Vstaja slovenskega naroda
TO JE BILA EDINA REŠITEV OKUPIRANEGA, RAZKOSANEGA IN NA SMRT OBSOJENEGA   NAŠEGA NARODA
Pred četrt stoletja — istega dne (22. junija 1941), ko je Hitler pognal svoje mehanizirane in pcdivjane divizije v napad na Sovjetsko zvezo — se jev Ljubljani sestal cen-tralni komite komunistične partije Slovenije. Ustanovil je glavno povsljstvo slovenskih partizanskih čet. Začelo se je obdobje prvih oboroženih bojev v Sloveniji, ki so sredi julija severno cd Ljubljane prerasli v oboroženo vstajo.
27. aprila letos je minilo četrt stoletja od ustanovitve Protiimperialistične fron-te, ki je kmalu prerasla v Osvobodilno fronto sloven-skega naroda, katere na-slednica je sedaj Socialistič-na zveza delovnega ljud-stva.
22. junija letos pa je po-teklo četrt stoletja, odkar so Hitlerjeve divizije iznenada napadle Sovjetsko zvezo. Slovenske komuniste ta do-godek ni našel nepriprav-ljene. Se istega dne se je sestal centralni komite KPS ter ustanovil glavno povelj-stvo slovenskih partizanskih čet, ki je pozneje preraslo v glavni štab narodnoosvo-bodilne vojske in partizan-skih odredov Slovenije.
Ta zgodovinski sestanek CK KPS je bil na območju naše občine v skromni Ber-nardovi hiši na Vodnikovi cesti (pod Šišenskim hri-bom, v bližini stare šišenske cerkvice). Navzoči so bili Edvard Kardelj, Boris Ki-dri, Tone in Vida Tomšič, Miha Marinko, Franc Lesko-šek, Tratar in Oskar Kovačič in Aleš Bebler. Za prvega komandanta glavnega po-veljstva je bil imenovan Franc Leskošek, za politič-nega komisarja pa Boris Kidrič. (Slednjega je kmalu zamenjal Miha Marinko.)
Priprave za narodnoosvo-bodilno borbo slovenskega naroda so potekale v tesni povezavi z bojem za svobo-do drugih jugoslovanskih narodov. Vodila in organi-zirala jih je Komunistična partija  Slovenije,  ki  je  od
svoje ustanovitve (18. 4. 1937) skovala močno enotno politično gibanje slovenske-ga ljudstva.
Že od leta 1940 so se po direktivah CK KP Jugosla-vije tudi komunisti v Slove-niji pripravljali na vojno. Pri CK KP Slovenije je bila ustanovljena vojaška komi-sija za partijsko delo v biv-ši jugoslovanski vojski, za boj proti fašistični napadal-nosti in vedno bolj predrz-ni peti koloni, ki so jo se-stavljali hitlerjevski agentje in plačani domači izdajalci, ki so skupno razjedali bivšo jugoslovansko vojsko.
Edvard Kardelj je že 1. in 2. junija 1941 na širši partijski konferenci v Ljub-ljani napovedal skorajšnji napad Hitlerja na Sovjetsko zvezo. Že takrat je nakazal, da je edina rešitev okupi-ranega, razkosanega in na smrt obsojenega slovenske-ga naroda v — pravi obo-roženi ljudski vstaji.
Takoj po konferenci so se na terenu začele široke pri-prave za oborožene spopade s fašističnimi okupatorji. Pri vseh partijskih forumih so se začele ustanavljati prve borbene skupine. Za-radi tega je lahko CK KPS še istega dne, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, ta-koj odgovoril s proti akcijo: ustanovil je glavno povelj-stvo slovenskih partizanskih čet, preimenoval vojaške komisije pri vseh partijskih komitejih v partizanske šta-be in pozval slovenski na-rod v oboroženi upor in od-por proti okupatorju in nje-govem sodelavcem.
Začelo se je prvo obdobje-oboroženih partizanskih bo-jev v Sloveniji, ki je že sredi julija istega leta v okolici Kamnika preraslo v oboroženo vstajo.
Tudi prebivalstvo Ljub-ljane in njenega neposred-nega zaledja v tej osvobo-dilni borbi slovenskega na-roda ni stalo ob strani. Če-prav na svojem območju ni mogla razviti večjih oboro-
ženih akcij, je Ljubljana bila in ostala ves čas osvo-bodilnega boja najbolj raz-gibano in borbeno razpolo-ženo središče odpora proti okupatorju.
Med prve akcije proti okupatorju lahko štejemo v Ljubljani pisanje in tiska-nje raznih protifašističnih gesel in njihovo razširjanje po vsej Ljubljani. Te akcije so se stopnjevale v široko organizirane sabotaže, razo-roževanje italijanskih voja-kov, obsojanje in streljanje
ovaduhov in narodnih izda-jalcev, reševanje aktivistov OF iz zaporov itd.
Prav te dni poteka četrt stoletja od začetka oborože-ne vstaje slovenskega naro-da. Koliko burnih dogodkov smo preživeli od tega časa in kako bistveno se je spre-menilo življenje našega de-lovnega ljudstva. Prav bo, če bomo vse do konca leta posvečali vrsto prireditev obujanju spominov na to najslavnejše obdobje naše narodne zgodovine.
Po napornem delu in učenju se prileže tudi — oddih. Vsak otrok in vsak delovni človek ima pravico do njega. Ne zanemarite ga tudi vi! PoEitniška skupnost vam omogoča letovanje celo — na kredit