Leto LXIX
štev. 107 a
V Ljubljani, v soboto, 23. avgusta i 941-XIX	• a*"«* Prezzo — Cena L 0.70
VENEC
AbbonamenH: Me.* 12 Lir«) Estero, me-m 30 Lir«, Edizion« domenic«. anno 34 Lir«, Estero SO Lir«. C. C. Pj Lubiana 10.650 per tli abbo-namenti: 10.349 p« 1« in.erzioni,
Uhaja T.ak daa zjutraj razen ponedeljka ia dner» po praznika.	Filial« I
S Uredništvo io npratai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g	Noro tneata
| Redazion«, Amministraziones Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionaria esclnslva per la pnbbliclfJ di provenienza italiana i	Telefon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pnbbllcita Italiana S. A, Milano.
Naročnina meselna 12 Lir, ca inozem* atvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir. u inozemstvo 50 Lir. Ček. rai Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za iiuerate.
Podružnica« Noto mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 444:
Aktivno delo letalstva na vsem Sredozemlju
x»Iavni stan italijanskih vojnih sil, 22. avg.: Naši lovski oddelki so izvedli v nizkem poletu napad na protiletalsko bazo Hal Far na Malti. Uspešno so obstreljevali iz mitraljezov letala na zemlji in protiletalske baterije. Nekatera sovražna letala so bila zažgana, druga pa hudo poškodovana.
Severna Afrika. V teku novega napada angleškega letalstva na Bengazi, ki ni povzročil niit žrtev niti škode, je bilo zbito eno sovražno letalo. Na raznih sektorjih fronte pri Tobruku je bilo delavno naše topništvo, ki je uspešno tolklo zbiranje britanskih čet in avtomobilov. Nemška letala so severnovzhodno od Sidi Baranija napadla sovražnikovo pomorsko formacijo ter zadela dve lahki križarki ter so intenzivno večkrat bombardirala pristanišče To-bruk in materialni park v tem kraju. V zračnih bitkah so nemški lovci zbili eno letalo tipa »Cur-tiss« in dve letali tipa »Hurricane«. Na cire-najskem sektorju v Sahari so naša letala v ofenzivnih proizvedovalnili poletih bombardirala in streljala s strojnicami na sovražnikova mehanizirana sredstva.
Vzhodna Afrika. Sistematične angleške zračne akcije proti kraju Gondar in proti ostalim krajem so povzročile samo majhno materialno škodo. Naše prednje čete so razpršile sovražne edinice ter so prizadele razno škodo.
Naša letala so v Famagosti na Cipru bombardirala pristaniške naprave in ladje. Zadeta so bila skladišča, en parnik in neka manjša ladja, ki se je potopila.
V vzhodnem Sredozemlju so naša letala napadla britansko mornariško enoto, pri čemer so zadela s torpedi rušilec tipa »Keith«, katerega so potem videla, da se je ustavil in tel narazen.
Nezmožnost angleške propagande
Berlin. 22. avgusta. AS. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja dopis iz Rima, v katerem poudarja nezmožnost angleške propagande, ki je značilna zaradi neumnega upanja Churchilla, da hi ločil Italijane od Mussolinija, povzdiguje pisanje italij. tiska glede Churchillovih in Rooseveltovih izjav ter pravi, da je italijanska reakcija na novo izdajo 14. Wolsonovih točk predstavlja reakcijo naroda visokega razuma in je zaradi tega ta izdaja smešna.
Veliko delo italijanskega zbora v Ukrajini
... Vojna poročevalska služba na ukrajinskem bojišču. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Prva velika zmaga, ki jo je Nemčija dosegla v boju zoper Rusijo, je bilo skoraj popolno uničenje sovjetskih letalskih sil in osvojitev oblasti v ozračju nad vsem vzhodnim bojiščem. Letalstvo,
s katerim Sovjetska Rusija še razpolaga zdaj, je po sili zelo skromno in ga uporabljajo le pri prav posebnih nalogah kot pomožno silo sovjetske vojske. To prvo veliko nemško zmago nad Rusijo je mogoče označiti kot strategično. Ta zmaga ima pomen, ki presega sleherno domišljijo.
V tej velikanski vojni so v ohsežni meri uporabljali zamisel po totalni vojni. Uporabo nemških letalskih sil proti Rusiji je označevala volja, da naj se prav hitro izloči iz boja strahotna napadalna in obrambna sila, ki bi mogla ustvarjati nevarne nevšečnosti in težave pri razvoju uresničevanja vojnih načrtov nemškega vrhovnega poveljstva.
Ko je bilo sovjetsko letalstvo skoraj uničeno, je bilo nemške letalske sile moči takoj vreči nad sovjetsko vojsko, nad utrdbe, ki jih je sovjetsko vrhovno poveljstvo postavilo po baltiških državah,
na Poljskem, v Bukovinl in v Besarabijl, proti obrambnim in napadalnim napravam v tako imenovani Stalinovi liniji, proti celotnemu preskrbo-valnemu sestavu sovjetske vojske, proti promet-nim zvezam, železnicam, cestam, preskrbovalnim središčem in industrijskim napravam v pokrajinah ob Donu, ob Volgi in ob Dnjepru.
Treba je, da vsi vedo, da na ruskem ozemlju ni železniške mreže, katere bi se lahko posluževalo nemško vrhovno poveljstvo. Poleg uničenih železniških mostov in pretrganih prog, kar so Rusi delali vse po načrtu, pa tudi različna širina tirov vsaj za zdaj ne dovoljuje uporabe ruskih železniških jirog. Potrebno je vedeti tudi, da cestno omrežje ni podobno omrežju po vseh drugih evropskih državah. Toda vsaj v pokrajinah, ki so jih dozdaj zasedle nemške sile, je tehnika pomagala človeku. Železni trakovi in verige so premagovali najtrše in najtežavnejše ovire.
Na ukrajinskih cestah pa so italijanski avtomobilski oddelki delali prave čudeže r volji. Treba je posehe omeniti tudi napore neutrudljirih voznikov. To so zdravi, mofni in vztrajni ljudje, ki so se odlikovali in se odlikujejo vsak dan z neprimerljivim duhom. Preskrbovalni avtomobilski oddelki se razvrščujejo celo v najbolj neposrednem zaledju vojne črte. nc da bi se jim bilo treba bati nasprotnikovih letalskih napadov.
Bitka za Leningrad v razvoju
Umik Rusov za Dnjeper — čiščenje vsepovsod
Berlin. 22. avg. AS. Nemški ogledniki so včeraj lahko ugotovili ogromno opustošenje v pristanišču Odesa. Neki pilot pravi, da je videl Dunkerque in Calais, toda da slika Odese, kjer so se sovjetske sile zagrizeno upirale napadom iz zraka in z zemlje, dela dosti močnejši vtis.
Budimpešta, 22. avgusta. AS. Madžarska telegrafska agencija poroča:
Nadaljuje se čiščenje v jugozahodnem delu Ukrajine, hkratu pa se dopolnjujejo priprave za napad čez Dnjeper. Ruski obkoljeni oddelki se vedno šibkeje branijo, tudi zaradi tega, ker so izgubili vsako upanje, da bi ušli iz železnega in ognjenega obroča.
Helsinki, 22. avgusta. AS. Tri sovjetske divizije so docela obkoljene na predelu pri estonski prestolnici Tallinu. Zdi se neverjetno, da bi poskusile umik po morju, ker tam stražijo za-železniške sile. Tallin mora biti sovjetskim poglavarjem zelo pri srcu, zakaj sovjetski radio neprenehoma ponavlja, da bodo mesto branili do zadnjega diha. To bo kaj žalostna usoda za to staro nemško središče, če se bodo taki načrti spremenili v dejanje.
Rim, 22. avg. AS. Vodilni angleški in ameriški listi prinašajo z velikim poudarkom oklic, ki ga je na vse prebivalce leingrajskega okrožja dal vrhovni poveljnik sovjetskih vojska na severu, maršal Vorošilov. Oklic vabi prebivalstvo, naj se oboroži, da bo do zadnjega diha branilo mesto pred nevarnostjo, ki mu grozi. Ustanovljena bo takoimenovana ljudska milica, v katero bodo lahko vstopali vsi državljani brez ozira na starost in na spol. Razglas vabi prebivalstvo, naj brani mesto, ki ni še nikdar bilo v tujih rokaii, kot en mož.
Japonska ima pravico reci svojo besedo
v sedanji vojni
Anglija grozi Tailandu
Rim, 22. avgusta. AS. Japonska ima pravico reči svojo besedo v sedanji vojni, ie izjavil govornik japonske armade. Zgovorna določnost te izjave je imela neki vpliv na anglosaške vojne hujskače in nimajo jasno mirne vesti glede Japonske, posebno po zadnjem sestanku Roosevelt-Churchill, ki je imel za glavni namen tudi pripraviti proti japonske vojaške ukrepe. Drugo japonsko opozorilo je londonskim in vvashingtonskim hujskačem na vojno pokazalo nevarno6ti, ki jih predstavlja politika zaokroževanja, s katero so začeli proti cesarstvu vzhajajočega sonca. V uradnih krogih v Tokiu izjavljajo, da bodo smatrali pošiljanje vojnega materiala in bencina za letalstvo v Vladivostok za ukrep, ki je naperjen proti Japonski, kajti ni mogoče misliti, da bo ta material in ta bencin mogel biti prevožen in potrošen na evrojoski fronti in bo čisto jasno služil za okrepitev sovjetskega vojaškega pritiska na mejah Mandžukuja.
Komunistična propaganda v Franciji
Pariz, 22. avgusta. DNB. Komunistična in de-gaulietična propaganda in delavnost tvorj predmet kritike lista »Cri du Peuplec, ki opozarja na igro Stalina in Anglije . List piše: Komunisti in de-gaulisti delajo sedaj z roko v roki. Prvi se bojujejo za Moskvo, drugi za London, oboji pa zatrjujejo, da se bore za Francijo. List očita končno odgovornim francoskim uradom, da sami niso že ukrenili potrebnih ukrepov proti komunistom v Franciji tako, da se morajo s tem pečati nemška oblastva.
Pariz, 22. avgusta. DNB. Francosko javno mnenje je pozdravilo ukrep maršala Petaina, ki je odstranil iz Vichyja poslance in senatorje. Poleg prejšnjih ukrepov proti poslancem in senatorjem pomeni zadnji ukrep obsodbo ljudi, katere je smatrati, da so bili med prvimi odgovorni za francosko katastrofo.
Neiryork, 22. avgusta. DNB. Da bi zadostila odredbi države Newyork, ki prepoveduje anieri-fck im strankam imeti inozemske znake, je ne\vyor-ška komunistična stranka nadomestila kladivo in srp s kladvom in vilami v oblike črke V. Ne\vvork World Telegram piše, da je ameriška legija, ki združuje bojevnike iz prejšnje svetovne vojne, protestirala pri newyorški volilni upravi proti tej »zlorabil črke V zaveznikov kot zmagoslavnega znamenja, ker hoče stranka s tem varati javnost glede pravih ciljev komunizma.
Sajgon, 22. avgusta. AS. Jutranji opazovalci ugotavljajo, da se na meji Tajlanda zbirajo številne angleške čete. Nad 73.000 britanskih vojakov, med katerimi je 42.000 Indijcev in 250 letal se nahaja v bližini tajlandske meje in grozi Tajlan-du. Na meji med Birmanijo in Tajlandom so zbrane britanske in birmanske čete, katerih je skupaj 33.000. Glavni stan te armade se nahaja v Mandalayu.
Ameriška proizvodnja letal je nezadostna
Nevt/ork, 22. avgusta. AS. V svojem govoru je dal demokratski senator Byrd poleg že objavljenih podatkov tudi druge podatke o nezadostnem ameriškem oboroževanju. V preteklem septembru so ameriške zračne sile imele komaj 800 letal prve črte. Sedaj mesečna proizvodnja še ne dosega 1500 letal, v katerih pa so tudi vključena letala za Anglijo ter šolska letala. Proizvodnja v juliju je znašala 1400 letal, od tega je bilo 700 šolskih, samo 700 pa je bilo bojnih od tega pa zopet manj kot 300 bombnikov. Mesečna proizvodnja bombnikov za dolge proge ne prekaša 00 letal.
Koliko je Nemcev v Iranu
Berlin, 22. avgusta. AS. Po izjavah Wilhelm-strasse se nahaja na osnovi uradnih poročil iz Teherana trenutno v Iranu: 2590 Angležev, 390 Rusov, 690 Nemcev in 310 Italijanov. Te številke tvorijo najbolj viden dokaz, kako laže anglosovjetska propaganda. Famozno nemško peto kolono tvori torej 690 oseb, med katerimi pa so štete tudi ženske in otroci. Vsak drug komentar, pravijo, je nepotreben.
Demanti iz Bolgarije
Sofija, 22. avgusta. AS. Bolgarska brzojavna agcncija odločno demantira vest Reuter jevega dopisnika iz Ankare, da so italijanske čete in častniki iz glavnega štaba pri poizvedbah v dolini Marice. Ta vest je popolnoma izmišljena. Bolgarska brzojavna agencija pravi. Ha se nahaja sedaj v Bolgariji samo 50 mladih ljudi, ki pripadajo GIL-u.
»Berliner Borsen Zeitungc se bavi s tem oklicem in pravi, da taka obupna sredstva pač ne bodo mogla ustaviti ali zadrževati razvoja nemških operacij. Vorošilova in njegovih tovarišev ne briga usoda ljudstva, moških in žensk, katere spodbadajo k nezakonitemu boju. Strašne px>slediee tega zločinskega spodbujanja bodo padle ne na nemške čete, temveč edino na prebivalstvo Leningrada. Treba je jx>udariti že zdaj, da bo ameriška projMigaind« v najobsežnejši meri izkoriščala usodo Leningrada, da »razkrinkat pred svetom nov val nemških okrutnosti. končuje list.
Stockholm, 22. avgusta. AS. Švedski list »Nya Daglieht Alehanda« poroča iz Londona nove podrobnosti o vojaškem načrtu, ki sta ga zasnovala Churchill in Roosevelt. Po tem načrtu naj bi Združene države dajale Sovjetski Rusiji vse, kar ie potrebno, da bi Rusija čim dalje zadrževala in zaposlovala Nemčijo na vzhodnem bojišču. Drugo pomoč naj bi dobivala Kitajska. Japonska mora ostati osamljena pod neprestano grožnjo obkolitve ter v vedni nevarnosti resnega spopada z Združenimi državami, Anglijo in Sovjeti. Sredozemski predel angleškega bojišča bodo preskrbovale ameriške tovarne. Angliji sami naj se čimprej pošljejo vsi zahtevani bombniki. Treba je zasesti ali pa dobiti pod omenjeni vpliv nekatere vojaške točke, zlasti Perzijo, Daknr, Azorske otoke, Cap Verdske otoke in Turčijo. Hkratu naj se pripravi ofenziva proti Nemčiji tudi na evropski celini.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 22. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil poroča:
Po dvamesečnem trajanju vzhodne vojne stoji nemška vojska s svojimi zavezniki z nezlomljeno močjo globoko v sovražnikovi deželi. Na vsej fronti so operacije v polnem teku.
V	južni Ukrajini odstranjujemo zadnja oporišča sovražnika ob Dnjepru po načrtu in ob težkih izgubah nasprotnika. — Severozapadno od Kijeva se sovražnik umika za Dnjeper. V prostoru vzhodno od Gomela se nadaljuje zasledovanje potolče-nega sovražnika. Na fronti pred Leningradom in na Estonskem se med boji pomikajo naše čete vedno naprej. Tudi napadi na finski fronti na obeh straneh Ladoškega jezera pridobivajo vedno bolj na obsegu.
V	poteku težkih uničevalnih udarcev je sovjetska vojska utrpela krvave izgube, ki si jih ni mogoče predstavljati. Od začetka vojne dalje je doslej bilo ujetih nad 1,250.000 mož. Okoli 14.000 oklop-nih bojnih voz in 15.000 t0f>0v je bilo uplenjenih ali uničenih. Sovjetsko zračno orožje je izgubilo skupno 11.250 letal. Od teh je bilo 5633 uničenih na tleh, ostala pa so bila sestreljena v zračnih bojih in ]>o protiletalskem topništvu.
Poleg tega je bila zadana največja škoda sovražnemu vodstvu vojne z odvzemom važnih surovinskih in industrijskih ozemelj.
Na britanski vzhodni obali je poškodovalo letalstvo v pretekli noči dve sovražni tovorni ladji z bombnimi zadetki.
Ob kanalski obali so propadli tudi včeraj napadalni poskusi britanskega letalstva. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 26, mornariško topništvo pa 3 sovražna letala. Ena manjša ladja vojne mornarice je sestrelila pred atlantsko obalo eno britansko letalo.
V	severni Afriki so nemška bojna letala zadela z bombami 2 lahki angleški križarki pri Sidi Ba-raniju. Bombe vseh kalibrov so bile vržene na čete in iztovarjanje materiala v Tobruku. V zračnih bojih so bila sestreljena 3 britanska lovska letala.
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel na državno ozemlje.
•
Rim, 22. avgusta. AS. Italijanski tisk podčrtuje pomen prebitja sovjetske utrjene linije med jezeroma Peipus in Ilinen, ki daje grožnji proti Leningradu večjo težo. Leningrajsko okrožje, ki je bogato na jezerih, močvirjih, kanalih in rekah, je zelo primerno za obrambo. Nemški usjiehi, ki so bili doseženi v tej coni, so tem bolj vredni u|x>š!e-vanja, ker je predstavljal teren skoraj neprenag-Ijive težkoče za motorizirano ofenzivo in ker so tukaj rdeči zbrali močne sile, da bi preprečili nasprotniku dobiti eno samo ped zemlje. V Rimu pripominjajo, da morajo britanski vojaški eksperti priznati, da se je na novo začela premikalna vojna na vsej vzhodni fronti in da so zadnji zavezniški uspehi znatno skrčili linije zaradi odprave številnih žefx>v, kjer so bile sovjetske čete cernirane.
Rim, 22. avgusta. AS. Različni angleški dopisniki so v svojih poročilih iz Moskve, v katerih so
V	počastitev spomina Bruna Mussoliniia
Rim, 22. avgusta. AS. Nacionalni direktorij fašistične stranke je sklenil izvesti naslednja podjetja v jx>častitev spomina Bruna Mussolinija. Poklonil je 50.000 lir narodni ustanovi za otroke letalcev s strani fašistične delavske organizacije v industriji. Sjx>rlni stadion v Foggii, nova palača Runa v Trentu in ustanova občine Pisa za sirote vojaških letalcev, ki so padli v službi, bodo nosile njegovo ime.
Spored posveta med Anglijo, Ameriko in Sovjeti v Moskvi
Rim, 22. avgusta. AS. Angleški listi posvečajo veliko prostora bližnji angleško-rusko-ameriski konferenci v Moskvi. Po tem pisanju naj bi namen posveta v Moskvi bil preskrbeti sovjetskemu vojnemu stroju tisto, kur nui začenja manjkati ter ojačiti sovjetsko od|w>rno silo. Posvet v Moskvi naj po pisanju »Timesa« ugotovi:
1.	Česa Rusija potrebuje,
2.	kako bi bilo mogoče to pomoč poslati ▼ Rusijo.
Podrobnosti o pošiljanju pomoči in pot, koder bo šla. bo seveda vojaška tajnost. Rusija potrebuje zlasti cinka in gumija. Sovjetom ni treba prav dosti surovin, jjotrebujejo pa veliko strojev in orodja. Rusija nujno potrebuje tudi mnogo letal zaradi hudih dosedanjih izgub.
Preskrba vojaštva na Vzhodu
Berlin, 22. avgusta. AS. Da bi se videle velike težkoče, ki jih predstavlja preskrba tako velike armade, kot jo imajo Nemci na vsej širni vzhodni fronti, p r i naša nemški tisk podatke, koliko potroši dnevna ena divizija. Dnevno je treba preskrbeti najmanj 7 ton živeža in sicer: 8 tisoč hlel>ov kruha, 8 stotov masla," 16 stolov sira, 6.5 slota sladkorja, 1.5 stota zelene kave, 3.5 stola kavnih nadomestkov in še mnogo drugega. Dnevno se razdeli moštvu ene divizije 96.000 cigaret in 54.000 cigar ali 4 stote tobaka. Skoraj vse je treba dovoziti iz Nemčije in Poljskega generalnega guvernemana, ker se zelo malo ali nič ne dobi v Rusiji, ker so rdeči za seboj zažgali skladišča živil.
Ruske izgube
Berlin, 22. avgusta. AS. Posebni dopisnik tržaškega »Piccola« piše:
V	začetku tretjega meseca ruske vojne so objavljene skupne številke izgub, prizadejanih sovražniku. Te znašajo: 1.200.000 ujetnikov, 14.000 tankov, 14.000 topov in 11.000 letal. Število mrtvih Rusov je znatno večje kot število ujetnikov. Računajo, da jih je 3,600.000 do 3,800.000. Skupne sovjetske izgube znašajo torej 5 milijonov ljudi.
Govorice o vojni s strupenimi plini
Stanislavov, 22. avgusta. AS. Po izpovedbah ujetnikov, ki so jih dobili zadnje dni v roke Madžari, naj bi se bilo sovjetsko vrhovno poveljstvo pripravljalo uporabljali strupene pline in da naj bi bilo že zbralo ob Dnjepru vse potrebno za začetek plinske vojne. V madžarskih vojaških krogih pripominjajo, da bodo Nemčija in njene zaveznice znale odgovoriti na primeren način, če se mislijo Sovjeti zateči k orožju, ki morda najbolj odgovarja njihovim živinskim nagonom.
Drobne
Berlin, 22. avgusta. AS. Breme, ki ga je dosedaj imela Francija za okupacijske črte, je sedaj znatno zmanjšano. Ti stroški so znašali doslej 400 milijonov frankov dnevno, odslej pa bodo znižani na 300 milijonov frankov dnevno.
Vichy, 22. avgusta. DNB. Francoska vlada je sklenila, da ne bo več priznavala bivših diplomatskih in konzularnih predstavnikov bivše Jugoslavije v Franciji in v francoskih kolonijah ter je ustavila njih poslovanje.
Lisbona, 22. avgusta. AS. To noč je prišla neka portugalska motorna ribiška ladja v prislanišče z brodolomci neke p0t0|>ljene angleške ladje. Ladja je bila petrolejska ladja »Horn Shell< s 15.000 tonami, ki je bila namenjena v Mehiko ter je bila potopljena v bližini Belega rta. Ko se je motorna ladja usmerjala proti pristanišču Lisboni, sta jo ustavila dva britanska rušilca, ki sta vzela na krov vse brodolomce, prepustila pa sta usodi pet Kitajcev, ki so tudi bili v posadki petrolejske ladje.
do včeraj bili optimisti, postali danes zelo pesimisti. »News Chronicle« podčrtuje, da je sedanji ]X)ložaj težaven in list zahteva, da naj se vsa letala, ki niso nujno potrebna Angliji in Ameriki, takoj jx>šljejo Rusiji. List zaključuje: »Ca6 in prostor sta bda vedno zaveznika za Rusijo, v sedanjih razmerah ni lahko imeti še zaupanje vanju.«
Helsinki, 22. avgusta. DNB: Finski tisk po-pisuje na prvem mestu dosežene uspehe na vzhodni fronti, ogromna števila, zlasti pa človeške izgube |>etih milijonov ljudi. Nadalje podčrtava, da je zaradi zasedbe Novgoroda in Narve položaj Leningrada brezupen. Neki list jioroča iz Londona, da smatrajo tam položaj sovjetske Unije za zelo resen in menijo, da je izguba Ukrajine udarec za sovjetsko industrijo. London zahteva najhitrejšo jjoiuoč. Tudi z usodo Revala se pečajo listi in »Uussi Suomi« poroča iz Berlina, da je Reval mrtvo mesto ter da so prebivalci zapustili me;to, da se izognejo terorju, ki vedno bolj narašča.
Helsinki, 21. avgusta. AS. Uradno poročajo, da so hnska letala v Finskem zalivu uničila štiri sovjetske prevozne ladje, ki so tvorile del neke spremljave in so bile natovorjene z immicijo. živili, avtomobili in gorivom, ki so imele prva 4000, druga 3000, tretja 2000 in četrfa 500 ion. Poleg tega je bil uničen minolovec 500 ton, ki je tvoril del eskorte v spremljavi. Od iste spremljave ie HI kasneje poloplien še narnik ? i im tonami. V "ri-stanišču 'HangO pa je 'postal neuporaben neki drugi sovjetski transportni parnik zaradi zadetkov finske artilerije.
Kaj delalo Amerikanci na Islandu
Newrork, 22. avgusta. DNB. V nekem svojem nadaljnem poročilu z Islandije piše dopisnik Associated Pressa, da so ameriške čete sedaj zaposlene z utrjevanjem obrambnih naprav na otoku. Moto za ta dela imajo angleški in ameriški krogi: »Mislite na Kreto!« Isladsko prebivalstvo je glede zasedbe vse kaj drugega kot srečno. Tudi neka večina, ki baje obstaja, ki simpatizira z zavezniki, obžaluje zasedbo. Je pa tudi skupina, ki je prijazna Nemcem, kar se je videlo, ko je bila vodena po islandskih cestah skupina ujetih mornarjev z neke podmornice, da je nekaj gledalcev dvignilo roke v nemškem pozdravu. Dopisnik je na fasadi britanskega konzulata videl kljukaste križe in islandske psovke, kar je lahko tudi delo mladine, dočim na ameriškem konzulatu ni bilo nobenih ponesnaženj. Skoraj vsak dan lete nad Islandijo veliki nemški štiriinotorni bombniki za znamenje, da Nemci niso pozabili otoka. Lete v veliki višini in ne odmetavajo nobenih bomb. Bilo je danih že več alarmov. Nedavno se je razbil neki bombnik ob vrhu neke gore, zopet drugo letalo pa je padlo dol in je posadka letala bila mrtva.
New York, 22. avg. DNB. V »New York World Telegrammt piše publicist Ludwell Denny: Pojav
nemških bombnikov na Islandijo pomeni vojno, če bi bili letalci predznak nemškega napada. Ni pa pričakovati, da bi hotel Hitler vojno z Zedi-njenimi državami, ravnotako tudi Roosevelt z ozi-rom na svoje obljube in ameriško nevoljo do vojskovanja ln nepripravljenost! noče začeli z vojno. Če bi hotel Hitler vojno nad Islandijo, je imel že zdavnaj čas za to. Kaže pa, da Je Hitler pripravljen napasti Angleže, kjerkoli jih dobi in vprašanje je, koliko časa ho trpelo, da bi bile amerjške čete na Islandiji varstvo za britanske vojne sile. Za pojav nemških bombnikov nad Islandijo navaja Denny dva razloga: Prvi razlog je, da hoče Hitler opozoriti ameriško ljudstvo na nevarnost skupne zasedbe oloka z ameriškimi in angleškimi četami, ki bi hotele fzvati vojno Zedinjenih držav ob strani Anglije. Drugič pa imajo letalci namen izvedeti, če in kje nameravajo Angleži izvesti invazijo na Norveško, da bi Rusom pomagali z drugo fronto. Island je ukrcevalno pristanišče za in-vazijsko vojsko. Če bodo angleške čete ostale na otoku, bo otok postal neugodno bivališče, kajti čeprav je Roosevelt poslal tja ameriške čete, je vendar v Churchillovih in Hitlerjevih rokah, če bo s tem prišla Amerika v vojno.
(jjCHpodaMtvo
Angleška blokada Italije ni uspela
V članku -»Brezupni upi< — »Italija in angleška blokada« piše tednik »Das Reich« o gospodarskem potencialu Italije v vojni. Pisec
f>ravi, da pomeni eno leto vojne za Italijo eno eto pomorske blokade, in dokazuje, da je dosedanja bilanca blokade za Angli jo slaba, ker je mislila, da bo Italiji lahko pretrgala njene zveze, ker je prisiljena Italija pošiljati štiri petine svojega izvoza skozi Gibraltar. Angleški račun je postavila na glavo že italijanska trgovska
Rolitika v letu 1939. ker je trgovinska politika ima namesto omejitve izvoza uveljavila uvoz za vsako ceno. Tako ima Italija kljub rigorozni angleški kontroli za potreben čas potrebne rezerve. Drug namen iz zidu, ki ga je hotela An-;lija postaviti pred Italijo, je uvoz premoga iz Jemčije, ki daje Italiji znatne razpoložljive količine premoga. Drugo veliko upanje Anglije je obstajala v blokadi goriv. Toda na tem polju si je Italija zbrala velike rezerve z veliko uvidevnostjo ter je preskrbela za pomorski dovoz iz Albanije in dovoz po suhem iz Romunije, obenem pa je zmanjšata številni konzum. Poleg premoga in goriv potrebuje Italija tudi mnogo železa in kovin, ki jih je doslej uvažala. Toda že v mirnem času je italijanska proizvodnja lahko krila dve tretjini potrebe železa in jekla, v vojni pa je bila rudarska proizvodnja
11
zelo jovečana. Mnogo je dala tudi zbirka starega železo in izkoriščanje raznih manjvrednih rud je jiokrilo ostanek italijanskih potreb. Bogata ležišča svinčenih in cinkovih rud v Italiji že dalj časa krijejo vso potrebo v cinku in večinoma tudi v svincu. Za cin, baker in nikelj je Italija še vezana na uvoz, toda v prvih dveh letih vojne si je nabrala Italija znatne rezerve, poleg tega pa izkoristila tudi stare kovine. Gle-: de tekstilne industrije je Italija lahko popolnoma mirna, saj je njena industrija tudi izvozni-, ca. Svile prodticirajo vsako leto vedno več in velik napredek je doživela tudi produkcija umetnih snovi, posebno v napravah Torre A^i-scosa, ki je pravo mesto, zraslo v kratki dobi dveh let. Kar tiče prehrane je položaj odvisen od letine. Letos na primer je žetev plenice ista, kot v prejšnjih dveh letih in je italijanska potreba popolnoma krita. Glede mesa pravi clankar, da omogoča strogo raeioniranje v poletnih mesecih rezerve za zimo. Tudi mleka in mlečnih proizvodov je dovolj. Povečanje italijanskega uvoza od 1939 na 1940 knže, da Anglija s svojo blokado ni dosegla cilja povzročiti lakoto v Italiji in jo gospodarsko premagati. Če upošteva v debet zvišan je cen za tretjino, ostane za vedno dejstvo, da je Italiji uspelo zagotoviti si preskrbo z najvažnejšimi predmeti.
Tarifne olajšave
za blago Ljubljanske pokrajine
na železnicah
Z namenom, da bi se pospešil v večji meri promet med Ljubljansko pokrajino in ostalimi pokrajinami kraljevine, je razširjena veljavnost vseh izrednih tarif, ki veljajo na državnem železniškem omrežju, na blago, ki se proizvaja v tej pokrajini in je s tem to blago ravno tako tarifirano kot italijansko blago.
Naravno bo ta tarifni režim uveljavljen za prevoze, ki so med tranzitom v Postojni in namembnimi postajami, dočim bodo še naprej v veljavi bivše jugoslovanske tarife za odsek do tranzita v Postojni.
Opozarjamo, da stopi olajšava v veljavo 15. avgusta 1941-XIX.
Evropska trgovina
Čeprav Evropa nima več kot 4% površine sveta in 19% vsega prebivalstva na svetu, je vendar bila njena trgovina večja ko trgovina vseh ostalih celin skupaj. Polovica evropske trgovine je bila pravzaprav v trgovini med evropskimi državami. Vendar je velik del živil in surovin, ki so bile bistvene važnosti za vse evropske industrijske države, prihajal iz prekmorskili držav. V letu 1935 je znašala vrednost uvoza surovin in živil za celinsko Evropo 2.250 milijonov dolarjev. Uvoz surovin in živil za Anglijo je znašal 2.330 milijonov dolarjev. Celinska Evropa je vsako leto kupila za 500 milijonov dolarjev žita in je prodala nekaj manj kot za 250 milijonov dolarjev živil živalskega izvora. Evropska trgovina je kazala, da je znašal 6kupni presežek izvoza hranil živalskega izvora 226 milijonov dolarjev, dočim je_ znašal presežek uvoza hranil rastlinskega izvora 545 milijonov dolarjev. Upoštevati pa je bilo treba, da je izvozni presežek hranil živalskega izvora bil odvisen v veliki meri od izvoza krmil in gnojil. Čisti evropski uvoz oljnatih zrn in hranil je predstavljal izdatek okoli 274 milijonov dolarjev.
Uvoz surovin pa je bil še znatnejši kot uvoz hranil ter je znašal 1.935 milijonov dolarjev. Surovine za tekstilno industrijo, oljna zrna in mineralna olja so tvorili glavne predmete uvoza s pri. bližno tremi petinami. Anglija je uvažala letno hranil za 1389 milij. dolarjev, surovin pa za 935 milij. dolarjev. V Evropi smo videli, da je industrija rodila trgovino in da so bile dejansko evropske industrije ena za drugo dopolnilne. Trgovina desetih najvažnejših evropskih industrijskih držav je tvorila štiri petine vse trgovine kontinenta in te države so med seboj izmenjavale 40% svojega izvoza in so samo 16% pošiljale v druge evropske države. Ta trgovina je obstajala predvsem v industrijskih izdelkih.
9 desetin evropskega uvoza je šlo v 10 največjih industrijskih držav. Ta uvoz so te države plačale iz dohodkov z drugih kontinentov v obliki obresti, dividend in služb. Velik del uvoza je prihajal v Evropo iz Zedinjenih držav, čeprav so bile upniška država. To pa se da razlagati s tem, da je bila evropska trgovina vsestranska in da je omogočala tudi onim državam, ki niso imele do-broimetja v inozemstvu, kupovati surovine drugod. Tendenca k avtarkiji se je pojavila pri velikem delu evropskih držav posebno v zadnjih letih in je dosegla velike uspehe. To se vidi tudi v industrializaciji v vzhodnih in jugovzhodnih državah v Evropi, kar je povzročilo, da se je posebno razvila kompenzacijska trgovina med temi državami in Nemčijo, ki je tem državam dajala industrijske proizvode v zameno za njih proizvode.
Atene, 22. avgusta. AS. Pravosodni minister bo predložil prihodnji seji ministrskega sveta dekret, s katerim se odreja preiskava o izvoru premoženja političnih ljudi režima z dne 4. avgusta.
Stoekholm, 21. avgusta. AS. švedske stranke reda so zahtevale od vlade, naj ukine komunistično stranko.
Iz hrvatskega gospodarstva
Hrvaška gospodarska ministrstva. Hrvaški »Uradni list« je objavil odredbo o organizaciji ministrstev. Od gospodarskih ministrstev ima finančno ministrstvo štiri oddelke: 1. proračunski, 2. oddelek za državne dohodke, 3. oddelek za državne monopole in 4. oddelek za državne domene, kredit in dolgove; V prometnem mini-stustvu so trije oddelki: 1. oddelek za železniški, avtomobilski in ladijski promet, 2. oddelek za pošto, telegraf in telefon in 3. oddelek za javna dela. Trgovinsko ministrstvo ima dva oddelka: oddelek za gospodarsko politiko in zunanjo trgovino. Ministrstvo za gozdove in rudnike ima en oddelek za gozdove ter oddelek za rudnike, kmetijsko ministrstvo pa ima tri oddelke: oddelek za poljedelstvo, oddelek za razdeljevanje zeml je in oddelek za živinorejo. Poleg tega ima vsako ministrstvo splošni oddelek, ki je neposredno podrejen dotičnemu ministru. Zunanje-; trgovinski oddelek pri trgovinskem ministrstvu se bavi z urejanjem vprašanj, ki zadevajo izvoz, uvoz in tranzit ter sodeluje z vsemi v poštev prihajajočimi ministrstvi za izdajo odredb, ki naj urejajo notranji trg ter vodijo zunanjo trgovino. Nadalje sodeluje s finančnim ministrstvom pri urejevanju vseh vprašanj, ki zadevajo _ plačevanje zunanjih terjatev, katere ima država iz blagovnega prometa, v sporazumu z zunanjim ministrstvom vodi trgovinska pogajanja z drugimi državami in pazi na izvajanje njihovih določb in končno sodeluje s prometnim; ministrstvom pri urejevanju vseh prometnih vprašanj, ki pridejo v poštev pri zunanji trgovini. Ta oddelek ima tudi gospodarsko informativno službo za zunanjo trgovino, imenuje trgovske pribočnike p>ri poslaništvih v drugih državah, nadzira njihovo delo ter sodeluje s finančnim ministrstvom v vseh vprašanjih carinske politike.
Dovoljenje za avtomobilske vožnje na Hrvaškem. Trgoviusko ministrstvo je izdalo odredbo, da bodo v bodoče lahko dobile bencin le tiste osebe, ki bodo imele posebno dovoljenje tega ministrstva. Privatne osebe bodo dobile to dovoljenje le na osnovi posebnega dovoljenja, da jim je dovoljena vožnja z bencinom. To dovoljenje bo izdajalo tudi prometno ministrstvo. Podobno velja tudi za avtobuse in tovorne avtomobile. Na Hrvaškem je namreč nastopilo občutno pomanjkanje bencina. Sicer imajo ž« trgovsko pogodijo z Romunijo, ki pa še ni stopila v veljavno in poleg tega obstajajo tudi težave v prevozu bencina iz Romunije na Hrvaško, z domačo nafto pa si tudi ne morejo pomagati, ker nimajo rafinerij. Za inozemske avtomobiliste na Hrvaškem doslej niso bile izdane nobene omejitve.
Poslovanje s hrvaško državo. Dobavitelji in podjetniki, ki imajo poslovne opravke s hrvaško državo, se morajo ravnati, kakor sledi: če gre za vsoto do 10.000 kun, se lahko sklene posel neposredno ustno, pri svoti od I0.(XK) do 50.000 din odloča posebna komisija. Dobave ali dela, ki presegajo 50.000 kun in ne presegajo 500.000 kun, rešuje posebna komisija, ki mora imeti najmanj tri ponudbe. Če treh ponudb ni, izda komisija svoje pismeno mnen je, ki ga mora potrditi pristojna zbornica, nafo pa reši zadevo resorni minister. Za zneske nad 500.000 kun mora biti razpisana licitacija v uradnem listu. V nujnih primerih lahko odredi pristojni minister v sj>*razumu s finančnim ministrom, da se začne delo izvajati v njegovi lastni režiji, ali pa se neposredno pogodi s kakim podjetjem, če je ostala prva licitacija brez uspeha.
Hrvaško-holgarska trgovinska pogajanja. Kakor je sedaj znano, bodo konec avgusta in prve dni septembra trgovinska jogajanja meti Bolgari in Hrvati. Najvažnejše je vprašanje transporta blaga iz ene dežele v drugo, llrvati bodo dobavljali Bolgarom tanin, sodo, surovine za kemično industrijo, produkte lesne destilaci je, furnirje in mogoče celo premog, riž, oljna i semena, volno in kože.
Prijave za ljubljanski velcsejem
Za ljubljanski velesejem je vedno več zanimanja. Zlasti je veliko zanimanje sosednih središč, posebno iz Hrvatske, katere glavne industrije, trgovina in kmetijstvo bodo tudi zastopane na velesejmu. Stalno prihajajo prijave razslavljaleev in do danes je prijav že približno 600. Zastopane bodo največje italijanske industrije: metalurgične, tekstilne, svilene, kmetijske, kemične itd. Sedaj so vsi prostori že skoraj zasedeni.
V industrijskem oddelku bo v prvi vrsti ras- i stavljen posebni električni vlak, katerega daje na '
razpolago prometno ministrstvo. Ta električni vlak bo prišel z železnico iz Postojne in bo pripeljan v središče razstavnega prostora. Postavljen bo na tračnicah, ki jih že polagajo na velesejmu.
Posebno pozornost pa bo posvetil letošnji velesejem našemu kmetijstvu, o čemer smo že poročali. Številne organizacije se pripravljajo z vso vnemo na razstavo, za katero zbirajo dragocen material, ki naj pokaže, kaj vse nam more dati naša pokrajina za našo prehrano.
Trgovinski register. Pri tvrdki »Gradidom«, stavbena družba z o. z., se je spremenila družbena pogodba v točki »Trinajstic«. Vpisana je »Hrvatska zemeljska banka d. d., podružnica Ljubljana. Slovenski naziv: Hrvatska deželna banka d. d.«, italijanski naziv: Banca del Paese Croato S. A. — Pri tvrdki »1'aketošped«, transportno in paketno jodjetje, Ercigoj Oton, se izbriše dosedanji lastnik Ercigoj Oton in se vpiše nova lastnica Gornik Zdenka, tako da se glasi odslej besedilo tvrdke: »Paketošped«. transportno in paketno podjetje — Gornik Zdenka. Pri tvrdki Stavbna družba d. d. se zaradi smrti zbriše član upravnega sveta Jovan Janko, vpiše pa se prokurist inž. Milan Pajk, civilni pooblaščeni inženir v Ljubljeni.
Popravek v »Službenem listu«. Uredništvo »Službenega lista« objavlja naslednji popravek: V »Spremembah nekaterih postavk carinske tarife«, objavljenih v 65. kosu Službenega lista z dne 15 avgusta 1941 pod št. 422-85, je med postavkama Rogovi... in Kolofonij... uvrstiti: Mezgra, odrezki in drugi odpadki kož... prosto.«
Cena srebra. Ministrstvo za korp»oracije je določilo ceno čistega srebra na 680 lir za kg. Ta
cena bo veljala za predelovalce srebra od 1. julija dalje.
Promet državnih železnic za leto 1939-40. Od
poslovnega lela 1938-39 do poslovnega leta 1939-40 je število potnikov na drž. žel. v Italiji naraslo od 107,796.000 ton na 122,412.000, količina tovorov pa od 47,409.000 ton na 59,280.000 ton. Paradi tega se je število potniških kilometrov zvišalo od 11.773 milij. km na 13.547 milij. km, število tovornih km pa od 11.554 na 15.002 milij. km. Živine je bilo prevožene v poslovnem 1. 1939-40 2,814.000 glav, dočim je bilo v prejšnjem poslovnem letu prevoženih samo 1,494.000 glav.
Italijanska proizvodnja svile. Italijanska proizvodnja naravne svile je že nekaj let na tretjem mestu za japonsko, ki je v svetovni produkciji naravne svile na prvem mestu. Proizvodnja svilenih mešičkov je narastla v Italiji leta 1940 na 34 milijonov kilogramov, dočim je znašala leta 1938 le še 20 milijonov kg. Neugodne vremenske razmere letošnje pomladi in pa pomanjkanje zadostnih delovnih moči sta povzročila, da sviloprejstvo I. 1941. ni doseglo visoke količine prejšnjega leta. Prehodni zastoj pa bo komaj malo vplival na visoko konjunkturo italijanske svilene industrije. Za sveže kokone bodo dobili producenti z državno pomočjo lanske cene, namreč 15 lir za kilogram. Na temelju dogovora med producenti in indu-strijci z dne 5. avgusta t. 1. bodo del letošnjega pridelka kokonov prodali takoj po ceni 22.5 lir za kilogram. Letos bodo prvič razširjene premije tudi na sviloprejstvo. »Narodna družba za svilo d. d.« je stavila na razpolago vsa svoja sredstva za pomoč kmetom, ki goje sviloprejke, za poučevanje novih metod ter jim je brezplačno razdelila mnogo murv.
Nova sladkorna tovarna ▼ Kalabriji. Dne 16. t. m. je italijanski poljedelski minister odprl v Kalabriji novo sladkorno tovarno. Nova tovarna je postavljena v bonificirani pokrajini Santa Ev-femija. Tako ima sedaj tudi južna Italija, kjer se je sladkorna pesa dobro obnesla, lastno tovarno za predelovanje sladkorne pese v sladkor.
Finančna uprava na južnem Madžarskem. S šestnajstim avgustom je bila uvedena madžarska finančna uprava v tistih krajih bivše Jugoslavije, ki jih je zasedla Madžarska. Pri preračunavanju starih davčnih dolgov iz dinarjev v penge so .vzeli en peng za 10 din. Poslovati so začele tudi nove carinarnice v Subotici, Os-jeku. Palanki in Apatinu.
Enotni čevlji na Madžarskem. Tz Budimpešte poročajo, da bo zaradi pomanjkanja usnja in zaradi čim bolj gospodarstvene izrabe usnja ter v svrho čim uspešnejše preskrbe prebivalstva s potrebno obutvijo omejena proizvodnja čevljev na 9 tipov. Za izdelovanje čevljev z ne-usnjatimi podplati mora dati dovoljenje minister za javno preskrbo. Te odredbe ne veljajo za tiste čevlje, ki jih izdelujejo iz svinjskega usnja.
Sodelovanje med Bato in madžarskim kapitalom. Firma Bata, ki ima na Madžarskem že eno tovarno za čevlje, ki zaposluje 1500 delavcev, bo V dogovoru z madžarskimi oblastmi začela v oktobru obratovati še ena Batova tovarna za čevlje. Ker dela Bata v soglasju z madžarsko vlado, bo pri tem novem podjetju udeležen tudi madžarski kapital.
Kemškn-madžarska filmska pogodba. V Berlinu je bila podpisana nemško-madžarska filmska pogodba. V bodoče bo med obema državama pro-, sta izmenjava med filmi. V letu 1941-42 bo predvajanih v Nemčiji najmanj 5 madžarskih filmov v Nemčiji. Doslej madžarskih filmov v Nemčijo niso uvažali. Na drugi strani pa bo povečan izvoz nemških filmov v Madžarsko. /
Lefa 1941 30 milijard mark davkov v Nemčiji. Državni tajnik nemškega finančnega ministrstva Fritz Reinhardt px>roča v listu »Deutsche Steuerzeitung« o ugodnem razvoju davčnih dohodkov v Nemčiji. V računskem letu 1940 so znašali davčni dohodki v Nemčiji 27.2 milijard mark, po približnih cenitvah pa pričakujejo, da bodo znašali leta 1941 30 milijard mark. Na ta način bo navzlic vojni ohranjen red v nemškem gospodarstvu. Pri tej priložnosti piše državni podtajnik tudi o lažnivih govoricah, češ da bo država zahtevala oddaje premoženja in da to zasegla hranilne vloge in izjavlja, da so vse te govorice neosnovane ter izmišljene.
Zaposlenost žensk v Nemčiji. »L'Eco di Roma« objavlja najnovejše statistike o zaposlenosti žensk v Nemčiji in pravi, da je sedaj že nad 300.000 žensk v javnih službah in raznih vrstah narodne proizvodnje. Ker spontani dotok žensk v službe zahteva uvedbo posebnih pravnih določil. Zato preučujejo osnutek novega zakona, ki naj pravno uredi službena razmerja zaposlenih žensk bodisi v javnih, bodisi v zasebnih služ-
bah. Če zaznamujemo število r letu 1932. v Nemčiji zaposlenih žensk s 100, potem se je ta indeks dvignil 1. 1934 na 108, I. 1935 na 112, I. 1938 na 135, 1. 1939 na 149.9, 1. 1940 na 150, posebno visoko pa je poskočil v zadnjih mesecih.
Atenska borza bo verjetno zopet odprta.
I. E. I. poroča iz Aten; Od začetka vojne je bila atenska borza zaprta. Sedaj se čujejo glasovi, da so med gospodarskim ministrstvom in zasedbenimi vojaškimi oblastmi pogovori o možnosti ponovnega odprtja atenske borze. To bi bilo važno za ureditev gospodarstva v deželi in upati je, da bodo dogovori ▼ kratkem dovedli do pozitivnih rezultatov.
Judovska imovina na Slovaškem. Iz popisa judovskega premoženja na Slovaškem je razvidno, da imajo Judje 428S milijonov kron celokupnega bruto premoženja, obremenitve tega premoženja pa znašajo 1124 milijonov kron. Judovsko premoženje je razdeljeno takole: 610 milij. na zemljišča, 251 milij. hišna posest, 982 milij. razna podjetja. 1444 milij. kron pa imajo kapitala. Iz tega izhaja, da odpade na vsakega
i uda 58.309 kron čistega narodnega premoženja, (a Slovaškem živi namreč 89.000 Judov. V zvezi s tem je izdala slovaška vlada odredbo, da smejo biti Jud je udeleženi v trgovskih in industrijskih podjetjih le s 24% kapitala. Pri delni arizaciji slovaških gospodarskih in industrijskih podjetij mora torej priti v arijske roke 76% kapitala. To velja za stara in nova podjetja.
Dve vrsti »ljudskega kruha« na Slovaškem.
Prehranjevalne oblasti na Slovaškem so odredile, da se smeta sedaj prodajati dve vrsti »ljudskega kruha«: prvi kruh je narejen iz moke, kj vsebuje 90% mešanice iz pšenične, ržene in ječmenove moke in 10% krompirja, druga vrsta pa vsebuje 90% pšenične moke in 10% krompirja. Cena za kilogram kruha je določena na 2.40 kron. Na Slovaškem dobi oseba 15 dkg kruha na dan, težki delavci pa več. Ko bo prišla iz mlinov nova moka, je obljubil minster za prehrano zvišanje teh obrokov.
Zopet beli kruh ▼ Turčiji. Iz Ankare poročajo, da so začetek tega tedna začeli v Turčiji zopet peči beli kruh. Ječmena mu ne primešujejo več, pač pa vsebuje nekoliko več otrobov.
Romunski kmetijski načrt za 1. 1941-42, Romunsko kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt za posevke za prihodnje leto. Površina z žitaricami posejane zemlje bo ostala približno nespremenjena, mnogo večja površina kakor doslej pa mora biti posejana z industrijskimi rastlinami, oljaricami in zelenjavo. 2e sedaj so v teku priprave, da bo seme jesenskih posevkov dobro. S posebnimi procesi ga bodo imunizirali proti ognju. Posebne odredbe so bile izdane za Besarabijo in Severno Bukovino.
Proizvodnja sladkorja na Švedskem. Švedska krije svojo potrošnjo sladkorja večinoma z lastno proizvodnjo, primanjkljaj pa uvaža. V letih 1936— 1938 je znašala povprečna domača letna proizvodnja sladkorja 2.8 milijonov kvintalov, uvozili pa so ga na leto povprečno 75.000 kvintalov, Kave je uvozila Švedska letno okoli pol milijona kvintalov, čaja pa 4500 kvintalov. Ker je sedaj zaradi vojne uvoz tega blaga otežkočen, je uvedla država za potrošnjo tega blaga strogo racionalizacijo.
SA Andre Citroen Paria, največja francoska avtomobilska družba, izkazuje za leto 1939-40 kosmati donos 180 milijonov frankov. Tovarne so izdelovale v prvi vrsti lahke borbene vozove in tanke. Na dividendo odpade 20 milijonov frankov čistega dobička.
Koliko tovornih avtomobilov hna Francija. Po statistiki strokovnjakov je imela Francija pred izbruhom vojne okoli 2,300.000 tovornih avtomobilov. Med vojno je bilo uničenih ali zgubljenih 1,300.000 avtomobilov. Od preostalega milijona je sedaj v prometu kakih 300.000 avtomobilov, ostalih 700.000 avtomobilov pa je izven prometa, ker ni bencina. Francoska avtomobilska industrija izdela na leto normalno 300.000 avtomobilov.
Omejitev vinskega konzuma v Franciji. V Montjpellierju in Bordeauxu se vodijo pravkar pogajanja med zastopniki vlade in vinogradniki. Njihov namen je omejitev konzuma v prihodnji vinski letini. Predsednik zveze francoskih vinskih trgovcev je izjavil, da bo do nove trgatve lahko ustreženo samo 70% normalnega vinskega konzuma in da zaradi pomanjkanja vina ne bodo mogli izvažati v Nemčijo več kakor 3% novega pridelka. Lanska vin6ka letina je bila namreč zelo slaba. Dosegla je le 40 milijonov hektolitrov, dočim da normalna vinska letina v Franciji vsaj 60—70 milijonov hektolitrov vina. Nasprotno pa je bil konzum zaradi vojne večji, poleg tega pa niso vsega grozdja iztisnili v vino, marveč so ga mnogo porabili za proizvodnjo sladkorja in kot jed.
Uvoz zlata v Zedinjene države. »II Sole« piše: Letno poročilo Federal Reterve Bank za leto 1940 kaže, da je prenehala perioda uvažanja zlata v Zedinjene države, povzročenega zaradi bega kapitala. Od avgusta 1938 pa do konca 1. 1940 je dobilo finančno ministrstvo za okoli 8.500 milijonov dolarjev zlata tujega izvora, dočim je nova produkcija zlata v tujini v istem času dosegla komaj 3000 milijonov dolarjev. Do konca I. 1940 je bila razpoložljivost s tujim zlatom izčrpana, od takrat naprej na je uvoz normalen, t. j. samo od nove produkcije. Ameriške dobave Angliji na osnovi zakona o »Lend and lease«, krediti,_ dovoljeni od Export-Import banke in stabilizacijski fondi Zedinjenih držav so imeli za posledico omejitev pošiljanja tujega zlata v Ameriko. Uvoz letošnjega leta ne presega več normalne zlate produkcije na svetu. ki doseže letno, vključivši SSSR in Japonsko 1300 milijonov dolarjev.
Španija ima 2?,500.000 prebivalcev. Po zadnjem štetju ima Španija 25,500.000 duš. Madrid in Fsarceiona imata nad 1 milijon prebivalcev, 14 drugih mest p« je takih, ki imajo nad 100 tisoč prebivalcev.
Skrite lepote naše Dolenjske
Zupanova Jama pri Grosupljem je biser kraškega podzemlja — Urejena pota, stopnišča in električna razsvetljava
Ko dandanei izletniki tako radi odhaj&jo na Dolenjsko in ko so celo kolesarji spoznali, da vodijo tako prijetne ceste med zelenimi dolenjskimi griči, je v resnici, čudno, da večina pozablja, da imajo tako blizu Ljubljane naravno čudo, ki ga še večina ne pozna. Nedaleč od Grosuplja leži Zupanova jama, skrita v gozdnatem pobočju. Je to edina jama, ki je na ozemlju naše pokrajine že lepo urejena in pripravljena za sprejem obiskovalcev. Od Grosupljega je le še 5 km do jame. Po lepi gladki cesti - pridemo najprej do Ponove vasi in zavijemo odtod po 3 km dolgi gozdni cesti, ki je že toliko urejena, da jo zmore tudi kolesar, proti jami. Na levo od poti je na gričku zgodovinska znamenita cerkev, imenovana Tabor. Je to še edina cerkev, ki jo obdaja pravo taborno obzidje, za katerim so se vrli Dolenjci branili pred Turki. Na vsakem vogalu obzidja stoji še danes obrambni stolp. V obzidju so se še ohranile ozke strelne line,
»Matjažev prestol« v Veliki dvorani.
Foto: Kramarič Vekoslav,
skozi katere so branilci streljali na Turke. Tik pred jamo je urejena tudi okrepčevalnica, kjer si izletnik lahko pogasi žejo. Jama je vsako nedeljo odprta in razsvetljena in vodijo obiskovalce vodniki po dobro zavarovani in lepi poti. Kdor še ni videl pred nekaj leti na novo razširjene jame ob električni razsvetljavi, naj ne zamudi priložnosti ob lepih jesenskih nedeljah. Ne bo mu žali
Delo podjetnosti poedinca
Kakor je jama s svojimi kraškimi lepotami prav gotovo najbolj zanimiva in ogleda vredna točka dolenjskega krasa, tako je še bolj zanimiva zato, ker je bila urejena iz zasebne požrtvovalnosti leta 1940 umrlega župana Josipa Permeta iz Ponove vasi. Leta 1926 je jamo odkril župan Perme in se tako navdušil zanjo, da je leta in leta delal s svojimi sinovi in prijatelji v jami ter jo tako pripravljal za občinstvo. Najprej je napravil zasilen vhod skozi luknjo v stropu jame. Skoraj deset let je minilo, preden je mogel zvezati odkrito in lepo kapniško jamo s kakimi 100 m oddaljeno Ledenico. Ta jama je dobila svoje ime po tem, ker se je v njej pozno v pomlad obdržal led in so hodili po njega vanjo kmetje od blizu in daleč. Vhod v to jamo je bil ugoden in zato je hotel župan Perme ustvariti zvezo med Ledenico in odkrito jamo in se tako znebiti nekoliko nerodnega vhoda v pravo Zupanovo jamo. Ta je bil namreč skozi luknjo v stropu in po navpični lestvi v globino. In re3 je bila leta
1935	dokončana zveza Ledenice z Zupanovo jamo in izpeljan prehod za pešce.
Zupan Perme je vedel, da jama vse dotlej ne bo mogla obiskovalcem pokazati čudes, dokler ne bo dobro razsvetljena. Zato je poskrbel, da so leta
1936	napeljali v jamo tudi elektriko in jamo razsvetlili. Ob binkoštih leta 1936 so prvič zagorele električne luči v jami in od tedaj je Zupanova jama v resnici vredna ogleda. Seveda delavnemu župa-mu to še ni bilo dovolj. Razlikoval je odkrite dvorane do zadnjih podrobnostih. Leta 1937 so odkrili nove dvorane, do katerih so pa morali v naslednjih letih z velikim naporom prekopati zvezne rove. Pred dvemi leti so bile priključene na novo odkrite dvorane že doslej dostopnim, zgrajene so bile stopnice in pota. Tako je jama danes lep niz najbolj različnih in pravljičnih dvoran. Obiskovalec
se v njih mudi dobro uro, ne da bi mu bilo dolgčas in ne da bi nehal občudovati kraške tvorbe, ki jih je v tisočletjih ustvarila voda.
Sprehod po jami
Vhod v jamo je zaprt z velikimi železnimi vratmi, za katerimi se spuščajo betonske stopnice v L e d e n i c o. Je to velika in dolga dvorana, v kateri seveda ni več lepih kapnikov, saj je bila dvorana skozi stoletja dostopna in so naši dedje, ko so bežali pred Turki, skrivali v njej ne samo svoje družine, ampak tudi živino, iz Ledenice vodi umeten rov, kakih 50 m skozi živo skalo, nato pa prehaja v tako imenovano Srebrno dvorano. Ta je visoka le en in pol metra in je zaraščena s pravi mgozdom kapnikov. Pot je še vedno meter globoko vsekana v skalo, tako da ima obiskovalec vtis, da hodi po nizkem strelskem jarku, okrog katerega rastejo snežnobeli kapniki. Odtod preide dvorana v Srednjo dvorano Skozi njen strop je bil narejen svoj čas prvotni vhod, ki je sedaj pokrit z železnim pokrovom. Skozi ozko špranjo v stropu sije dnevna luč, slaboten pozdrav belega dne. Odtod naprej se vrste kapniške lepote, kakor da bi bile na razstavi. Kmalu privede lepa pot v Glavno dvorano, ki je dolga 50 m, široka 20 m in visoka 10 do 20 m. Na tleh leže velikanski kam-
nitni kvadri, ki io deloma zaliti t blestečo se ligo. Iz posiganih tal pa rastejo povsod, kamor seže oko, lepi in mogočni kapniki raznih barv. Kristalna belina lesketajočega se apnenca se preliva zdaj v rumeno, tedaj v oranžno barvo. Mogočna dvorana je temeljito razsvetljena, po njej pa vodi krožna pot, tako da ti človek ogleda lahko dvorano z vseh strani. Odtod naprej vodi pot v Malo dvorano, v kateri so zanimive sigaste ponve in velike kapniške tvorbe. Najlepše presenečenje pripravlja jama šele ob koncu, v zadnjem in pred nedavnim odprtem delu. Zanjo, Veliko dvorano krasi v sredi mogočna skupina kapniških stebrov, ki so dobili ime Matjažev prestol. Ta skupina je v resnici najlepša v jami ter človek kar ne more odtrgati pogleda od nje. Pot nazaj ni nič manj zanimiva, saj se kažejo obiskovalcu sedaj lepi pogledi na kapnike in kraške tvorbe z druge strani.
Jama je za vsakega, ki še ni videl v resnici lepe kraške kapniške jame, prav zaradi svoje pestrosti in veličastnosti vredna obiska. Najvažnejše za vsakega izletnika pa bo vsekakor deistvo, da se za obisk jame ni treba prav nič pripraviti V navadnih čevljih ali sandalih gre človek lahko v jamo. Kjer so klanci, so zgrajene betonske stopnice, drugod pa je pot posuta s suhim peskom. Kjer je morda pot speljana ob strmem bregu, varuje gledalca ograja. Vse skupaj je le še enostaven, užitkov poln in prijeten sprehod. Edino, kar naj nihče ne pozabi, je topel jopič. V jami je namreč precej bolj hladno, kot zunaj. Kdor hoče torej imeti nedeljo polno lepih užitkov, naj obišče Zupanovo jamo, da se bo prepričal, kaj vse nam nudi naša Dolenjska.
Knjižni zakladi vseučiliške knjižnice pod novo streho
Dva poletna meseca se je skoraj neopazno selila vseučiliška knjižnica iz starih prostorov v novo palačo vseučiliške knjižnice. Počitnice, katere je druga leta vseučiliška knjižnica vsaj deloma uživala, so bile letos čas najhujšega, najbolj napornega in tudi izredno odgovornega dela. Ves ta čas je ravnatelj dr. šlebinger z vsemi svojimi znanstvenimi sodelavci in drugim pomožnim osebjem skrbel, da bi se knjižnj zakladi dragocene vseučiliške knjižnice spravili j v novo stavbo. Opravljeno je bilo v resnici og- j romno delo in vsakdo je pomagal po svojih j močeh ves dan. Saj je bilo treba prepeljati bogato zbirko v redu v nove prostore in jo v redu zopet zložiti v sproti pripravljene police. Vodstvo knjižnice sicer za vso to razsežno selitev ni imelo skoraj nobenih sredstev, imelo pa je dovolj požrtvovalnosti in nekaj naklonjenih prijateljev, ki so dali za selitev na razpolago najnujnejše pripomočke. Tako si je vodstvo knjižnice izposodilo nad 100 priročnih lepih in velikih zabojev, v katerih so se knjige mogle prepeljavati brez škode. Medtem, ko so nekateri z vso vestnostjo zlagali knjige v zaboje, so drugi pazili nanje med prevozom, tretji pa so jih zopet zlagali v na novo postavljene police v skladiščih vseučiliške knjižnice. Tako je vsega skupaj bilo prepeljanih 600 polnih zabojev raz,nih knjig manjšega formata. Knjige večjega formata so zlagali kar na vozove, seveda previdno in tako lepo, da pri prevozu niso knjige niti najmanj trpele. Prav tako so z vozovi prepeljali vso ogromno časopisno zbirko, tako vezane letnike, kakor tudi sklade nevezanih časopisov. Za prevoz teh zbirk je bilo potrebnih nad '100 voz.
Sedaj je vsa velikanska zbirka knjig že spravljena v prostorih vseučiliške palače. Police, v katerih so spravljene knjige, so stare, porabili so iste, ki so bile že doslej v stari li-cejski knjižnici. Prav to je še posebej oviralo selitev, saj so morali sproti prazniti velike police, jih nato razstavljati in prepeljavati v novo stavbo, kjer so jih zopet postavili v četrtem nadstropju tako, da so mogle sprejeti knjige. Kovinaste police, ki so bile naročene v Nemčiji, še niso prispele v Ljubljano. Šele pred nedavnim smo dobili v Ljubljano obvestilo, da jih tvrdka od tam, kjer sedaj čakajo, ne bo odposlala naprej, dokler ne bodo popolnoma izplačane. V Ljubljani pa so bile plačane police že konec marca. Denar je bil odposlan v banko v Belgrad, ta naj bi nakazala denar naprej v Nemčijo. Vojni dogodki, ki so začetkom aprila nastopili, pa so preprečili nakazilo denarja v Nemčijo. Zmeda, ki je potem nastala, pa je bila kriva, da vodstvo knjižnice v Ljubljani sploh ni dobilo obvestil?, da v Ljubljani nakazani denar ni prišel v Nemčijo. Kakor hitro je bilo vodstvo knjižnice obveščeno o tem, da je denar še v Belgradu, je prosilo vse pristojne čini-telje za pomoč. Eksc. Visoki Komisar se je z vso vnemo zavzel za to tako važno zadevo in tudi dosegel, da bo banka v Belgradu denar nakazala v Nemčijo. Tako bo končno dvignjena zapora nad jeklenimi policami, ki bodo končno priromale v Ljubljano.
Blazinica
Sestra Polikarpa je slabe volje. Blazinico za igle, ki jo je s toliko ljubeznijo izdelala po podobi Srca Jezusovega, je zamazala vandalska roka... Toda to je cela zgodbal
Sestra Polikarpa nadzoruje večerno učenje v zavodu sv. Otilije. Ona daje nasvete učenkam, kadar gre za rešitev težkega problema ali za težko slovnično nalogo. Njo najbolj ljubijo izmed vseh redovnic zavoda in jo še najbolj poslušajo. Kajti, da jo ubogajo, uporablja čisto svoje sredstvo; zanaša se na srce iz rdečega blaga, ki je sedaj vzrok njene žalosti.
Kadar je katera izmed njenih učenk neposlušna, poredna ali nepazljiva, prijazno reče sestra Polikarpa, kažoč na blazinico, ki je obešena na steni:
»Otrok moj, pojdi in zabodi iglo v Srce Jezusovo .. .<
Učenka to nerada izvrši, ker se zaveda moralne boli, ki jo je s svojim obnašanjem zadala Gospodu.
Nasprotno pa, kadar je kaka učenka posebno pridna, prijazna in ljubezniva, reče sestra Polikarpa:
»Mala, pojdi brž in izderi eno iglo iz Srca Jezusovega...«
In otrok zardi od sreče in ima občutek, da je tako olajšal božje Srce.
Onega dne pa je bila Monika, najraztresenejša učenka malega oddelka, zelo nevšečna. Ne da bi bila hudobna; bilo je prej dobro njeno malo srce. Toda nagajiva je, tako nagajiva, da je med francosko nalogo spravila v zasmeh ime same sestre Polikarpe, ko je imenovala tri imena svojega sestavka: Polikarpa. Lipokarpa in Karpapoli... in se je, ko ji ta burka še ni zadostovala, lotila las svoje tovarišice Jakobe, kateri je s klejem zlepila konec kit«.
Priznali boste, da je bila Monika onega dne nekoliko od sile; in ne eno, ampAk tri igle ji je velela sestra Potikarpa zabosti v Srce Jezusovo ,..
Monika je v joku zabodla tri igle in prisegala, da ne bo več prizadevala zla Njemu, ki vidi vsa naša dejanja...
Kako naj bi ljubila in spoštovala Boga, ki ga ni poznala, ki ga ni nikoli videla, če pa ni bila zmožna biti dobra in prijazna do svoje vsakdanje okolice?
S težkim srcem je šla Monika nazaj na svoje mesto in govorila kot sama zase:
»Vse bom storila, da se izpreobrnem, toda med tem bom nekaj naredila. Že vem, kaj I<
Ko je prišla drugi dan sestra Polikarpa in so njene oči preko naočnikov iskale po učilnici ter je držala s prsti rdeče srce, sedaj čisto rjavo, je Monika edina povesila glavo.
»Kdo si je upal to storiti,< je rekla sestra Polikarpa. »Kdo je odstranil igle?«
Popoln molk. je vladal v učilnici... »Ona, ki bo priznala svojo krivdo, ne bo kaznovana ... Katera izmed vas je zamazala Srce Jezusovo?«
Zaškripal je pult in dve majhni nogi so videli teči proti pisalni mizi. Bila je Monika. Oči so jI sijale in glavo je držala pokonci. Čutili eo, da se je strašen notranji boj izvršil pred to odločitvijo.
»Sestra, jaz sem bila. Jaz sem bila, toda prisegam vam, da ga nisem zamazala... Le vse igle sem odstranila in ga namazala... z jodovo tinkturo... da bi ga razkužila I«
Nato je povzdignila svoj drobni glas: »Nikoli, sestra, nikoli več ne bom zabodla igle v Srce Jezusovo, ker se bom na vso moč potrudila, da bom modra «
In iztegnila je svoj kazalec proti osupli sestri Polikarpi... in resno rekla:
»Če me hočete kaznovati, ker sem zmeknila jodovo tinkturo, dobra zbodite moj prsti«
(Liane Roskin-Menart.)
Za vseučiliško knjižnico in njeno notranjo ureditev pomenja seveda zakasnela pošiljka ko-vinastih palic ogromno ponovno delo. Ko bodo police prišle v Ljubljano, jih bodo postavili v skladiščih v tretjem nadstropju. Nato pa bodo začeli prenašati knjige iz starih polic v četrtem nadstropju v nove police v tretjem nadstropju. Treba bo torej seliti vdrugič. Čeprav bo ta druga selitev, hvala Bogu, pod isto streho, bo vendar zahtevala prav toliko pazljivosti in požrtvovalnosti, kakor prva. Trpelo bo v prvi vrsti vse osebje, ki bo pri svoji priznani vnemi skušalo vse ogromno delo opraviti samo. Hvala Bogu, da bo del knjig ostal na svojem mestu v glavnj čitalnici. V policah te dvorane, ki segajo skozi dve etaži, je spravljenih in lepo urejenih okrog 14.000 del — tekočih številk. Ker imajo mnoge po več zvezkov, je vsega skupaj v glavni dvorani spravljenih skoraj 30.000 knjig, ki bodo tam tudi ostale.
Če je glavna selitev srečno opravljena, ne smemo seveda misliti, da je prišel za osebje knjižnice že čas običajnega vsakdanjega dela. še dolgo ne! Sedaj selijo staro opravo, brez katere je vsako poslovanje nemogoče. Za novo opravo je po naklonjenosti Eksc. Visokega Komisarja dovoljena znatna vsota, vendar oprava še ni izdelana. Zato bo tudi za opravo prišla še ponovna selitev. Poleg tega so se v palačo vseučiliške knjižnice vselili skoraj vsi zavodi in seminarji filozofske fakultete, kar spočetka, ko se je delal načrt za palačo, ni bilo mišljeno. Zaradi tega so delovni prostori knjižnice povsod doživeli utesnitev, ki (x> pri sedanji razdelitvi prostorov deloma ovirala knjižnične posle. Prav zaradi tega bodo potrebne še manjše adaptacije, ki bodo tudi zahtevale svoj čas. Seveda, najhujše delo je vendarle opravljeno. Čeprav naša javnost doslej ni imela priložnost, da bi si mogla ogledati začasno ureditev knjižnice v novih prostorih in čeprav ni mogla zasledovati vsega ogromnega dela in spoznati požrtvovalnosti vsega osebja knjižnice, ki je to delo opravilo, smo prepričani, da smo vsem tem tihim delavcem dolžni v imenu slovenske kulturne javnosti naj-prisrčnejšo zahvalo za vso ljubezen, s katero so selili knjižne zaklade naše najvišje kulturne ustanove.
Prošnja občinstvu
Ljubljanska medicinska klinika je končno začela z delom. Institucija, ki ima nalogo izšolati mladega medicinca ter ga izročiti slovenskemu narodu z nalogo, da ga zdravi in varuje pred propadanjem, je odprla svoja vrata. Želja vsakega posameznika, naj si bo bogat ali siromašen, naj bi bila, da ga zdravi zdravnik po najnovejših principih. Medicinec se more naučiti svoje stroke 6amo, Če odgovarjajo zavodi vsem modernim zahtevam. Ko bomo to dosegli, bo lahko naša fakulteta tekmovala s tujimi, starimi univerzami. Veliki in mali tuji narodi se dobro zavedajo tega pomena. Oni ne prepuščajo skrbi za dotacije le državnim institucijam, posamezniki prav dobro vedo, da je njihova socialna dolžnost do naroda, da iz lastnih sredstev podpirajo posamezne klinične institucije. Premožni ljudje z globoko razvitim socialnim čutom prevzemajo obskrbovanje celih bolnišnic, da ne govorim o vzdrževanju posameznih postelj. Kaj pa naj bi bilo bolj plemenito, kot pomagati človeku, kateremu je usoda ugrabila ono, kar je vsakemu najdražje: zdravje. Naši gospodarski in naši kapitalistično fundirani krogi pa so do sedaj le v malem številu posnemali tuje narode. Vendar pa mislimo, da je tudi pri njih razvit čut za socialne potrebe, samo, da se nanje ne spomnijo. Interna klinika je odprla vrata vsakemu, rabi pa za notranjo ureditev, t j. za drage laboratorije obilnih dotacij Zato apeliram tem potom na vsakega, da pripomore z dobrovoljnimi prispevki do končne ureditve. Vsi oni, ki ne bodo ostali gluhi na mojo prošnjo, si bodo postavili najlepši spomenik, sa,i bodo darovali v resnici za najvišjo in najbolj potrebno medicinsko institucijo. Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnikih in vpisovana v spominske knjige dobrotnikov medicinske klinike. Imena onih, ki bodo poklonili večje vsote, bomo napisali nad posamezne bolniške postelje. Prispevke naslovite: Kraljeva medicinska klinika«v Ljubljani, Zaloška cesta 2. Predstojnik medicinske klinike, prolesor dr. Karlo Lušicky.
Ha starem pokopališču išče bogat zaklad
Iz Istambula poročajo, da se je na tamošnjo oblast obrnila t posebno vlogo neka stara Armen-ka, v kateri prosi za dovoljenje, da bi smela nadalje razkopavati grob na starem pokopališču, ker misli, da bo prišla do zaklada v vrednosti nad milijon turških lir. Armenka meni, da je pri pregledu li6tin nekega svojega davnega prednika prišla na opozorilo, da je dotični njen torodnik med
Spori
SK Mars : SK Mladika
V nedeljo bodo na idealnem igrišču Marsa za Kolinsko tovarno igrali Marsovci in Mladikarji prvo zanimivo prijateljsko tekmo. Mladika1 se )e ravno letos po v spel a zelo visoko. Moštvo je mlado, posebno napad igra zelo prodorno in je nevarno pred vsakim golom. Prejšne čase se nismo brigali, Kakšen bo izid srečanja med Marsom in Mladiko, sedaj se pa že moramo za to srečanje malo bolj pozanimati, saj je ravno letos Mladika presenetila marsikoga »od zgoraj«.
Tekma bo dopoldne ob 10 6 predtekmo junior-jev obeh moštev s pričetkom ob 9.
Povratne tekme Hermes : Ljubljana ne bo
Zveza je na njeno mesto v nedeljo določila reprezentančno tekmo Ljubljana proti Ljubljanskemu prvemu razredu.
S temi pokalnimi tekmami, ki so bile spomladi zamišljene kot nekak izhod za silo, kot nadomestek iz zadrege za nenadoma prekinjeno prvenstveno tekmovanje, je res pravi križ. še tik pred končen ne morejo tekmovanja v redu spraviti pod streho. Pojavile »o se formalne težkoče, ki 60 napotile zvezni poslovni odbor, da je zadnjo tekmo, povratno med Hermesom in Ljubljano, preložil na 31. avgust.
Za to nedeljo pa je poslovni odbor SNZ dolo-
čil reprezentanaio tekmo med belo-zeleno enajsto-
"	igri ljub-
ljanski klubi. Zvezni kapitan je že določil 15
rico in moštvom, ki ga postavijo vsi drugi
igralcev, jx> pet iz Marsa in Hermesa, dva od Jadrana in po enega od Most, Mladike in Korotana, iz katerih bo na samem igrišču sestavil moštvo, ki naj bo resen nasprotnik Ljubljani.
Ljubljana je dala na zadnji seji poslovnega odbora verificirati za svoje barve lepo število novih igralcev. Nekatera imena — kakor brata Starca iz Maribora, pa Vesnaver tudi iz Maribora in Udovč iz Kragujevca — niso našim športnikom tako nova. Ti bodo gotovo ojačili belo-zelene vrste, ki so zadnje čase bile precej razredčene. Seveda je težko reči, ali se bodo te nove moči že takoj v prvem nastopu obnesle.
Vsekakor je na sporedu zanimiva tekma, ki bo dala, kar trenotno Ljubljana v nogometu najboljšega premore. Spričo znane zagrizenosti, s katero ljubljanski klubi vedno zaigrajo proti moštvu Ljubljane, je pričakovati, da bo iz teh klubov sestavljeno moštvo hotelo še tem bolj dokazati, da se tudi izven belo-zelenih vrst igra dober in resen nogomet.
V predtekmi nastopila Jadran in Moste. Pred-fekma prične ob 16., reprezentančna tekma pa ob 17.30. Vstopnina je nizka: tribunski sedeži 6 lir, stojišča 4 lire, mladinske vstopnice 2 liri.
Liompart, španski najboljši dirkač. V Barceloni so bile na dirkališču Palma di Malorca državne kolesarske dirke na 100 km. Zmagal je Liompart s časom 1.46,16 in eno petino. Drugi je bil Robusa, tretji Canals.
Priprave za mednarodno žensko plavalno tekmo v San Remu. Dne 24. avgusta bodo ženske mednarodne plavalne tekme Italija : Madžarska. Organizacijo teh tekem, ki bodo v enem najlepših bazenov Sredozemlja, v San Remu, vodi zastopnik italijanske plavalne zveze. Vse plavalke so že od sobote v San Remu, kjer pridno trenirajo. V italijanski postavi so: Figari, sestre Ruzier, Stepan-čič, Kusinek, Campn	Crugnola, Radivo,
Balsamo, Bertuzzi, Scherl, limoni, Prekop in Ter-rile. Madžarska postava pa je: Gerle, Tiszolecy, Borsadi, Levoz I m II, Leonicz, Novak, Zsagot, Lisety in Raakossy. Madžarske tekmovalke bodo v spremstvu zastopnikov madžarskega plavalnega športa prispele v petek v Benetke, odkoder so bodo napotile v San Remo.
Ameriška smučarska zveza ni več v FIS-i. Iz Stockholma poročajo, da je mednarodna smučarska zveza, ki je imela te dni svojo skupščino v Švedski, dobila^ sporočilo od ameriške smučarske zveze, da Združene države izstopajo iz te mednarodne organizacije Za ta izbris ni bil dan nikak povod, končno pa se dosedaj tudi smučarska zveza Združenih držav ni kdovekaj udeleževala mednarodnih športnih smučarskih tekmovanj in dosedaj ni dosegla še nobenih zmag.
Nogometno tekmo za švicarski pokal. Nogometne tekme za švicarski pokal za sezono 1941-42 se bodo igrale med 212 moštvi.
Mednarodno nogometne tekme. V tekočem mesecu bi se morale vršiti nogometne tekme med Finsko in Švico, ki so pa odložene na nedoločen čas. — Švica je sklenila pogajanja za nogometne tekme z Madžarsko, ki bodo v Ziirichu 16. novembra. — Nogometna tekma Španija-Švica bo naj-brže 28. dccembra. — Švica se pogaja tudi za nogometne tekme s Francijo in Portugalsko.
Nov rekord na 1500 m. Danec Jacobsen je na neki prireditvi, na kateri so sodelovali tudi Madžari, dosegel nov danski rekord na progi 1500 m s časom 3:57,2.
Rotterdamske lahkoatletsko tekme. V Rotfer-damu so bila lahkoatletska tekmovanja kot predigra državnega prvenstva. Osendarp je na 100 m dosegel čas 10,6, Baumann na 800 m 2:01,0. Znani skakač Braser je vrgel disk v daljavo 46.20 m, Carlies je skočil v višino 1.80 m, Lamore je skočil s palico 3.65 m, Houtmann pa ie skočil v da-dneh se italijanske plavalke pripravljajo za srečanje z madžarskimi, katero bo v San Remu dne 14. avgusta. Znano je, da je bazen v San Remu objavila imena svojih plavalk, ki bodo tekmovale na tej tekmi: 100 metrov prosto in štafeta 4X100 m: Figari Giulia, Kussnig Adalgisa, Ruz-zier Grazia, Cantaro Mirella, Stepančič Gina. 400 m prosto: Campregger Carla, Crugnola Ma-ria, Radjvo Etta. 200 m prsno: Prekop Mafalda, Rigoni Maria Teresa, Terrile Annamaria. 100 m * hrbtno: Balsamo Lucia, Bertuzzi Maria, Scherl j Maria. Skoki: Candi Maria, Pautasso Maria, Per-tot I.anzi Tatjana.
Svetovni rekord v štafeti. V Stockholmu so bile lahkoatletske tekme v teku in štafeti. Zmagali so stockholmski gasilci in tako pobili dosedanji svetovni rekord v štafeti 4 krat 1500 m, katerega so dosedaj držali Finci s časom 15.42.
Meksikaneo Lomiš, svetovni prvak v peresni teži. Iz Los Angelesa poročajo, da je Meksikanec Ritchice Lemis iz Kalifornije postal boksarski svetovni prvak ob priliki svojega srečanja v ringu z dosedanjim svetovnim prvakom v peresni teži Petom Scalzo. katerega je premagal.
Hrvatska sprejeta t FIFA. Iz ZUricha poročajo, da je hila prošnja Hrvatske, da bi bila sprejeta v mednarodno nogometno zvezo, odobrena. S tem je bila Hrvatska sprejeta v FIFA (mednarodna nogometna zveza).
rusko-turško vojno zakopal zaklad v grobu. Fi nančni minister, ki je razprav'ja! o tej vlogi, jo je ugodno reiil ter tedaj Armenka ac lahko brska
po grobu in išče zaklad.
te novice,
Koledar
Sobota, 23. avgusta: Filip Beniclj, sp. Konec pasjih dni.
Nedelja. 24. avgusta: 12. pobinkoštna; Jernej, apostol; Ptolomej, škof; Avrea, dev. in mu8.
Glavni tajnik
Zavoda za fašistično kulturo v Ljubljani
V četrtek, dne 21. avgusta je prispel v Ljub. Ijano glavni tajnik instituta za fašistično kulturo, dr. Longo, katerega spremlja dr. Ferrari, glavni ravnatelj instituta za Italijane v inozemstvu. Dr. Longo je obiskal krajevni sedež instituta za italijansko kulturo ter se je zanimal za njegovo organizacijo in njegovo delavnost. Potem je odšel v vladno palačo, kjer je bil sprejet obenem z dr. Ferrarijem pri Visokem Komisarju, ki se je z njim pogovarjal o bodoči ureditvi dela instituta, katerega je podredil zavodu za fašistično kulturo, da bo tudi v bodočnosti nadljeval svojo plodo-nosno delavnost kakor do sedaj, v ozkem sodelovanju s federacijo pomožnih ceutrov v Ljubljanski pokrajini.
Rdeči križ sporoča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogresancih. Svojce naprošamo, naj se zglase v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b: Jakšič dr. Sievan, Margetič Melanija, Telban Stanislav, željko Cvetka.
Poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa so darovali: Klemene Franc, trgovec, Dolenjska cesta 2 50 L; Petriček, slaščičarna, Aleksandrova c. 50 L; Sterle Franjo iz St. Vida nad Cerknico 100 L; neimenovana iz Vevč 30 L. Plemenitim darovalcem 6e Rdeči križ najlepše zahvaljuje.
Ga. Zupančič Alila, Stamčeva ulica 4, naj se nujno zglasi v kurirskem odseku.
G. Hvalič Vladimir, magistralni uradnik iz Maribora, naj se v nujni zadevi družinskega značaja oglasi pri tajniku sekcije za socialno pomoč, Frančiškanska 6/1.
Zaradi odpreme pisem naj se zglase: Gerbec Vladimir. Ledina. Jamnikar Ivana, Vič, Požar (Pire Jernej, Slav. Požega).
Radio Ljubljana
Sohnfa, 23. avgusta 1#41. 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Razna glasba — 8.15 Radijsko poročilo — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13.00 Napoved časa, radijsko poročilo — 13.15 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Simfonična glasba — 14.00 Radijsko poročilo — 14.15 Radijski orkester in zbor pod vodstvom dirigenta Draga Marija Šijanca: Slovenska glasba — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Plošče — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Lahka glasba: saksofonist Miloš Zi-herl — 20.00 Napoved časa — radijsko poročilo 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Operna sezona EIAR-ja: Wagner: »Lohen-grin«. — Po operi: radijsko poročilo v slovenščini.
»I*r i | i«; • *
—	Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu <*v. Ignacija v dneh od 1. do 5. septembra. Priglasitve sprejema: Vodstvo duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
—	Slomškov zavod v Ljubljani sprejema dijake tudi za prihodnje šolsko leto, kakor doslej. Priglasite se takoj!
—	Dr. Krekova gospodinjska šola v Ljubljani VII., Vodnikova cesta 62. Vpisovanje za novo šolsko leto bo za I. in III. razred dne 1. in 2. septembra. — Na enoletni dr. Krekovi gospodinjski Šoli na istem zavodu bo vpisovanje tudi 1. in 2. septembra. Redni pouk pa se bo pričel 1. oktobra. Prospekti so na razpolago pri vodstvu zavoda. — Internat tega zavoda bo sprejemal tudi učenke, ki obiskujejo šole v mestu.
—	Dogon govedi na Rakek. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bo docon za govejo živino v torek dne 26. t. m. na Rakeku in ne v Cerknici kakor je bilo prvotno objavljeno.
—	Tečaj za italijansko trgovsko korespondenco in začetni tečaj za italijanski jezik priredi v septembru v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (Telefon 26-52).
—	Sanitarna avtobusna kolona v Lazah pri Planini. Dne 14. t. m. je obiskala sanitarna avto-kolona vas Laze pri Planini. Pregledanih je bilo 321 ljudi. Zahvaljujemo se Vladi, gener. ravnatelju za ljudsko zdravje, Eksc. Petragnanju, ravnatelju sanit. avtokolone za Ljubljansko provinco Cav. dr. Duceju in vsem zdravnikom in sestram.
—	I. ženska realna gimnazija v Ljubljani (na Poljanah). Seja vsega učiteljskega zbora 25. avgusta ob 8. Takoj nato razredni izpiti (pismeni) učenk lastnega zavoda in novo vstopivših učencev in učenk; zbero naj se do 8.15 v avli. Nadaljevanje teh izpitov 26. in 27. avgusta. — Od 28. do 30. avgusta popravni izpiti vseh vrst (tudi privatistov) po razporedu, objavljenem v avji. Kdor še ni oddal zadevne prijave, kolko-vane s 5.80 L in s 5.80 L za vsak predmet, naj jo takoj odda pri ravnateljstvu ali vsaj prinese s seboj k izpitu: priložiti je letno spričevalo. ■— Sprejemni izpiti za vpis v I. razred*: prošnje (vzorci se dobe pri šolskem slugi), kol kovane s 3.80 L, naj se vlože pri ravnateljstvu 28. avgusta od 8—12: priložiti je rojstni list in spričevalo (potrdilo) o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpit sam bo 30 avgusta ob 8. — Vpisovanje domačih učencev in učenk v 2.-8. razred bo 1. septembra v njihovih dosedanjih učilnicah za naslednji višji razred, in sicer za 5.-8. dopoldne od 8 dalje, za 2.-4. od 16 dalje, v 1. razred — realni učenci in učenke, klasični samo učenke, vsi samo letnikov 1928, 1929, 1930 in |93i _ se bodo vpisovnli 2. septembra on
8_12 od 15 dalje. Ponavljalci in ponavljalke
3. septembra od 8—12 v ravnateljevi pisarni. Prav tam 4. septembra od 8—12 učenke drugih zavodov ter zamudniki in zamudnice. Za vpis je treba prinesti s seboj zadnje letno spričevalo in davčno potrdilo ter plačati v gotovini 34.20 L (za zdravstveni fond, dijaško knjižnico, učila in takso za prijavo ter šolnino po lestvici, objavljeni v avli: brez tega se ne izvrši noben vpis! Prvošolci morajo prinesti k vpisu še rojstni list in spričevalo s potrdilom o uspešno opravlje-
cnroigranem izpitu. — Prošnje za spregled starosti*zarazrw (preko 17 let na dan vpisa) in 7. razred (preko 19 let) naslovljene na Visoki komisariat. IV. oddelek, in kalko.vanc s
3.80 L, je takoj vložiti pri ravnateljstvu; priloži naj se letno spričevalo in rojstni' list. — Začetna služba božja bo dne 22 septembra ob 9 v cerkvi sv. Jožefa; začetek šole 23. septembra. Natančnejša navodila bodo objavljena v avli. — Ravnateljstvo.
Ljubljana
1 Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj meslni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ul.7/1., telefon 36-41.
1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Drevi ob pol sedmih in jutri ob desetih pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih. Vabimo tudi nove pevke m pevce, ki so pripravljeni sodelovati, da se nam pridružijo!
1 Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani so popravni izpiti v ponedeljek 25. avgusta. Razpored je na oglasni deski v veži. Sprejemni izpiti so 26. avgusta ob 8. Vpisovanje bo 1. in 2. septembra, začetna služba božja pa 22. septembra ob 9; nato gredo učenke v šolo. — V šolskem letu 1941/42 začne pri uršulinkah zopet poslovati otroški vrtec.
1 Vse dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati v bodoči sezoni v opernem zboru obveščamo, naj se zglasijo v soboto 23. t. m. ob 11 dopoldne v Operi. — Oni pa, ki so že sodelovali v pretekli sezoni v pomožnem opernem zboru, naj se zanesljivo javijo isti dan t. j. v soboto 23. t. m. ob 16. uri istotam.
1 Dve zanimivi predstavi v ljubljanski Drami. Tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom, razgrinja Knittlova drama »Via mala«, tri je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni 6odnik, je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletljajev. Predstava, ki je imela konec sezone izredno velik uspeh, je vredna splošne pozornosti. Igrali jo bodo v soboto zvečer ob 19.30. Veljajo znižane cene. — Za občinstvo, ki ljubi veseloigre, je O. Scheinpflugove »Okence« prav dobrodošla predstava. Veselo žalostna zgodba o poštenem docentu etike, ki postane zaradi okenca v spominu žrtev izsiljevalcev, je prav zanimiva. Začetek predstave je ob 19.30. Ponovili jo bodo v nedeljo zvečer. Cene znižane.
I Na I. mešani meščanski šoli v Ljubljani na Viču bodo popravni izpiti dne 30. avgusta po razporedu na oglasni deski. — Vpisovanje učencev (nk) v V6e razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 na podlagi zadnjega šolskega izpričevala in davčnega potrdila. Za vpis v prvi razred je potreben še krstni list. V I. razred 6e lahko vpišejo učenci (nke) ljudske šole, ki so dovršili najmanj IV. razred brez kake slabe ocene. Začetna služba božja bo 22. septembra in reden pouk bo pričel 23. septembra.
1 Šolski izlet v Benetke. Opozarjajo se vse učenke Strokovno-nadaljevalne šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti šolskega izleta v Trst in Benetke v dneh 7. in 8. septembra t. 1., da se takoj prijavijo pri dr. Pezdirju Jošku na Poljanski cesti št. 2 (dvorišče levo).
1 Sprejem učencev na učiteljišče. Učiteljišče v Ljubljani bo sprejelo v prvi letnik 40 učencev in 40 učenk.
1 Večer veselih pesmi in kupletov bo priredil znani kupletist g. Vinko Podgoršek danes, v soboto ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Steno je izdelal g. Otmar Drelse. Vstopnice se dobe v pred-
&rodaji od 10 do 12.30 in oa 14 dalje pri dnevni lagajni v frančiškanskem prehodu.
1 0 Slomškovi ulici in »starinskem« vodnjaku. Pišejo nam: O njivi sredi mesta smo brali v nekem dnevniku, češ, da je tam v Petrarcovi (prej Slomškovi) ulici, ki naj bi bila v zadnjem času znatno pridobila na svojem pomenu, ker je bila urejena Ilirska cesta. Pri branju te notice se je marsikdo zamislil, češ, da je odpravljeno ime vzgojitelja slovenskega naroda, svetega škofa A. M. Slomška. Pa je šel pogledat v njegovo ulico na severni strani učiteljišča in videl, da se še z vseh uličnih in hišnih tablic blešči njegovo nesmrtno ime. Čudno se mu je tudi zdelo, ker po Slomškovi ulici ni prišel na Ilirsko ulico, kakor omenja tista notica. Zato moramo pojasniti, da nikdo nikdar ni mislil na odstranitev Slomškovega imena, pač je spremenjeno ime ulice na desni strani učiteljišča v Petrarcovo ulico, ki se res tudi veže s jjodaljšano Ilirsko ulico. Ob tej jk>-vršnosti piscev raznovrstnih notic smo pa takoj našlj tudi starinski vodnjak sredi nekdanje Zvezde, čeprav vsa Ljubljana ve, da imamo v popolnoma novi Zvezdi tudi popolnoma nov vodnjak, ki ga je mestna občina šele pred kratkim postavila po načrtih mestnega inž. arh. Borisa Kobeta.
1 Nesreča pri delu. V petek dopoldne se je ponesrečil pri delu na Cesti .dveh cesarjev 39-letni delavec Alojzij Tirič. Zaposlen je bil pri terenski eskciji za regulacijo Ljubljanice, ki nedaleč od Ceste dveh cesarjev nadaljuje z osuševalnimi deli na Barju. Za prevoz nakopanega grušča in zemlje služi industrijski tir, po katerem potiskajo delavci vagonete. Pri tem poslu naloženi voziček je močno pritisnil Tiriča, katerega so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima notranje poškodbe.
1 Napisi na justični palači. Da se vsi dobro orientirajo in da vedo, kakšni državni uradi so v justični palači, je uprava palače odredila, da so bili te dni nabiti lepo izdelani napisi vseh državnih uradov. Najprej je dvojezični napis za davčno upravo ljubljanske okolice, nato napis apelacijske-ga sodišča, ki mu sledi napis okrožnega sodišča in poslednji je napis okrajnega sodišča. Ura, o kateri smo že poročali, je bila pred justično palačo postavljena že pred 39 leti.
1 Razprave o navijanju ren. Pred okrožnim sodiščem je še do 100 tekočih zadev, ki se nanašajo na navijanje cen, ko so različni prodajalci zahtevali za razne življenjske potrebščine pretirane cene, ki so presegale daleč, ceno, določeno od pristojnega oblastva. Nekateri obtoženci so bili samo poslovodje trgovskega obrata in so se pred sodiščem izgovarjali, da oni niso kazensko odgovorni, ka so prodajali sladkor, mast ali druge potrebščine čez maksimirano ceno. Bili so prav tako obsojeni, ker so tudi oni kazensko-pravno odgovorni, ker so prodajali sladkor, mast ali drnge po-na njih zagovor, da jim je šef tvrdke določeval cene. Izrečene so bile kazni od 7 dni zapora, nepogojno, kakor tudi kazni v znesku od 300 do 500 lir. O vseh zadevah bo še odločala pristojna druga sodna inštanca.
Gledališče
Drama. Začetek ob 19.30. SouoU, 23. avgusta: •Via mala«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 24. avgusta: »Okence«. Izven. Znižane cene.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg. 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Boliinee, Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Našla se je broška v Ciril Metodovi ulici. — Lastnik jo dobi v upravi »Slovenca«.
Iz Spodnje štajerske
V	občinah celjskega okrožja bo v času od 26. avgusta do 16. oktobra pregled konj in vprežnih voz.
Občni zbor tovarne za dušik v Rušah. 24. redni občni zbor tovarne za dušik v Rušah bo dne 12. septembra t. 1. Na dnevnem redu je tudi volitev novega upravnega odbora.
Izplačilo pokojnin poštnim upokojencem, vdovam in sirotam. Graško poštno ravnateljstvo opozarja vse tiste poštne upokojence, vdove in sirote, ki dosedaj še niso dobile izplačane pokojnine, da se morajo prijaviti najkasneje do 28. avgusta pri pristojni oddajni pošti. Prijavi je treba priložiti: odlok o upokojitvi, plačilno knjižico, zadnji odre-zek jugoslovanskega fjokojninskega nakazila in potrdilo Štajerske domovinske zveze o pristopu upokojenca k tej organizaciji.
Uvedba davka na pijače. Politični komisar za mesto Maribor opozarja, da morajo plačevati davek tudi tisti, ki oddajajo davščini podvržene pijače v ujjorabo na samem mestu pridelka. Sem ne spada samo uj>oraba v javnih lokalih, temveč tudi poVsod drugod, kakor v kinu, sejmih, klubskih prostorih, kantinah, športnih in družabnih domovih, po privatnih ]>enzionih, sanatorijih (bolnišnice in klinike so izvzete), zavetiščih, okrevališčih, v privatnih menzah in v privatnih stanovanjih.
Razpisano mesto občinskega tajnika. Občina Bizeljsko v brežiškem okraju razpisuje mesto občinskega tajnika. Prošnje za sprejem s jx»datki o dosedanjem življenjskem poteku, je treba vložiti na občini najkasneje do 31. avgusta.
Sprejem učencev v mariborsko železniško delavnico. Dne 1. oktobra bo zaključen sprejem učencev v mariborsko železniško delavnico zaradi izučitve ključavničarske obrti. Sprejemni pogoji: Končana ljudska šola, starost najmanj 14 let in ne nad 17 let, arijsko poreklo, neoporečnost, telesna sposobnost in vsaj jjoldrugoletno članstvo v Hitlerjevi mladini. Prosilci iz Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske, ki so prišli pod nemško oblast, morajo obvladati nemščino vsaj v govoru ter morajo imeti potrdilo, da so se vpisali v Štajersko domovinsko zvezo ali pa v Koroško ljudsko zvezo. Prošnje je treba oddati najkasneje do dne 31. avgusta za bivališče prosilca pristojnemu delovnemu uradu.
Pri prehodu Železniške proge pri Šoštanju je večerni osebni vlak naletel na progi na tovorni avtomobil podjetnika Dolinška. Vlak je avtomobil popolnoma stri.' Štiri osebe, ki so bile na vozilu, so zadobile pri tem lažje in težje poškodbe, posebno neki Topolovec, ki so ga morali še isto noč prepeljati v slovenjgraško bolnišnico.
Na trgu cesarja Franca Jožefa so v Celju preuredili uradno jioslopje političnega komisarja. V tej hiši je prej uradoval biv. okr. načelnik.
Nova upravno-politična razdelitev Spodnje Štajerske. Po zadnji naredbi šela civilne uprave za Spodnje Štajersko je ta pokrajina sedaj razdeljena na deželna in mestna okrožja. Deželna okrožja so naslednja: Maribor, Ptuj, Celje, Trbovlje in Brežice. Mestno okrožje je samo eno in obsega mestno področje »Maribora. V Ljutomeru Je okrajno glavarstvo, ki se bo po popolni priključitvi Spodnje Štajerske nemški državni pokrajini Štajerski združilo z deželnim okrožjem v Radgoni. Vsako deželno okrožje vodi politični komisar, ki ga imenuje šef civilne uprave. Deželno okrožje Maribor ima razen tega še izpostavo v Slovenjem Gradcu.
Iz Gorenjske
Pomoč brezposelnim v Južni Koroški. Na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske je stopila dne 15. t. m. v veljavo odredba načelnika civilne uprave o dovolitvi podpore brezposelnim. Po tej odredbi lahko dobi pomoč za brezposelne samo tisti, ki je pripravljen delati, toda je neprostovoljno brez dela. Brezposelni, ki so bili dosedaj pretežno zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu, ne dobe pomoči za brezposelne. Razen tega je pridržana izključitev gotovih poklicnih osebnih skupin, tako, da le-ti nimajo pravice do pomoči za brezposelne. Pomoč za brezposelne se izplačuje od onega dne, katerega dospe prijava brezposelnosti pri delovnem uradu, ki je pristojen za bivališče.
Na Jesenicah je precejšnje pomanjkanje stanovanjskih prostorov. Da bi temu odpomogla, je železniška uprava že kupila več stavbnih parcel, na katerih bo pričela gradtii delavska stanovanja.
Komendska lončarska produktivna zadruga tudi sedaj lepo deluje in povsod hvalijo njene res dobre izdelke.
Pridelek rži in ječmena v Predosljah je to leto zelo dober. Pšenica je obrodila slabše, ker jo je napadla rja. Kakor v vseh ostalih krajih deluje tudi v-Predosljah Koroška ljudska zveza,
V	Tržiču je zadela kap 65 letnega usnjarja Josipa Toporišo.
Tržiški gasilci so imeli 29. julija prvi sestanek, na katerem so bili postavljeni novi odborniki.
V	Litiji se je krajevna organizacija Koroške ljudske zveze preselila v nove prostore v bivšem Ljudskem domu. Ob tej priliki je dosedanji vodja krajevne organizacije Koroške ljudske zveze inž. Puschmann izročil te posle novemu voditelju, članu stranke Rohmu. Kakor znano je inž. Puschmann tudi župan v Litiji.
Novo mesto
Lahkoatletski miting. SK Elan priredi v soboto popoldne ob 17.30 in v nedeljo dop. ob 9 izbrani lahkoatletski miting za sestavo ekipe za lahkoatletsko prvenstvo Ljubljanske pokrajine, ki bo v kratkem v Ljubljani. Športno življenje Novega mesta, tako je soditi po neprestanih prireditvah, postaja torej živahno. Novemu mestu se med drugim obeta večja športna prireditev v obliki športnega dneva, ki ga pripravlja SK Novo mesto.
Huda kolesarska nesreča. 17 letna pletilska vajenka Ana Medičeva iz Zg. Straže se je s kolesom peljala v Novo mesto. Na klancu pri Šmihe-lu je zaradi pokvarjenih zavor izgubila oblast nad kolesom in tako nesrečno padla, da je obležala z zlomljeno nogo. Na pomoč so ji priskočili italijanski vojaki, ki so takoj poklicali svojega zdravnika. Ta ji je nudil prvo zdravniško pomoč, potem pa odredii, da so ponesrečenko z vojaškim avtomobilom odpeljali v bolnišnico.
Krava ji je zlomila roko. 4 letna pos. hči Marica Turkova iz šentjernejske občine se je na paši smukala okoli krave. Nesreča je hotela, da je otrok padel pod kravo, ki ji je stopila na roko in ji jo zWuila, Otroka so oddali v novomeško bolnišnico.
Ob razstavi Gaspari — Dremelj — Smerdu v Jakopičevem paviljonu
Smerdu: »Glava deklice«

POSTNI Pl LOT
Tedajci se mu je posvetilo v glavi. »Ta moja ljuba Miška mi je vendar dala svileno padalo in tega imam še zdaj v torbi!«
Oprezno, varno in počasi je izvlekel padalo iz torbe.
»Živijo!« je zavpil. »Padalo se je odprlo! Rešen sem!«
V duhu se je prisrčno zahvalil svoji ljubljeni Miški.
Ko je bil Mišek na varnem pod padalom, je utegnil tudi zbrati svoje misli.
Na sebi je imel privezano bombo, ki sta ga z njo obtežila onadva razbojnika.
»To me veseli, da se bom mogel rešiti te teže!« je zavpil in globoko zavzdihnil. »Vrgel jo bom navzdol in razbojnika bosta zaslišala tresk in bosta mislila, da sem ubit. Saj nič ne vesta, da sem imel padalo s seboj.«
Koračnica Vzhodne Azije
Japonski pesniki so na zadnjem svojem sestanku sklenili, da je treba spesnili in uglas-biti posebno »Koračnico Vzhodne Azije«. Z njo bodo začeli zborovanje vseh vzhodnoazijskih narodov dne 3. novembra. Besedilo koračnice bodo prevedli na kitajski, siamski in malajski jezik.
Kobilice uničile letošnjo žetev v Egiptu
Poročila iz Egipta pravijo, da ie podtijnik v kmetijskem ministrstvu Ileiian Bev na zadnji seji egiptovske vlade obvestil člane vlade o veliki škodi, ki so jo povzročili na letošnji majski žetvi celi roji kobilic.
Kobilice so uničile ves pridelek volne, koruze, ječmena na prostoru več tisoč kvadratnih kilometrov. Posebno močno sla prizadeli področji Asuan in Quenque. Proti kobilicam so bile brez moči cele armade delavcev, ki so jih uničevali z metalci plamena. Zaradi uničene želve ima vlsda sedaj precejšnje skrbi s prehrano prebivalstva, ker prihaja žilo iz Amerike prepočasi.

KULTURNI OBZORNIK
Kramolc-Tomcs Pevska vadnlca
Poznana glasbena pedagoga na srednjih šolih, prof. Matija Tome in Luka Kramolc sta izdala že v tretji nakladi popravljeno in s pedagoškega vidika po lastnih izkušnjah izboljšano pevsko vad-nioo, ki je namenjena pouku na srednjih šolah, vendar utegne priti prav tudi pevovodiem. Kajti 6plošni elementarni giasbeni teoriji je dodan tudi članek, kri obravnava na poljuden in jasen način probleme lepega ter pravilnega petja.
V	uvodu navajata avtorja in prireditelja nove izdaje razloge za postopek pri razdelitvi in razširitvi odnosno okrnitvi materiala, kar jima je narekovala lastna praksa in opazovanje pri nouku. Teoretični del pevske vadnice je pisan zelo jasno in preprosto, da ga more mladina prav lahko razumeti. Teoretična snov je lepo in pregledno razdeljena v čim krajše odstavke ter vsebinsko strnjena. Navedeno je tako rekoč samo gradivo, ki ga mora učenec vedeti in znati, dočim je širša razlaga prepuščena učitelju. S tem je tudi učencu olajšano suhoparno in včasih predolgovezno in nebistveno razlaganje v pisani besedi, pri čemer premnogo-krat ne zna izluščiti pravega jedra in ga samo navaja V nejasnost in zmedo. Prireditelja sta se torej držala pravca: čimveč, čim bolj strnjeno, tem bol] jasno. V skladu s tem sta tudi opustila v zadnji izdaji ritmične vaje, ker sta pač na stališču, naj 6e iste izvajajo na živih zgledih — pri poučevanju peemi — kakor navajata v svojem uvodu.
V	teorijo uvaja učenca sestavek o glasbi in tonu, nakar preide vadnica v obravnavanje o notah, Šotnem sistemu, o vrednosti not in pavz. V nasled-Sjem se učenec seznanja s taktom in taktiraniem, ki je kakor običajno naznačeno tudi grafično. Sledijo sestavki o ključih, intervalu, o moči in stopnjevanju z navedenimi znaki in okrajšavami. Tempo obravnavata ter navajata njegove oznake, razdeljene v štiri glavne hitrostne skupine. Vadnica vsebuje nadalje poglavja o višajih in nižajih, o tri-zvoku, obravnava tetrakord, lestvice, govori o cerkvenih tonovih načinih, o enharmoničnili tonih, en-harmoničnih, istoimenskih ter o hromatični lestvici, 6 sinkopi, navaja okrajšave itd.
Kakor sem že zgoraj navedel, vsebuje vadnica tudi lep članek O lepem petju, ki na jedrnat način podaja norme za pravilno in čimbolj dovršeno proizvajanje tona. Najvažnejša so tri poglavja, ki sicer poljudno toda povsem pravilno obravnavajo 6 dihanju, nastavku in zastavku ter o izreki. Dodane 6o še posebne označbe in glasbene olepšave (dolgi, kratki in dvojni predložiti, drsk, dvoložek, jhordent ali grizec, trilček, portamento, glissando). Popolnoma umestno je, da se že mladina seznani S pogoji, ki omogočajo pravilno in lepo petje, toda prav tako bodo prvi trije članki služili glasbenim Vzgojiteljem po naših šolah in drugim pevovodjem kot važna opora za pravilno postopanje pri poučevanju petja. S tem sta prireditelja najbolj ustregla ievski kulturi in njenemu napredku.
V	drugem delu vadnice sta smotrno porazdelila in razvrstila dvoglasne in triglasne pesmi skoraj vseh poznanih skladateljev od Gallusa do danes. kar je umetnih. Sicer pa prevladujejo ljudske pesmi iz V6eh področij slovenskega ozemlja, ki Jjm daje posebno slogovno oznako in poudarjeno evojskost. Mnogo pesmi pa je po znanih "avtorjih zloženih v duhu ljudske pesmi. Veliko število izbranih pesmi, od najlažjih do težjih, omogoča učitelju precejšnjo izbiro tako za pouk kakor tudi za stopnjevano glasbeno-pevsko vzgojo mladine po lastnih izkušnjah ter preudarnosti.
Pevska vadnica. ki sta jo sestavila dva pevska pedagoga, predstavlja torej dober učbenik in hvaležen kažipot k reproduktivni pevski in zborski kulturi ter vzgoji.	sil.
Italijanske knjižne novosti
Znamenita knjiga. Menda se je prvič v Italiji ttatisnila tako znanstveno, a obenem zajemljivo pisana biografija našega Gospoda kot je: »Vita di Gesii Christo«. Spisal jo je Giuseppe Ricciotti. Po vsebini in opremi (po zgledu nemških Her-derjeviii izdaj) dela knjiga čast pisatelju in založniku (Istltuto di propaganda libraria, Milano, Via Mercalli 9, 800 strani s številnimi slikami in zemljevidi, cena L 100). Prva izdaja 5000 izvodov Je v enem mesecu pošla. Pripravljena je že druga.
Roman o jezuitih. V katoliški zbirki dobrih romanov »II Grappolo«, ki jo urejuje književnik Casnati, je izšel kot 20. zvezek roman Fausta Mon-tanarja »L'orologio nel giardino impenetrabile« (ura v nepristopnem vrtu).
Glavni junak romana je slavni jezuit Matej Ricci, ki je v Kitajski delal čudeže moderne tehnike in astronomije, da mu je le uspelo dobiti od cesarja dovoljenje za misijonarjenje. V cesarskih Vrtovih v Pekingu, kamor ni smela stopiti tujčeva noga, je zgradil prečudežno uro, ki je kazala vse mogoče ure, čase in dobe, vmes pa je igrala himne in pobožne verske pesmi.
Pisatelj je v krasni obliki posebno poudaril, kako je bilo neskončno utrudljivo sejanje Riccija
in tovarišev v novih preganjanjih na mah steptano, a so neutrudni razširjevalci Kristusove besede znova in znova pričeli sejati in graditi ure ter iskati iznajdb, da so uspeli. Himna neustrašenim naporom kulturnih pionirjev!
Glasbeni praznik. V drugi polovici septembra se bo v Benetkah vršil sedmi mednarodni glasbeni praznik. Proizvajali bodo dva izvirna simfonična koncerta domačih avtorjev, en Wagnerjev koncert, ki bo zbral glasbo ljubeče občinstvo v su-gestivni palači Vendramin, kjer je Wagner prebival. V gledališču Fenice hodo pa prišle na oder tri opere, in sicer ena Mozartova tn dve domači (Cimarosijeva in Rossinijeva). To bo nekaka kulturna prireditev Osi.
Opera omnia. Kakor poročajo listi, se bo kmalu sestavil odbor, ki bo preskrbe! izdajo vseh Ma-rinettijevih »aeropoetičnih« del. Kakor smo v tem »Obzorniku« že brali, je F. T. Marinetti prvi pričel pred tridesetimi leti širiti idejo o lepoti in umetnosti stroja, naglice in sedanje mnogooblične vojne. On je duševni oče aeropoezije, aeroslikar-stva in aeromuzike. Sam je v tej smeri napisal nad sto del. Zato ga v Italiji po pravici časte kot največjega sodobnega pesnika in opevavca vojne. Z izdajo njegovih del se mu hoče domovina v orožju oddolžiti.
»Filozofi« je naslov novi zbirki izdaj, ki izhajajo pri vedno bolj napredujoči založbi »Gar-zanti« v Milanu. Značilno je, da se je vrsta otvo-rila z dvema zastopnikoma nemSkeg« »Kraft-mo-droslovja«, z Nietzschejem in Schopenhauerjem.
Ob stoletnici vatikanskega egiptovskega muzeja 1. 1939 so pričeli pripravljati razkošen egip-toioški zbornik, ki naj pokaže visoko razvojno stopnjo raziskovanj bohotnih kultur ob Nilu. Ta zbornik pod uredništvom Bretschneiderja in z uvodom ravnatelja papeških muzejev Bartolomeja No-gare je »Miscellanea Gregoriana«, ki je zdaj v prodaji. Oblika je obsežna (velika četrtinka), 500 strani in 260 ilustracij. Tudi cena je temu primerna — L 1500.
Znani češki teoretik pesniškega vena prof.
Mukarovsky je izdal svoje znane študije, ki jih je napisal v letih 1924 do 1940 o raznih pesnikih ter o raznih problemih pesniškega jezika, ki ima prav svoje posebne funkcije, v posebni knjigi z naslovom »Poglavje ii češke estetike« (Kapitoli z češke estetiki« I. del). Knjiga je izšla pri Me-lantrichu. Struktualizem v presojanju slogovnih estetskih metod se je z uspehom uveljavil v češki lingvistični šoli, ki jo vodi MukaFovsk^ kakor tudi Jakobson ter se uveljavlja tudi pri nas pri njihovih učencih (na pr. Dušan Ludvik ter drugi). V tej knjigi je Mukafovsk^ zbral več študij (o A mu Novaku, Šaldi, o pesniškem jeziku itd.) ter med drugim tudi dokazuje, da ta struktualizem ni prosto povzemanje ruskega pozitivističnega formalizma, ki je znan kot ruska šola, temveč vse bolj računa z duhovnimi vedami, ki jih razlaga iz avtonomno umetnostnega stališča posebne funkcije pesniškega jezika. Knjiga bo zanimala tudi naše slaviste, saj se tudi pri nas uvaja ta nova šola.
Novo bolgarsko gledališče v Plovdivu. V Plov-divu so te dni blagos'ovili temeljni kamen za novo gledališče, ki bo ime'o prostora za kakih 1000 sedežev. Oder in dvorana bosta zgrajena na najbolj moderni način. Stavba novega gledališča je predvidena na dve leti ter bo veljala 10 milijonov levov. Gledališče bo postavljeno v modernem slogu ter bo v resničen okras Plovdivu ter velika pobuda za bolgarsko dramatiko.
Čevljar je dobil francosko literarno nagrado. Literarna nagrada »Nova Francija«, v razsodišču katere so med drugimi Sacha Guitry, Abel Bon-nard, Alphonse de Chateubriand, Drieu la Rochel-le, La Varende in Henry Troyat, in jo je razpisal časopis »Le Noveau Temps«. je bila podeljena čisto neznanemu pisatelju Margravou-ju za roman »Črni gad«. Pisatelj ie čevljar ter je iz kraja Morvan, kjer se dejanje povesti, ki bo vzbudila gotovo mnogo zanimanja, tudi dogaja.
Dve novi koncertni kompoziciji J. C. Bacha najdeni. Našli so v Dresdenu dve novi koncertni skladbi J. C. Bacha, in sicer ju je našel fagotist filharmonije J. Wojriechowski v arhivu državne knjižnice. Obe skladbi sta pripravljeni za praktično uporabo. Ta najdba je zato velike važnosti, ker je prirejena predvsem za fagot, pa je tovrstnih skladb zelo malo.
Novice iz Belgrada
Novi komisar prosvetnega ministrstva v Belgradu, Velibor Jonič, napoveduje preosnovo bel-grajskega vseučilišča. Novi komisar prosvetnega ministrstva Velibor Jonič je imel pred kratkim govor na belgrajskem radiu o svojih smernicah v vodstvu sedanje srbske prosvetne politike. O istem vprašanju je dal tudi izjavo »Novemu Vremenu« ter v njem napoveduje popolno preosnovo belgijskega vseučilišča. V ta namen je že imenoval odbor za izdelavo novega vseučiliškega zakona, ki bo vseučilišče prilagodil sedanjim dejanskim jx>-trebam naroda in države. Pouk na univerzi bo popolnoma ločen od uprave.,V duhu novega časa se bo morala uvesti odgovornost za uspeh m delo. vsakega poedinca. Za vstop na univerzo se uvede sprejemni izpit. Med šolskim letom bo pa 6troga kontrola nad dijaštvom, da bo redno obiskovalo vsa predavanja in polagalo izpite. Preosnova vseučilišča bo imela za posledico ukinitev vseh paralelnih ustanov, samo, da se zmanjšajo upravni stroški. Takšne ustanove so n. pr. laboratoriji na tehniki, v gradbenem ministrstvu in prometnem ministrstvu, ki so pa vsi nepopolni. V6a vzgoja mladine bo pa strogo v nacionalnem duhu.
Poziv za stopanje ▼ policijsko in orožniško službo. Komisariat za notranje zadeve objavlja naslednje sporočilo: »Zaradi uspešnejše borbe proti komunistom in teroristom, ki ogražajo v deželi red in mir, in zaradi čim popolnejše zaščite življenja srbskih državljanov in njihovega premoženja, je notranje ministrstvo sklenilo sprejeti v policijsko in orožniško službo večje število mlajših ljudi, ki bi bili pripravljeni dati svoje mbči za službo svojemu narodu zaradi njegove obrambe pred elementi nereda ter da bi s svojim delom zavarovali svojim sodržavljanom življenje in premoženje. Vsi tisti, ki žele stopiti v službo, naj se javijo najbližjim poveljnikom orožniških polkov ali čet, ali okrajnim načelstvom, kjer bodo dobili potrebna navodila in pojasnila.«
Visoke nagrade za pobijanje komunistov v Srbiji. Komisariat za notranje zadeve uradno sporoča: »V zvezi z opozorilom, ki je bilo objavljeno v časopisju dne 14. t. m., da se naj takoj vrnejo na svoje domove vse osebe, ki so zapustile svoja stalna bivališča, ker se jim v tem slučaju ne bo ničesar zgodilo , in bodo uživale popolno svobodo, v nasprotnem slučaju bodo pa po preteku gotovega roka proglašene za navadne roparje in bodo za njihovo pokončanje razpisane tudi nagrade. Naknadno komisariat za notranje zadeve še sporoča: Vsak, pa naj bo to uradni organ ali ne, ki bo po določenem roku ubil komunista ali ga pa vjel ali pa člana oborožene družine, bo dobil nagrado 3000 dinarjev. Za usmrtitev ali pa vietje voditelja tolpe je pa določena nagrada 25.000 dinarjev.«
Beli lepak
Ana je pomagala materi, da je vstala in se Oblekla. Nato jo je posadila v naslonjač poleg okna.
Stara Katarina je dvignila glavo in se zagledala skozi okno, kakor da pričakuje nečesa posebnega. Toda nič. Kakor včeraj je tudi danes ulica zapuščena, prazna. Na drugi strani ulice se beli na kameniti ograji bel lepak s črnimi črtami.
Katarina je imela že osemdeset let.^Noge so ji zatekale. Zato ni mogla hoditi. V naslonjaču je presedela po cele dneve, negibna, pogreznjena sama vase. Njena hči Ana je bila dvajset let mlajša, Jeprav je bila videti starejša. Skrbela je za skromno gospodinjstvo. Obe stari, obe brez družine sta Živeli v revni pritlični hišici, ki je bila njuno edino premoženje. Revi sta imeli komaj toliko, da nista od lakote umrli. Malo kruha in mleka, katerega so jima podarili usmiljeni ljudje, je bila vsa njuna brana. Zvečef sita si svetili s staro, zakajeno le-gčerbo. Da bi si prihranili pri kurjavi, sta hodili spat takoj po skromni večerji.
Vojna ni prav nič spremenila tihega, otožnega livljenja obeh žensk. Zanjo sta zvedeli po mobilizacijskem lepaku, katerega je nalepil mestni čuvaj nasproti njuni hišici na zid. Tudi nemir, ki sta ga Opažali skozi ve« teden, jima je dal slutiti, da se nekaj pripravlja. Čez čas se je pa vse umirilo in favladia je tišina, mnogo globlja kot prej.
O dogodkih, W so vznemirjali svet, nista starki ničesar vedeli. Časopisov nista imeli in tudi radia tte. Kakor sliši ujetnik v temni ječi le nejasne odmeve zunanjega sveta, tako sta tudi oni čuli čudne pogovore mimoidočih in napihnjene govorice sosedov le kot odmev.
Katarina ni imela ves ljubi dan nobenega dela. Sedela je v naslonjaču, poslušala in razmišljala. Z leti ji Je sluh skoraj popolnoma odpovedal, vid
pa zelo poostril. Kakor hitro se Je zjutraj pogrez-nila v naslonjač, je zastrmela s svojimi velikimi očmi v mobilizacijski lepak na sosedni ograji. Ob njem so se mudile ves dan njene misli.
Prve tedne ee je beli papir ostro razločeval od črnikastega, z mahom in lišaji poraščenega kamenja. Na dežju in soncu pa je začel polagoma ru-meneti. Papir, ki je še nedavno vzbujal pozornost ljudi, zamazan, nečitljiv in brezobličen. Nihče se ni več brigal zanj. V vsem mestu je Katarina edina vedela, da je še na svojem mestu. Njo je še vedno zanimal.
Tudi to jutro je veljal njen prvi pogled rumenemu zmazku onkraj ceste. Ponoči je divje razsajala burja. Pometala je ulice in se zaletavala v polkna. Lepaka ni odnesla. Odtrgala je le košček in ga odnesla bogve kam ven na polje. Na odtrganem mestu je razcetrani papir plapolal v vetru, kakor bi ptič udarjal s krili.
»Oh,« se je nenadoma izvil Katarini iz prs vzdih. »Mogoče Je...«
»Kaj?« je vprašala Ana, ki se Je trudila, da bi zažgala ogenj v peči.
Starka ni odgovorila. Znova se Je zatopila v svoje sanje. Sanjala je ves dan z rahlim nasmeškom na ustnicah in ostro začrtanimi gubami v obrazu.
Naslednjo noč je zopet divjala burja. Divje je tulila okrog voglov.
Ob jutranjem svitu je Katarina vstala. S hčerino pomočjo se je oblekla in sedla v naslonjač poleg okna t običajno živahnostjo. Kratek pogied ji je zadoščal. Lepaka ni bilo več. Ponoči ga je odnesla burja. Zid je bil pra<zen In prav takšen kakor takrat, ko je bil še mir.
Prijeten nasmešek je zaigral na starkinem obrazu ln Iz ust so jI privrel?1 prlsrSne besede:
»jfortoče trwy*oče t? vojska ž? končana!«
(D. Z.)
V	BelgTadu so besili 5 komunističnih pristašev. Hrvatska agencija Velebit poroča iz Bel-
t rada: »Včeraj, v nedeljo (17. avgusta), dopol-ne so obesili v Belgradu pet komunističnih razbojnikov. Trupla obešencev so javno visela ves dan. Za noge so pa imeli obešene tablice s popisom svojih zločinov. Na ta način žele oblasti preplašiti njihove pomagače.«
Zaradi podpiranja komunistov so srbsko Vas zravnali z zemljo. Belgrajsko »Novo Vreme« z dne 16. avgusta objavlja na prvi strani naslednje sporočilo nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji: »V vasi Skelah je komunistična tolpa streljala na nemški vojaški avtomobil. Ugotovljeno je, da so bili nekateri vaščani opazili priprave za ta napad. Prav tako je ugotovljeno, na bi bili_ ti vaščani lahko opozorili na to bližnjo orožniško postajo in da bi bili tudi lahko čisto neopaženo obvestili nemška vojaška Vozila o pripravah na atentat. Te možnosti niso izkoristili in so se s tem postavili na stran razbojnikov. Vas Skele je »ila zato zažgana in zravnana z zemljo. Pri tem je v posameznih hišah eksplodiralo strelivo. Tudi s tem ie dokazana soudeležba vaščanov. Možje, prebivalci dotične vasi, katerih soudeležba je bila doka-žana, so bili postreljeni. Petdeset komunistov je bilo obešenih na licu mesta.« ' Zopetne borbe med četniki in komunisti. »Donauzeitung« poroča, da je v zadnjem Času zopet prišlo na več mestih do oboroženih obračunavanj med četniki, ostanki bivše jugoslovanske armade in komunisti. Čisto prava borba se je med njimi pred dnevi razvila v vasi Čokešina po umoru meniha Mitrofana Matiča. Komunistična tolpa je zasedla vas in je pričela ropati po samostanu, meniha Mitrofana Matiča je pa pred samostanskim poslopjem umorila. Kmetom so komunisti prepovedali pokopati umorjenega meniha tako da je njegovo truplo ležalo tri dni pred samostanom. Za te dogodke je zvedela skupina četnikov, ki je po ostri borbi prepodila komuniste in nato pokopala meniha ob z von jen ju samostanskih zvonov.
Uredba o ureditvi in upravi v Kosovski oblasti. Svet komisarjev je predpisal uredbo o ureditvi in upravi v Kosovski oblasti, ki obsega okraje Kosovska Mitrovica, Novi Pazar, Vučitrn in Po^ dujevo.
Prenašanje živil is Pančeva v Belgrad je prepovedano. Belgrajsko časopisje poroča, da je prepovedano prenašanje živil iz Pančeva v Belgrad
Kragujevac je imel vzornega župana. Pred sodiščem v Kragujevcu je bil obsojen na 2 meseca zapora ali pa na denarno globo 20.000 dinarjev zaradi tatvine vojaškega plena kragujevški župan Aleksa Obradovič. Zaradi tega prestopka je bil takoj tudi odstavljen z županskega položaja. Z županom je bilo istočasno kaznovanih tudi več višjih občinskih funkcijonarjev.
V	Belgradu že grade novi savski most. Nemška državna organizacija Todt, ki gradi odnosno podaljšuje že gotovo cestne dele od Belgrada do Soluna, na drugi strani pa od Niša do Sofije, je začela v zadnjem času tudi z deli za postavitev novega mostu čez Savo pri Belgradu Pri začetnih delih je zaposlenih 630 domačih in 80 nemških delovnih moči, ki dnevno delajo po deset ur. Most bo gotov do konca leta in bo stal približno 350 m višje od prejšnjega Aleksandrovega mostu. Po dogovoru z madžarskimi oblastmi bodo zanj uporabili železno konstrukcijo mostu, ki ga je pripravila madžarska vlada za most čez Tiso. Za novi most bodo porabili 1000 ton jekla, 3000 ton cementa, 25.000 ton proda, 3500 kub. metrov lesa in 400 ton okroglega železa. Novi most bo stal prav na istem mestu, kjer ga je pred 225 leti postavil princ Evgen. Sava je na mestu, kjer grade most, široka 400 m, globoka pa 40 m. Nepoškodovani deli prejšnjega Aleksandrovega mostu bodo predvidoma še nadalje ostali. Dele mostu, ki so se pa pri razstrelitvi pogreznili v Savo, bodo razstrelili, da bodo na ta način zopet omogočili rečni promet z ladjami. Razstreljevanje teh delov trn je ie pričelo
Vsaka hiša t Belgradu bo odsedaj smela imeti samo en ključ ed veinih vrat. V interesu reda in miru je komisar za notranje zadeve izdal odredbo, da bodo odslej smele imeti hiše v Belgradu samo po en ključ od vežnih vrat, ki ga bo smela imeti zanesljiva oseba. Razen tega je komisar pozval vse hišne posestnike, da morajo takoj ugotoviti, če so pravilno prijavljene vse njihove stranke. Vsa vezna vrata se morajo zapreti z nastopom policijske ure, odpreti pa se smejo zopet šele zju. traj.
Zaposlitev beguncev po rndnikih. Senjski rudnik in rudnik v Ravni Reki sta v zadnjih dneh
zaposlila okoli 400 beguncev iz vseh krajev. Oba državna rudnika v bodoče sprejemata še v službo »Amo kopače, njihove pomočnike in vozača
Iz Sorlike pokrajine
Šempeter pri Gorici. Srebrna maša našega g, župnika. Ker v zadnjih tednih večkrat čitamo
o raznih slavjih naših duhovnikov, smatramo za primerno, da priobčimo kratko poročilo tudi o slovesnosti našega zaslužnega g. župnika, ki je 20. julija praznoval 25-letnico svoje prve sv. maše. Naš župnik g. Alfonz Berbuč je svojo novo mašo obhajal pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Za njegov srebrni jubilej so mu župljani priredili prav lep praznik. Olepšali so cerkev, z zelenjem okrasili vas in v velikem številu jirisostvovali slovesnemu sv. opravilu. Ker je mnogo pevcev odsotnih, so ee z velikim navdušenjem izvežbali mlajši fantje in v krepkem moškem zboru peli Volaričevo mašo, ki jo je priredil naš goriški mojster g. E. Komel. Na slavnost je prihitelo več sobratov, med njimi skoraj vsi, ki so s slavljencem študirali v Ino-mostu. Eden izmed njih, stolni kanonik dr. Mirko Brumat, mu je pridigal, drugi, msgr. Velci, prof. Culot, stolni vikar dr Piani, so mu pri Jubilejni sv. maši pa asistirali. Svečanosti se je udeležil tudi nadškof dr. Al. Fogar, ki Je prav tako študiral v Inomostu. Naš g. župnik je tih, pobožen in vnet dušni pastir ki se ves izživlja za blagor svoje duhovnije. S svojo Ijudomilostjo in možato resnostjo si je priboril spoštovanje in vdanost vse fare. Bog mu daj krepkega zdravja, to je topla želja nas vseh, da bi lahko še dolgo vrsto let trosil bogate zaklade svojega srca in duha med nas! To mu voščimo še toliko bolj, kes vemo, da je priznan pisatelj vzgojnih in nabožnih spisov, ki zvesto sodeluje pri mladinskih listih in je tudi vzorno prirc'il že nekaj molitvenikov in knjig, za kar uživa v cerkvenih krogih velik ugled.
Posvečanje nove romarske cerkve. V DreŽniri pod Krnom hodo 2. oktobra slovesno posvetili tamošnje romarsko svetišče sv. Srca Jezusovega. Isti dan bo tam tudi sv. birma.
Smrt vzornega cerkvenega ključarja. V Dolenji Tribuši so 4. avgusta položili k zadnjemu f>o-čitku g. Franca Vončino, trdnega posestnika in delovnega cerkvenega ključarja. Razen domačinov, so k slovesnemu pogrebu prihiteli tudi številni sorodniki in prijatelji iz Kanomlje, Sebrelj in Vojskega. Pogreb je vodil domači g. župnik gosp. Sok v spremstvu treh sosednih gospodov. Rajnik je bil dober gospodar in skrben oče, ki je iepo vzgojil svojih sedem otrok. Bil je vesten ključar in se je zlasti trudil za olepšavo domače župne cerkve. Ob odprtem grobu so te njegove vrline našle javnega priznanja s toplo prošnjo, naj mu bo dobri nebeški oče bogat plačnik in naj počiva v miru!
Iz Hrvatske
Popis Slovencev r Zagrebu. Ravnateljstvo ustaške policije za mesto Zagreb in veliko župo Prigorje je s posebnim razglasom pozvalo vse Slovence in Slovenke, ki stanujejo na področju mesta Zagreba in niso državljani neodvisne države Hrvatske, da se morajo prijaviti v Preradovičevi ulici 4-II. Osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu in niso starejše od 21 let, bo lahko prijavil družinski poglavar, medtem ko so se morale vse druge osebe, starejše od 21 let, prijaviti samostojno. Popis je bil od 18. do 23. t. m. Za neprijavo so določene kazni.
Hrvatski umetniki potujejo v Nemčijo. Na
povabilo nemškega propagandnega ministra potuje v Nemčijo skupina hrvatskih umetnikov. Med njimi je tudi ravnatelj opere Lovro M"a-tačič.
Daruvar je prvo hrvatsko mesto, ki je pričelo zidati Hrvatski, ustaški dom.
Zaradi prekoračenja policijske nre je bilo dosedaj v Zagrebu aretiranih 700 oseb, od katerih so jih 23 poslali na prisilno delo, ostali so pa bili obsojeni na denarno globo, kj je dosedaj že dosegla vMino 190.000 kun.
V	Otočen so odprli popolno gimnazijo.
V	Zagrebu je umrl inž. Gaudenz baron Salls-Seevis, brat zagrebškega pomožnega škofa Salis-Seevisa.
Policijske naredbe proti nagoti in razbrzda-
nosti. Policijske naredbe proti nagoti in nedostojnemu oblačenju pri kopanju so sedaj oblasti z mestnega področja Zagreba raztegnile na vse področje mlade župe Prigorje. Kopalci se ne smejo kopali goli, ne ponoči, in v kopalnih oblekah sploh ne smejo zapuščati kopališč in posedati po gostilnah. Prav tako je prepovedan ples v kopalnih oblekah. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani z zaporom od enega do 30 dni ali pa z denarno globo od 50—1500 kun.
Društvo hrvatskih ofiefrjev, ki so služili v bivši avstro-ogrski armadi. Hrvatski oficirji biv. avstro-ogrske armade so si ustanovili lastno društvo ter so imeli oni dan prvi družabni sestanek. Med drugimi odličniki se ga je udeležil tudi maršal hrvatske vojske general Kvaternik. ki je govoril tudi o etiki hrvatske vojske. Poročal je tudi o svojih vtisih z vzhodnega bojišča.
Hrvatska akademija. V Zagrebu pripravljajo ustanovitev posebne hrvatske akademije, ki bo imela svojo centralo v Zagrebu v vseh večjih hrvatskih mestih pa svoje podružnice. Razen tega bo imela Hrvatska akademija svoje institute v Italiji, Nemčiji, Bolgariji in na Slovaškem.
Pea z novorojenčkom v gobcu
V obmejnem kraju Kuštilju pri Vršcu v Ba-natu so ljudje te dni doživeli nevsakdanjo in neverjetno sliko. Na ulici se je pojavil večji pes, ki je v gobcu nosil mrtvega novorojenčka. Ljudje so se divje vrgli na žival in ji iztrgali iz gobca otroško trupelce. Državno tožilstvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo, da ugotovi, kako je pes prišel do novorojenčkovega trupelca in da izsledi zločinsko mater, ki je novorojene dete ali sama zadavila in ga potem odvrgla ali Je pa dete prišlo že mrtvo na svet in aa je takšnega vrgla na ulico.
Zdoma |e odšla
Bonta Vekoslava, Iti je odšla od doma v sve-tlomodri obleki s čipkastim ovratnikom, ne nosi sedaj več očal, z levim očesom pa gleda večkrat postrani.
Se enkrat opozarjs-mo vse bralce ter jih prosimo, kdor bi o nje} kaj vedel, naj sporoči ali policiji ali orožnikom, ali pa staršem na naslov: Bonta, Ljubljana, Vodnikova ui. it. 8, pritličja
Dolarske hijene
S težavo se zbere Grill. Hitro preleti naslov, nato pa zastrmi v sliko. Vse to se mu zdi nemogoče. Že se je odločil, da bo vso zadevo čimprej razčistil. Hitro se zaleti v kopalnico in vtakne glavo pod mrzlo prho, s par kretnjami 6e počeše, malomarno popravi zmečkani ovratnik in kravato. Prav dostojna sicer njegov-a zunanjost ni, toda sedaj nima časa, da bi se preoblekel. Saj bo kratek razgovor z Gizelo vse pojasnil.
Medtem, ko gre nekoliko pomirjeni Grill zamišljeno po stopnicah v pritličje, da bi pozdravil Gizelo, skuša s skrajnim naporom zbuditi svoj spomin. Ne ve. pa ne ve, kaj se je prav za prav godilo ponoči. Dobro se spomin ja, da mu je Smith pripovedoval nekatere trgovske načrte njegove konkurence. Pri tem sta pila vino in to v neki, njemu popolnoma neznani gostilni, ln od tedaj naprej do jutra, ko mu je začel Charley pripovedovati to smešno zgodbo, ne ve prav ničesar več. Trdno je prepričan, prav gotovo ni bil to noč v klubu VVashington, še manj pa se je spri z Gizelo.
Kakor hitro zagleda Gizelo v malem salonu, spozna, da je vsa zadeva vendarle precej bolj resna, kakor je izpočetka mislil.
»Dobro jutro, Gizela!« Ker mu Gizela odgovori le z lahnim poklonom, hitro nadaljuje: »Vse skupaj mora biti pomota. Charley mi je
pravkar pripovedoval vso to neverjetno dogodivščino. Veruj mi, da ni prav nič od vsega tega res. Jaz sem...«
»Ti si bil tako pijan, da niti vedel nisi več, kaj delaš,« mu skoči Gizela v besedo. Njen glas zveni pri tem bolj hladno in bolj užaljeno, kakor je prav za prav hotela. Podzavestno čuti, da s tem še bolj zapira pot do sprave z Jonnv-jem. Vendar ne more drugače.
»Je že res, jaz sem moral biti pijan... Seveda, Gizela. Toda ti saina veš. da ni bila nikdar moja navada, da bi se opijal. Saj me vendar poznaš!«
»Saj tudi ni bila tvoja navada, da bi se vlačil z ničvrednimi ženskami!« izbruhne Gizela.
Grill ne ve, kaj bi storil. Kako naj ji pojasni, da se kuj takega ni moglo zgoditi. Napravi nekaj korakov po sobi in se pomirjen obrne h Gizeli:
»Prosim te, razgovoriva se čisto mirno. Priznam, pil sem in se res ne morem spomniti, kaj se je godilo ponoči. Toda lahko mi veruješ! če bi se sprla v klubu VVashingtonu, če bi mi ti res tam pred ljudmi prisolila klofuto, za Boga, tega bi se gotovo spominjal!«
»Kakor vse kaže, se vendar ne spominjaš!«
Čim bolj se trudi Grill, da bi tajil, čim bolj skuša Gizelo prepričati, da mora biti vendar vzrok za vse skupaj še nepojasnjen nesporazum, tem bolj hladna in užaljena postaja Gizela.
»Pa vendar ne boš trdil, tla sploh nisi bil v klubu Wasliington? Ali hočeš reči, da me niti po telefonu1 nisi poklical!«
»Seveda trdim, nisem bil tam. Tudi telefoniral ti nisem!«
Grenak nasmeh igra Gizeli na licu: »Dobro, saj je res mogoče, da me je kdo drugi poklical po telefonu, toda... V klubu si mi ti stal nasproti, ti, Jonnv! Ti si me žalil pred tujimi gosti z dvoumnimi izrazi! Ti si...«
xNe, ne, ni res!« izbruhne Grill. »To ni resi« Gizela stopi k mizi, dvigne telefonsko slušalko in ga vpraša: »Katero številko ima klub VVashiugion?« Ko ji Grill pove, pokliče klub in mu nato ponudi slušalko: »Izvoli, prepričaj se sam!«
Žalostno ga gleda, vzbuja se ji zaničevanje do človeka, ki nima poguma, da bi moško priznal lastne norčije. Grill dobi zvezo s klubom.
»Ali je tam klub Washington? Halo, tukaj Grill... Povejte mi no, ali sem bil res preteklo noč pri vas ...«
Tiho posluša Grill odgovor, ki mu doni iz telefonskega mikrofona. Vedno bolj stiska slušalko k ušesu. Uradnik kluba mu podrobno opisuje, kako ga je lomil. Z jezno kretnjo vrže slušalko na stojalo Z« trenutek je pozatiil na Gizelo. Tega presnetega Smitha mora dobiti, saj je bil ta včeraj z njim skupaj. Res se spomni telefonske številke in hitro pokliče Smitha, »Halo, Smith? Tukaj Grill!...«
Smith mu ne pusti več priti do besede: »Joj, gospod Grill, čujte no, ta neljubi dogodek, ki se je zgodil včeraj ponoči, kar noče mi iz gle-ve. Veste, strašno mi je nerodno, saj sem bdi jaz prav za prav tisti, ki vas je zapeljal... Toda. kje sem si mogel misliti, da vas bo že nekaj kozarcev tako prevrnilo, da vas nihče ne bo več mogel krotiti. Z vso silo ste rinili v klub
TVashington. Žal mi je, da nisem ostal ▼ vaši družbi. Potem bi vsaj lahko preprečil, da ne bi poklicali gospodične Morton!«
Grill strmi. Napetost v njegovem izr-izo popušča, polagoma se vdaja v usodo. Ve samo dvoje: če niso znoreli vsi okrog njega, po*em nori on sam. Brez. besede položi slušalko nazaj na vilice, zamišljeno stoji ob pisalni mizi in ne ve, kaj bi počel.
Gizela mu strmi t obraz. Ko ga vidi pred seboj vsega zmučenega, pobitega in tako razdvojenega, kakor še nikdar ni videla tega elegantnega, samozavestnega in ponosnega človeka, se ji zasmili. Stopi k njemu in mu položi roko na ramo:
»Jonny... Vsega tega ne razumem,« zaše-
peta Gizela.
»Jaz tudi ne, Gizela,« skomigne Grill i rameni. »Za zlomka, saj nisem blaženi« V Grillii vse vre. Jezen je, ker se ne more spomniti prav ničesar. Divji je na vso svojo okolico, ki trdi o njem stvari, ki so naravnost smešne.
»Ne morem razumeti, da verjameš ti ktj
takega, Gizela.«
»Toda, Jonny,< odmaje Gizela, »sama sera govorila s teboj...«
»Tako, ti si govorila z menoj.« Grill povesi glavo. »Toda kljub temu...« Niti Grill, niti Gizela ne zapazita, da so se vrata malega salona nalahko odprla.
»In najhujše.« pristavi Gizela zamišljeno, »je ta ženska! Poglej samo njeno sliko t časopisu!«
Civilna uprava v Bački in Baranji
S 16. avgustom je v od Madžarov zasedenih pokrajinah Bačke in Baranje pričela namesto dosedanje vojaške poslovati civilna uprava. V vseh mestih so pričeli istega dne uradovati oddelki kr. madžarskega trgovinskega urada, ki so prav tako organi ministrstva za prehrano kakor tudi v službi poljedelskega izvoza. Takšni uradi obstojajo predvsem v Subotici, Novem Sadu in Somboru.
Nestalna ljubezen otrok do staršev
Ljubezen sina se napram staršem spreminja takole: Ko fantič dopolni deveto leto, ves srečen in navdušen pripoveduje: »Moji starši so krasni. Vse vedo.« Komaj dopolni 16. leto pa že govori: »Moji starši ne vedo toliko, kakor sem mislil. Dosti stvari je na svetu, za katere sploh ne vedo.« Devetnajst-leten fantič samozavestno besedici: »Moji starši vedno trde, da imajo oni prav, v resnici imam pa prav vedno jaz.« V dvaindvajsetem letu njegova samozavest napravi še korak dalje in se širokousti: »Moji starši ne razumejo mladine. Oni sploh nimajo nobene zveze z novo generacijo.« Kot tridesetleten fant ali pa že mož, »in že spoznava: »Mislim, da so imeli moji starši dostrikrat prav.« Kot zrel pet-desetletnik pa bolestno vzdihne, kadar koli se spomni svojih staršev: »Moji starši so znali vse. Oh, to so bili krasni ljudje.« a i., i . ,
Molž oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfn službe vsaka beseda L 030, pri ženitovanjskih oglasili je beseda po L1—, >ri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L (X60. avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila.
e
B iiižte B
Dobe:
Služkinjo
pridno, pošteno, sprejmem na vlnogradno posest. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Trajna služba »Novo mesto« 10,433. (b
Trajen zaslužek
dobe lastniki tovornih avtomobilov na pogon z ogljem. Interesenti naj se javijo na upr. »Slov.« pod šifro »Trajen zaslužek« St. 10.470.	(b
Hlapca
z dežele sprejmem v bližino Ljubljane. Biti mora pošten, zanesljiv, vajen vseh poljskih del. Plača 190 lir mesečno z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.486. (b
Šoferja-mehanika
za tovorni avtomobil v LJubljani iščemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod št. 10.459.	(b
B Službe |
Jttelc:
Uradnica
s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega tn politlč. računstva, slovenske ln nemške korespondence, slovenske In nemške stenografije ter strojepisja, Išče primerne zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« SL 10.140. a

Prodamo
Zaboje
dobro ohranjene, proda tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, Tyrševa c. 24. (1
Vsakovrstno zlato
briljante Id trebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
3 tovorne avtomobile
z nosilnostjo 1200, 3500, 4000 kg proda Jakomin, Tyrševa 29, Ljubljana.
Filateliia
Izšel je album
slovenskih znamk. Navadna izdaja 20 lir, luksuzna izdaja 50 lir. Za-željeni so preprodajalci za albume, za znamke in za kataloge izven Ljubljane, zlasti v Kočevju in v Novem mestu. Fila-telija Modrijan, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 20-37.

Mlin in žago
ter nekaj zemljišča proda Hranilnica in posojilnica v Žužemberku. (p
Honograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niee, entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Mike*
UaM)ana. Franfllkantka aliu
nasproti hotel« Union
Čitajte in Širite »Slovenca« 1
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predatave ob 16., 18. in 20. url
CHONCHITA MONTENEGRO ln L. SAGI VELA v prekrasni filmski opereti
Huzarjeva ljubezen
Globoka VRebina! Krasna glasba in petje! KINO MATICA . TEL. 22-«
Morska zvezda
Galliano Masini, Lnisa Fertda, Germana Paolieri. KINO SLOGA - TE L. 27-30
Filmska knmediia s popularnim komikom OI,IVER HARDY-jem
ZENOB1A
Mnogo zdravega smeha! Odlična zabava za vse
tiste, ki so potrebni veselja in razvedrila! KINO UNION. TE L. 22-21
PAOLO BAENZIGER
Via Letizia 10 - Bologna
rappresentante generale con deposito della anticafabbrica di coltellerie fine
DUE C O L O M BI
eerca concessionari nella Provincia di Lubiana Offerte a
glavni zastopnik z zalogo starodavne tovarne finih rezil
• SOLINGEN
išče poverjenike v Ljubljanski pokrajini Ponudbe na
PAOLO BAENZIGER - Via letizia 10 — Botogaa
Vino
Vino
C H I A N T I
Mario Piccini, Poggibonsi (Stena, 11 ali a)
II m i gli ore! 11 Najboljšel — Zahtevajte Preferitelo! || ga na prvem mestuf
CORA
TORINO • 1835
AMARO CORA
eol selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo
s sodavico : najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo
Potrta naznanjam žalostno vest, da nas je previden s sv. zakramenti za vedno zapustil naš dobri mož, brat, svak in stric, gospod
Alojzij Dernovšek
Pogreb dragega pokojnika bo z Zal, kapelice sv. Petra, dne 23. t. m. ob Yt 5 uri na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. avgusta I94l.
Žalujoča žena Pavla Dernovšek, bratje in ostalo sorodstvo.
ralluminio
nei trasporti
La tecnica moderna tende ad una sempre piu integrale applicazione deiralluminio e delle sue leghe, specie nei mezzi di trasporto: aerei, terrestri, marittimi, in cui la dimi-nuizione della massa metallica aumenta la velocita. Le leghe leg-gere, o leghe d'alluminio sono una necessita del nostro tempo che vuole velocita in tutte le industrie e nella vita. Sono centinaia queste leghe preziose, tra le quall il duralluminio, entrato trionfalmente negli aeroplani, dirigibili, costruzi-oni tranviarie, littorine, navi, car-rozzerie, ecc. L'alluminio risponde ai numerosi requisiti delle piu svariate applicazioni moderne.
Aluminij
pri prevoznih sredstvih
Moderna tehnika teži za čim po-polnejšo izrabo aluminija in njego-vih spojin posebno v prevoznih, zračnih, pozemskih in pomorskih sredstvih, pri katerih zmanjšanje kovinske gmote poveča brzino. Lahke spojine ali spojine z aluminijem so zahteva današnjega časa, ki se mu hoče brzine v vseh industrijah kot v življenju sploh. Teh dragocenih spojin je na stotine, med njimi duraluminij, ki si je zmagoslavno osvojil letala, zrakoplove, tramvajske in moderne železniške konstrukcije (litorine), ladje, avtomobilska ogrodja itd. Aluminij ustreza številnim zahtevam najrazličnejših modernih potreb,
iiluminioMunm
[METALLO D E L DOMINIO^GOSPODUJOC^OVlMl
E' COMPLETAMENTEITAEIMO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
Za Ljudsko tiskarno V Ljubljani: Jože KramarR
Izdajatelj: InLJoži Sodil
Urednik: Viktor Cenili