številke in etapne r štne številke s pristavkom n. pr. z rim- t sko dodatno številko ali s črko. kakor, »vojnopoštni urad 5/III,« »vojnopoštni i urad 70 r« itd., ako je glavna številka (arabska vojnopoštna oziroma etapna j postna številka) po gornji točki 1.) do-i puščena k prometu zasebnih vojnopoštnih : zavitkov. Promet z zasebnimi vojnopošt-j nimi zavitki je za nadalje pod obstoječimi pogoji dovoljen na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gornjem seznamu pod točko 1.) in tudi na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pod točko 2.) Na vse druge vojnopoštne in etapne poštne številke, ki niso navedene v seznama pod točko 1.) in 2.), zasebni vojnopoštni zavitki tačas niso dovoljeni. Kar se tiče etapnih poštnih uradov s krajevno o-zr.tčbo v zasedenem ozemlju Poljske, Srbje, Crnegore in Albanije, je dopuščen promet z vojnopoštnimi zavitki pod do-sedanjimi pogoji: a) na vse etapne poštne j urade s kralevno označbo v Poljski, b) na I e anne poštne urade (s krajevno označbo) v Srbiji Crnigori in Albaniji, izvzemši i etanne noštne urade Micnica. Raca, S!c-Zabrež v Srbiji. Danilov-) l lčinj v Crnigori, ki osta-a nad;;:je zaprti za promet trnopoštiiih zavitkov. Slovaki na Hrvatskem. Češki aj » da živi na Hrvatskem 35ti-- in 2< i tisoč Slovakov. Največ varsko-križevački župa- X ifiževnost In umetnos«. DOM IN SVET. Trideseti letnik I + 2 štev. 1917. ZgGdovina našega leposlovja je zgodovina tmjeve poti, zgodovina ovir in polen. je zgodovina neumevanja kulturnih umetnost. Venčeslav Bele je posegel s svojim »Očetom« v aktualno sodobnost in razkril težke rane, ki utegnejo biti u-sodne za naš naroid. Pesmi je malo: Debevec, Sardenko, Lovrenčič. Poročilo o književnosti nas seznani z novejšimi knjigami in z glasbo. Med »Tem in onim« zaslužijo pozornost »Zamolčane . Umka in d. Rijeka i: in 1 b rastavljalnica, V ponedeljek, bodo od 91 2 d op. do 1 pop. in rale na dražbi dra-meseca aprila leta 5 na s ve i lom ■ >dre listke serije 137 in :r od št. 22.801 do št. 23.500. 'tn: 0- pr DAROVI. V počastitev spon-ina pok. gospe Kata-j rine Umck daruje g. Ante Bogdanovič Za-vodu sv. Nikolaja K 30'-—. Denar hrani uprava. — V isti namen daruje družina j Vinšek 10 K za žensko podružnico CMD. — Denar hrani uprava. Za učence CM šol v Trst so darovali člani naborne komisije št. 9 pod vodstvom nes se je kazal svobodnejšega, hvala Bogu, sedaj more torej tudi ona brez za- 1 tajevanja pokazati svojo narav. Odprla je! knjigi hi se pri tem z glavo zelo nevarno j približala njegovi. Vonj las, njenega pu- j dra, njena obleka, vse to je plalo mimo njega in je omamljalo in razburjalo nje-j gove najobčutljivejše živce. Potegnili je ( svileni robec iz globoko Izrezanega smokingovega telovnika in ga pritisnil na )vtusta, — Premilostna, kako morete danza-dnem prenašati ta močni parfum...?! — O, to ie navada. Visokost se kmalu sami prepričate: parfum je tako lep, vzbuja tako prijetno razpoloženje, ob njegovem vonju se da tako sladko sanjati... ko bi vas le smela izpreobrniti. Visokost ... — odprla je steklenrčico s svojega zlatega pa^u — nekoliko kapljic... dovolite! Preden se je zavede!, mu je že močne dozo rparfuma nabrizgala na robcc. — Kaj delate? Njegov glas jc bil prestrašen, skoraj nekam strog. Z očarujočim in odpuščanja prosečim pogledom jc vzkliknila: (Dalje.) vavela, takrat se dvigne in zaživi in je luč in je zadoščenje vsem, ki verujejo v zdravje. Le začniva pri Prešernu in spomniva se na Jar.ežičev Glasnik m Stritarjev Zvon in našo moderno! Povsod isto: ponavljanje odpora, ki hoče zatreti krepko življenjsko moč, stremečo v misli in v delu po lepoti, ki jo hoče razodeti vsem. V spominu so nam pač še Cankarjeve obtožbe, ki jih sodobnost ni umela, a so nam danes jasne in samoobsebiumljivo opravičene. Beri njegovo Nino in videl boš naše razmere zadnjega ipetlletja pro-šlcga veka v četrti noći. In beri Lepo Vido m jo umej! V najnovejšem času, ko se je razvil i pod dr. Cankarjevim uredništvom in po kazal svoje resno umetniško stremljenje, je prišel tudi Dom in Svet do ovir. A-- Ko bi človek mislil, da je pritisnjena k tlom, se dvigne umetnost in zaživi. In govori, ko vse molči. Govori velike besede duha, ki preglasi vso trdo sedanjost in izpričuje zdravje in moč in zida prihocfrijost. »Dom in Svet« živi!-- Jubilejni zvezek nam ga predstavi kot izrazitega, brezobzirnega glasnika naše umetnosti vseh panog. Ni bil vedno tak. Trideset let — visoka starost v letih naših revij — je moral živeti, da si je ugla-diii fpot, da je postal to, kar je. Podrobnosti o njegovem postanku dobiš v člankih A. Kalana »Ustanovnik Dom in Sveta«, Ste-ska »Pred rojstvom Dom in Sveta«, Kreka »Dom in Svet živi« in Finžgarjevih »Dominsvetovcih«. Izidorja Cankarja u-vodni članek, ki posveča ta zvezek spominu dr. Frančiška Lampeta, izraža program lista, ki ga mora biti vsak vesel. »Po resnico pojdemo k mnogoterim ugankam umetnosti in življenja in nič drugega nečemo od nje, kakor da je resnična. Lepoto bomo iskali, kjerkoli jo zaslutimo v kateri izmed premnogih njenih oblik; ne drznemo se |i predpisovati, da bodi taka ali drugačna, a da je vsa lepa, to hočemo od nje. Umetnost nam tudi ni idol, ki ga molimo. Živ organ življenja je in Ie toliko vredna, kolikor življenju služi. Času koristi, kolikor večnoveljavnega ustvari. Zato poreče zmoti, če jo sreča: »Laž si in ti kljubujem!« In zlu, ki ga vidi, bo rekla: »Greh si in te sovražim!« V tej suženjski sedanjosti, v tej srčni stiski našega naroda in dušni onemoglosti človeštva tudi zanjo ni važnejšega dela, ne go da o-zuaiija z besedami, ki so ji dane, osvobu-jočo moč resnice božje in veselo prostost krščanskega nravnega zakona. Svobodno naj se torej razgibljejo dobre srfe in radostno,ker jim nikjer ni meja, ne ovire: naša misel se ljubo oklepa doma, pre-preza svet in hoče v večnost. Finžgarjev članek je nekaka marginalna opazka k tem velikim besedam. Gra-fenaucrjev »Jeranov problem« in dr. Grudna »Ob svitu romantike« kažeta na preteklost in sta krepak klic po koncu | paralel, žalostnih in bridkih v naši knji-| ževnosti. Poleg teh programatičnih in informa-tivnoznanstvenih člankov nas seznani dr. Mantuani s Šubici — spis krasi več risb — J. Vurnik, ki je opremil zunanjost in je v listu zastopan z vinjetami, nam podaja utrinke >lz modernega umetniškega mišljenja« in Stanko Premrl nas uvede z »Zagovorom slovenske moderne glasbe« v težnje te panoge umetnosti, ki je — kar so obmolknili »Novi akordi« nebogljena pastorka. Dr. Lenard piše o velikem Poljaku Sienkievviczu in dr. Knific nas pelje »Med Jevreje«. Leposlovje je v očigled tem aktualnim člankom prikrajšano, a ga je vendar dosti. Meško je segel v življenje embrijskega svetnika in nam ga v vsej ljubkosti mistike predstavil; dr. Fr. Detela je s stro-kovnjaško roko obdelal »Novo metodo-< m"adega učitelja, ki je doživela pred okrajnim šolskim svetom in višje poraz; Ivan Cankar je napisal »Iz dna« meditacijo ustvarjania, ki konča z ljubečo mislijo na domovino in velrko, veliko govori. V »Okamenelem kralju« razkriva v pravljičnem tonu Vešlikonja prijateljsko zavist, zahrbtnost in hinavščino. Dr. Stanko Majcen je zgrabil »Trenutek življenja« in nam v njem podaja misli zasutega rudarja, ki gleda in razmotriva nehanje in simbol naše površnosti ti odkrije Lanjsko leto je začel Dom in Svet z glasbenimi prilogami. Letos nadaljuje. Marij Kogoj, mlad Goričan izrazito moderne struje, ima v tej Številki »Istrski motiv«. Ilustracije se vredno pridružijo člankom, leposlovju in glasbi. Take pestrosti pri nas dozdaj še nismo bili vajeni »n nismo naleteli nikjćr nanjo. Slovenski umetniki se nam kar zapovrstjo predstavljajo s svojimi najboljšimi ddi. Jama z »Zimsko pokrajino«, Jakopič s »Kosci« in »Anko« — vse tri slike večbarvne; nato Dolinar z izrazito glavo Matija Gubca, Tratnik s čudovitimi »Slepci«, Helena Vurnik z »Italijanskim motivom« in Smrekar s '. karikaturami O. Župančiča, Finžgarja, Jakopiča (Dolinarja m sebe) in Iv. Cankarja. Tak je Dom in Svet. Eno pogrešam: Do predkratkhn je bil omallovaievan in zato bi bilo prikladno v tej jubilejni številki pokazati na delo in uspehe. Spočetka se pač ni mogel meriti z »Zvonom«, ki je imel tradicijo in kot tak nekako monopol javnega mnenja glede umetnosti. Ko je prišel »Slovan« se je tozadevno kosali z »Zvonom«. Dom in Svet se je leto za letom razvijal, a je bil malo pretesen. Zato so vse mlade moči, ki jih je vzgojil — in teh je -dosti — prešle v Zvon in Slovana. To je eno, kar je treba pribiti, ker ni brezpomembno. Sicer se je zdelo mogoče uredniku to zamalo, ko govori zdaj vsaka številka o resnem delu, ki se mu mora priznati uspehe. Dr. J. L. Jadranska banka. Upravni svet Jadranske banke je sklenil v svoji seji dne 29. min. m. sklicati dne 18. t. m. izredni občni zbor na Dunaju, na katerem bo stavljen predlog za povišanje delniškega kapitala, glede katerega je že prispelo dovoljenje kompetentnih oblasti. Povod temu povišanju je dal Upravnemu svetu povoljen razvoj zavoda; splošne razmere jamčijo za popolen uspeh nove emisije. ::MALI OGLASI^ UradniStvo c. kr. okrajnega glavarstva V Sežani naznanja, da je 3 t. m. ob 6 zvečer umrl gospod Fran Wessner c. kr. okrajni gozdar v Sežani. Pogreb se bo vršil v Sežani v ponedeljek, 5. t. m., ob lO dopoldne. SEŽANA, 3. februarja 1917. Omdntttvo c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani. i ČEŠKO - BUDJFVISKA fceSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstui se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v uiici Giorgio Galatli. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Ji&ti. ZDRAVNIK Met Dr. Karal Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In eftreikv bo-luni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Hotel GOMZY na Opiinah ima veliko množino dobrega črnega vina naprodaj. □□ m računajo po 4 stot besedo kutof tiskane besede s* rače-naj o enkrat vei. — Naj'nanj ia : pristojbin« anaia 40 ntotink. Raznovrstne Mome izdelke (korcnele Fcndon. 6eleć, kandite itd.) bttkote in čokolado le prvovrstno blago odpošlje (najmanj 30 kartonov) proti malemu predplačilu, ostalo potom povzetja Karel Kavčič, Ljubljena, Solna ulica 1. Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccblo 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za grobne spomenike itd. itd. Najnllje konkurentne cene. Vrtnar Edinosti, irzurjea tudi v cvetličarstvu dobi dobro službo. Pojasnila daje Inssr. odd lek J 9tMi Slaščice slaščic T si cenah. — veliki izberi po zmernih Poš ljatve tudi na deželo. Proda ulna t. ul. Marija Terezija 34. Goriški feešunec ^ ok lici Trsta ali Posiojue. Naslov pove Inser odd. Kdinosti pod St v. &J&. 8tl8 GAMBMNUS n « I vsaki veier S cr k ID > ob 9 V, n l v Učiteljica otr^ež-ljiva nauči nemško m- se ih Barriera 1, I. n. treh SO ■ L Raznovrstna darila dobite v flrarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulica Barriera vacch'a it. 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčen h doublfe, prstanov, verižic, ovratnth verižic, medaljonov za slike, uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur Iz kovine od K 10.50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—. :—: PoŠiljatve proti povzetju. :—: Govori se slovensko.-- Pfnff Vstopnina K t- j Žuhlje vsake vrste kupuje zalnpi M argon, u iea Carintia 13 žakljev J 892 Brua zd kuriauo. postavljenih na žele/niSki postaji Pis ti na na-lov: Fran Bon, Gosnavas, pošta Novome-to 3043 Ggalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljalo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje. Stroj za šivanje in vezanje, pravi nem-SKI uzorci. in Jinoor" Rasi 8 M\ Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsa*o popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1876. — FRANCiSCO BEZmm Trst, ulica Campamils št. 19, Pofttflf sla ek iz la iski. najfinejši rnoškat — RClUaSV Šamp.inj'C „<'omte de Valois4 prodajam v ma ih n vel kih množinah po zmernih cenah Puruna, hkladišće u od 4 — 5 f.op Gelsi 10 od 11—12 pre p. 3041 M m MM«f%l m«I M je naprodaj v večji množini. V a nOrnitlDuD V ldiSvo St. M m. Mozetič. 81« maea zavarovalnica Cikorija je naprodai dirivo št. 29 v večji množini. M. Mozetič. Vii Val 81)7 Ustanovljena 1884 leta. CENTRALA: Marovske In PreradovKeve ulice. Zagreb, v lastni palači, vogal — " vr in žakije. Aduog* Ulica G*»ppa 16. Nac«on._905 ~ Slavnemu občins vu in p n. trgovcem p iporočam slamnate čevlje frdne) in podutate za t čevlje ; katere sem začel izdelovati na debelo, tako da bo dem lahko rstk-mu po-tregel — Ker je sedaj druga obutev tako draga, bode osebam ki imajo nprav.la v sobali prav dobrodošl >. Vsak naj poskusi ! Fi»\ CERAH, tovarna slamnikov, v Stop p. Domžal pri IjaHjaai__ 3043 Slamnati (evijl. tla debelo m za picpnilafalce. Nogavic«, sukanec; pipe, milo, gmmijeve podpet-•ike, raami gmmbi, dsnarst«^ mašilo za čevlje, električne svetil j k«, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, aapenke. prstani rdečega krita, kresna za brado, iliee, razna rezila, robai, mrežice sa brk«, pletenine, srajee, spodnje hlač«, ogledsla, ustnik«, rs res rlavaiks, zaponke .Patent Knopfs" n drogo pradsja J4JKOB LKTl. ulica A Nieelo *ev.I9 «3 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : I. Proti poiarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, to varen). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, fozpodarskih strojev itd.) avarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih Sip« III. Na ilvljenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj dožlvljenja in smrti. b) ff dote ^ c) „ žlvljenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje..................K 4f429-578"9S Izplačane odškodnine ................K 7,362.159*69 Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi Če ni ud zadruge, in jih obre-^ tj #| večje /neske po do-frtuje po ^ |4 [O govoru. Trgov« otvarja čekovne račune z dnevnim obresto-vanjem. Rentni tfavth plafeje sa¥ruga mm. Vlaga se lahko po eno krono. Pošto-taiMni tateo 75J71 TtLEfSfl IHi Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Bika S. France sto ite«. 20, IL nostnpje v m Usta „Edlnosi" Posojila daje na osebni kredit in na sastave proti jlačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne škrinjlce, ki so posebno primerne za družine. 3D JI Stran l\. »EDINOST« ttev. 35. V Trstu, dne 4. februarja 1917. To in 1 SI 7 ono. kaže, bo leto zahtevano množino perutnine, gosi, kopu-nov, puranov itd. Ob koncu meseca no- 1917. Kakor kaže, bo leto 1917 vembra je dobil račun za hotel. Račun je trd > in težko ne samo za nas, marveč za vrgel proč in je tudi še ves mesec de-vsi; Evropo. ako nam ne prinese tega, kar, cember hodil po perutnino. Z ozirom na želimo — miru. (irozote triletne vojne se stare kupčijske zveze trgovec ni opomine zacelijo v par mesecih, in prehod iz njal hotela in je bil tako Blažek tudi ves vojne v ie Tak, novi por« bilo in ' Ijud-1816 mir ima vsikdar težav in križev. j december oskrbljen s perutnino. Nadalje-bilo tudi leta 1915 po Napoleo- j val bi bil svoje sleparstvo tudi še dalje, da dalj; 21.s lade liK?l! blay drui Vsa dr Iz se de po\ odr scb na h 1917 je bil' ni vse stvari zasledila oblast. Policiji se je zdelo čudno, kako fante brez službe živi tako imenitno, in je začela poizvedovati, odkod dobiva denar. Tako se je dognalo, da se bavi s prodajo perutnine, za katero se je končno izvedelo, da jo je prisleparil. Blažka so aretirali in priznal' je vse. Škoda, ki jo je napravil, znaša okoli 3500 K. Izročili so ga deželnemu sodišču. Iz velikomestnega blata. Budimpeštanski listi poročajo: V torek zvečer je računski uradnik ogrskega poljedelskega ministrstva, dr. Evgen Čhrlich, pred nekim budimpeštanskim kabaretom nagovoril neko dekle. Bila je to, kot se je izkazalo pozneje, petnajstletna učenka trgovske . _ šole, zelo pridno in pošteno dekle«, Mar- živil in potrebščin. Med drugim so ( gareta Kohn Dr Ehrifch ie spremljal ne-skladiščih: 13 sodov strojnega olja,, kaj časa deklico po ulici in jo je hotel nato Ijnih sodov olja, 16 vrec kave, na-1 odpc?1jali v hotel »Simplon«. išele sedaj je deklica spoznala, zakaj gre. Začela se je upirati in zbežati domov. Vratar tudi dr. Ehrlichu z ozirom na dekletovo mladost ni hotel dati sobe. Posegel je vmes stražnik, ki je oba odvedel na policijo. To je stfno razburilo deklico, ki je med zasliša-vanjem izjavila jokaje, da ne preživi te sramote. Dr. Ehriich je izpovedal, da je smatral deklico za veliko starejšo in sklepal iz dejstva, da ni zavrnila njegovega spremstva, da ne bo stvari smatrala za tako tragično. Dr. Ehriicha so odpustili in kmalu nato tudi deklico. Leta je kar naravnost pohitela v hišo št. 54 na Eliza-betni okrožnici in skočila tam iz tretjega nadstropja na dvorišče. Iz zvezkov in knjig, ki jih je imela v torbici, so izvedeli za njeno ime. Margareta Kohn je bila hči klobučarja in učenka trgovske šole. Njena mati se je onesvestila, ko je izvedela za njeno smrt, in je sedaj težko bolna. Dr. Ehriich je bil 32 iet star, neoženjen. V sredo je prišel ob navadni uri v urad, a je ! bii videti zelo potrt in vznemirjen. Poslal je po časopise in je potem proti poldnevu odšel iz urada. Pozneje so videli njegovi tovariši, da je neki večerni list objavil ves dogodek z Margareto Koli novo in imeno- vojnah. V letih 1916 in mir. a za Avstrijo in Nemčijo je t-> 1 si7 posebno slabo. Slaba letina ugo. n -sti časov so povzročile, da si tvo ni moglo pomagati. Zima v letih in 1817 je bila huda. Srne in jeleni so iskali zavetja in hrane pri hišah, reke so bile zamrznjene cele tedne, neštevilo ljudi je zmrznilo in umrlo vsled zime in mra/H. Pomlad je bila neugodna. Bog nas v-ruj v tem letu take stiske in nadloge! rj^nka — oderuhinja. Iz Sobotice na Og^em se poroča: Tukajšnja policija je 30. vinarja odredila preiskavo v skladiščih ;iikajšnje podružnice kreditne banke in našla ob tej priliki veliko množino raz-lič na 6 l______ 6 sodov kave, 126 zabojev sardin, 1 oje v sveč, 61 vreč čaja. 63 marme-> oda prosa, 30 sodov ovsa, 88 ve-bčičev vrvice in veliko drugega Ravnatelj podružnice trdi, da po-cu skrbuje prebivalstvo z živili, mesec da se je dobivalo novo blago in razprodalo odjemalcem. Tudi v skladišču najdeno blago da je podružnica dobila meseca januarja in ga gotovo proda še ta mesec. Del najdenih zalog je last podružnice; del pa je lombardiran. Policija pa :ie verjame tem izjavam voditelja podružnice in sluti, da se je blago skrilo, da bi o po-zneie prodalo po višjih cenah. To mnenje policije se zdi upravičeno tembolj, ker so tudi v Budimpešti pri neki po-" žniei banke našli velike množine bla-L vedla se je preiskava. • manjkanje premoga v Monakovem. 1 rakovega poroča Neue Freie Pres-: Zaradi prometnih težav in trajne hu-zime jc že nekaj časa sem trajajoče :ianjkaujc premoga napotilo generalno eljništvo. da je ukrenilo zelo stroge eabe. Poraba premoga se mora pri za-kih. oblastih in vojaštvu skrčiti na "i trefcnejše. Vse šole in državne zbir- |j[ PRlP6t0ftJWE TVRDRE Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera veechia 10 Bogat« izbera vojaških plaščev oJ K 20— naprej. 257 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Tiat* Cor*o 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh pritiklin. Delavnica z* popravljanje. 25S „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca^trma) Palača Via-nello. Naj priljubljeni! kinematograf tržaškega ob činstva, kjer 6e predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Damska krojačnica A. RIEdER, Trst ulica Torrente št 30. I. nacUt Izdeluje vsakovrstno obleke po aneleškem in francoskem kroju, plesno obleke, obleke za poroke, bluzo za gledališče itd. (leno zmerne. 337 Knjigoveznica PIETUO PIPPAN. Trst. ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči jp štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. G io van ni G in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vr-ta. Cene zmerne 202 London Biscuit Fsctory. A. O A TTI Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentu« otroke c\ pr»-*'h zdravniških :n-to-ritet. 211 Pasi za prenos in platno zajadra. LL IGI ZUCULIN, odlikovana tovarna za^rinj.vl in asfaltov. Rojan šrev. 2 Urad ulica Gheza 2. specijaliteta; zastori zu. gostilne, kavarne, prodajalne itd. 232 Trgovina jestvn in koloni jal IVAN EIF OVEC, Trst, ul, Oampaoile 13 (Trg Ponter<>s-o) Zaloga me-a v konservi, sar'in, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika i/:ber» likerjev- in domačih vio. Specijaliteta: marmelada Cene zmerne. 2200 2 IVAN KRŽE - Trst Piazza San Glovanni 1. 9nJaAm kuhinjskih in kiet^rsk^h potreb-tUlU^U ščin od lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov »n kad, sodčekov, topat. re-5et, sit in vsakovrstnih košev, jorb^scv In metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRiPOROĆA .svojo trgovino s kukinj&ko posodo vsake vrsie hodi od porcelan , zemlje, cmaila. kosi-tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke itd Za gostilničarje pipe, krogi je. sesalje In stekleno posodo za vino 1. i. d. i. t. d. i Ml dohodi za sezono. □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦D i! Trst - Uia Stadion 10 - Trsi Odprt od 812 zvečer naprej Cena: 1. vrste R 2. IL vrste K1. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek- Mnrco Conforti, T/st, 0. Canpnlle 21 Hete! in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja sobe. stost. — Cene zmerne. či- □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□caanon DO □ □ a a a □ a a a □ a □ □ a! a a □a Fotopti m MI Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □o a a □ D D □ □ □ o a a □ □ □ □ a □□ aaaDoaaaaoDocaoDnaDaacooaaaaaaaa Hotel Continental Trst, u ica San Nicold št. 25 (blizu Corsa). 1'reno či.šče za vojake, točna. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba 190 a gledališča, zasebna in tudi kralje- j va[ obe imeT1j. nr> Ehriich a, ki je čiial .j vest, ni videl nihče več. Prišel tudi ni v bamooDscni} SV0je stanovanje in jc najbrž ves čas blo- kinematografi, konccrtne dvorane, zbortivališča itd., se za\no. umc\no (;dr;adejo za ta čas prepovedi vsi napovedani koncerti in prxlobne prireditve ter tudi vsa politična in drutfa zborovanja. Dvorno gledališče bo za časa zapretja plačevalo nameščencem njihove prejemke in pričakuje se, da enako store tudi zasebna gledališča. Policijska ura, doslej ob 1 .\> zvečer, se določa na 10 zvesčer. Ob tem času se morajo zapreti vse gostilne. dfl j»o ulicah. Nekoliko pred pol osmim zv ečer pa je dobila policija obvestilo, da se je v nekem kopališču ustrelil neki mlad človek. Za okvirom zrcala v kabini je tičala rosetnica z imenom: dr. Evgen Ehriich. Pisma ali drugih beležk niso našli. Milijonarka umrla od — gladu. V Sarajevu je umrla 72-letna starka Ana Duki je bila znana kot velika skopu-Po smrti svojega moža je podedovala Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, pap matih vrečic last' e tovarne. — Valčki raznih harv ia vtlikosri Cene zmerne. — Gastone Duiliuar Trst. Via dei Gcl.si IG. 236 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETROTAVOLATO Trst, T.esni tr^ (P azza della Lej^na) štev. 1. — Bogata izigra manufaktn raoga blaga. — Cene zmerue. 19-t kavarne, društveni in družabni prostori, v katerih se oddajajo jedi in pijače. Gostom ?.onjlc; vab imetje kakega >ol rniHiona k™,, porabo kinematografov, uledališč itd. do- \ endar si n, pm oscala .nu i^ potrcnMe-fce«. kurivo.se M v ^'-"nS » ^ Lih Obratov StSi se ki je s težavo ud... v stanovanje. Našli so ^"^ atSrs^^iV mrtvo na t.eh. a na mizi pole« nje nema JMra t mora sporazumno z organiza-dotakmene - krušne karte! N.manobe-prodajaleev premofia urediti oskrbo-1 nega potomca m pnnade vse njeno pre- vanje posameznih obratov gospodarstev s premogom, generalnega poveljništva, ki se označajo kot prehodne, so stopile v veljavo 2. febr. Mrtev bolgarski trgovec v Budimpešti okr2den. Iz Budimpešte iporočajo: Pred nekaj dnevi je v tukajšnjem hotelu >Bri-stol umrl sofijski trgovec Peter Krepjev iia zastrupljeni u s plinom. Pokojnik je bi! (estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jostvin; proda na belo RUG G ERO GAMBEl/ v Trstu, ulica Acque vogal ulice Coroneo. Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a Izdelovanje in poprava strojev in mo-torjpv. Proračuni. Zlatarnica ft G. Pino v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bfvSo zlatarnico G. Zercouitz & Fi:;lio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i*d. Cene zmerne. Cene zmerne. s E H lH a ! a a a s b s a i ai a B ta iS 53 a m m ¥ ANDREJ PURIČ kovač Trsi, ulica Msfiia št. 6, Trsi proda već vsakovrstnih šiedil-nlkov (Sparherd) in drugih potrebščin ter Izvršuje vsako popravljanje na svoje stroške. s6 £ a r in zasebnih ; moženje občini mostarski, kamor je pri-Te odredbe stojna. Velik dobrotnik človeštva je sedaj poštni urad v Bernu, ki je do konca leta 1916 odposlal vojnim ujetnikom nič manje, nego 210 milijonov pisem, 43 milijonov omotov, 37 milijona paketov v težini 7 milijonov kilogramov in 6 milijonov pošt- j nih nakaznic v vrednosti 85 milijonov | Bmetno-foto^H^ atelje TrsL ulico dd Rivo šL 42 (pritličje) Trst iiHniiiKnasiHaii i JOSIP STRUCKEL S Trst, vogal Uia Naria Teresa-S. Caierina | B Nov prihod volnenega blaga za moške gj S in ženske, zefir, batist in perljiva s\il « JS za jopice. — Svilenina in okraski zadnje f-i I novosti, vel k izbor izgotovljenega pe- g | rila in na metre, spodnje srajce moderci. ® S Vezenine in drobnarije, preproge za- *! rese, trliž po izjemno nizkih cenah. ngfflBgiMB«—ggggaaiei Dnevnik „EflinosPuTrstu ie izdal in zalužil naslednje tn;ige 1. »VOliUN«. Spisal 1. ir. Cooper, — Cena K 1.60. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA c. — Cena 8U vin. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergjc-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena vin. »BESEDA O SLOVANSKLM OBREDNEM JEZIKU PRI KATUL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcO vin. »IGRALEC«. Romar, iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sundor - Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K 1.60. 10. :>JUG«. Historičen roman. Spisal Pro- 2. 3. 6. 7. 8. 9. kop Chocholoušek. Cena K 3. Poslovenil li. V. W ♦♦♦♦ ♦m ko je poslala polnih 6 vagonov poste preko meje za vojne ujetnike. V teh vagonih jc bilo nad milijon pisem (dopisnic) in 40 tisoč omotov. Drugo vprašanje je, ali je vse to prišlo na določeno mesto in v prave roke? bolgarskega generala Bojadjevcga. frankov. Rekord je dosegla uprava urada ScfJaj se je obrnil general Bojadjev na za vojne ujetnike dne 12. decembra 1916, budimpeštansko policijsko ravnateljstvo s prošnjo, da naj vso stvar preišče ponovno, da se ugotovi, aii morda ni bila nenadne smrti pokojnega Krepjevega kriva kaka kazniva odpustitev. General Bojadiev je trdil nadalje, da je Krepjev moral imeti pri sebi goto»vine okoli 50.000 K. Policijska komisija, ki ie bila navzoča pri mrliškem ogiedu na lk:u mesta, je našia pri pokoiniku samo listnico z 898 kronami. I Bolgarski generalni koaizul v Budimpešti, Ne t kov, jc dobil na brzojavno vprašanje j IN iz Sofije odgovor, da je imel Krepjev s seboj 50.fXHt bolgarskih lesrov in 10.000 I Izvršuje vsako foto<*rafično delo kakor tudi razglede, posn«tk* notranjost lokalov, porcelanast plošče za vsikovrst. spomenika. POSEBNOST: POVEČANJI m VSAKE FOTCSAAf Ul m liadi udobnosti fjosit naročnikov sprejema naročbe in jih vršuje ca domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ul. del Rivo štev. 42 avstrijskih kron. Policija je dognala se-caj. da je bilo i > smrti Krepjevega, prede« ie -prišia policiiska komisija, v sobi več oseb, tako da ni izključen, da je bil mrtvec okraden. A\strijski državni dolg. Kakor poročaj liržavnozborska kontroina komisija za j državni a- !g, je avstrijski državni dolg ob koncu meseca junija leta 1916. znašal 36-milijard kron. Vojni dolgovi, ki so všteti; v tej svoti, so znašali 24'55 milijarde, in sicer prva štiri vojna posojila 13*6 milijarde, 10*9 milijarde pa tekoči vojni dolgovi, j To se pravi, da je v