GLAS
LETO XXIV. ŠT. 40 (1150) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 17. OKTOBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
  ktober je
mesec mi-
sijonov, le-
tos še posebej,
o čemer je
pred časom
spregovoril pa-
pež Frančišek,
ki toplo vabi
vse vernike, da
se zavedamo
pomena dela
misijonark in
misijonarjev.
Objavljamo
drobcen zapis našega prijatelja misijonarja Da-
nila Lisjaka, ki se te dni mudi v domovini, nas
je pa takoj po prihodu tudi obiskal v uredništvu,
za kar smo mu iskreno hvaležni. G. Danilo Li-
sjak je tesno povezan z nami že od svojih začet-
nih let v Afriki in tudi tokrat je prinesel s seboj
pripovedi, predvsem pa veselje nad uspehi v
svojem misijonu v Ugandi, kjer zadnja leta de-
luje. / Ured.
Prisrčen pozdrav domovini in prijateljem ob
meji in zdomstvu!
Misijoni ob Nilu so bili letos ob 200. obletnici
rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja deležni
večje pozornosti. Moj obisk v domovini je bil
načrtovan že v januarju, ko sem bil povabljen,
da kot 'misijonar ob Nilu' (misijon Atede ob
Nilu) nagovorim rojake pionirja ponilskih mi-
sijonov v župniji Knoblehar na Dolenjskem in
mašujem na Stopnem v božjepotni cerkvi
rožnovenske Matere Božje v nedeljo, 6. oktobra.
/ str. 4
O
Pogovor
Elia Chimenti,
mlad študent
Ekonomske
fakultete
Univerze v
Ljubljani, o svoji
študijski izbiri 9
Studium Fidei
Msgr. Ivan
Jurkovič 
o Svetem sedežu
in njegovem
udejstvovanju na
mednarodnem
področju 10
Ob 1. obletnici smrti
Zadnje dni v
oktobru bo na
Tržaškem vrsta
prireditev in
drugih dogodkov
v poklon prof.
Alojzu Rebuli 8
Foto Studio Borlenghi
Ob 100-letnici požiga Narodnega doma
Predsednika skupaj
na slovesnosti
  redsednik republike Borut Pahor se je
v Atenah sestal z italijanskim
predsednikom Sergiom Mattarello.
Dogovorila sta se, da se bosta naslednje leto
skupaj udeležila slovesnosti ob 100.
obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in
tako potrdila iskreno prijateljstvo med
sosednjima državama in narodoma.
P
www.noviglas.eu
Slovensko slavje v tržaškem zalivu
  anijela Malala-
na, gledališkega
in filmskega
igralca, pevca z lepo
oblikovanim, prijetnim
glasom in režiserja, na-
vezanega na rodni Kras
in Primorsko, dobro
poznajo še posebno ti-
sti, ki obiskujejo Slo-
vensko stalno gleda-
lišče (SSG) Trst, v kate-
rem je začel svojo igral-
sko pot. Leta 1993 se je namreč vpisal na lju-
bljansko AGRFT, na kateri se je usmeril v študij
dramske igre in umetniške besede, in jo l. 1997
z vlogo Antoina v predstavi Viktor ali otroci na
oblasti v letniku velikih gledaliških mojstrov,
Jožice Avbelj in Borisa Cavazze, tudi končal. Di-
plomiral je l. 2000.
/ str. 3
Iva Koršič
D
Katoliška knjigarna v Gorici
Io leggo perche' -
Berem, ker...
  udi Ka-
toliška
knjigar-
na bo sodelo-
vala pri vse
bolj uspešni
prireditvi Io
leggo per-
che'-Berem,
ker.. , ki ga or-
ganizirajo
šole in knji-
garne z name-
nom, da bi
najmlajše pri-
bližali knjigi. Elizabeta Maraž in Valentina Miloc-
co (na fotografiji), ki v Katoliški knjigarni skrbita
tudi za ta srečanja, sta nam povedali, da bodo v
najstarejši knjigarni v Gorici imeli niz srečanj v
okviru prireditve Io Leggo perche' - Berem, ker...
/ str. 2
JUP
T
  Danijel Malalan
“Gledališče je zato,
da nam da misliti ...”
POGOVOR Seja sveta vlade RS 
Tudi o naši
manjšini
  epublika Slovenija je pripadnikom svojih na-
rodnih skupnosti v sosednjih državah pred
sejo Sveta vlade za Slovence v zamejstvu na-
kazala dve smernici, v okviru katerih naj bi pote-
kala razprava v Ljubljani. Prvo vprašanje je bilo ve-
zano na zimzeleno temo mladih in na to, kako se
mladi vključujejo v slovensko organizirano življen-
je v društvih in drugih ustanovah. Drugo, nekoliko
bolj tehnično vprašanje, je bilo povezano z more-
bitnim zastopstvom slovenskih manjšin znotraj
Državnega zbora. Seji sta, vsaj v prvem delu, sledila
tudi premier Marjan Šarec in zunanji minister Miro
Cerar. Po dobri uri sta sicer morala zapustiti omizje
zaradi drugih delovnih obveznosti.
Zastopstvo v Rimu in v Ljubljani
Po zanimivem naključju je vprašanje manjšinskega
zastopnika v slovenskem parlamentu pred najvišji-
mi vladnimi predstavniki prišlo v obravnavo ravno
dan potem, ko je italijanska poslanska zbornica v
zadnjem branju odobrila zmanjšanje števila itali-
janskih poslancev in senatorjev, kar bo odslej
najbrž usodno vplivalo na možnost izvolitve slo-
venskega predstavnika v Rimu. Kar se naše narodne
skupnosti tiče, sta bila tako v ospredju oba vidika
predstavništva, tisti v Rimu in tisti v Ljubljani. Slo-
venski vladni vrh se je namreč prav ob robu lju-
bljanske seje tudi prvič javno izrekel o nadaljnjih
diplomatskih potezah Ljubljane. Premier Šarec si-
cer z mediji ni spregovoril, zunanji minister Cerar
pa je za novinarski oddelek televizije RAI dejal, da
bo spremljal razvoj dogodkov. Obljubil je, da bo v
kratkem spregovoril o tej temi z italijanskim zunan-
jim ministrom Di Maiom, ki da ga želi tudi čim
prej srečati v Rimu.
/ str. 2
AČ
R
Mesec misijonov
foto JMP
foto DD
Svet okrog nas17. oktobra 20192
Povejmo na glas
Le dobrota ustvarja mir
Poenoteno stališče SSO in SKGZ 
Marko Jarc kandidat za
predsednika paritetnega odbora
  redsednika krovnih orga-
nizacij Ksenija Dobrila in
Walter Bandelj sta s sena-
torko Tatjano Rojc in koordi-
natorko slovenske komponen-
te DS Majo Tenze poenotili sta-
lišča okrog paritetnega odbora.
Predsednika SSO in SKGZ sta
predstavila postopek in meto-
do, s katero je bil predlagan kot
kandidat za imenovanje vlade
in posledično za predsednika
paritetnega odbora odv. Marko
Jarc. Pri tem sta izpostavila de-
lo, ki ga je kandidat opravil v
prejšnjem mandatu institucio-
nalnega odbora, in ne nazad-
nje njegovo umirjeno držo, ki
se odraža tudi v povsem kon-
struktivnem in nekonflikual-
nem pristopu. Oba predsedni-
ka sta sicer tudi priznala, da je
bilo v postopku definicije kan-
didature nekaj nerodnosti v
smislu pomanjkljive komuni-
kacije med manjšinskimi de-
javniki in ne nazadnje v neko-
liko prenagljeni javni predsta-
vitvi kandidature, ne da bi prej
prišlo do konkretnega soočan-
ja in dogovora tudi izven civil-
ne družbe. Koordinatorka slo-
venske komponente Maja Ten-
P ze je potrdila določeno nela-godje, ki je zavladalo med čla-ni slovenske komponente,
predvsem glede postopka
odločanja o kandidatu, ker s
tem niso bili predhodno sez-
nanjeni in so se dejansko do-
bili pred izvršenim dejstvom.
Sicer krivde oz. odgovornosti
za nastalo nerodnost ne gre
pripisati samo eni strani, saj bi
se morali že od februarja dalje
skupaj zavzeti za čim boljšo
rešitev, dejansko pa so bile
vmes tudi zelo pomembne
občinske volitve, pa zamenjava
predsednika SKGZ in še veliko
drugih zadolžitev. Skratka, slo-
venska komponenta se vsega
tega zaveda in v prepričanju,
da ni prišlo do nobenega na-
mernega zapostavljanja, želi
delovati konstruktivno in v ko-
rist čim večje složnosti znotraj
manjšine, tudi kar se tiče
obravnave tako pomembnega
vprašanja, kot je vodenje pari-
tetnega odbora. Koordinatorka
komponente Maja Tenze je tu-
di spomnila, da so bili dose-
danji predsedniki institucio-
nalnega organa vedno ne-
strankarski profili, od Rada Ra-
ceta, Bojana Brezigarja, Jole
Namor vse do Ksenije Dobrile,
in da je to bila zelo pozitivna
praksa. Zato tudi verjame in
ima za prepotrebno, da se da-
našnji kandidat Marko Jarc
odreče katerikoli strankarski
funkciji, saj le tako bo lahko
deloval, če bo postal predsed-
nik paritetnega odbora, neo-
bremenjeno v korist vseh in v
dogovoru z vsemi manjšinski-
mi komponentami. Maja Ten-
ze je sporočila, da slovenska
komponenta podpira čim te-
snejše sodelovanje med vsemi
manjšinskimi dejavniki glede
ključnih manjšinskih vprašanj
in je iz čuta odgovornosti spre-
jela kandidaturo Marka Jarca.
Isto držo in isti doprinos seve-
da komponenta pričakuje tudi
od ostalih civilnih in strankar-
skih sredin, da bo spoštovanje
in sodelovanje vsestransko v
korist celotne slovenske narod-
ne skupnosti v Italiji.
V dogovoru s SSO in SKGZ bo
senatorka Tatjana Rojc v pri-
hodnjih dneh stališče obeh
krovnih in Slovencev v DS po-
sredovala pristojnemu mini-
stru Francescu Boccii.
  emara se zdi preprosto in celo sladkob-
no, če rečemo, da le dobrota ustvarja
mir, da je torej le dobrota tisti izvir, ki
lahko človeku podeli mir oziroma z drugimi
besedami umirjenost in harmonijo. Da torej
podeli srečno sožitje s sabo in z drugimi,
srečno življenje v osebni bližini in enako s so-
sednjimi in sploh vsemi narodi. Le dobrota,
dobro, iskreno dober namen so tisti vzgib, ki
se obrača na vse okrog sebe z veseljem, da dru-
gi obstajajo, z veseljem, ker zaradi vseh teh
drugih nismo sami in ker je vsak med njimi
vreden mojega spoštovanja in naklonjenosti,
vreden moje želje z njim živeti v sozvočju in
soglasju, se razume v obojestransko dobro.
Predvsem pa je dobrota močna želja, da bi bili
vsi okrog mene deležni kar največ srečnega
ali v celoti srečnega življenja, da bi jim bilo
prihranjenih kar največ stisk in težkih trenut-
kov in da bi bili obdarjeni z enakimi radostmi,
kot po njih hrepenim jaz sam. In takšna do-
brota ni le lepa misel, ki ostane v meni, takšna
dobrota je dejavna, polna lepih dejanj za dru-
ge, polna srečanj, na katerih moje nagnjenje
druge spodbuja, sodoživlja njihove težave in
jim pomaga, če so takšne ali drugačne pomoči
potrebni. Na ta način se vsakodnevno in ob
neštetih priložnostih mir gradi in se širi umir-
jenost in se vzpostavlja vedno večja in globlja
harmonija, se vzpostavljata globlje in vse glo-
blje razumevanje in prijateljstvo s sočlovekom
kakor tudi v odnosih med narodi - narod zares
ustvarja mir takrat, kadar v bližnjih in sploh
vseh narodih prepozna srečo, da ti narodi ob-
stajajo in da je v tem enkraten dar, za katerega
moremo biti upravičeno hvaležni. Le dobrota
potemtakem ustvarja mir in v tej luči lahko
prepričano rečemo, da vse tisto, kar ni dobro-
ta, mir ruši, ruši umirjenost, ruši harmonijo,
ruši srečno sobivanje v osebnem krogu kakor
tudi v vseh širših krogih. Ni dobrota, če
hočem biti več od drugih in ne priznam in ne
spoštujem njihove enakovrednosti, ni dobro-
ta, če hočem drugim vsiliti svojo voljo, če jim
hočem ukazovati, jim gospodovati in jih po-
drejati, ni dobrota, če vidim le sebe, za druge
in njihove stiske pa mi ni mar. In kadar in kjer
ni dobrote, ni miru, je boj z drugim in drugi-
mi, je prilaščanje pravic, ki mi ne pripadajo,
kar vse vodi v mržnjo, sovraštvo in vojne kot
izničenje drugega in drugih in isto velja tudi
za odnose med narodi. Le dobrota je torej ti-
sta, ki ustvarja mir in srečno življenje, le do-
brota je nekaj zares dobrega, vse ostalo je zlo,
ki prinaša človeku in človeštvu nesrečo, o
čemer pričata zgodovina in tudi sedanjost. To-
da moč tega zla bo postajala v prihodnosti vse
manjša in manjša, v to je več kot koristno ne-
popustljivo in skrajno ter več kot odločno ver-
jeti. Namreč verjeti v človeka, da se lahko dvi-
gne do tiste svetlobe v sebi, ki ga opredeljuje
kot enkratno in izbrano bitje sposobno pre-
magati trdovratne ostanke svoje brezčutnosti,
sposobno na stežaj odpreti vrata še vedno ute-
snjenega srca in njegove utišane ljubezni.
Janez Povše
N
S 1. strani
Tudi o naši manjšini
  krati je še napovedal, da
bo v zvezi s tem
ponovno stopil v stik
tudi z guvernerjem Fedrigo, s
katerim sta razvila dober dilaog.
Minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu je omenil,
da je tudi glede vprašanja
zastopanosti slovenske manjšine
v rimskem parlamentu na vezi z
italijanskim veleposlanikom v
Ljubljani Trichilom.
Slovensko zastopstvo v
italijanskem parlamentu je bilo
zaradi aktualnosti tako v
ospredju tem, ki
pobliže zanimajo
našo manjšino. Temu
vzporedno vprašanje
o manjšinskem
zastopstvu v
Državnem zboru je
tako bilo nekoliko
zapostavljeno. In to
tudi med samo
razpravo. Udeleženci
so nam povedali, da
so tej temi namenili
samo sklepni del
sicer skoraj 2 uri in pol dolge
seje. Minister Peter Jožef Česnik
je sicer dejal, da ta predlog, ki ga
H je izdelal poslanec SDS ŽanMahnič, član parlamentarnekomisije za Slovence v
zamejstvu in po svetu,
podpira 110 odstotno. Hkrati
pa je tudi opozoril na težave,
ki po njegovem mnenju
izvirajo iz tega predloga. “To
vprašanje je pravno-logistično
minsko polje”, je pojasnil
Česnik. Po njegovem mnenju
bi bilo težko uskladiti želje in
zahteve predstavnikov
manjšincev in zdomcev, katera
skupnost bi imela pravico do
zastopnika in na kakšen način
bi potekal izbor. V zvezi s tem
sta se z ločenimi mnenji
predstavili tudi naši dve krovni
organizaciji.
Pri SKGZ pravijo, da
je vprašanje
zastopstva v DZ še
zelo teoretična
zadeva, ki nima za
sabo formalnega
zakonskega osnutka.
Zato menijo, da v tem
trenutku omenjeni
predlog ni med
njihovimi
prioritetami. “Ob
vsem tem”, je
povedala predsednica
Ksenija Dobrila, “ne bi bilo
primerno, da bi se tisti, ki niso
davčni zavezanci v Republiki
Sloveniji, vpletali v
odločanje v tej
državi”. Zato pri
SKGZ podpirajo
okrepitev stikov z
resornimi
ministrstvi in v
prvi vrsti z
ministrstvom za
zunanje zadeve.
Nasprotno pa so
pri SSO prepričani,
da bi morale biti
manjšinske
skupnosti v
slovenskem
parlamentu
neposredno
zastopane. To bi bilo po
njihovem mnenju ustrezno
dopolnilo palete slovenske
družbe, ki jo predstavlja DZ.
Hkrati bi volitve manjšinskega
predstavnika pozitivno delovale
na področju aktivnega
zavzemanja za ohranjanje
narodne zavesti.
Kaj je pomembno za Slovence 
v Italiji?
Kljub temu da je bila v prvem
delu razprave v ospredju tema
mladih, sta krovni organizaciji v
svojem enotnem dokumentu, ki
sta ga predstavili v Ljubljani, na-
nizali vrsto odprtih tem, ki zade-
vajo celotno slovensko narodno
skupnost tostran meje. Doku-
ment sicer sledi vrsti vprašanj, ki
so jih je pred tem poslali iz Lju-
bljane. Ključnega pomena je v
tem kontekstu izziv, ki ga posta-
vlja upadajoča demografska sli-
ka mladih Slovenk in Slovencev
in vse izrazitejši sindrom “te-
koče družbe”, ko vprašanje na-
nese na narodno opredeljevanje.
Med možnimi rešitvami SKGZ
in SSO vidita projekte storitvene
narave, kakršne so v prvi vrsti
slovenske jasli (danes je čutiti
močno pomanjkanje tega dejav-
nika). Rešitev je po mnenju
krovnih organizacij še v širjenju
kroga govorcev, pri čemer lahko
Republika Slovenija nudi pomoč
pri usposabljanju učnega kadra
za poučevanje slovenščine kot
drugega ali tujega jezika.
SSO in SKGZ sta dalje ocenila,
da je v matici splošno pozna-
vanje slovenskih manjšin v so-
sednjih državah nezadostno ter
da je v zvezi s tem premalo gra-
diva v slovenskih učnih progra-
mih. V prilogi sta krovni organi-
zaciji predstavili niz odprtih
vprašanj na področju šol s slo-
venskim učnim jezikom in dvo-
jezičnih šol. Posebej so nato so-
govorniki obravnavali tudi
vprašanja na področju kmetij-
stva in gospodarstva.
Sklepov ni…, a nekaj smernic 
za naprej
Povzetek srečanja je ob koncu za
javnost predstavil resorni mini-
ster za Slovence v zamejstvu in
po svetu Peter Jožef Česnik. Med
pomembnejšimi je ročnost se-
stajanj v okviru tega omizja.
Načeloma so tovrstne seje en-
krat letno, zdajšnji sklic pa je bil
že v precejšnji zamudi. Na to so
nekateri udeleženci omizja tudi
opozorili. Minister Česnik je ta-
ko ob koncu seje strnil nekaj
smernic za nadaljnje delovanje
tega omizja. Odslej naj bi se po
njegovih besedah svet sestajal
vsaj dvakrat letno. Ob tem bodo
ustanovili več delovnih skupin,
ki bodo resorsko usmerjene, za-
pisnik posameznih sej in sklepi
ter pereča vprašanja pa bodo po-
sredovani vsem ministrom.
Izvršnih sklepov pa svet vlade
RS za zamejce prejšnji teden ni
sprejemal.
Srečanja za mlade “Io leggo perche' - Berem,
ker... ”
“Radi bi, da sporočite mladim, da se jih veselimo. K tej prireditvi
je pristopilo že trinajst šol s slovenskim učnim jezikom in te dni
usklajujemo z voditeljicami posameznih šol knjige, ki jih bodo
šolarji dobili v okviru te prireditve. Berem, ker.. bi lahko poslovenili
sicer italijanski naslov prireditve Io leggo perche'. Berem in
razmišljam, zakaj berem ravno to knjigo, tako nekako gre”, sta
nam povedali Elizabeta in Valentina in našteli niz dogodkov v
Katoliški knjigarni: že v soboto, 19. oktobra, bo ob 10.30 prišel v
goste Vrtec Čriček - Doberdob, na sporedu bo pravljica Muca
Copatarica, ki jo bo pripovedovala Katarina Citter, za neposredni
radijski prenos bo poskrbel Radio Trst A.
V torek, 22. oktobra, bo v gosteh ob 18. uri Vrtec Pikanogavička,
pravljica bo Nevenka Plastenka, pripovedovale jo bodo dijakinje
šole Vega.
V sredo, 23. oktobra, bo v gosteh ob 17. uri Vrtec Sonček, na
sporedu bo kamišibaj pravljica Medved išče pestunjo - ruska
ljudska pravljica, ki jo bo povedala Mirna Stopar.
24. oktobra bo ob 17. uri prišel v goste Vrtec Ringaraja, na sporedu
bo kamišibaj pravljica Repa velikanka - stara ruska pravljica, ki jo
bo podala Vlasta Brecelj Crnic.
25. oktobra bo v Katoliški knjigarni ob 18. uri v gosteh šola Trinko
z recitalom Ljubka Gorica, gre za branje poezij goriške pesnice
Ljubke Šorli, ki ga bodo podali dijaki.
“Pomembno je, da sodelujemo tudi Slovenci pri teh prireditvah, ki
imajo namen pri najmlajših spodbuditi branje”, nam je povedala
Elizabeta, medtem ko je Valentina dodala, da je zanimivo
predvsem to, kako se različne šole, vrtci odločajo za različna
literarna dela.
“Nima smisla, da si zatiskamo oči, mlade je danes težko nagovoriti,
da berejo”, v en glas povesta in še dodasta, da prav zato tudi
cenita trud učiteljic in profesoric, ki so pristopile z veseljem k tej
prireditvi in mlade tudi pripravljajo na obisk Katoliške knjigarne.
S 1. straniPripadniki slovenskih manjšin v državah, ki me-
jijo s Slovenijo, imajo od leta 2006 svoje posve-
tovalno telo pri slovenski vladi. Načeloma se
sestaja enkrat letno zato, da pripadniki narodnih
manjšin predstavijo stanje znotraj svoje skupno-
sti slovenski vladi. Po zakonu je namreč predsed-
nik sveta slovenski premier. V tem sklicu se je
prejšnji teden Svet vlade RS za Slovence v zamej-
stvu sploh prvič sestal. Predsednik vlade Šarec
je tako lahko prvič predsedoval temu omizju.
Aktualno 17. oktobra 2019 3
  Pogovor / Danijel Malalan, umetniški vodja in direktor SSG Trst
“Gledališče je zato, da nam da misliti, nas
veseli, žalosti, velikokrat razjezi”
S 1. STRANI 
  njegova vedoželjnost ga je
pozneje, po raznolikih
igralskih izkušnjah v raz-
nih slovenskih gledališčih, po-
peljala še na Fakulteto za mana-
gement v Kopru in na European
School of Economics London.
Od lanske jeseni je bil umetniški
vodja SSG, letos maja pa je dobil
imenovanje za direktorja istega
gledališča za dobo treh let. Prav
zaradi te njegove zanimive študij-
ske, predvsem pa poklicne poti,
sem ga zaprosila za pogovor, na
katerega je vljudno pristal. Prijaz-
nost in razpoložljivost sta gotovo
dve izmed njegovih odlik. Ker ga
poznam že veliko let, od njego-
vih prvih igralskih nastopov, in
ker je kar precej mlajši od mene,
ga bom v pogovoru, za katerega
se mu prisrčno zahvaljujem, kar
tikala.
Morda bi uvodoma na kratko
še sam kaj povedal o sebi in
svojih življenjskih izbirah.
Lahko rečem, da sem v prijetnem
življenjskem obdobju. Delo je ze-
lo pestro in dinamično, kar mi
ustreza. Nisem ravno obseden z
nekimi nadnaravnimi silnicami,
mislim pa, da se vsaka stvar zgodi
ob pravem času. In “fajn” je, ko
se to zgodi skoraj naravno, har-
monično. Ob tem bi rad izkori-
stil ta kratki uvod, da se ti zahva-
lim, da tako zavzeto slediš delo-
vanju SSG pa tudi mojemu delu.
Od letošnjega julija opravljaš
funkcijo direktorja SSG Trst.
Kateri vzgib te je sploh gnal,
da si se prijavil na natečaj za to
zahtevno službeno mesto?
Mogoče je to mesto poiskalo me-
ne. Dejstvo je, da je SSG objavilo
razpis in zdelo se mi je samou-
mevno, da sem se prijavil. Saj je
šlo za skoraj logično nadaljevanje
dela le v nekoliko drugačni fun-
kciji, če gledam izrazito formal-
no, saj sem bil v zadnji sezoni
umetniški koordinator SSG in
realiziral program, ki ga je sesta-
vil moj predhodnik, režiser Igor
Pison, z zelo zanimivimi dram-
skimi izbirami. Prejšnjo sezono
je krasilo geslo Kulturni dvom,
kar je že pregovorno izhodišče
vsakega umetnika, gledališčnika
še posebej. Letošnja sezona pa bo
zelo ženska, v smislu vsebin, av-
toric, režiserk, zato tudi “Ned-
vomno čudovita”. Pa tudi fantje
bodo prišli na svoj račun. V po-
letnem času smo že imeli dve
predpremieri, eno na tržaškem
gradu Svetega Justa, drugo v Lju-
bljani na Festivalu Dobimo se
pred Škucem, saj je Škuc kopro-
ducent v sodelovanju s Cankar-
jevim domom Ljubljana pri pro-
jektu Na valovih, avtorice Saše
Pavček, sicer priznane igralke, v
režiji Alena Jelena, kjer blestita
Barbara Cerar in Jurij Drevenšek.
Veseli me, da bo uradna premiera
tega dela v Gorici, v Kulturnem
centru Lojze Bratuž, v ponedel-
jek, 11. novembra. Na Slofestu
2019 je bila premiera predstave
Zois_IT. SI v režiji Sabrine More-
na in koprodukciji gledališča
Miela iz Trsta, v goriškem Kultur-
nem domu v okviru Komigo ba-
by pa še premiera otroške pred-
stave Na dvorišču z Romano
Krajnčan, v koprodukciji z Drea-
mArtom in v sodelovanju s Can-
karjevim domom Ljubljana.
Kmalu pa bosta še uradno od-
prtje sezone in premiera Goldo-
nijeve Krčmarice Mirandoline, v
režiji Katje Pegan in produkciji
A SSG. Goriška sezona SSG pa se bouradno začela 22. oktobra z mu-zikalom Briljantina (Grease), v
goriškem gledališču Verdi, v so-
delovanju z Občino Gorica ter
KCLB in Kulturnim domom.
S katerimi občutki si prvič sto-
pil v gledališče kot “šef”?
Priznam, da z mešanimi občutki.
Vsekakor večinoma pozitivnimi.
Glede na to, da s SSG, z občasni-
mi pavzami, sodelujem že, odkar
pomnim, saj sem kot sred-
nješolec in gledališki akviziter
prodajal abonmaje, nato obisko-
val gledališko šolo, po končani
AGRFT pa v SSG igral nekaj red-
nih sezon, nato pa kot gostujoči
in domači igralec obenem, pri
raznih projektih, velikokrat sode-
loval, sem vedel, kam in zakaj
vstopam. Kot bi se vrnil domov,
z drugo obleko na sebi, a s pol-
nim kovčkom že prej vsega našte-
tega v roki. Teater pa je vedno
poln presenečenj. Gre za različne
pristope. Nekateri zagovarjajo te-
zo, da organizacijo vodi nekdo,
ki jo pozna, drugi pa, da je bolje,
da je upravitelj nekdo, ki tega
okolja ne pozna. Pri obeh varian-
tah so pozitivne in negativne la-
stnosti. Kaj je ali bo bolje, pa bom
zvedel čez čas.
Kako so te v tej novi vlogi spre-
jeli igralski kolegi, saj navse-
zadnje si še zmeraj v njihovih
vrstah? Kot znano, nastopaš z
Alessandrom Mizzijem in Ele-
no Husu v dvojezični predsta-
vi Zois_it. si, v režiji Sabrine
Morena, ki uvaja letošnjo se-
zono našega gledališča, pa v
muzikalu Zadnjih pet let s Pa-
trizio Jurinčič, v režiji Jasmin
Kovic, in otroški igri Na dvo-
rišču Ferija Lainščka in Lojzeta
Krajnčana, z Romano
Krajnčan in morda še kje.
Vse našteto velja. Vsekakor bi bi-
lo nekoliko nenavadno, da bi se
s sodelavci in kolegi, s katerimi
se poznamo že dolgo, kljub dru-
gačni funkciji in rahlo spremen-
jenim relacijam, obnašal drugače
kot doslej. Odnosi so profesio-
nalni, korektni, a sproščeni. Nor-
malno je, da kdaj pride do nape-
tosti. A to je del vsakega kolekti-
va. Kot v družini. Znotraj SSG
imam še kar nekaj živih predstav,
od monokomedije Kako postati
Slovenci v 50. minutah, Soseska
Evropa in zadnjega dela trilogije
Zois_IT. SI, ob 200-letnici smrti
Žige Zoisa, ki se je rodil v Trstu,
in ki je, kot že rečeno in kot
prejšnji dve, doživel premiero na
pred kratkim končanem Slofestu
2019, sredi septembra. Vse tri
predstave je režirala tržaška avto-
rica in režiserka Sabrina Morena,
ki je ob Martinu Lissiachu in me-
ni tudi soavtorica vseh treh pred-
stav. Nadalje še uspešnica Resnica
z režijo Alena Jelena do muzikala
Zadnjih pet let v režiji Jasmin Ko-
vic, ki smo ga pripravili v kopro-
dukciji s SNG Nova Gorica, kjer
bo na odru decembra in januar-
ja, ter Glasbeno matico iz Trsta,
pa še otroška predstava z Roma-
no Krajnčan v koprodukciji z
Dream Art d. o. o in v sodelovan-
ju s Cankarjevim domom. V SSG
bom kot igralec sodeloval v pred-
stavah iz prejšnjih sezon ter v že
predhodno domenjenih in rav-
nokar naštetih projektih. Glede
igranja bo to več kot dovolj.
Kako ti sploh uspeva usklaje-
vati ta različna tira, umet-
niškega in “upraviteljskega”?
Mislim, da si tudi še zmeraj
umetniški vodja SSG, tako da
sočasno imaš vpogled v kar tri
gledališke segmente. Ti le-to
morda povzroča včasih kakšne
težave?
Dobro je to in prav je tako, da se
vse dogaja pod isto streho in za
isto gledališko hišo. Tudi pogod-
ba je tako usklajena, da vključuje
vse naštete segmente, umetniške-
ga, upraviteljskega in igralskega.
Ob tem moram ome-
niti upravni svet s
predsednico Bredo
Pahor v prvi vrsti, vse
sodelavce v upravi,
igralce in tehnično
osebje, s katerimi do-
bro sodelujem. Seve-
da se težave in ovire
pojavljajo, a te spada-
jo k procesu in speci-
fiki dela. Pomembno
jih je prepoznati in
poskušati odpraviti,
popraviti ter najti pra-
ve rešitve. Tudi to je
moje delo.
S katerimi kriteriji
si izbiral predstave
za letošnjo abon-
majsko sezono in
tudi to, kdo jih bo
režiral? Vedno
namreč pravimo,
da SSG kot edino
poklicno gledališče
slovenske narodne
skupnosti v Italiji
ima, ali bi vsaj mo-
ralo imeti, posebno
in tudi pomembno
vlogo pri ohranjan-
ju naše identitete
na zgodovinsko
večjezičnem stičišču. V pred-
stavah bi moralo biti tudi čim
bolj pozorno na jezik. Zato naj
bi bila odrska govorica čim
bolj izbrušena, saj se jezikovna
mešanica sliši že vsepovsod.
Na izbiro repertoarnih predlog
vpliva več različnih faktorjev.
Formalne in praktične narave. Iz-
ziv je najti pravo razmerje med
umetnostjo, zabavo in krat-
kočasjem, ki predstavlja tudi pri-
jeten družbeni moment. Gleda-
lišče mora po statutu uprizarjati
različne žanre predstav in ra-
zlične vsebine. Vsaki dve sezoni
mora biti na programu italijanski
avtor. Pomembno je, da so pri-
sotni klasiki kot tudi sodobni av-
torji. In seveda slovenski. Izbira
teksta je odvisna tudi od izbire in
pripravljenosti režiserja ali
režiserke na sodelovanje, od nju-
nih želja. Od razpoložljivosti so-
delavcev. Lahko se zgodi, da je za-
sedba zvezdniška, karkoli v
našem prostoru lahko to pome-
ni, saj večina bolj pozna italijan-
ske zvezde kot pa slovenske, pa
bo predstava povprečna ali pa
ravno obratno. In ravno v tem je
čar gledališča. Glede jezika pa za-
deva ni tako preprosta, kot bi si
lahko mislili. Jezik na odru je,
ravno tako kot v vsakdanjem
življenju, živa zadeva. Seveda dik-
cija, govor, pravilna izgovarjava,
vse to mora biti izbrušeno. Nivo
jezika pa je odvisen od teksta in
konteksta samega, od socialne in
družbene pripadnosti posamez-
nih likov, ki jih igralci interpreti-
rajo in jim, tudi s pomočjo ra-
zličnih jezikovnih registrov in
nians, vdahnejo življenjskost in
pristnost. Vsekakor za vse to skrbi
gledališki lektor, ki se, skupaj z
režiserjem, odloči, katera je naj-
bolj primerna jezikovna koda za
posamezno uprizoritev in posa-
mezno vlogo. Res je, veliko gle-
dalcev, predvsem mladih, ima
občutek, da je jezik, ki ga slišijo
na odru, drugačen od tistega, ki
ga sami uporabljajo vsak dan. A
tudi v vsakdanjem življenju men-
jujemo jezikovne registre, to pa
je odvisno od situacije, v kateri
se v določenem trenutku naha-
jamo, in od osebe, s katero se v
tistem trenutku pogovarjamo. A
se nam to zdi nekaj popolnoma
samoumevnega. Podobno je tudi
v gledališču, ki že dolgo ni več sa-
mo prostor vzvišene in povzdi-
gnjene odrske besede. In ne po-
zabimo, da se igralci in govorci,
ki jim je jezik profesionalno
orodje ali poklicni instrument,
šolajo dolgo let, da osvojijo vse
jezikovne različice in finese, če že
ne celo življenje.
Misliš, da bodo gledalci z odo-
bravanjem sprejeli letošnji iz-
bor predstav? Gotovo ni lahko
zadovoljiti okuse vseh. Vsak
pričakuje, da mu bo naše gle-
dališče nudilo kaj nenavadne-
ga v tem morju vsakovrstnih
umetniških ponudb, pa tudi
na splošno sprostitvenih vab.
Na prvi del vprašanja bom lahko
odgovoril ob koncu sezone. Dej-
stvo je, da imamo eno profesio-
nalno gledališče, ki ponuja kar se
da raznolike dramske predloge z
upanjem, da bo tako zadovoljen
čim širši krog gledalcev. Žal, ve-
likokrat opazke prihajajo ravno
od tistih, ki v gledališču že dolgo
niso bili. Program je tako sesta-
vljen, da vsak najde nekaj zase,
in kot sem zapisal v uvodu k pro-
gramski knjižici, je gledališče za-
to, da nam da misliti, nas veseli,
žalosti, velikokrat razjezi. Zelo
pomemben pa je tudi sprostitve-
ni in družabni moment, ko vsaj
za nekaj ur gledalci odmislijo
takšne in drugačne tegobe, ki jih
mučijo v življenju. Naj povem, da
je bilo v lanski sezoni skupno
268 dogodkov, kar ni malo, in
upam, da je vsak obiskovalec, teh
je bilo nad 18.000, našel v vide-
nem kaj pozitivnega. Prisotni in
prepoznavni smo tako na lokal-
nem nivoju kot širše. Veliko go-
stujemo po celi Sloveniji. Če se le
da in če nas povabijo, se ude-
ležujemo tudi mednarodnih gle-
daliških festivalov. Začetek le-
tošnje sezone je bil izletniško in
muzikalsko naravnan. Zveste
abonente in tiste, ki so potrdili
ali vpisali abonma v poletni
kampanji, smo popeljali na Reko,
kjer so nas prisrčno sprejeli, naj-
prej z vodeno predstavitvijo gle-
dališča HNK Ivana pl. Zajca, nato
še z ogledom mu-
zikala Sunset bule-
var, v katerem so-
delujejo člani vseh
ansamblov reškega
gledališča: opera
in balet, hrvaška
ter italijanska dra-
ma HNK. Zadovol-
jen sem, da je bila
tokrat z nami tudi
skupina goriških
abonentov. Polna
dvorana čudovite-
ga gledališča, poln
oder izvajalcev, or-
kester in glasba v
živo, napeta zgod-
ba. Nadvse prijet-
na in navdihujoča
izkušnja.
Zakaj pa nosi le-
tošnja sezona rav-
no naslov Čudovi-
ta? Verjetno se ne
nanaša zgolj na
istoimensko pred-
stavo Jureta Kara-
sa?
Tudi zaradi tega. Pa
tudi zaradi samih
naslovov, vsebin in
sodelujočih. “Ned-
vomno” pa je zra-
ven, da je še vedno neka poveza-
va s prejšnjo sezono. Želel sem,
da je tudi navzven sezona narav-
nana z nekim pozitivnim spo-
ročilom oz. geslom.
Kakšno bi sploh moralo biti to
naše gledališče in seveda nje-
gov abonmajski program, da
bi doživelo preporod tudi na
Goriškem, kjer vsaj zadnja leta
v obeh naših domovih, Kul-
turnem centru Lojze Bratuž in
Kulturnem domu, na njego-
vih predstavah zeva vse preveč
praznih sedežev?
Vse, kar se dogaja okrog gleda-
lišča in v njem, med to (ne) do-
gajanje spadajo tudi prazni se-
deži, so posledica ne samo pro-
gramskih izbir, ampak tudi časa,
ki ga živimo. V zadnjih dvajsetih
letih se je marsikaj spremenilo.
Družba, naš način življenja in po-
sledično tudi gledališče. Po eni
strani smo zelo zaposleni z vsa-
kodnevnimi aktivnostmi, krožki,
društvi, delavnicami, po drugi
strani pa zelo “komod”. Raje kot
na gledališkem sedežu sedimo na
domačem kavču pred televizor-
jem. Družbena omrežja so naše
sredstvo medsebojne komunika-
cije, ki nam dajejo lažen občutek,
da smo svoje, v odnosu do sebe
in predvsem drugih, naredili.
Vedno manj je pristnega družen-
ja, medsebojnega soočenja. Ob
tem obstajajo tudi druge realno-
sti, skupine, organizacije, Goriška
ni izjema, ki ponujajo podobne
vsebine, z nekaterimi izmed teh
sicer sodelujemo, a ljudje se na-
posled sami odločajo in izbirajo,
kam bodo šli in kaj bodo gledali.
Kaj bi kot direktor najraje sto-
ril za SSG, posebno glede igral-
skega ansambla, ki, kot vemo,
je že veliko let preokrnjen? Ko-
liko igralk oz. igralcev bi mo-
ralo imeti, da bi umetniško
lažje zadihalo in da bi lahko
brez tuje pomoči postavilo na
oder kakšno veliko, dobro
predstavo, kot se je dogajalo v
njegovih zlatih letih?
Jasno je, da bi si kot vodja gleda-
lišča želel zanimive in privlačne
predstave, ki bi polnile dvorane.
A dejstvo je, da obstaja velik seg-
ment populacije, predvsem med
20. in 50. letom, ki v gledališče
ne hodi, tudi, če se ve, da je na
programu nekaj zanimivega, za-
bavnega, vredno ogleda. Ko
srečujem poznane obraze, s kate-
rimi smo delili šolske klopi, ure
na treningih, vaje v pihalnem or-
kestru, pomislim, ali imajo abon-
ma ali ne, ali hodijo kaj v gleda-
lišče ali ne. V bistvu vem, ker sle-
dim obiskovalcem predstav in z
mnogimi tudi rad pokramljam
in se pogovorim. Z veseljem se
seveda pogovorim tudi o gleda-
lišču. To je koristno, da razu-
mem, kakšne bi lahko bile
možne rešitve. Bilo bi pa zares bi-
zarno, da bi vsakega, ki ga
srečam, moril s tem, ali se misli
prikazati v gledališču in kaj po-
gledati. Seveda, bralci si bodo mi-
slili, pa daj na program kaj takega
po njihovem okusu, a teh je veli-
ko, različnih, nekaj zanimivega,
privlačnega, da bodo prišli, pa se
že zatakne pri parkiranju. Tudi v
tem smislu smo poskusili najra-
zličnejše variante, od možnosti
parkiranja v okoliških garažnih
hišah, do minibusov, ki so vozili
izpred parkirišča pri glavni bol-
nišnici, ki je peš oddaljena deset
minut hoje, a neuspešno. Tudi v
tem smo zelo razvajeni, ko bi radi
prišli z avtom do gledališča, z
upanjem, da nas pred vhodom
čaka parkirno mesto. Čudovito bi
bilo imeti pod gledališčem pod-
zemno garažo v treh nadstropjih.
A želje so eno, realnost pa druga,
saj so sredstva omejena. Podob-
no velja za igralski ansambel. Se-
veda bi želel, da bi bil tak, kot je
bil tisti znameniti in vsakokrat
opevani zgodovinski ansambel.
A tistega že dolgo ni več. Bili so
pa drugi in drugačni. Ravno tako
zanimivi in uspešni, ki so jih se-
stavljali prejšnji pa tudi novi čla-
ni, ki so prišli pa tudi odšli zaradi
takšnih in drugačnih razlogov, ki
pa se, če je le možno, radi vračajo
v naše gledališče kot gostje v
predstavi. A ker na zadevo gle-
dam širše, ne smemo pozabiti, da
se je slika spremenila, geografsko
gledano, tudi na gledališkem po-
dročju. V Novi Gorici je iz pol-
profesionalnega in nato Primor-
skega dramskega gledališča na-
stalo Slovensko narodno gleda-
lišče, ki je trojni jubilej prazno-
valo pred kratkim, s številnim
ansamblom, katerega člani so tu-
di mladi igralci s Tržaškega in s
katerimi sodelujemo, kolikor se
le da. Tudi v gledališču veljajo
pravila prostega trga, pretoka lju-
di in blaga znotraj EU. Tako je tu-
di prav. Na drugi strani imamo
mlado Gledališče Koper, ki je še
kako prepoznavno in s katerim
ravno tako sodelujemo. Vsa tri
primorska gledališča na več rav-
neh; izmenjavo publike in pred-
stav ter, kot veste, z nagrado in
časopisno prilogo Tantadruj. Ne
glede na to se je igralsko jedro
SSG vedno krepilo z gostujočimi
igralci ali koprodukcijami z rav-
no omenjenima in drugimi gle-
dališči in tako bo še naprej, kar
je dobro tako za igralce na odru
kot tudi za gledalce v dvorani.
Dejstvo pa je, da nihče ne mara
sprememb, čeprav je najbolj za-
nimivo to, da so ravno spremem-
be stalnica v našem življenju, a
se tega velikokrat ne zavedamo.
Pomembno je, da pri spremem-
bah izluščimo tisto, kar je pozi-
tivnega.
/ str. 16
Prizor iz muzikala Zadnjih pet let s
Patrizio Jurinčič Finžgar / foto Luca Quaia
Kristjani in družba17. oktobra 20194
S 1. strani
Mesec misijonov
  prijateljem Ivom Saksido
iz Zalošč pri Dornberku sva
pripravila priložnostni
film, v smislu nekakšne 'žetve',
ki je sad velikih naporov in da-
rovanih življenj (37) prvih misi-
jonarjev Knobleharjevih sode-
lavcev. Mučenci močne vere v
Kristusa so odhajali v neznano z
velikim navdušenjem in ljubez-
nijo Cerkve, ki jih je poslala. Se-
me je raslo in v sto letih so zrasli
cvetoči misijoni in škofije ob Ni-
lu. Sedem jih je v Južnem Suda-
nu in štirje na bregovih Nila na
severu Ugande, kjer tudi sam de-
lujem že skoraj 10 let. Moje mi-
sijonsko delo sem zapisal spomi-
nu našega rojaka Knobleharja.
Tudi zaradi velike pomoči Slo-
S vencev iz domovine in zdom-stva. Poleg duhovne in gmotnepomoči sem vesel tudi številnih
laičnih sodelavcev (okrog 60), ki
so prihiteli iz domovine v po-
moč pri gradnji. Pridni kot doma
smo tudi v misijonu pokazali lju-
bezen in spoštovanje do do-
mačinov s trdim delom. Ostaja
še bolnišnica, ki bo poleg novega
župnijskega kompleksa za
25.000 župljanov in 20 po-
družnic, nove osnovne, srednje
in poklicne šole zaokrožila celo-
to. Redovna skupnost sester iz
Južne Koreje bo skrbela za upra-
vljanje bolnišnice in poklicne
šole (šiviljstvo in pletilstvo in
šola za življenje). 540 letošnjih
birmancev dokazuje tudi dobro
zasnovano pastoralno delo po
načinu sv. Janeza Boska.
Možje iz gornje in spodnje Doli-
ne so že na delu v zbiranju po-
trebnih materialov za novo bol-
nišnico, ki bo sklepno
delo in v korist najbolj
ranljivih članov našega
področja - mater in
otrok (porodnišnica).
Majhna skupina moj-
strov zidarjev se počasi
organizira, da bi skupaj
z domačini za dober
mesec zavihala rokave
in učila novih načinov
gradnje naše zidarje v
misijonu (koristna glo-
balizacija!). Ni jih strah
priti v naš misijon, saj
vedo, da je poskrbljeno
za vse, ki hočejo poma-
gati in se tudi obogatiti ob spoz-
nanju afriškega človeka, njegove
kulture in življenja po veri zlasti
pri živahnih nedeljskih bogo-
služjih. Ob tej priložnosti se zah-
valjujem dobrim ljudem, ki še
vedno radi podpirajo naše delo
ob Nilu v travnatih savanah, kjer
ljudje še vedno živijo skromno v
slamnatih kolibah. Ni elektrike,
ni interneta. Nad nami pa je moč
sonca in predvsem Božjega Son-
ca, ki nas priganja in bogati v
služenju preprostim in ubogim.
Kaj boljšega... ne brez vas! Želim
vam lep misijonski mesec in mi-
losti iz molitve rožnega venca!
Za vse hvaležni Danilo Lisjak, še
dva tedna na Saksidu pri Dor-
nberku.
Jezus Kristus vesoljni odrešenik
V postmodernem času se na nov način po-
stavlja vprašanje odnosa med krščanstvom in
drugimi religijami. Z njimi ga druži oznani-
lo o dogodku Smisla, ki vodi k novemu po-
gledu na stvarnost in etiko ter novemu vred-
notenju človekovega dostojanstva. Poleg te
splošne ideje o razodetju je v krščanstvu iz-
postavljen odnos med posameznim in vesol-
jnim.
Da je bilo Jezusovo delovanje usmerjeno ve-
soljno, se je že od vsega začetka zavedala
prva Cerkev, ki je dobila naročilo, naj uči vse
narode o njegovem razodetju in naredi ljudi
za učence.  (Mt 28,19) Temelj in utemeljitelj
Kristusove vesoljnosti v svetu je njegovo
učlovečenje. Jezus je učlovečeni Božji Sin, ki
je razodel svojo ljubezen iz globine Boga in
sprožil tek, ki se ne bo nikdar prekinil. Iz te
edinosti v različnosti je prišlo do oživitve
skupne kulture in milosti, ki povezuje božje
in človeško ter s tem zaznamuje delovanje
Cerkve.
Ta dar se je v polnosti uresničil v Veliki noči
in je odprt v prihodnje dozorevanje stvar-
stva. Vsak človek more narediti svobodno
pritrditev temu povabilu in ga obogatiti s
svojo izkušnjo ter kulturo. Pot vesoljnosti se
tako nikoli ne konča in se podarja naprej za
druge možnosti in odnose. Dialog ostane živ
in ne odpravi dobrega pri ljudeh. S svojo
spoštljivostjo ustvarja občutljivo in mnogo-
vrstno povezavo, ki se kaže v različnosti kul-
turnih izrazov pri bogoslužju, v teologiji,
umetnosti, načinih pastorale in duhovnega
življenja. Ob tem pa Jezusovo razodetje osta-
ja provokativno in preseka zaprte stene dru-
gih religij.
Kristus je pokazal obzorje svoje religiozne iz-
kušnje in poudaril, da je porušil zidove tradi-
cij in kulturnih zaprtosti (Ef 3.8), kar je bilo
nekako že nakazano s porušenjem templja.
Po njegovem razodetju so vsi narodi poklica-
ni, da stopijo v proces preseganja posamez-
nosti in v ljubezni zaživijo kulturo darovanja,
ki prihaja od Boga.  (Ratzinger)
Vernik se mora premakniti iz svoje kulture in
religioznega pogleda v obzorje vesoljnega
odrešenja, ki ga prinaša Kristus. To je mogoče
razumeti tudi kot medreligiozni dialog, pri
katerem je pomembno spoštovanje dru-
gačnosti, obenem pa odprtost za novost razo-
detja ter njegove ljubezni, ki povezuje. Dia-
log se tako razvija v smeri etike in spoštovan-
ja človeškega dostojanstva, pa tudi na zago-
varjanju edinstvenosti Kristusa in njegovega
odrešenjskega daru. Kar se podari v ljubezni,
nikoli ne izgine. Dialog z religijami je tudi
spodbuda za kristjane, da znajo povezati zgo-
dovinske posebnosti z vesoljnostjo razodetja,
ki se je zgodilo v Kristusu. Njegovo razodetje
ni varianta Resničnega, ampak njena upodo-
bitev v ljubezni, ki se vsa razdaja in presega
vsakršno izključevanje. Religije prinašajo svoj
prispevek v obzorje vesoljnosti. To pripomo-
re k polnemu razodetju Boga, čigar najbolj
zvesta podoba je Jezus Kristusu, in sicer z no-
vostjo, ki kaže smisel vsakemu človeku. Zato
tudi med religiozni dialog ni enosmeren,
ampak je za vse v marsičem obogatitev.
Cerkveno učiteljstvo je spregovorilo, da spa-
da medverski dialog k samemu evangeljske-
mu naročilu, naj se Kristusovo oznanilo od-
pre 'k narodom' (ad gentes). Papež Janez Pa-
vel II. je v posinodalni spodbudi za Cerkev v
Aziji poudaril, da je Jezus od začetka do kon-
ca časov edini vesoljni odrešenik. Tudi tistim,
ki ne verujejo vanj, je podarjeno njegovo
odrešenje po milosti. On je dokončni izraz
in razodetje Očetove ljubezni do vseh ljudi.
Ta izraz mu podeljuje vesoljni in absolutni
pomen, čeprav je del zgodovine, njeno sre-
dišče in cilj.  (Odrešenik človeka, 6) Noben
narod, kultura ali tradicija se ne more zapreti
pred njegovim klicem k ljubezni in odrešen-
ju. Delovanje Svetega Duha v srcih ljudi in v
zgodovini ljudstev, v kulturah in verstvih je
dejansko priprava na sprejem Kristusa in nje-
gove ljubezni, ki osvobaja. V krščanstvu se je
ta Bog razodel kot Trojica, kot Osebe v podar-
janju, ki se odpovedujejo svojemu in se po-
darjajo drugim. V tej luči je Jezus Gospod v
služeči ljubezni in obenem cilj zgodovine,
točka, v katero se stekajo vsa hrepenenja, sre-
dišče človeštva, veselje vseh src, izpolnitev
njihovih teženj.  (CS 45)
ZAKAJ PRAV JEZUS? (87) PRIMOŽ KREČIČ
SVETA GORA
Enote odreda so se uredile v Grgarju in krenile
proti Prevalu, kjer je imel po obveščevalnih
podatkih sovražnik skoraj neosvojljive bun-
kerje. Predhodnica je ugotovila, da so izpraz-
njeni in da utrdbe niso minirane.
Kolona se je vijugala po široki, a skoraj zarasli
poti, kljub silnemu navdušenju je šlo silno
počasi in skrajno pre-
vidno. Po vsej široki
poti so bile položene
mine, ki so bile med
seboj povezane z
žicami. En sam ne-
premišljen korak bi
lahko sprožil celo
omrežje in povzročil
krvave izgube. Na tej
poti so šele spoznali,
kako trd oreh bi bil za
odred naskok na Sve-
to Goro. Sovražnik je
bil tako dobro zava-
rovan, da bi mu cela
brigada težko prišla
do živega. Če so
fašisti izkoristili ne-
vihto za umik, ni bila
ta nevihta zanje nič
manjša sreča kot za
odred... ”
V zvezi z omenjenim
načrtovanim napa-
dom na Sveto Goro
gospod Cej pravilno
ugotavlja, da bi ta-
kratni režim v času
po drugi svetovni vojni skoraj gotovo ne bil
dovolil, da bi se bazilika, če bi bila porušena,
obnovila. Tako je Svetogorska Kraljica rešila
svoje svetišče, v katerega se je, po mnogih za-
pletih, leta 1951 končno vrnila.
Njene besede, naj ljudstvo prihaja na Goro, ta-
ko še vedno živijo in po njih živi tudi Urška
Ferligoj, grgarska pastirica, ki je bila vredna,
da se je k njej sklonila
Božja Mati in ji dala
naročilo, ki ožarja ce-
lotno svetogorsko
zgodovino:
“Reci ljudstvu, naj mi
tukaj hišo zida in me
milosti prosi”!
/ konec
Viri: Cej Ciril Metod:
Tebi, milostna Sveto-
gorska kraljica (Zgo-
dovina Božje poti na
Sveti Gori); Sveta Go-
ra - Gorica 2017, Za-
ložba Branko - Nova
Gorica v sodelovanju
z Goriško Mohorjevo
družbo; Klinec Ru-
dolf: Marija v zgodo-
vini Goriške - Gorica
1955, Izdala Goriška
Mohorjeva družba.
Opomba: Knjigo Te-
bi, Milostna Sveto-
gorska kraljica lahko
dobimo na Sveti Go-
ri.
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (87) Mariza Perat
Grob Uršule Ferligoj ob župni cerkvi v Grgarju (po izročilu)
Misel za 29. nedeljo med letom
Vztrajanje v molitvi
  mesecu oktobru še pose-
bej razmišljamo o molit-
vi, upam, da tudi sicer kaj
bolj molimo kot navadno. Rožni
venec, ki je osrednji junak tega
meseca, bi lahko označili kot po-
glavitno molitev v katoliški Cer-
kvi, ni pa to samo ustna, temveč
je kar premišljevalna molitev, le
pravilno jo je treba moliti. V.
Ludvik Grignon de Montfort
nam pravi, da zlasti delamo dve
napaki: najprej, da
molimo to molitev
brez namena, kot
drugo pa, da že takoj
mislimo samo na to,
kdaj je bo konec. Po-
trebno je torej svojo
molitev nameniti,
zlasti ljudem, ki so
del našega življenja,
potem pa pač moliti,
ne glede na to, kdaj je
bo konec. Tudi sv. p.
Pij je govoril, da na-
pravimo toliko moli-
tev, kolikor izrazimo
namenov (če npr.
izrazimo 100 namenov, pa zmo-
limo le en rožni venec, je tako,
kot da bi jih zmolili 100). Ko pa
je nekoč imel videnje nekih du-
hovnikov, ki so površno darovali
sveto mašo, je vzkliknil, da so
mesarji. P. Serafino Tognetti, ki
je doma iz Bologne, je v mlado-
sti delal v klavnici. Tam so zapo-
sleni sicer delali z mesom, a so
to počeli avtomatsko, medtem
pa so med sabo na veliko kvan-
tali, torej niso bili pri stvari. Po
njegovem mnenju je lahko to
eden od pomenov, ki jih je imel
v mislih sv. p. Pij. Ko p. Tognetti
V govori o molitvi, pravi, da namGospod Jezus nikdar ni dejal, dabi morali malo moliti, temveč,
da moramo dobro moliti. Če bi
pa radi dobro molili, je potrebno
veliko trenirati. Iz tokratnega
odlomka o vztrajni vdovi in kri-
vičnem sodniku bi lahko sklepa-
li tudi prav nasprotno tisti prvi
za lase privlečeni trditvi mno-
gih, saj lahko brez težav razbere-
mo, da je potrebno veliko moliti,
če naj bi to postalo sčasoma naš
način življenja. Že res, da ni smi-
sel molitve v njeni dolžini, kakor
nam lepo pravi sv. Avguštin, am-
pak bolj v naši vztrajnosti v mo-
litvi. Sveta Cerkev nam je zato
vedno dajala tudi izredno kratke
molitve, pravzaprav vzklike, ki
jim je dodala še odpustke. Še
vedno lahko tako pogosto moli-
mo s pomočjo teh zelo kratkih
vzklikov, ki jih imamo res veliko.
Konec koncev vzhodni kristjani
svoj “rožni venec”, ki mu pravijo
“brojanica”, molijo prav na ta
način – ponavljajo znani vzklik:
“Gospod Jezus Kristus, Božji Sin,
usmili se mene grešnega”! Kato-
liška vera vendarle ne izhaja, ka-
kor je nekoč pri postnem misijo-
nu lepo dejal p. Rupnik, iz ne-
kakšnega sledenja navodilom iz
knjige receptov, ki naj bi nekega
dne padla z neba, temveč gre za
odnos. Cerkev nam pravi, da je
molitev pobožen pogovor z Bo-
gom in njegovimi svetniki, kjer
so seveda mišljeni zraven tudi
sveti angeli. Te,
kakor nam pravi
ameriški duhov-
nik in eksorcist
Ripperger, bolj
malo vključuje-
mo v svoje du-
hovno življenje,
se bolj malo
obračamo nanje,
da bi nam res po-
magali na naši
poti. Skratka, če
želimo dobro
živeti, potrebuje-
mo molitev. Ka-
kor nas namreč
uči sveta Cerkev, nas ta: “Krepi v
dobrem; tolaži nas v trpljenju in
nam pomaga v naših potrebah;
pridobiva nam milost stanovit-
nosti, trdnosti, vztrajnosti”. V
svetu, polnem šibkih in labilnih
ter nestanovitnih ali mlahavih
ljudi, se zdijo te kvalitete pravza-
prav nujne. Moliti pa je treba po-
božno, ponižno, zaupno, vdano
v Božjo voljo in stanovitno.
Učimo se torej vse bolje in bolje
moliti, saj sv. Avguštin pravi:
“Kdor zna prav moliti, zna tudi
prav živeti”!
Andrej Vončina
Nova šola in gradbišče za novo bolnišnico, ki bo zgrajena na lokaciji stare šole. Prostor smo zagradili in v februarju bomo že
začeli z začasno ambulanto medtem, ko v bližini raslo novo poslopje bolnišnice.
Kristjani in družba 17. oktobra 2019 5
Razmišljanje o času, v katerem živimo
Težave današnje družbe
  roblemi človeka v družbi
blagostanja je naslov knji-
ge, v kateri je misel: “Koli-
ko bolj bomo znali prodreti v glo-
bino, toliko bolj se bomo zmogli
vzpenjati v višine. To velja objek-
tivno, kajti ravno v srcu stvari sa-
mih utripa pečat Najvišjega”.
(str. 10) Zgovorna misel, ki jo je
zapisal Milan Komar, nam ponu-
ja razmišljanje o današnji družbi.
Živimo v dobi razvrednotenja
vrednot, brezčutnosti, relativiz-
ma, brezbrižnosti, zasvojenosti in
depresije. S tem ne želim biti ma-
lodušen niti fatalist; izraziti želim
le svoj pogled na stanje družbe,
ki drsi v propad. Zasipajo nas z
neštetimi nepomembnimi infor-
macijami in reklamami; obenem
tudi z zastrašujočimi resničnimi
zgodbami. Tako zmedene nas od-
vračajo od realnega stanja, v ka-
terem se nahajamo. V knjigi Um-
berta Galimbertija z naslovom
Grozljivi gost: nihilizem in mla-
di. Na prvi strani - “ Sodbe o ni-
hilizmu so /…/ površne in oči so
slepe za navzočnost “tega izmed
vseh najbolj grozljivega gosta”.
Imenuje se “najbolj grozljiv”, ker
hoče kot brezpogojna volja do
volje brezdomovinskost kot tako.
Zato prav nič ne pomaga, če mu
pokažemo vrata, kajti že dolgo se
povsod in nevidno potika po
hiši. Gre za to, da tega gosta za-
gledamo in ga spregledamo”.
(M. Heidegger) V nadaljnjem
prebiranju naletimo na misel:
“Toda, kaj bo z družbo, ki shaja
brez svojih mladih? /…/ Mogoče
Zahod ne bo izginil zaradi neu-
stavljivih migracijskih procesov,
proti katerim grmijo vsi, in tudi
P ne zaradi teroristične grožnje, kise je bojijo vsi, temveč zato, kerni dajal smisla in identitete in je
zato zapravil svoje mlade genera-
cije”.  (str. 110) Vsaka civilizacija
predstavlja drugačen pristop k
razvojnim potem človeštva oz.
vzpona in blagostanja, kateremu
neizbežno sledita
upadanje in zaton.
“Od davnine gre člo-
veštvo ciklično skozi
dobe razvoja in na-
predka in obratno,
skozi kritična obdobja
in dekadence”.
(Saint-Simon). To, kar
opažamo v da-
našnjem času, ko gle-
damo izprijene politi-
ke in njihove poveza-
ve z močjo ekonomije
in kapitala v svetu, je
jasen znak, da se para-
bola nagiba k zatonu.
Z druge strani raz-
glašajo vedno več svoboščin, iz-
mišljajo si vedno nove definicije
za razne projekte in iznajdbe no-
vih metod na različnih področjih
našega vsakdana, ki niso nič dru-
gega kot metoda tlačenja sočlo-
veka – obenem nas samih. Indu-
strijska civilizacija potrošnje po-
stopoma zaustavlja svoj korak, ko
pričenja primanjkovati osnovnih
virov za preživetje v vse bolj one-
snaženem okolju, ki ga povzroča
razsipno življenje zahodnega de-
la sveta. Na dan prihajajo vsi vo-
zli tega sistema, ki ima svoje me-
je. A kljub temu glasujemo in
podpiramo politike, industrijce
in vodilne osebnosti, ki nas izra-
bljajo kot instrument za lastne
potrebe – za denar in oblast. Pa-
radoks te družbe je v tem, da ni
zmožna prepoznati lastne so-
vražnike. Prepričuje se, da so to
prijatelji, ki jim gre zaupati.
Živimo v svetu vsakovrstne rekla-
me in razprav o raznih znamkah
in različnih modelih avtomobi-
lov, pametnih telefonov, drugih
elektronskih pripomočkov in
aparatov. Višek tega je, da so prav
ti proizvajalci vsega tega, ki siro-
mašijo svet. In vsak dan, ki mine,
smo revnejši, vedno bolj odvisni,
bolj šibki in manipulirani, brez
prihodnosti. Dovolj je pogledati
na azijsko celino, Afriko, Južno
Ameriko in še kam, da se pre-
pričamo o izkoriščanju revnega
dela prebivalstva tega sveta.
Kako smo postali odvisni in ne-
bogljeni v zahodnem svetu od
tehnološko-znanstvenega na-
predka, vidimo že s tem, da smo
brez elektrike, telefona, avta, po-
gonskega goriva izgubljeni. Svet
gotovosti se nam v trenutku za-
maje in oprijema se nas tesnoba,
ki nas navdaja z različnimi stra-
hovi. Vse to nas odvrača od pra-
vega problema, ki je v nas samih,
da ne pogledamo v svojo notran-
jost in spoznamo svojo bit; s tem
lahko osvobodimo sebe kot tudi
svet trpljenja, ki ga povzročamo
sebi in drugim.
Slej ko prej bo moralo priti do
preloma in spremembe v tej
družbi, ki gradi svoje blagostanje
z izkoriščanjem revnega dela sve-
ta. Bodo vzrok za to vojna, eko-
nomsko-politična kri-
za ali katastrofa sve-
tovne razsežnosti?
Eden ali skupek teh
faktorjev bo odločilen
za spremembo! Vse-
kakor za spremembo
je potrebno spremeni-
ti reči okrog nas in
nas samih in dojeti to,
kar nas v resnici obda-
ja. Zato nimamo kaj
izgubiti; vse, kar lah-
ko izgubimo, je v nas
samih. Potrebna sta
razum in zdrava pa-
met, da si prilastimo
nas same in svet, za
vrnitev v prostor, kjer bomo lah-
ko v miru prebivali in gledali v
prihodnost z upanjem, ne z
otožnostjo v srcu. Bolj zavedni in
neodvisni moramo biti in ne na-
sedati lažnim odrešujočim oblju-
bam, ki jih ponujajo z lahkoto ti-
sti, ki izkoriščajo našo nepozna-
vanje realnega stanja oz. našo
naivnost.
Naj ob koncu dodam še to, kar
mi večkrat prihaja na misel, ko
gledam ljudi okrog sebe: “Če se
še tako trudimo, do konca svojih
dni ne odkrijemo svoje enigma-
tične notranjosti, lastne podobe,
lastnega notranjega obraza, da bi
spoznali in odkrili samega sebe”!
Pavel Vidau
Ponovno v Etiopiji (3)
Med deklicami v sirotišnici v Kobbu
  zmera je zadržana, a pri-
jazna in miroljubna dekli-
ca. Tudi Biteush je deklica
s posebnimi potrebami. Nihče
ne ve, kaj se ji je zgodilo, preden
so jo sprejele sestre.
Ko je prišla, je bila za-
nemarjena, lulala in
kakala je ponoči v po-
stelji in podnevi kjer-
koli. Zdaj je prikupna
in čista. Je zelo živah-
na, veliko se smeji in
poje, govori pa nera-
zumljivo in po svoje.
Včasih pa obmolkne
in se zazre nekam v
daljavo. Njeno srce je
čisto kot biser in zelo
je dobrosrčna. Z njo
se je lepo igrati. Sku-
paj kuhava, riševa in
se igrava s punčko.
Mojo punčko so sešili
odrasli ljudje s poseb-
nimi potrebami v
Varstveno delovnem centru v
Izoli. Drugim deklicam je
punčke sešila prostovoljka Špela.
Otroci v Etiopiji nimamo igrač.
Igramo se s tistim, kar najdemo
na tleh: zamaški od plastenk ali
polomljene vazice postanejo
lončki in skodelice, s pokrovčki
od konzerv režemo listje, koščki
kartona se spremenijo v krožnik,
mobitel ali tablico za tombolo.
Tombolo igramo ob nedeljah, na
list papirja polagamo kamenčke
ali fižolčke, za nagrado pa nam
sestra da bombone. Kadar igra-
mo tombolo same, pa je nagrada
rožica z vrta ali drobceno jabol-
ko, ki ga najdemo pod drevesom.
Poznamo veliko družabnih iger,
rade pojemo in plešemo.
A Etiopija je velika država z lepimikraji, ki pričajo o naši zgodovini.Ogledati si morate Lalibelo,
Gondar, Aksum, Adis Abebo,
Adigrat, Dire Dawo. Če imate ra-
di pustolovščine, pojdite še v
puščavo Danakil in v dolino reke
Omo. Tam se boste srečali z zelo
zanimivimi plemeni. Jaz nisem
videla veliko krajev. Čez počitni-
ce me mama vzame domov v
Makelle. Tudi to je pomemben
kraj, ima odlično univerzo, mu-
zeje in spomenike. Nekoč pa sem
s sestro Abebo in prostovoljko
Špelo šla na izlet v mesto Alama-
ta. Obiskale smo sestre Matere
Terezije. Pet sester skrbi za skoraj
200 ubogih ljudi. To so otroci si-
rote, duševni bolniki, invalidi,
duševno prizadeti, oboleli z aid-
som. Njihovo trpljenje me je zelo
pretreslo. Še sreča, da so na svetu
sestre, ki skrbijo za vse ljudi, ki
jih družba zavrže.
Rada tudi jem. Jem zelo počasi.
V Etiopiji jemo s prsti. Naša vsak-
danja hrana je indjera. To je ne-
kakšna velika palačinka, nareje-
na iz tefa, etiopskega prosa. Jemo
jo s pikantnimi omakami, zelen-
javo in včasih z mesom. Jemo tu-
di sadje, na primer mango, avo-
kado, banane. Naša kuharica se
imenuje Mulu in je zelo prijazna.
Kuha za vse, za otroke in za se-
stre. Kuha v stari kuhinji, kjer je
štedilnik na drva. Popoldan nam
sestra Bisirat razdeli malico. To je
košček kruha, piškot, banana ali
pa kakšno drugo sadje.
Imamo tudi kokoši in nekaj
muc. Te muce živijo blizu kuhin-
je in čeprav so po naravi bele, so
vedno umazane in sive od pepe-
la. Kadar sestra Tereza izpusti ko-
koške iz kokošnjaka, da se napa-
sejo na travniku, jih mlajša de-
kletca čuvamo, da ne zaidejo v
vrt, kjer rase okusna solata. Imeli
smo tudi psičko Balu, ampak
zdaj živi v neki vasi. Sestra Brikti
pa na kmetiji skrbi za krave, ovce,
osla in njive. Je tiha in suhcena,
ampak močna in zelo delavna.
Kakšen je naš običajni dan? Zju-
traj vstanemo zgodaj. Ob šestih
smo že pri maši. Maša med ted-
nom ne traja dolgo, največ pol
ure. Potem pozajtrkujemo, se
umijemo z mrzlo vodo in gremo
v vrtec ali šolo. Po kosilu se igra-
mo. Tiste deklice, ki hodijo v
šolo, se učijo in pišejo naloge.
Pred večerjo se zberemo na dvo-
rišču pri kapelici in molimo.
Zvečer pa plešemo, pojemo in se
igramo, dokler ne gremo spat.
Ob petkih popoldan in ob sobo-
tah naše “mame” perejo oblačila
in posteljnino, pospravljajo, po-
metajo in čistijo spalnice, jedil-
nico, učilnice in kapelo. Me jim
pomagamo tudi pometati dvo-
rišče. Ko vse postorimo, se sko-
pamo in si naredimo nove kitke.
Ta dan lahko kake pol ure gleda-
mo televizijo. Starejša dekleta
imajo popoldan pevske vaje. Iz-
berejo in vadijo pesmi, ki jih bo-
do pele pri nedeljski maši. Ta je
vedno zelo slovesna in traja dve
uri. Veliko je kadila in zvonjenja
z zvončki. Vse molitve so pete,
pesmi pa pojemo ob spremljavi
bobna. Pri obhajilu ministrant
drži nad mašnikom velik rdeče
zlat dežnik z resicami. Ob nedel-
jah popoldan se zberemo na
dvorišču. Starejša dekleta tla
okrasijo z zelenjem in rožami,
prižgejo žerjavico v majhni
pečki, pražijo kavo, jo zmeljejo v
možnarju in skuhajo v
lončenem vrču. Kavo pijejo iz
majhnih skodelic, vsi pa grizlja-
mo kokice in se veselimo, da
smo skupaj”.
/ dalje
Špela Pahor
Punčko so mi sešili v Varstveno
delovnem centru v Izoli
Z Bajush se radi igrava kuhinjo
Druga številka otroške revije Pastirček
Jagode rožnega venca
se spletajo Mariji v čast
  o se narava odeva v
prelivajoče se rdeče in
zlatorumene barve,
nastopi oktober, ki nosi v
svojem naročju tudi pomembne
dni. Prav na te usmerja bralce v
drugi številki Pastirčka njegov
urednik Marijan Markežič v
beležki. Rožnovensko Marijo z
molitvijo rožnega venca še
posebno častimo 6. oktobra, sv.
Frančiška, ki je zelo ljubil živali
in vse stvarstvo in je še smrt
imenoval sestra, se spominjamo
4. 10., na njegov godovni dan,
misijonska nedelja, 20. 10., nas
vabi, da kaj darujemo za
misijone. O tem in obisku
papeža Frančiška na
Madagaskarju pri slovenskem
misijonarju patru Pedru Opeki,
ki je na nekdanjem smetišču
zgradil celo naselje in rešil na
tisoče ljudi revščine, je lep zapis
na 19. Pastirčkovi strani. 31. 10.
je dan varčevanja; to besedo naš
potrošniški vsakdan
zmeraj bolj potiska v
ozadje. Nič manj
pomemben ni 2.
oktober, ko godujejo
angeli varuhi. Kako
dragocen je naš angel
varuh, bo malim in
velikim Pastirčkovim
bralcem jasno, ko
bodo prebrali zapis
Nevidni spremljevalec
in bodo ob misli na
protagonistovo
dogodivščino še bolj
goreče vsako jutro
zmolili lepo molitvico
Sveti angel..., katere
besedilo bodo lahko
dopolnili na tretji
Pastirčkovi strani. O
sv. Frančišku Asiškem (1182-
1226) je Berta Golob stkala
pesmico Prijazen svetnik in
priložila še vprašanja, pravilne
odgovore bodo izbrali bralci
sami in hkrati čim lepše
pobarvali svetnika, kot ga je v
spreletavanju ptic in z
nepogrešljivim volkom
ilustrirala Monica Quaggiato.
Pridni risarji bodo imeli kar
precej dela, saj bodo lahko
pobarvali tudi nežne ilustracije
Paole Bertolini Grudina v
rubriki Spoznavajmo Sv. pismo
in obenem rešili križanko, da
bodo izvedeli, kdo je mazilil
Davida. Bertolinijeva je v toplih
barvah, v razpoznavnem slogu,
ilustrirala hišo, zgrajeno na
skali, ki trdno kljubuje
viharjem, in tisto na peščenih
tleh, ki jo vsaka nevihta uniči.
Zgodba, ki jo predstavlja Walter
Grudina, navaja bralce k
razmišljanju, kako oz. na čem
gradimo naše življenje.
Skrbna Pastirčkova sodelavka
Mariza Perat v poglobljenem
zapisu predstavlja Janeza
Krstnika Mesarja, misijonarja in
mučenca, ki se je rodil v Gorici
(12. avgusta 1673), a malokdo
ve kaj o njem. Misijonarsko
poslanstvo je opravljal v raznih
krajih, tudi na Kitajskem in v
Vietnamu, kjer je pokopan v
kraju Kene v Severnem
Vietnamu. Umrl je v ječi 15.
junija 1723, potem ko je prestal
trpinčenje in vsakovrstne muke
zaradi širjenja Kristusovega
nauka.
Zadnje mesece je veliko govora
o podnebju in o tej naši
izčrpani Zemlji. Kaj lahko sami
naredimo za to, nas prijazno
poučuje rubrika “Halo? Tukaj
ekologija”! , ki jo je na otrokom
K razumljiv način napisala NinaGrudina, zelo privlačno, sščepcem igrivosti pa ilustrirala
Paola Bertolini Grudina. Kot
zmeraj sama podarja
Pastirčkovim bralcem dve strani
za sprostitev Čas za igro!!!
Otroci bodo z zajčkom Timijem
pobarvali, kar je narisano, in
vse tudi poimenovali. Tako
bodo ob igri bogatili besedni
zaklad.
Bonbon in teta Luna je naslov
zgodbice, pod katero se
podpisuje Lidija Jarc. V njej je
protagonist žabon Bonbon, ki
strmi v luno in se sprašuje, kako
se spreminja njena oblika.
Učitelj Kvak mu vse obrazloži.
Njegova razlaga bo zanimiva
tudi za Pastirčkove bralce, ki
bodo tako spoznali lunine
mene. Barbara Rustja se v
rubriki Slovenščina za v žep
osredotoča na uro. Bralci bodo
lahko odgovorili na vprašanja
in seveda vse čim lepše
pobarvali. S to vajo se bodo tudi
najmlajši naučili razbirati,
koliko je ura. Danila Komjanc je
avtorica kratkočasne vaje za
spoznavanje hišne opreme.
Kako dragocena je na šoli
čistilka, je zapisala Neža.
Debelušni Medo (s posebno
privlačnostjo ga ilustrira in tekst
piše Vesna Benedetič), ki ga
vzljubimo na prvi pogled, in
njegova ter zajčja družina
prebirajo pismo (na sliki), ki so
ga v letošnjem avgustu prejeli
po elektronski pošti; Pastirčku
ga je namenila Jožica Haller. V
njem obuja spomine na to,
kako je revijo sama prvič
spoznala in kako Pastirček še
zdaj prihaja v njihovo hišo in
razveseljuje njeno vnukinjo.
Zlata jesen nam v košarico
natrosi tudi bodičasti kostanj, ki
ga je nabral Pastirček in ga
predstavlja svojim bralcem.
Družabne igre za jesenske dni
opisuje Hema. Packo pa zopet
trosi svoje jezikovne spake.
Upajmo, da jih bodo otroci čim
hitreje popravili. Srečne miške
je naslov pesmice V. T. Arharja,
ki jo je v glasbo prelil neutrudni
Patrick Quaggiato; tudi v
letošnjem Pastirčkovem letniku
skrbi za naše mlade pevce.
Pastirčkova pošta pa je polna
raznolikih risbic. Med njimi sta
fotografiji: na prvi ilustrator
Water Grudina podeljuje
Margheriti Osso, učenki OŠ F.
Erjavec iz Štandreža, prvo
nagrado za naslovnico, žirafa na
njej je njen izdelek, na drugi pa
je skupina Pastirčkovih bralcev
na Barbani, kjer so z urednikom
Marijanom prosili Marijo za
dober začetek šolskega leta.
IK
Goriška17. oktobra 20196
V galeriji Ars na Travniku se predstavlja
skupnost La Tempesta
V likovni galeriji Ars na Travniku so v soboto, 12. t. m., odprli
razstavo udeležencev likovnega tečaja, ki ga je priredila skupnost
La Tempesta iz Gorice. Skupnost skrbi za odvisnike, predvsem
za mlade odvisnike tako prepovedanih kot tudi neprepovedanih
substanc (droga, alkohol, hrana, zdravila...). Na odprtju se je
zbralo izjemno veliko ljudi, kar je dandanes na razstavah redkost.
Po pozdravu predsednika društva Ars Jurija Paljka, ki je prisotne
nagovoril v slovenskem in italijanskem jeziku, je prvi spregovoril
predsednik skupnosti psiholog Alessandro Sartori, ki je orisal
delovanje skupnosti, predvsem pa izpostavil pomen likovne
delavnice, ki jo že vrsto let vodi priznani goriški slikar Luciano de
Gironcoli v sodelovanju s slikarjem Salvatorejem Puddujem. Prav
de Gironcoli je dejal, da je delo z mladimi iz skupnosti La
Tempesta izjemno lepo, tudi zahtevno, in nato orisal letošnjo
temo o spreminjanju, transformaciji. Vsak udeleženec je neko
znano fotografijo, sliko, grafiko, podobo po svoje interpretiral,
“transformiral” in nastala so sodobna likovna dela, ki so na ogled
tako v galeriji Ars kot tudi v kinodvorani Kinemax na Travniku.
Jesenske prireditve KD Sabotin - Štmaver
Prišla je jesen, začelo se je šolsko leto in tudi dejavnosti po
društvih. Tako je tudi društvo iz Štmavra pričelo novo sezono. V
septembru so sodelovali s svojo stojnico na Okusih ob meji in
nudili gostom merjasca s polento ter slane in sladke krompirjeve
cmoke, kakor so jih delale naše babice. V teh lepih jesenskih
dneh, ko se narava obarva v tople barve in se temperatura iz
dneva v dan niža, se marsikdo rad odpravi na kratek sprehod.
Tak vabljiv cilj pohodnikov je Sabotin. Da bi tak sprehod opravili
v prijetni družbi, KD Sabotin vabi na tradicionalni, že 30. jesenski
pohod na Sabotin, ki bo v nedeljo, 20. oktobra 2019, pohodniki
naj se zberejo ob 8.30 nad sabotinsko cesto. Od tod pelje
asfaltirana vojaška pot proti vrhu, zato je izlet primeren tudi za
nevešče hoje po gozdnih stezah. Ob prihodu bo pri cerkvici
pohodnike čakal topel čaj, ob 10.30 bo sv. maša med
razvalinami cerkvice sv. Valentina, od koder je zelo lep razgled
na Sv. Goro in morje. Za tiste, ki imajo težave s hojo, bo
poskrbljen prevoz. Po pohodu bodo udeleženci deležni toplega
obroka. Na društvenem sedežu pa bo ob 12.30 tradicionalna
“pašta”, delovali bodo tudi kioski z drugimi dobrotami.
Ob pohodu prireja KD Sabotin tudi druge vrste druženja na
sedežu v štmavrski šoli. Tako bo v petek, 18. oktobra, ob 20. uri
turnir v briškoli, v soboto, 19. oktobra, zvečer pa kulturni program.
Lani je potekala 100-letnica konca prve svetovne vojne in
Sabotin je bilo bojno področje. Zato se je prirediteljem zdelo
primerno, da povabijo medse strokovnjaka in ljubitelja zgodovine
Mitjo Jurna, ki bo spregovoril o pomembnosti Sabotina v veliki
vojni. Večer bosta glasbeno popestrila MePZ Fajna Banda iz
Špetra, ki ga sestavljajo učitelji in starši in ga vodi Davide Clodig,
ter domači zbor MoPZ Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic.
V Štmavru se obeta prijeten, pester konec tedna. Vabljeni!
SPDG / Planinsko druženje ob kostanju
Oktober je po tradiciji mesec druženja in prijetnih izletov v naravo,
ki se že odeva v tople jesenske barve. Goriški planinci vabijo v
nedeljo, 20. oktobra, na druženje ob kostanju, ki bo potekalo od
12. ure do mraka pri jamarskem domu na Vrhu. Pripravljajo tudi
krajši pohod z Debele griže do doma Kraških krtov in kolesarsko
vožnjo (za ljubitelje gorskega kolesarjenja).
Zbor pohodnikov bo ob 9.30 pred muzejem na Debeli griži, kjer
si bo mogoče (ob 10. uri) ogledati tamkajšnji muzej. Po ogledu
muzeja se bodo po označenih stezah odpravili proti Vrhu in
jamarskemu domu. Hoje bo za dobro uro. K udeležbi posebej
vabijo člane kekčeve druščine in njihove starše. V sklopu
prireditve bo tudi kolesarska vožnja. Podrobnejše informacije o
tej pobudi nudi Igor Škorjanc (tel. 392 3995034).
Festival za mir med narodi / Duhovni
koncert na Mirenskem Gradu
V okviru čezmejnega festivala Kaiser Karl Festival bo v nedeljo,
20. oktobra, ob 17. uri koncert vokalno-instrumentalnega
ansambla Super flumina Babylonis, ki ga sestavljajo učitelji in
prijatelji Škofijske šole za cerkveno glasbo iz Gorice. Naslov
koncer ta je “Cerkvena glasba v Rimu 16. stoletja”.
Najzanimivejša bosta verjetno dva oratorija skladatelja Giacoma
Carissimija “Salomonova sodba” in “Romariji na poti v Emaus”
na dveh svetopisemskih zgodbah. Ansambel, ki ga vodi Roberto
Squillaci, sestavljajo 4 glasovi, flavta, violini, baročna harfa,
baročna kitara, orgle, regal, čembalo, čelo, kontrabas. Lepa
priložnost za spoznanje velike cerkvene glasbe ter za
premišljevanje o njenem duhovnem sporočilu! Toplo vabljeni! /
Mirko Butkovič
Kratke
  ekdanja gospodarja gra-
du Strmol sta bila Rado
in Ksenija Hribar. Rado je
bil bančnik in industrialec, la-
stnik Šumija in Pletenine in pred
drugo svetovno vojno del takrat-
ne jugoslovanske in evropske eli-
te. Ksenija Hribar je bila elegan-
tna dama, ki je prihajala iz znane
bogate slovenske družine. Njuno
pestro zakonsko življenje je v knji-
gi To noč sem jo videl opisal pisa-
telj Drago Jančar, ki je zgodbi se-
veda dodal primesi dobrega ro-
mana. Ksenija se je sicer resnično
zaljubila v srbskega častnika
Glišića, po tej “srbski epizodi” pa
se je vrnila k možu in z njim osta-
la do konca, do njune tragične in
krute smrti. Njune posmrtne
ostanke je marca 2015 našla sku-
pina arheologov nad Mačami pri
Preddvoru, zaslugo za odkritje pa
ima predvsem Peter Hribar, nečak
umorjenih lastnikov gradu
Strmol, ki je dolga leta iskal resni-
co o smrti strica in tete. Hribar je
bil v četrtek, 10. oktobra, gost na
Srečanju pod lipami, ki ga je, kot
ponavadi v komorni dvorani Kul-
turnega centra L. Bratuž, priredil
KCLB v sodelovanju s Krožkom za
družbenopolitična vprašanja An-
ton Gregorčič iz Gorice, z njim pa
se je po uvodnem pozdravu Fran-
ke Žgavec pogovarjala Erika Jaz-
bar.
Po časnikarkinem mnenju je Hri-
bar izjemen primer iskalca resni-
ce, ki je dve desetletji svojega
življenja namenil vztrajnemu ra-
ziskovalnemu delu na terenu, saj
“neposrednih pričevalcev, doku-
mentov in dokazov o tem, kar se
je zgodilo nedaleč od gradu
N Strmol 6. januarja 1944, za zdaj šeni”. S svojim delom je Peter Hri-bar izrisal tragično zgodbo strica
in tete, dosegel njuno popolno re-
habilitacijo in končno pokop v
družinsko grobnico. Določil je
mesto umora in eksekutorje - so-
delovalo je 11 vosovcev, do-
mačinov, od katerih osem imen
gospod Hribar pozna. Preučil je
tudi kontekst, na lokalni in naj-
višji ravni, v katerem je prišlo do
umora, v četrtek pa je najprej ob-
sežno prikazal svoj pogled na so-
dobno slovensko družbo in poli-
tiko: “Stanje je danes v Sloveniji
bolno. Vidimo, da je desno
usmerjeno ljudstvo, tisto, ki raz-
mišlja drugače, popolnoma zbe-
gano, in to se najlepše odraža pri
volitvah, kjer udeležbe z desne
strani ni”. Pri svojem dolgem de-
lu za iskanje resnice o umoru na
gradu Strmol se je Hribar soočal z
velikim pomanjkanjem doku-
mentov v arhivih. Čeprav je bil
stric pomemben človek, indu-
strialec, svetovljan, ki je bil dobro-
došel gost na vseh evropskih dvo-
rih in celo oseben prijatelj kneza
Pavla Karađorđevića, je imel Hri-
bar občutek, da je nekdo arhive
“sistematično prečistil”. “Rado
Hribar je bil izjemen pedant, člo-
vek, ki ga je bila ena sama na-
tančnost”, imel je velik arhiv na
gradu Strmol, tega pa je ukazal
uničiti Ivan Maček Matija, ki je
nekaj let po vojni s svojo družino
prebival v gradu. Tudi o Radovem
arhivu v tovarni Šumi ni sledu,
Peter Hribar pa je celo doma dobil
zelo malo informacij, saj je bila
zgodba zakoncev Hribar “tabu te-
ma”, prikrito grobišče v gozdu
nad Mačami pa so nakazovala
pričevanja domačinov - “papirjev
nikjer nič”! 
Radu Hribarju in njegovim bra-
tom so premoženje po vojni za-
plenili, saj so jih obsodili za na-
rodne izdajalce. Raziskovanje
Petra Hribarja je bilo dolgo, pro-
ces pa se je sprožil šele z dena-
cionalizacijo leta 2004, ko je bil
Strmol vrnjen lastnikom in raz-
glašen za kulturni spomenik
državnega pomena. Peter Hri-
bar, zadnji lastnik gradu, si je
sam zelo prizadeval, da je grad
postal protokolarni objekt v
državni lasti. Na četrtkovem
srečanju je povedal, da je imel
stric Rado tesne stike z Nemci, bil
pa je zaveznik Britancev, podpiral
je partizane in pomagal bližnji
Kokrški četi, iz katere naj bi pri-
hajali njegovi morilci, “lokalni in-
doktrinirani vosovci”, ki so na
grad Strmol prišli 4. januar-
ja 1944 zvečer. “S Ksenijo
sta samo hotela preživeti
vojno s tem, da nikomur ne
bi škodila … Ksenija je bila
kolateralna žrtev … Umor-
jena nista bila zaradi svojih
zvez, a iz čiste zavisti, saj sta
bila pri ljudeh zelo prilju-
bljena in nekaj sta imela”.
Potem ko je Peter Hribar
pridobil vsa potrebna do-
voljenja za izkop posmrtnih
ostankov, so arheologi iz-
kop tudi opravili. Do-
končno identiteto po-
smrtnih ostankov je potrdi-
la analiza DNK - ujemanje z
DNK-jem Petra Hribarja,
njegovega bratranca in se-
strične, je bilo 97 %. Zakonca Hri-
bar sta bila nedvomno pokopana
v prikritem grobišču v gozdu nad
Mačami. Že isti dan, ko so ju
končno izkopali, je gospod Peter
na večerni televizijski oddaji spre-
govoril o odpuščanju: “Kakšen
smisel ima biti še jezen na te ljudi.
Oproščam tistim, ki so si umazali
roke z njuno krvjo”. Od tistega
trenutka naprej se čuti Peter Hri-
bar “lahek, trden v svojem pre-
pričanju”, resnico hoče na miren,
spokojen, nevsiljiv način, in to je
znak odpuščanja.
Katja Ferletič
Gorica-Nova Gorica / Posvet 18. in 19. oktobra
O goriških katoličanih v
drugi polovici 20. stol.
  nštitut za družbeno in ver-
sko organizira 18. in 19. ok-
tobra simpozij, namenjen
odkrivanju vloge goriških kato-
ličanov v drugi polovici 20. sto-
letja. Gre za obdobje od razme-
jitve dežele leta 1947 vse do leta
1962, ko je ob začetku 2. vati-
kanskega koncila prevzel vod-
stvo goriške nadškofije msgr.
Pangrazio in takrat se je, poli-
tično gledano, odprlo obdobje
levosredinskih koalicij v Italiji.
I Simpozij si kot nalogo zastavljaprikazati dinamike, ki so v dobipovojne rekonstrukcije privedle
do prenove družbenega in go-
spodarskega tkiva, obenem pa
sprožile reorganizacijo goriškega
območja, ki je v novonastalih
razmerah iskalo svojo vlogo v
svetu.
Posvet se bo začel v petek, 18.
oktobra, ob 15. uri v dvorani
Della Torre Fundacije Goriške
hranilnice v Gosposki ulici v Go-
rici. V prvem delu, ki ga bo vo-
dila Liliana Ferrari, bodo sprego-
vorili Giovanni Vian (o Piju XII.
in italijanski Cerkvi po drugi voj-
ni), Raoul Pupo (o obmejnem
področju in nastanku dežele
FJk), Enrico Baruzzo (usmeritve
škofov Triveneta po vojni), Mar-
co Plesnicar (zadnja leta msgr.
Margottija), Ivan Portelli (škofo-
vanje msgr. Ambrosija), Jernej
Vidmar (škofija onkraj meje in
komunistična represija). V sobo-
to, 19. oktobra, se bo posvet pod
vodstvom Lucie Pillon preselil v
Novo Gorico. V dvorani ob cer-
kvi Kristusa Odrešenika (Sedeje-
va 2) bodo govorili: Renato Pod-
bersič (katoliška Cerkev v Jugo-
slaviji v prvih povojnih letih),
Italo Santeusanio (goriška
Krščanska demokracija v 50. le-
tih), Ferruccio Tassin (leto '48
na področju Červinjana v Furla-
niji), Peter Černic (slovenski ka-
toličani v goriški pokrajini po le-
tu 1947). Zadnji del posveta bo
pod vodstvom Ivana Portellija
spet potekal v dvorani Della Tor-
re v Gorici. Od 15. ure dalje bo-
do na njem s svoji posegi sode-
lovali: Cristiano Meneghel (ško-
fijska Katoliška akcija po drugi
vojni), Davide Cusimano (delo-
vanje msgr. Oliviera Foschiana
v Tržiču v času obnove), Paolo
Iancis (katoliško kreditno sode-
lovanje: od vojne ekonomije do
razcveta). Ob 17. je na sporedu
sklepna razprava s posegi in
pričevanji, ki jih bo moderiral
Mauro Ungaro.
Srečanja pod lipami / Peter Hribar 
“Oproščam tistim, ki so si
umazali roke z njuno krvjo”
  Na kavi s knjigo / Drago Štoka
“Naš narod je še vitalen!”
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
  a tokratnem srečanju le-
tošnjega niza predstavi-
tev knjižnih novosti Na
kavi s knjigo v Katoliški knjigar-
ni, ki ga prireja Katoliška knjigar-
na, pokroviteljstvo pa daje Javna
agencija za knjigo Republike Slo-
venije, je bil v sredo, 9. oktobra,
gost dr. Drago Štoka, dolgoletni
vodilni politik v naši skupnosti,
eden od stebrov Slovenske skup-
nosti - bil je štirikrat izvoljen za
deželnega poslanca - in deset let
predsednik Sveta slovenskih or-
ganizacij. Ob dišeči kavi, ki jo po-
nuja tržaško podjetje PrimoAro-
ma, je dr. Mirjam Simčič v imenu
N prirediteljev uvedla pogovor z dr.Štoko in predstavila njegovo zad-njo avtobiografsko knjigo Moj
svet med Krasom in morjem.
Njeno vsebino bogatijo umetni-
ne raznih slikarjev, ki jih ima Što-
ka v domači hiši; med njimi je
ena, Eksplozija fantazije, ki jo je
izdelala njegova vnukinja Karin.
Knjiga je po avtorjevih besedah
zaokrožila ciklus njegovih publi-
kacij o osebnih spominih; izšla
je pri Mohorjevi družbi v Celov-
cu s posvetilom hčerki Alenki in
sestri Boženki ob njunem življen-
jskem jubileju. Namenil jo je tudi
enajstletni vnukinji Karin in pra-
nečakoma Jakobu in Petri, da bi
spoznali, kakšno je bilo nekdanje
življenje v Dlanji vasi, zaselku
Kontovela, v kateri se je rodil, in
kaj je koristnega naredila njegova
generacija, ki se zdaj umika in
pušča prostor mladim, ki morajo
prijeti za vodilne vajeti.
/ str. 12
IK
Goriška 17. oktobra 2019 7
Obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi v
petek, 18. t. m., na srečanje s
planincem in svetovnim
kolesarskim popotnikom Karlom
Bizjakom. Predstavil bo
kolesarenje ob mejah Slovenije.
Kar dolgo, predvsem pa
zanimivo pot je prevozil pred
dvema letoma, začel jo je v Italiji,
sklenil pa na hrvaško-slovenski
meji. Srečanje bo v Trgovskem
domu ob 18. uri, vstop prost.
KD Sabotin vabi na prireditve ob
30. jesenskem pohodu na
Sabotin: v petek, 18. 10., ob 20.
uri bo tekmovanje v briškoli, v
soboto, 19. 10., ob 20.00
kulturni program: predavanje
Mitje Jurna o pomembnosti
Sabotina v veliki vojni in nastop
MePZ Fajna banda iz Špetra in
MoPZ Štmaver. Oba večera
bosta na sedežu društva v
Štmavru (Znorišče 4). V nedeljo,
20. 10., pa KD Sabotin vabi na
30. Pohod na Sabotin. Zbiranje
ob 8.30 nad sabotinsko cesto in
odhod ob 9.00. Kakor vselej bo
pri cerkvi sv. Valentina na
Sabotinu sv. maša ob 10.30.
Poskrbljeno bo tudi za prevoz. Ob
vrnitvi (od 12.30 dalje) bo kosilo
s prijetnim druženjem na sedežu
društva v Štmavru.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
vabi v nedeljo, 20. oktobra, na
pohod z Debele griže do
jamarskega doma na Vrhu; zbor
udeležencev ob 9.30 pred
muzejem na Debeli griži, od 12.
ure dalje pa druženje ob
kostanju na Vrhu. V soboto, 26.
oktobra, pa bo avtobusni izlet v
okviru kekčevih poti v Idrijo z
ogledom Divjega jezera, gradu in
mestnega muzeja ter zanimivosti
mesta. Prijave na sedežu SPDG,
Verdijev korzo 51/int, ob četrtkih
med 19. in 20. uro, do 17.
oktobra - info@spdg.eu - tel.
0481/ 532358 in pri odbornikih
društva.
SCGV Emil Komel sprejema
vpisovanja za šolsko leto
2019/20. Informacije na
tajništvu od ponedeljka do
petka, tel. 0481/532163 ali
0481/547569, 
e-mail info@emilkomel.eu
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Vpisovanje abonmajev za letošnjo
sezono Slovenskega stalnega
gledališča, ki se bo začela v torek,
22. oktobra 2019, v gledališču Verdi
v Gorici, in sicer z muzikalom
Briljantina v produkciji Prospot iz
Radovljice, poteka pri blagajni
goriškega Kulturnega doma (ul.
Brass 20, tel. št. 0481 33288)
vsak delavnik od 9.00 do 13.00
in od 15.00 do 18.00.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
(od 18. 10. 2019 do 24. 10. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 18. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 19. oktobra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 20. oktobra ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 21. oktobra (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja. - (Stefania Beretta):
Pravljica za lahko noč.
Torek, 22. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 23. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Valentin
Stanič pred 200 leti v Gorici 2.
del. - Izbor melodij.
Četrtek, 24. oktobra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Prospot
Jim Jacobs, Warren Casey
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, 
ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO iz Ljubljane
ter KROŽKA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA 
ANTON GREGORČIČ iz Gorice in VIRGIL ŠČEK iz Trsta
prirejajo študijsko srečanje
ERNEST JAZBEC, 
DOMOLJUB ZUNAJ KALUPOV
Sodelujejo: Majda Jazbec Maček, Renato Podbersič, 
Miroslava Cencič, Peter Černic, Jože Možina, 
Martin Brecelj in Ivo Jevnikar.
Trgovski dom v Gorici, 
petek, 25. oktobra 2019, ob 15.30 
ABONMA V GORICI
22. oktober ob 20.00
Gledališče Verdi v Gorici
v sodelovanju z Glasbeno matico in z Občino Gorica
NEDVOMNO ČUDOVIT ZAČETEK LETOŠNJEGA ABONMAJA!
www.teaterssg.com
(GREASE)
  Dvajseti dobrodelni večer v Lokandi Devetak 
Poziv k velikodušnosti 
in vztrajnosti
VRH SV. MIHAELA 
  ahko je organizirati en
dobrodelni večer; veli-
ko težje je z njim vztra-
jati leta in leta. S tem se lahko
pohvali družina Devetak z
Vrha Sv. Mihaela. Na že 20.
dobrodelnem srečanju Težka
izguba naj lajša tegobe se je
namreč 7. oktobra v njihovi,
priznani lokandi spet zbrala
lepa množica, da bi se ob
obletnici smrti žene, mame,
babice, tašče, kuharice in
vljudne gostilničarke Helke
spomnila nje ter vseh sorod-
nikov in prijateljev, ki jih
je rak iztrgal iz njihove
srede, pa tudi da bi ukre-
nili, da bi ta spomin po-
stal konkretno dejanje v
prid tistim, ki se s hudo
boleznijo borijo danes.
Sovodenjski župan Luca
Pisk je prinesel pozdrav
občinske uprave, ki od
vsega začetka podpira po-
budo, in v imenu prejšnje
županje Alenke Florenin.
Tudi deželni svetnik Igor
Gabrovec se je zahvalil
Čotovi družini, ki je s to
“že pomembno tradicijo”
pokazala, “kako naj reagiramo
na težke trenutke”. Bolečino za
umrlimi lahko spremenimo v
dobra dela, tako da pozornost
posvetimo še živim, je poudaril.
Štefan Tomsič, predsednik sovo-
denjskih krvodajalcev, ki vrsto
let sodelujejo pri dobrodelnem
večeru, trdi, da “stvari, ki imajo
smisel, trajajo v času”; spodbud-
no je videti, da je v sovodenjski
občini med ljudmi živ čut soli-
darnosti in da take pobude pod-
L
pirajo tudi pri-
padniki mlajših rodov. Z lepim
slovenskim petjem je večer po-
pestrila Fantovska skupina De-
vin-Nabrežina pod vodstvom
dirigenta in umetniškega vodje
Mirka Ferlana, ki je nastala pred
tremi leti, na koncu pa so nav-
zoče s svojimi zabavnimi skeči
spravile v smeh Irene, Tatjana in
Martina, tri članice skupine Ka-
babaretke, ki so prvič prišle na
vrhovski večer s tržaškega Krasa.
Kot je povedala Tatjana Devetak,
ki je večer povezovala, so znan-
stveniki naredili veliko korakov,
za kar so svoj delež prispevali tu-
di udeleženci večera na Vrhu.
Zbrana sredstva so namreč vsa
ta leta podprla raziskovanje in
delovanje onkološkega centra v
Avianu. Rak se lahko premaga,
pomembno pa je vztrajati in še
naprej velikodušno darovati.
Družinski prijatelj in redni gost,
goriški rojak in onkolog Simon
Spazzapan, je letos pripeljal s sa-
bo primarija radioterapevtskega
oddelka Giovannija Franchina.
Zdravnika sta v pogovoru pou-
darila, da se je umrljivost zaradi
tumorja v zadnjih 40 letih znat-
no znižala. Pomembno je izva-
jati preventivo, znati “prisluh-
niti lastnemu
telesu”, se ne
bati stopiti do
zdravnikov, da
bi čim hitreje
prišli do dia-
gnoze. Prav ta-
ko je pomem-
bno, da strokov-
njaki z različnih
področij v on-
kološkem cen-
tru sodelujejo
in s skupnimi
terapijami dela-
jo za isti cilj: to
je najboljša pot
za doseganje
čim boljših re-
zultatov: “To je
prihodnost me-
dicine”. Bistveno je, da so posa-
mezni zdravniki dovolj ponižni
in pripravljeni delati ekipno.
“Sodelovanje je v zadnjih dveh
desetletjih spremenilo onkolo-
gijo”. Dr. Franchin je podrobne-
je obrazložil, kaj je radioterapija
in kako delujejo novejše radio-
terapevtske tehnike, zlasti tista s
protonskimi žarki, ki je zelo na-
predna in posebno učinkovita.
Pomembno je vlagati v tehno-
logijo, prav tako je pomembno
se zavedati, da živimo v državi,
ki omogoča zdravljenje prav
vsakemu bolniku, kar je v dru-
gih državah vse prej kot samo
po sebi umevno.
Kot je že lepa tradicija, je gostol-
jubna družina Devetak tudi to-
krat - po uradnem delu - pogo-
stila navzoče s svojimi dobrota-
mi.
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Sestanek goriških vodstev SSO in SKGZ
Odnos z mladimi in
Trgovski dom
  sredo, 9. oktobra, sta se
v Kulturnem centru
Lojze Bratuž srečali go-
riški pokrajinski vodstvi Sveta
slovenskih organizacij in Slo-
vensko kulturno-gospodarske
zveze. Namen sestanka je bilo
sodelovanje na pomem-
bnejših področjih, ki zadevajo
slovensko narodno skupnost
na Goriškem. Sestanek se je
začel z obojestransko predsta-
vitvijo pokrajinskih odborov
obeh krovnih organizacij, ki
sta se prvič srečali po prenovi
vodstev. Pogovor sta vodili po-
krajinski predsednici Franca
Padovan za SSO in Maja Hu-
mar za SKGZ.
Goriški vodstvi SSO in SKGZ
V sta ugotovili, da je po-trebno glavno pozornostusmeriti v mlade in slovenske
šole. V tem smislu je bilo
sklenjeno, da bosta krovni or-
ganizaciji predlagali licejske-
mu in tehničnemu polu v ul.
Puccini nekaj pobud, s kateri-
mi bi lahko dijakom in dijakin-
jam predstavili delovanje in
vlogo slovenske civilne družbe
na Goriškem. Zaradi tega bosta
obe pokrajinski predsednici v
kratkem zaprosili za srečanje z
ravnateljico Maro Petaros in
ravnateljem Petrom Černicem.
V nadaljevanju se je pogovor
dotaknil Trgovskega doma,
kjer so se začela dela za preno-
vo pritličnih prostorov, kamor
se bo preselila Narodna in štu-
dijska knjižnica. Tam bi bilo
primerno urediti tudi poseben
prostor za promocijo delovan-
ja in specifičnosti slovenske
narodne skupnosti na Go-
riškem. V
kratkem
bo tudi
predaja
prostorov
v drugem
in
četrtem
nadstrop-
ju. Drugo
nadstropje bo namenjeno gla-
sbenemu šolstvu. Četrto nad-
stropje, ki je potrebno korenite
obnove, pa bosta prevzeli
krovni organizaciji SSO in
SKGZ.
Tatjana Devetak
Giovanni Franchin Simon Spazzapan
Člani mešanega 
pevskega zbora 
Lojze Bratuž 
izrekajo 
iskreno sožalje 
sopevki Loredani 
ob smrti očeta ERVINA
Kultura17. oktobra 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (83)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (3)
Tako je škof Mahnič pisal podadmiralu Cagniju o
odstranitvi župnika dekana dr. Kvirina Klementa
Bonefačića na Malem Lošinju: “Sicer je pa bil dr.
Bonefačič župnik-dekan v Malem Lošinju že 15
let in nikdar ni bilo proti njegovi osebi kake pri-
tožbe, nikdar se ni zahtevalo od strani vernikov,
naj se ga odstrani. Razmere so se spremenile šele
v zadnjih dveh mesecih, odkar so kraljeve italijan-
ske čete zasedle te otoke, da bi vzdržavale red, kar
po mojih mislih pomeni vzdrževati stvari in statu
quo. A namesto tega se je v kratkem času na kvar-
nerskih otokih vse izpremenilo tako, da če pojde
tako dalje, ne bo ostalo drugega, kakor da se 85
odstotkov hrvatskega prebivalstva izseli /…/”.
Dr. Bonefačić
je na koncu
bil z Malega
Lošinja de-
portiran v
Baško, kjer je
ostal - kot bo-
mo videli
bolj naprej -
do tako ime-
novanega
“Krvavega Božiča” leta 1920, ko so D’Annunzijevi
arditi umorili več ljudi, povzročili veliko škodo in
napadli cerkev med sveto mašo. Dr. Bonefačić je
pobegnil v Senj, kasneje je postal splitsko-makar-
ski škof (imenoval ga je papež Pij XI., ordinirali so
ga zagrebški nadškof Anton Bauer, o katerem bo-
mo še pisali, senjsko-modruški škof Josip Marušič
in šibeniški škof Jeronim Mileta). Med vojno in
po njej je bil znan zaradi svojih skrajno odklonil-
nih stališč do komunizma, kar mu je povzročilo
precej težav. O bližajoči se nevihti je ravno dr.
Mahnič preroško pisal že leta 1896 v članku o
Božji pravdi v zgodovini: “Gorje ti, Evropa! — Jav-
ni grehi zaslužijo javno kazen! Grehi so socialno-
političnega značaja — kazen bo socialno-politična
revolucija”! O tem in o dr. Bonefačiću bomo pi-
sali bolj naprej, ko bomo opisovali zadnje dni
krvave D’Annunzijeve pustolovščine.
O hudih razmerah na Kvarnerskih otokih je škof
Mahnič pisal tudi v spomenici za Pariško mirovno
konferenco 31. decembra 1919 (torej že v izgnan-
stvu). V diplomskem delu Mateje Meglič “Čuvar s
Jadrana - Škof Anton Mahnič med prvo svetovno
vojno” (Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta
- Oddelek za zgodovino, 2007) najdemo več
odlomkov te spomenice, ki priča o trpljenju Krka,
Lošinja, Cresa, Raba, Paga in drugih
krajev: “Duhovščino se terorizira z
grožnjami o usodnih posledicah, o
aretaciji in deportaciji, če se ne bo po-
drejala. Duhovnike prezirajo, žalijo,
izpostavlja se jih posmehu na ulici,
zavrača se jim dovolilnice, ne morejo
do svojega škofa, nenazadnje se upo-
rablja tudi fizična sila. /…/ Nahajamo
se v nevarnem stanju, v vojnem stan-
ju. To je kruto pregnanstvo. Hočejo
nas preprosto zadaviti. /... /
Ogorčenost raste iz dneva v dan /... /
Narodu se odpirajo oči, vse bolj se vi-
di na kakšno usodo lahko upa, če bi
prišlo do definitivnega združenja z Italijo, ko se
že sedaj, ko se okupacija začasno izvršuje za
vzdrževanje reda, tako brutalno z njim postopa
ter se mu hoče z enim mahom odvzeti, kar mu je
najsvetejše in najdražje: jezik in narodnost”.
Krški škof Anton Mahnič je v slovenskem in
hrvaškem narodu videl tudi branik, ki je dolga
stoletja ščitil krščansko Evropo in je v tedanjem
času upravičeno zahteval priznanje: “Kraji, vzdolž
Jadranskega morja, so pljuča, skozi katera Jugosla-
vija diha, za njih živi, za njih bo umrla. Vsak po-
skus, da jo kdorkoli odstrani od morja, bo naletel
na sijajen odpor. Jugoslovani nikoli ne bodo do-
pustili, da se od njihovega telesa odtrga en organ,
brez katerega ni mogoče živeti. /…/ Vzhodna oba-
la Adrije po naravnem in božjem zakonu pripada
Jugoslovanom. /... / S pripojitvijo te strani Italiji
bi se zgodila v nebo vpijajoča krivica, v tem pri-
meru bi se milijon Slovanov podvrglo tuji oblasti,
ki že sedaj ne sledi drugemu, kakor da v cerkvi in
izven cerkve izbriše vsako sled slovanske misli in
življenja. Jugoslovani odklanjajo novega zatiralca,
ki se jim s silo vsiljuje, a močno upajo, da jim ga
zmagoviti zavezniki, ki so šli v vojno za svobodo
tlačenih narodov, ne bodo vsilili”.
Krški škof Anton Mahnič iz Kobdilja pri
Štanjelu je v spomenici za Pariško mirovno
konferenco napisal: “Narodu se odpirajo oči,
vse bolj se vidi na kakšno usodo lahko upa, če
bi prišlo do definitivnega združenja z Italijo, ko
se že sedaj, ko se okupacija začasno izvršuje
za vzdrževanje reda, tako brutalno z njim
postopa ter se mu hoče z enim mahom odvzeti
kar mu je najsvetejše in najdražje: jezik in
narodnost”.
Krški škof Anton Mahnič (vir slike: biskupijakrk. hr): “S
pripojitvijo te strani Italiji bi se zgodila v nebo vpijajoča krivica,
v tem primeru bi se milijon Slovanov podvrglo tuji oblasti, ki že
sedaj ne sledi drugemu, kakor da v cerkvi in izven cerkve izbriše
vsako sled slovanske misli in življenja”.
Krk in katedrala Marijinega vnebovzetja (vir slike: bispupijakrk.hr).
“Bašćanska staza glagoljice”: na Krku je spominski park,
posvečen starodavni pisavi glagolici, ki so jo italijanski
okupatorji na vse kriplje hoteli uničiti. Škof Mahnič, kraški
“čuvar s Jadrana”, jim je prekrižal račune.
Prelepi Mali Lošinj. Italijanske oblasti so leta 1918, še pred prihodom
D’Annunzija, odstranile tamkajšnjega župnika dekana dr. Bonefačića, kar je
povzročilo ogorčeno protestno pismo škofa Mahniča (vir slike: croatia. hr).
Dimitri Tabaj
Morska deklica
Razsuto na obali
sem te našla
v razbežanih pogledih
si divjala negibno
v oklepu iz škrg
in molčanja
dolgo pesem sem morala zapeti
da si razklenila majcene
hladne pesti
in potem dolgo
zelo dolgo molčati
da si prvič vdihnila
veliko noči bedeti ob tebi
miriti plavuti
ustavljati trzanje
ki te vleče nazaj
potem sem počakala
na topli drget trebuha
in si potočila zadnjo
krvavo solzo
od daleč se bliža
nesmrtni šum
in v tihih valovih
se vrača življenje.
Alenka Rebula Tuta
Avtorica pesmi, sicer predavateljica, voditeljica
delavnic za osebnostni razvoj in avtorica
uspešnic, kot denimo Blagor ženskam (ZTT
2007) ter v soavtorstvu z Josipo Prebeg tudi knji-
ge Vera vase (2014), ostaja zame še vedno samo
Alenka – sošolka in mladostna prijateljica, s ka-
tero sem delila marsikatero šolsko in doživljaj-
sko izkušnjo šestdesetih in prvih sedemdesetih
let. Rada se spominjam dogodkov in vezi, ki so
se tedaj pletle tudi z drugimi člani družine Re-
bulovih, ki sem jih obiskovala in ob svetovanih
ter pri njih sposojenih knjigah v najstništvu širi-
la svoja intelektualna in duhovna obzorja.
O pisatelju Alojzu Rebuli, o literarni ustvarjalki
in kritičarki Zori Tavčar sem večkrat kaj napisa-
la, o Alenkinem ustvarjalnem svetu, v katerega
se preliva njena življenjska izkušnja, obogatena
s poglobljenim strokovnim znanjem, pa še ne.
Pesmi Alenke Rebula Tuta so izšle v dveh zbir-
kah, Mavrični ščit (ZTT 1983) in V naročju (ZTT
2009). Zadnjo v posrečenem sozvočju z motiv-
no-tematskim pesniškim razponom krasijo ilu-
stracije Mete Wraber, v katerih barvna paleta od
krvavo rdeče do rumenkaste in oranžno rjave
izžareva zavetno toplino med sencami hladnih
temnih barv. Tokrat sem po vnovičnem listanju
in branju zbirke izbrala pesem z morskim nadi-
hom Morska deklica.
Zdaj pa k verzom! Med veliko začetnico in zad-
njo piko se na pesniško ogrlico nizajo dragocene
koralde besed brez ločil, kar lahko marsikomu
ustvarja težave pri razumevanju besedila. Če ga
natančneje opazujemo, vidimo, da vsebinsko
zarezo ali členitev predstavljajo kitice. Pesem bi
razdelila na tri sporočilne sklope po kiticah (2 +
5 + 2): v prvih dveh lirski subjekt doživi srečanje
z razsuto morsko deklico in v razbežanih pogle-
dih čuti njen notranji nemir. Trpnopretekla de-
ležnika s predpono raz- (razsuto, razbežanih)
izražata trpnost, prizadetost, v nasprotju s pri-
povedovalko, ki s svojo aktivno držo povezuje
dvoje bitij in dvoje svetov: sebe kot bitje kopne
zemlje, in morsko deklico, katere mučno občut-
je se je izkristaliziralo v paradoks besedne zveze
si divjala negibno.
Za premik od utesnjenosti v oklepu iz škrg/in
molčanja so potrebni napor, potrpljenje in
čakanje na spremembo v na obalo naplavljenem
morskem bitju. Metamorfoza se odvija postopo-
ma in traja dolgo, zelo dolgo: najprej je na vrsti
dolga pesem “lirske pripovedovalke”, nato dol-
go, zelo dolgo molčanje, naposled mirno čakan-
je na topli drget trebuha. Preobrazba zahteva
zadnjo/ krvavo solzo morske deklice. Nato se
razgibanost osrednjega dela pomiri. Pot v spre-
jetje in življenje je tlakovana z darovanjsko lju-
beznijo, da se v sklepnem delu bivanjski položaj
morske deklice o(s)mi(s)li, ko od daleč se bliža/
nesmrtni šum. Zrelost zastonjskega žrtvovanja
in pričakovanja se izteka v ritmično valovanje
zadnje dvovrstičnice – in v tihih valovih/se
vrača življenje.
Zlasti v osrčju pesniškega besedila se vrstijo neo-
sebne glagolske oblike, saj naletimo na nedo-
ločnike, kot zapeti, molčati, bedeti, miriti, ustav -
ljati, v povezavi z naklonskim glagolom morati
(sem morala zapeti), sicer pa tudi na glagolnike
molčanja, trzanje, drget.
V verzih občudujem(o) pesničino prefinjenost
v nizanju prispodob in besed s poudarjenim gla-
sovnim slikanjem (topli drget trebuha ali v tihih
valovih/ se vrača). Izreden smisel za bogastvo
jezika in njegovo zvočno lepoto sploh predsta-
vlja razpoznavni znak Alenkinega pisanja. Če
njena proza zveni poetično, kot prava poezija,
je v njenem pesništvu poleg lirske izpovednosti
zaznati pramene psihološkega in duhovnega
poglabljanja, značilnega za njeno prozo.
“Junakinja” pesmi ni morska deklica, kot si jo
predstavljamo po Andersenovi pravljici, upodo-
bljeni v slovitem kipu na danskem nabrežju, je
tudi del našega sveta – lahko je zatrto, v oklep
molčanja vklenjeno trpeče bitje. Pesem vabi k
razmisleku o molčanju, tistem težkem, utesnju-
jočem in bolečem, podobnem oklepu iz škrg,
kot tudi tistem blagodejnem, ki se usmerja v po-
slušanje sočloveka. Kajti z molčečo pozornostjo
ga lahko spet prikličemo k življenju, ki tiho za-
valovi in teče dalje: tako se obnavlja nesmrtni
šum morskega valovanja.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Ob prvi obletnici smrti
Spomin na prof.
Alojza Rebulo
  b prvi obletnici smrti pisatelja in misleca
prof. Alojza Rebule bo na Tržaškem
prihodnji teden več spominskih pobud.
Na samo obletnico smrti bo v sredo, 23. oktobra, ob
20. uri srečanje v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti
3 v Trstu. O Rebulovi ustvarjalnosti bo predavala
prof. Marija Pirjevec. Filatelistični klub Lovro Košir
bo predstavil Rebuli posvečeno slovensko “osebno
znamko”, priložnostno razglednico in posebna,
pisatelju Rebuli posvečena poštna žiga z datumom
prve obletnice pisateljeve smrti – dvojezični žig
italijanske pošte in žig slovenske pošte. Knjižnica
Dušana Černeta bo nadalje uradno predala javnosti
svoj oddelek – Knjižnico Zore Tavčar in Alojza
Rebule, ki obsega publikacije iz bogate donacije
pisateljskega para izpred nekaj let.
V soboto, 26. oktobra, bo Rebulov večer 20.30 v
Finžgarjevem domu na Opčinah. Slovensko
numizmatično društvo Janez Vajkard Valvasor in
Slovenska prosveta iz Trsta bosta predstavila bronasto
Rebulovo medaljo, Filatelistični klub Lovro Košir bo
predstavil Rebuli posvečeno znamko in žiga, založba
Mladika pa bo krstno predstavila knjigo prof.
Franceta Pibernika Alojz Rebula 1924–2018,
Dokumentarna monografija. Zapel bo cerkveni
pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, Društvo Finžgarjev
dom pa bo poskrbelo še za umetniško točko.
Družina rajnega prof. Alojza Rebule pa vabi k maši
zadušnici v soboto, 26. oktobra, ob 19. uri v župnij-
ski cerkvi na Opčinah.
O
Kultura 17. oktobra 2019 9
Pogovor / Elia Chimenti, študent ekonomije
Hvaležen je mami, da
pozna slovenski jezik
  lia Chimenti je nekdanji
dijak goriškega znanstve-
nega liceja S. Gregorčič, ki
je lani opravil novo maturo, le-
tos pa študira na Ekonomski fa-
kulteti Univerze v Ljubljani. Sin
italijanske družine se je s slo-
venskim jezikom srečal v
otroških letih, danes pa se sam
odločil, da bo nadaljeval študij-
sko pot v Sloveniji. Z mladim
Goričanom, nekdanjim košar-
karjem pri AŠZ Dom, sem se po-
govorila o izbiri študija, predno-
stih, ki jih študentom ponuja
Ljubljana, in željah o prihodno-
sti.
Najprej mi povej, kaj študi-
raš?
Obiskujem prvi letnik Ekonom-
ske fakultete v Ljubljani, in sicer
angleško smer. Prvi letnik je za
vse študente ekonomije enak,
nato v drugem letniku izbereš
bolj specifično stroko, kot so
management, marketing, med-
narodno poslovanje, poslovna
informatika itd.
Kaj bi rad študiral v drugem
letniku?
Najbolj me zanima Internatio-
nal Business (mednarodno po-
slovanje), mislim pa, da bom po
koncu prvega letnika laže iz-
bral.
Zakaj si izbral ravno ekono-
E mijo?Že od malih nog obožujem ma-tematiko. Ljubezen do le-te mi
je posredoval dedek, ki je sam
zelo spreten s številkami. Po-
leg tega me je že na nižji
srednji šoli pritegnil svet
ekonomije in finance. Zani-
ma me vedeti, kako se po
svetu pretaka denar. Zaradi
teh zanimanj sem se v pe-
tem letniku znanstvenega li-
ceja odločil za študij ekono-
mije.
Kaj pa po končanem štu-
diju?
Mislim, da so sanje vsakega
ekonomista enake, in sicer
imeti lastno podjetje. Želim
si pa veliko potovati in biti
v stiku z različnimi ljudmi
različnih kultur.
Kako to, da se je tvoja
družina, ki je popolnoma
italijansko govoreča,
odločila, da te vpiše v slo-
vensko šolo?
Ko sem bil še zelo majhen,
se je mama odločila, da mi bo
ponudila možnost, da se
naučim tudi slovenski jezik, in
me vpisala v jasli v Slovenijo,
kjer sem kasneje obiskoval tudi
vrtec. Nato pa je zame izbrala
slovensko osnovno šolo O.
Župančič in nižjo srednjo šolo
I. Trinko v Gorici. Po nižji sred-
nji šoli pa sem šolanje nadalje-
val na slovenskem liceju S. Gre-
gorčiča; sploh si nisem postavil
vprašanja, ali bi se raje vpisal na
italijansko višjo šolo. Hvaležen
sem mami, da je zame izbrala
slovenske šole.
Zakaj pa si se zdaj odločil, da
boš nadaljeval študij v Slove-
niji?
V četrtem in petem razredu
višje šole smo imeli različna
predavanja in delavnice o temi
usmerjanja. Spoznali smo ra-
zlične fakultete tako v Sloveniji
kot v Italiji. Šola je dijakom po-
nudila tudi možnost, da preživi-
jo teden dni na univerzi, kar mi
je omogočilo, da sem lahko pri-
merjal različne načine dela na
tej in oni strani meje. Slovenski
sistem mi je bil bližji. Imel sem
občutek, da je v Ljubljani po-
membna kakovost študija.
Katere prednosti prinaša štu-
dij v Sloveniji?
Prednosti študija v Slove-
niji je kar nekaj. Stroški na
slovenskih univerzah so
zelo nizki. Poleg tega sta-
tus študenta prinaša večje
popuste pri cenah prevoz-
nih sredstev, učbenikov
itd. Vsi študenti imajo
možnost zaprositi za štu-
dentske bone, s katerimi
lahko dobijo do dva po-
polna obroka dnevno po
zelo nizkih cenah ali celo
zastonj. Med prvim ted-
nom v Ljubljani sem izve-
del, da različne fakultete
ponujajo celo športne ak-
tivnosti, ki se jih lahko
udeležujejo vsi študenti v
zameno za zelo nizke vsote
ali brezplačno. Na tak
način spodbujajo v mladih
željo po športni dejavno-
sti.
Katera misliš, da je glavna ra-
zlika med slovenskim in ita-
lijanskim sistemom na uni-
verzi?
Naj predpostavim, da italijan-
skega sistema nisem poskusil na
lastni koži, zato ju lahko primer-
JEZIKOVNICA
Milko Matičetov
Letošnjo jesen je kar nekaj prispevkov v Novem
glasu bilo namenjenih našemu znamenitemu
folkloristu in etnologu Milku Matičetovemu
(1919–2014), ki je bil doma iz Koprive na Krasu,
kjer je bila ob letošnji 100. obletnici rojstva na
njegovi rojstni hiši odkrita spominska plošča. Tu-
di v Jezikovnici sta njegovo ime in priimek našla
svoj prostor, še zlasti ker sta oba zanimiva z jezi-
kovne plati.
Ustavimo se najprej pri imenu: Milko izhaja iz
imena Emilijan, variante in manjšalnice tega
imena so poleg Milka še Emil, Milan, Milče in
Milček. Pogovorno se ime Milko
sklanja tako, da mu podaljšujemo
osnovo: Milkota, Milkotu itd. Ta-
ko se v pogovornem jeziku zgodi
še z marsikaterim slovenskim
moškim imenom, npr.: Marko-
tom, Brankotom, Slavkotom itd.
Vsa ta imena se v knjižni slo-
venščini sklanjajo tako, da se jim
preprosto spreminja samo
končnica oz. zadnja črka: Milko,
Milka, Milku, Milka, pri Milku, z
Milkom. Tudi ko izražamo svoji-
no, se pogovorno rabi svojilni
pridevnik Milkotov, knjižno pa
krajša oblika Milkov, torej Milkotova oz. Milkova
rojstna hiša.
Milko Matičetov je ob rojstvu dobil mamin prii-
mek Zega, pozneje pa očimovega Ukmar, ki so
mu ga fašisti poitalijančili v Omari, zato se je po
vojni zavzel, da bi za svoj priimek prevzel t. i.
hišno ime pri Matičetovih, saj je bil njegov ded
Matija ali po domače Matiče in je bil Milko Ma-
tičetov vnuk. Najprej je obliko Matičetov upora-
bljal kot psevdonim v literarnem ustvarjanju,
pozneje pa se je začel tako podpisovati tudi urad-
no. Njegova žena je bila tako Vida Matičetova, ta
priimek pa ima tudi njegov vnuk, pesnik mlajše
generacije, Marko Matičetov.
Priimek Matičetov od drugih pogostih sloven-
skih priimkov loči njegova pridevniškost oz.
obrazilo -ov, ki je rezervirano za svojilne pridev-
nike (očetov, bratov, fantov) in svojilni zaimek
moškega spola (njegov). Priimek, ki ima tako
obrazilo, je na Slovenskem še Pengov, denimo
slikar Slavko Pengov, lutkar Jože Pengov ali kan-
tavtor Tomaž Pengov. Na tako obliko priimka na-
letimo tudi pri Makedoncih in Bolgarih, denimo
Kostadinov ali Šopov. V svetovni literarni zaklad-
nici pa ne moremo mimo priimka Čehov in pri
njem se bom na kratko zaustavila. Vsakič, ko se
na repertoarjih slovenskih gledališč pojavi
kakšno delo tega velikega ruskega dramatika, se v
medijih pojavi napačno sklanjanje njegovega
priimka (Čehovega) in neustrezen svojilni pri-
devnik (Čehova drama ali Čehovova drama),
čeprav je Slovenski pravopis 2001 povsem jasen:
priimek Čehov sklanjamo kot običajen samostal-
nik moškega spola, torej mu ne dodajamo obra-
zila -ega, pač pa samo spremenimo njegovo
končnico: Čehov, Čehova, Čehovu itd. Pri svojil-
nem pridevniku pa ne podaljšujemo osnove
(Čehovov lik) in ne tvorimo pridevnika, kot bi se
avtor pisal Čeh (Čehov lik), pač
pa elegantno obrnemo besedni
red: lik Čehova. Podobno še:
pesmi Koseskega, roman Do-
stojevskega, teorija Komenske-
ga, spoznanja Chomskega itd.
Marsikdo se tudi pri priimku
Matičetov zgleduje po Čehovu
in ga sklanja: Matičetov, Ma-
tičetova, Matičetovu, Matičeto-
va, pri Matičetovu, z Matičeto-
vom, tako je bilo letos ob oblet-
nici moč zaslediti na Radiu Slo-
venija. Sam nosilec tega priim-
ka pa je želel, da se vidi, da je
pripadal svojemu dedu Matičetu, zato se je zavze-
mal za pridevniško sklanjanje, v katerem je opaz-
na svojilnost: Matičetov, Matičetovega, Matičeto-
vemu, Matičetovega, pri Matičetovem, z Ma-
tičetovim. Takega načina se je držal tudi urednik
knjige Bedenice: kraški šopek Milka Matičetove-
ga iz Koprive, Božidar Premrl. Ne eden ne drugi
od navedenih načinov sklanjanja ni napačen,
velja pa, da pri rabi spoštujemo voljo nosilca
priimka.
Težava pa se pojavi tudi pri izražanju svojine: nje-
gova spominska plošča je bila v medijih oz-
načena za “Matičetovo”, kar je narobe. Matičeto-
va je bila nekoč hiša, na kateri plošča zdaj stoji,
saj je pripadala njegovemu dedu, ki je bil Matiče.
Letos odkrita spominska plošča pa je plošča Ma-
tičetovega ali plošča Milka Matičetovega.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za
slovenistiko Fakultete za humanistične študije
Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi-
sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o kate-
rih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na
e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na 
uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 71
jam le na podlagi pričevanj pri-
jateljev in znancev. Na eni in na
drugi strani meje te profesorji
zelo verjetno ne poznajo po
imenu, pač pa držijo evidenco
le vpisnih številk. Kljub temu pa
so profesorji na slovenskih uni-
verzah vedno na razpolago za
pomoč, kar je baje v Italiji manj
pogosto. Odnosi so torej bolj
človeški in razlika med profe-
sorjem in študentom je manjša.
Zakaj si se odločil za angleško
smer?
Mislim, da je ekonomija med-
narodna veda, pri kateri je skup-
ni jezik nujno potreben. Zaradi
tega sem se odločil za angleško
smer, saj je angleščina jezik, ki
ga danes vsi poznajo. Poleg tega
pa se rad družim z različnimi
ljudmi in spoznavam nove kul-
ture in navade. Na angleški
smeri imam večino sošolcev iz
Slovenije, približno polovica pa
je tujcev.
Misliš, da predstavlja an-
gleška smer Ekonomske fa-
kultete v Ljubljani prednost
ali ogroža slovenski jezik, gle-
de na to, da vedno več ljudi
na splošno raje uporablja an-
gleške izraze namesto sloven-
skih, ljubljansko narečje pa je
nabito s tujkami?
Angleška smer omogoča, da se
na ljubljansko univerzo vpišejo
tudi tujci, ki prinesejo v Ljublja-
no delček tuje države. Mislim,
da je to le bogastvo, ki ga danes
ljudje ne cenimo dovolj. Strin-
jam se, da je ohranjanje do-
mačega jezika in domače kultu-
re bistvenega pomena za vsak
narod. Ekonomija 21. stoletja pa
sloni na mednarodni izmenja-
vi, torej potrebuje skupen jezik.
Kaj misliš glede Ljubljane kot
mesta?
Ljubljana je študentom prijazno
mesto. Brez nikakršne težave
lahko prideš do čisto vseh pre-
delov mesta, saj so na voljo šte-
vilni mestni avtobusi, kolesa in
urejene pešpoti. Čeprav je pol-
no študentov, je mesto precej
umirjeno in ima veliko zelenih
površin. Celo v samem centru
je polno zelenega.
Kako bo živeti sam v “tujem”
mestu?
Več let sta me mama in dedek
pošiljala v Anglijo, kjer sem se
učil angleški jezik. Dva poletna
tedna sem preživljal v nepozna-
nem mestu, v družbi ljudi, ki jih
nisem prej poznal, ki so govorili
meni tuje jezike in so imeli ra-
zlične navade. Naučil pa sem se,
da se v takih situacijah lahko
znajdem. Življenje v tujem me-
stu me torej ne straši.
Si že opazil kakšno razliko
med Slovenijo in Italijo (v
vsakdanjem življenju ljudi)?
Glavna razlika, ki sem jo opazil
v petek, ko sem se vrnil v Italijo,
je ta, da so v Sloveniji navajeni
spoštovati vsa pravila, in to iz
spoštovanja do drugih. Med nji-
mi vlada kot nekak splošen al-
truizem, ki ga je v Italiji manj.
Kaj pa sivo ljubljansko pod-
nebje?
Podnebje precej vpliva na moje
počutje, zato me dež in megla
že skrbita. Po navadi sem veliko
bolj produktiven in raje delam,
ko sije sonce, ki mi daje energi-
jo. Mislim pa, da se bom
sčasom privadil.
Giulia Černic
Spominska proslava ob 150-letnici štandreške čitalnice
Uspešna slovesna prireditev
  eliko domačinov in prija-
teljev, ki se je v nedeljo,
13. oktobra 2019, zbralo
na ploščadi štandreške občinske
telovadnice, je prisostvovalo lepi
in doživeti prireditvi ob 150-let-
nici ustanovitve štandreške čital-
nice. Številni so bili tudi ugledni
gostje in so-
rodnik prve-
ga učitelja
štandreške
slo venske
ljud ske šole,
Josipa Ko-
mavca. Spo-
red je potekal
v več sklopih,
ki so vsebovali glasbene in pev-
ske točke, recitacije in nagovora.
Za uvod sta Miriam Paulin in Mi-
riam Culot položili pod spomin-
sko ploščo slovenski šopek. Pie-
tro Grauner, ki je povezoval pro-
gram, je kot prvo točko napove-
dal glas harmonike, ki sta jo
občuteno izvedla Lorenzo Ma-
russi in Stefano Nanut. Maja Pe-
terin je zavzeto podala pesem
Andreja Budala V goriški polja-
ni-Štandrežu, ki jo je štandreški
pisatelj in pesnik napisal ob 100-
letnici čitalnice. Nastajanje in
V pomen čitalniškega gibanja jepredstavila Nataša Paulin, ki ještandreško čitalnico uokvirila v
širše slovensko narodno prebu-
janje, ki se je začelo leta 1848 v
t. i. pomladi narodov, ko so se v
večjih mestih avstrijske monar-
hije, tudi v Gorici, zbirale skupi-
ne mladih
slovenskih
izobražen-
cev in bu-
dili narod-
no zavest.
Na sloven-
skem
ozem lju je
bilo usta-
novljenih 56 čitalnic, največ na
Primorskem, ki jih je bilo 31.
Prva na Primorskem je bila od-
prta, po Lavričevi zaslugi, v Tol-
minu in nato v številnih drugih
krajih. Čitalnice so močno kre-
pile narodnega duha, slovensko
besedo in pesem.
Katja Leon je nežno recitirala pe-
sem Naši domovini, ki jo je na-
pisala Srečka Černe Artač.
Proslavo je obogatil tudi nastop
MePZ Štandrež, ki je pod vod-
stvom Zulejke Devetak lepo od-
pel tri pesmi z besedili in glasbo
iz čitalniškega obdobja: Slovenec
sem Gustava Ipavca, Slovenska
dežela Benjamina Ipavca in Lipa
Miroslava Vilharja.
Damjan Paulin je spregovoril o
ustanovitvi štandreške čitalnice,
ki je sovpadala z drugimi po-
membnimi dogodki. Leta 1857
je šolske klopi zasedlo
116 učencev štan-
dreške ljudske šole.
Prvi učitelj je bil Josip
Komavec, ki je tudi
prvi predsedoval od-
boru čitalnice in vodil
cerkveno petje v do-
mači cerkvi. Zasluge,
da je prišlo leta 1869
do čitalnice v Štan-
drežu, imata do-
mačina: duhovnik An-
drej Marušič, deželni
poslanec, profesor in
izdajatelj tednika Do-
movina, ter gostilničar
Jožef Nanut, prvi
župan samostojne štandreške
občine, ki je bila ustanovljena le-
ta 1866. Tudi na cerkvenem po-
dročju je Štandrež, ki je bil ka-
planija stolne cerkve, pridobil
več pristojnosti in postal vika-
riat. Te ustanove so bistveno pri-
spevale, da se je štandreška skup-
nost narodnostno, kulturno in
upravno okrepila.
Matej Klanjšček se je z recitacijo
pesmi Dramilo Valentina Vodni-
ka lepo vključil v vzdušje prire-
ditve.
Kot se je program začel, tako se
je tudi končal z glasom harmo-
nike v splošno zadovoljstvo vseh
prisotnih, posebno pa še priredi-
teljev, Prosvetnega društva Štan-
drež in Kulturnega društva Oton
Župančič ter vseh drugih štan-
dreških ustanov, organizacij in
društev, ki so sodelovali pri
uspešni proslavi.
DP
Foto DP
Foto DP
Tržaška17. oktobra 201910
60 let je minilo, odkar je pred boljunsko cerkvijo obljubil prvi vod
slovenskih tržaških skavtinj. V Boljuncu zato, ker je bil tam za
župnika g. Lojze Župančič, ki je že pet let prej začel zbirati fante
in dejansko ustanovil slovensko skavtsko gibanje pri nas. Takoj
za njim so v Trstu ustanovili tabornike, ki so sprejemali tudi
dekleta, zato je g. Jože Prešeren sklenil, da ustanovi še skavtinje.
Prva voditeljica je bila nepozabna Vera Lozej, a že v naslednjem
letu se ji je pridružila Ljuba Smotlak in začela z dvema skupinama,
v Boljuncu in Mačkoljah. Nato sta vsaj deset let ti dve voditeljici
zmogli napraviti vse sami, od tedenskih sestankov do poletnih
taborov, vzpostavili sta stike z Gorico in Koroško in vabili njihove
vode na jurjevanja in tabore. Oddahnili sta si šele, ko je zrasla iz
teh skupin prva generacija voditeljic, ki so skupaj z njima zaorale
v delo in razširile delovanje po območju. Vedno več je bilo stikov
med Trstom in Gorico ter med fantovsko in dekliško organizacijo.
Nastala je prva pesmarica, g. Prešeren je izdal Skavtski priročnik,
začel je izhajati mesečnik Jambor. Gibanje je dobilo vedno
jasnejšo organizacijsko podobo, ki je pripeljalo do deželne
Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Vsega tega se bodo skavti spomnili prihodnjo soboto v Boljuncu:
ob 16.30 s poklonom na grobu g. Lojzeta Župančiča, nato bo ob
17. uri v cerkvi sveta maša, ki jo bo daroval skavtski duhovni
vodja g. Tone Bedenčič; ob 18. uri pa bo v Sprejemnem centru
Naravnega rezervata Doline Glinščice spominski “taborni ogenj”,
ki ga pripravljajo stare skavtinje v sodelovanju s Sprejemnim
centrom in Občino Dolina.
Skavtsko srečanje hoče biti izraz hvaležnosti in ponosa, ker je iz
skromnih začetkov zrasla dragocena dediščina, če samo
pomislimo, koliko deklet je šlo skozi to izkušnjo in pridobilo
samozavest, znanje, vsestransko ustvarjalnost, veselje in
prijateljstvo, ki traja vse življenje. / KRESNICA
Slovenske tržaške skavtinje
  a oktobrskem srečanju
kulturnega združenja
Studium Fidei je bil
prisoten izjemen gost msgr.
Ivan Jurkovič. Prisotne sta
pozdravila člana združenja,
in sicer vikar msgr. Ettore
Malnati in prof. Paolo
Pittaro, ki sta tudi
predstavila visokega gosta.
66-letni Jurkovič je doma iz
Kočevja, diplomiral je iz
teologije v Ljubljani in
kasneje doktoriral iz
kanonskega prava. Leta
1984 je vstopil v
vatikansko diplomatsko
službo. Papež Janez Pavel
II. ga je leta 2001 imenoval
za nadškofa in apostolskega
nuncija v Belorusiji, od
aprila 2004 je bil apostolski
nuncij v Ukrajini, leta 2011
pa je bil imenovan za
nuncija v Rusiji in kasneje
istega leta še za nuncija v
Uzbekistanu. Leta 2016 pa ga je
papež Frančišek imenoval za
stalnega opazovalca Svetega
sedeža pri Uradu Združenih
narodov in ostalih
mednarodnih organizacij v
Ženevi ter stalnega opazovalca
pri Svetovni trgovinski
organizaciji.
Msgr. Ivan Jurkovič je najprej
povedal, da se je Vatikan pred
petdesetimi leti odločil, da se
bo aktivno in sistematično
udejstvoval srečanj na
mednarodni ravni z drugimi
organizacijami, potem pa je na
N kratko predstavil mesto Ženevoin njeno realnost. To je majhnomesto z velikim značajem,
mesto, ki ima veliko težo na
ekonomskem, političnem,
diplomatskem, a tudi verskem
področju. Združeni narodi
imajo dva sedeža, enega v New
Yorku, kjer je dogajanje
pretežno političnega in
obrambnega značaja, in enega
v Ženevi, ki predstavlja vse
ostalo dogajanje. Pri vsem tem
svetovnem dogajanju je zelo
pomembno, da ima tudi Sveti
sedež predstavnika, ki je
seznanjen in seveda, da prinaša
tudi konkretne predloge v tem
svetu, ki je poln kriz. Papež
Frančišek je globoko prepričan
o delovanju ZN in je tudi
dokazal, kako resno jemlje
vlogo Svetega sedeža pri
organizaciji. Pokazal je
senzibilnost in odprl vrsto
vprašanj, s katerimi bi se morali
ZN takoj spoprijeti in najti
pravo rešitev. Tukaj je msgr.
Jurkovič dodal oklepajček glede
medijev, ki večkrat poročajo na
dolgo o raznih aferah v Cerkvi
in zanemarjajo oz. bežno
beležijo, za koliko stvari se
zavzema. V zadnjih dvajsetih
letih, pravi nuncij, ni bila
rešena niti ena svetovna kriza.
Vse so nekako zadržane ali
preložene, konkretne rešitve pa
ni. Gost je naštel nekaj perečih
tem, za katere je Sveti sedež
posebno v skrbeh. Velik
današnji problem in posledičen
strah je neverjetno povečanje
oborožitve v državah, ki
porabljajo milijarde
evrov za orožje. Istočasno
se s tem rušijo vse
strukture in organizacije,
ki so bile ustanovljene za
ohranjanje miru oz. vsaj
ravnovesja med državami
glede oboroženosti.
Včasih je obstajal vsaj
bilateralni sporazum
med ZDA in Rusijo, zdaj
se je vse to zrušilo in Rusi
so npr. že izjavili, da ne
bodo naredili več
nobenega bilateralnega
sporazuma o stopnji
oboroženosti. Če ne
bodo takoj sklicali
mednarodno konferenco
in dosegli kakšen
sporazum, bomo živeli v
neverjetno nevarnem svetu, ki
mu grozi jedrska vojna. Da ne
pozabimo, da ni nujna vojna za
Skavtnje na taboru v Timau Carnico leta 1961
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev 
Tržaška predstavitev dokumentarca
Za slovenski glas
  onedeljkov večer, 6. okto-
bra 2019, v Društvu slo-
venskih izobražencev v
Trstu je bil tokrat kar se da aktua-
len. Prav na predvečer glasovanja
o krčenju števila poslancev v rim-
skem parlamentu je bil namreč v
Peterlinovi dvorani predstavljen
dokumentarec z naslovom Za
slovenski glas. Film govori o pri-
zadevanjih predstavnikov Slo-
venske skupnosti leta 2007 za
sprejetje 23. člena, edinega za-
konskega določila v Italiji, ki
omogoča izvolitev predstavnika
slovenske narodnostne skupno-
sti v deželni svet Furlanije Julijske
krajine. Seveda je bila v središču
misli vseh prisotnih dilema, ali
bi se lahko podoben člen aplici-
ralo tudi na državni ravni, saj je
drugače skoraj neverjetno, da bi
naša manjšina še kdaj dobila
predstavnika v rimskem parla-
mentu.
Kot je uvodoma povedal Julijan
Čavdek, ki je vodil večer, je do-
kumentarec Za slovenski glas po-
P svečen kulturnemu delavcu,zdravniku in politiku Mirku Špa-capanu, saj prav on nosi največjo
zaslugo, da je pred dvanajstimi
leti prišlo do izglasovanja omen-
jenega deželnega volilnega zako-
na oz. za uspešno vključitev 23.
člena.
Krožek Anton Gregorčič je sne-
manje dokumentarca zaupal
enaindvajsetletnemu Danielu
Msgr. Ivan Jurkovič gost večera društva Studium Fidei
Niti ena svetovna kriza 
ni rešena
nuklearno katastrofo, lahko
pride enostavno do nesreče, ki
povzroči veliko škodo. Sveti oče
je glede tega zelo zaskrbljen in
bo prav o tem spregovoril v
kratkem v Hirošimi, na
Japonskem. Papež bi rad, da bi
človeštvo razumelo, da je
jedrsko orožje nemoralno.
Treba je seznaniti ljudi z
grozotami, ki jih prinaša vojna,
ker nove generacije tega ne
poznajo, ter vzgajati za mir.
Zavedati se moramo, da lastno
družbo sami podiramo. To je le
eden od velikih problemov in
le en primer, s katerim se Sveti
sedež ukvarja. Vsako leto
Vatikan izdaja knjižico vseh
konferenc in srečanj, ki se jih
udeležuje. Predavatelj je to
knjižico, ki ima v letu 2018 kar
80 strani, tudi pokazal.
Drugi velik problem je lakota,
ki obstaja še v veliki in
ekstremni meri; v resnici zelo
malo delamo na tem področju.
Jurkovič se spominja, kako se je
pred leti srečal s predsednikom
Rdečega križa, največje
organizacije prostovoljcev na
svetu, v katero je vključenih več
kot 190 drugih posameznih
državnih organizacij. Ta mu je
žalostno razkril, da vse to, kar
delajo, je le kaplja v ogromnem
morju revščine, kar pomeni, da
je naš svet res bolan. Razmerje
med reveži in bogatimi se veča,
10 % ljudi na svetu živi z manj
kot 10 dolarji plače na mesec in
še večji odstotek dela na črno
oz. z neurejenimi delovnimi
pogodbami.
V nadaljevanju je omenil tudi
podnebje, o katerem se zdaj
zelo govori na svetovni ravni.
Tudi za to Sveti sedež ne more
biti brezbrižen in se z veliko
pozornostjo udeležuje srečanj o
tem. Na koncu predavanja je
msgr. Jurkovič omenil še dva
pereča problema, in sicer
svobodo vere in velik
migracijski val. Glede svobode
vere je povedal, kako je
krščanstvo odprto in strpno do
drugih verstev. So pa države oz.
verstva, ki z nasiljem in atentati
uveljavljajo prepričanja, ki jih
imajo. Glede velike migracije
pa je dejal, da imajo ti ljudje
različne težave, od revščine in
preganjanja do iskanja boljšega
življenja. Države so namreč
upravičeno v skrbeh, saj
prihajajo priseljenci prav v
tistem zgodovinskem trenutku,
ko mladi državljani zapuščajo
domovino. Nuncij je navedel
tudi primer Slovenije, ki jo
zapušča letno več kot 10.000
mladih. Sveti sedež mora biti
soudeležen pri reševanju tega
zapletenega pojava, za katerega
je nujna hitra in primerna
rešitev.
MČ
Foto MČ
  o krajši bolezni je v
nedeljo, 13. oktobra, v
72. letu starosti v tržaški
bolnišnici umrl dolgoletni
programist in režiser
slovenskega programskega
oddelka deželnega sedeža RAI,
Danilo Pertot. Radijski delavec
je bil od leta 1978 do leta
2006, ko je stopil v pokoj.
Doma je bil z Barkovelj, kjer je
bil aktiven tudi v tamkajšnjem
društvu in pevskem zboru.
Vrsto let je tudi pomagal pri
Slovenski prosveti.
Kot programist-režiser Radia
Trst A je Danilo Pertot skrbel za
celo vrsto radijskih in od
začetka televizijskih oddaj leta
1995, tudi televizijskih nizov,
tako da je obvladal
najrazličnejše zvrsti radijskega
in televizijskega jezika. Bil je
med drugim dolgo let
odgovoren za zgodovinsko
oddajo Glasba po željah, in to
v časih, ko se je v tednu dni
nabralo več sto pisnih voščil.
Omenimo naj tudi radijske
reportaže; sam in s sodelavci je
vrsto let skrbel za niz Od Milj
do Devina, veliko je bil s
snemalnim aparatom na
terenu in obiskoval je
najrazličnejše prireditve,
otroške kolonije in tabore. V
zadnjem desetletju dela je
prevzel skrb za otroške in
mladinske sporede in urejal
Mladinski oder oziroma
Otroški kotiček. Med drugim
je bil pionir televizijske
sinhronizacije risank, kot sta
bili Pimpa in Volk Albert.
Zrežiral je tudi nekaj
dokumentarcev, naj omenimo
vsaj tistega o znanem
primorskem duhovniku in
božjem služabniku Jakobu
Ukmarju, med drugim je tudi
podpisal režijo proslave 60-
letnice našega radia in 10-
letnice televizije.
Danilo Pertot je dolga leta
sodeloval z Radijskim odrom,
zadnja leta tudi kot režiser,
med zadnjimi igrami, ki jih je
zrežiral, je radijska drama
Brune Marije Pertot o tragediji
v Cerknem ob 70-letnici
umora Lada Piščanca in ostalih
trinajstih Cerkljanov. Radijci ga
bodo v spominu ohranili kot
dragega kolego, ki je v poklic, z
veliko mero potrpljenja in
pedagoškega smisla, uvedel
številne mlade sodelavce, vsi,
ki smo ga poznali, pa tudi kot
zelo vestnega, delavnega in do
pičice natančnega človeka, z
velikim srcem do otrok in
slovenskega jezika. Svojcem
izrekamo iskreno sožalje.
MT
P
Bil je dolgo let programist in režiser na Rai
Poslovil se je Danilo Pertot
Peteaniju iz Podgore. Čeprav so
dogodki, o katerih govori film,
časovno in pomensko oddaljeni
od tako mladega režiserja, je Pe-
teani znal zvesto podati njihov
potek; snov je zajel iz vseh slo-
venskih in italijanskih časopisov,
ki so v takratnem obdobju pisali
o tej za slovensko manjšino po-
membni tematiki. V svoj film je
spretno vključil pričevanja raz-
nih izvoljenih politikov iz tistih
let, ki so shranjena v arhivskih
posnetkih deželnega sedeža RAI
in sedeža Dežele FJK. Intervjuval
je vseh pet takratnih deželnih
svetnikov: Igorja Kocijančiča,
Bruno Zorzini Spetič, Tamaro
Blažino in Igorja Dolenca.
V dokumentarcu seveda nastopa-
ta pomembna akterja takratnega
političnega delovanja, tedanji taj-
nik Slovenske skupnosti, odvet-
nik Damijan Terpin, in pa član
deželnega tajništva, odvetnik An-
drej Berdon. Oba sta oblikovala
pravno osnovo člena in skrbela
za njegovo pravniško neopo-
rečnost.
Svojo izjavo je podal sedanji pod-
predsednik deželnega sveta, Igor
Gabrovec, ki je bil kot kandidat
stranke SSk izvoljen prav s po-
močjo člena, ki dopušča olajšano
slovensko zastopstvo (po dolgih
10 letih izrinjenosti je stranka
Slovenska skupnost leta 2008
končno zopet imela možnost iz-
voliti svojega slovenskega zastop-
nika v deželni svet). Tudi Miloš
Čotar, ki je tesno sodeloval z Mir-
kom Špacapanom, je v doku-
mentarcu obudil spomine nanj
in podal nekatere zanimive anek-
dote.
/ str. 15
Anka PeterlinFoto damj@n
Tržaška 17. oktobra 2019 11
Obvestila
Lutkovno gledališče Pristanišče v
sodelovanju z Dramsko družino
SKPD F. B. Sedej prireja lutkovno
predstavo za mlade in odrasle
Veliki briljantni valček – KlubLutke
(Dunaj), v soboto, 19. 10. 2019,
ob 20. uri na sedežu zborov v
Devinu, 62/L.
Društvo rojanski Marijin dom in
Misijonski krožek Rojan vabita na
srečanje z misijonarko Agato
Kociper, ki deluje v Amazoniji. V
sliki in besedi bo prikazala državo,
prebivalce in svoje delo v
misijonu. Srečanje bo v rojanskem
Marijiem domu (ul. Cordaroli, 29)
v petek, 18. oktobra, ob 16.30.
Področni svet za Trst in Milje vabi na
predavanje dr. Primoža Krečiča,
stolnega župnika in dekana v
Kopru, Božja znamenja tudi danes
govorijo, v četrtek, 17. oktobra, ob
20. uri v domu J. Ukmarja v
Škednju, ul. Panebianco.
V ponedeljek, 28. oktobra, ob 17.30
bo v sejni dvorani Centra za
prostovoljno delo, v ulici Imbriani
5, dvojezični pogovor z naslovom
Pomen raziskovalnega dela na
področju zgodovine medicine v
Trstu - s posebno pozornostjo
slovenskim zdravnicam in
zdravnikom, ki so v preteklosti
živeli in delovali v Trstu. Dogodek
se vključuje v prostovoljne
aktivnosti Sanje za Mirjam, ki
imajo namen širiti zanimanje za
slovensko kulturo v Trstu.
Srečanje prireja Italijanski ženski
center, koordinira ga Elena
Cerkvenič. Vabljeni!
Čestitke
Ob rojstvu vnukinje Zale se veselimo
s svojo odbornico Vero Puntar, s
presrečnima staršema Staško in
Igorjem, z malo Kajo in vsemi
sorodniki v družini Bizjak in
Cvelbar; novorojenki želimo, da bi
rasla v radosti in ljubezni. Vsi pri
Vincencijevi konferenci
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje: nabirka v
rojanski cerkvi 40,50 evrov, N. N.
50 evrov; za sestro Agato Kociper
– Amazonija: N. N. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Priljubljena množična prireditev 
Razveseljiva zmaga
slovenske jadrnice
51. BARCOLANA 
  lovenski olimpijec Gašper
Vinčec je z jadrnico Way of
Life zmagal na 51. Barcolani
v Tržaškem zalivu, največji regati
na svetu s skupinskim startom.
Koprčan je bil zelo zadovoljen z
izidom in z jadranjem nasploh.
Poudaril je izjemno vlogo članov
posadke, ki so odlično opravili
nalogo in bili enostavno naj-
boljši. “Bila je izjemna sinergija
na barki”, je še povedal olimpijec
Vinčec. Zabeležiti moramo, da je
bil član posadke tudi najboljši
slovenski kolesar Primož Roglič.
Na nekoliko skrajšani regati, za-
radi skromnih vetrovnih razmer,
je jadrnica Way of Life zmagala s
časom 1 uro, 54 minut in 10 se-
kund. Barcolane se je udeležilo
2015 posadk, z zmago se je tako
Gašpar Vinčec pridružil dvema
dosedanjima slovenskima zma-
govalcema, in sicer Mitji Kosmini
(4 zmage) in Dušanu Puhu (1
zmaga). Na drugo mesto se je
uvrstila črnogorska posadka Shi-
ning, ki je slavila na sobotni iz-
vedbi Go to Barcolana from Slo-
venia by Kempinski. Na tej poseb-
ni regati, ki jo prirejajo Tržaški
Pomorski Klub Sirena, Slovenska
Jadralna Zveza, Zveza slovenskih
športnih društev v Italiji in Gene-
ralni konzulat Republike Sloveni-
je s podporo prestižnih hotelov
Kempinski, je mlada posadka
našega Jadralnega kluba Čupa za-
sedla presenetljivo 6. mesto.
S Barcolana pa ima tudi veliko po-vezanih dogodkov, ki potekajoob stojnicah in pomembnih kul-
turnih središčih mesta. Stojnico
je postavila Kmečka zveza in na
njej so se predstavile slovenske lo-
kalne kmetije. Prav tako sta imeli
svojo stojnico tudi Društvo vino-
gradnikov Krasa in Slovensko
stalno gledališče. Postojanko je
imel tudi radio Trst A, ki je v živo
predvajal oddaje Pižama Bar-co-
lana in #Bumerang. Zelo živahno
je bilo pred stojnico Zveze sloven-
skih športnih društev v Italiji, ki
je imela pogled na morje. Tu je
zveza predstavila svoje delovanje
in priredila posebne dogodke in
predstavitve. V četrtek je bil večer
s slovenskimi jadralci, na kate-
rem so se predstavili mladi jadral-
nih društev TPK Sirena in JK
Čupa. V petek je obiskala stojnico
nogometna reprezentanca Slo-
vencev v Italiji, v soboto so pri-
kazali delovanje slovenske odboj-
ke v Italiji, v nedeljo pa so bili pri-
sotni košarkarji ter predstavniki
in pokrovitelji združene košarkar-
ske ekipe Jadran. Posebno srečan-
je je bilo v sredo zvečer, ko so se
prisotnim in mimoidočim dvoje-
zično predstavili nekateri 17-letni
jadralci TPK Sirena in JK Čupa, ki
pripravljajo zanimiv in naravo-
varstveni projekt Eco sailors. Ka-
terina, Johana, Tina, Nicolas, Se-
bastian se pripravljajo na pravo
enomesečno pustolovščino z ja-
drnico od Trsta do Istanbula mi-
mo sedmih držav: Italije, Slove-
nije, Hrvaške, Albanije, Grčije,
Črne gore in Turčije. Na tej plov-
bi, brez plastike in brez emisij
CO2, se bodo mladi jadralci vsak
večer ustavljali na drugi lokaciji
in tam ljudem prikazali projekt
in jih seznanjali s problemom
onesnaževanja v Sredozemlju ter
na tak način pomagali pri ome-
jitvi morskega onesnaževanja in
spremembe klime. Projekt bo
imel tudi znanstveno plat, saj bo-
do s posebnimi aparaturami vsak
dan analizirali kakovost vode in
opazovali količino mikroplastike
v njej. Med drugim bodo tudi
dnevno pobirali smeti na plažah
in s tem izračunali povprečno
težo najdenih smeti in jih
istočasno pomagali odstraniti.
Ta hvalevredni projekt se bo začel
1. julija 2020. Podvig mladih
“eko-jadralcev” lahko spremljate
na Facebooku in Instagramu na
@ecosailors in pišete na ecosai-
lorsproject@gmail. com. Projekt
seveda terja veliko priprav, a tudi
finančnih sredstev, zato mladi
iščejo predvsem sponzorje in ko-
ristne nasvete.
O isti temi onesnaževanja je v pe-
tek, 11. oktobra, potekal tudi kul-
turni dogodek v oddelku za mla-
de bralce v NŠK v Narodnem do-
mu, ki so ga priredile Založba
Mladika, Slovenska prosveta in
NŠK v sklopu 51. Barcolane. Od-
govorna urednica Mladike Nadia
Roncelli in avtor Robert Šabec sta
predstavila poučno publikacijo
Foto MČ
Foto MČ
  Lutkovno gledališče Pristanišče 
Domiselni kozici sta
spravili sprta soseda
DEVIN 
  e zadnja, očarljiva lutkovna
ladja je v soboto, 12. okto-
bra 2019, v jutranjih urah
priplula v Lutkovno gledališče
Pristanišče in zvabila na svoj
krov, se pravi na sedež zborov v
Devinu, male abonente Čolna in
vse, ki jim je pri srcu čarobna lut-
kovna umetnost. Več kot petnajst
otrok je zvedavo zrlo na oder, kjer
sta izkušeni lutkarici Mateja
Šušteršič in Ksenija Ponikvar
predstavili ljubko igro O dveh ko-
zah. Po motivih Toma Barberja
jo je napisal Andrej Adamek, ki je
poskrbel tudi za zelo domiselno
režijo in glasbo (glasbeni produ-
cent Goran Majcen), ki je ustva-
rila prijetno domače ozračje. Sam
je tudi izdelal sceno, ki sta si jo
zamislili omenjeni igralki. Njuna
je tudi izdelava zelo privlačnih in
barvno premišljeno usklajenih
lutk s scenskimi elementi, od ka-
terih so izstopali leseni zabojčki
Š različnih velikosti, ki so služili zamarsikaj, pa še zelnate glave inkar nekaj rep. Predstava je nastala
v Lutkovnem gledališču Tri v so-
delovanju Lutkovne skupine Bo-
bek. Na zelo izviren in zabaven
način sta igralki poosebljali kme-
ta Lojzeta in Poldeta, soseda, ki se
mrzita in sta drug drugemu ne-
voščljiva za pridelek. Eden goji
zelje, drugi repo, oba imata kozi.
Vsaka od njiju pa ima najrajši
prav to, kar raste na sosedovi nji-
vi! Na vse načine jima kmeta pre-
prečujeta dostop do repe oz. zelja,
a nič ne pomaga. Trmasti, vztraj-
ni in bistroumni kozi vselej do-
sežeta to, kar želita. Prav zaradi
njune vztrajnosti se tudi kmeta
zbližata in se spoprijateljita ter
dopustita, da si kozi lahko kar sa-
mi postrežeta z zeljem oz. repo.
Ti dve vrsti zelenjave sta zelo
zdravi. “Oboje je dobro, oboje je
zdravo, // ker jesti moramo vso
zelenjavo”! , modruje pesmica, ki
jo zapojeta igralki-animatorki;
marsikaj sta izrazili tudi brez be-
sed ali “z meketanjem”, z dobro
naštudirano, zelo povedno mimi-
ko. V stihih je skrita tudi ljudska
modrost o prehra-
ni, ki zdravi: “Že
stara mama pravi,
da kislo zelje zdra-
vi, // če ujame te
prehlad, zelje si
pripravi. /... / Mo-
ral boš priznati,
zgrda ali zlepa, //
ko počutiš se sla-
bo, ti ugaja repa”.
Razgibana in za-
bavno podana
zgodba v živahni
animaciji je zelo
jasno izrazila
poučno misel, pa
še o zdravi prehra-
ni je mimogrede
spregovorila in prevzela tudi
odrasle spremljevalce otrok. Ško-
da, da ni bilo le-teh še več, saj so
bile predstave tudi na letošnjih
jutranjih lutkovnih srečanjih zelo
posrečeno izbrane. Vsaki predsta-
vi je sledila brezplačna lutkovna
delavnica. Tako je bilo tudi to-
krat, ko so se otroci spet zbrali
okrog velike mize na dvorišču ob
dvorani in s pomočjo Lare Bearzi
ter Mire Tavčar izdelali lično lut-
ko – kozico iz vrvice, lepenke, ka-
menčkov, blaga... Pred predstavo,
ki jo je uvedla Nada Tavčar, sta
Mira Tavčar in Blaž Terpin pred-
stavila otrokom nenavadne bese-
de, ki so jih nato slišali v pra-
vljični zgodbi, in obrazložila nji-
hov pomen. Poleg besed (in ilu-
stracij) repa, zelje, strgalo in pre-
govor so bili napisani na velikem
listu še trije pregovori: Brez dela
ni jela, Rana ura zlata ura, Po ju-
tru se dan pozna, ki so se tudi
oglasili med predstavo. Da je vse
potekalo, kot je treba, in da so tu-
di starši lahko mirno popili kavi-
co in poklepetali, so
poleg omenjenih, po-
skrbeli še drugi člani
Devinskega mladin-
skega krožka: Tina Fa-
bi Pahor, Lucija
Tavčar, Martina Bearzi
in Veronika Bandiera.
Mladi si zaslužijo vso
pohvalo, ker so tako
aktivni in namenjajo
ljubečo pozornost ro-
sno mladim gledal-
cem. Tudi letos so
malčki prinašali in
odlagali v posebno
morje meduze, mor-
ske zvezde... in jih
skušali čim lepše okra-
siti. Za domišljijsko najbolj boga-
to pobarvane morske živalice sta
bili v soboto ex aequo nagrajeni,
drugouvrščeni Neža in Julija, ki
sta prejeli “škatlico ustvarjalni-
co”, v kateri je bilo vse potrebno
za izdelavo lutk, prvo nagrado pa
sta si delili Petra in Katarina. Vsi
drugi otroci so bili deležni poh-
vale in spodbudnih besed za na-
daljnje ustvarjalno delo.
Lutkovno gledališče Pristanišče,
ki so si ga zamislili in ga prirejajo
Devinski mladinski krožek in
Lutkarji iz Devina, v sodelovanju
z Devinskim vrtom ustvarjalno-
sti, OPZ Ladjica in MoPZ Fantje
izpod Grmade ter s pomočjo Slo-
venske prosvete in Zadružne
kraške banke, je zaprlo svoj pri-
stan do prihodnje jeseni. 
V soboto, 19. oktobra 2019, ob
20. uri bo na vrsti lutkovna pred-
stava za mlade in odrasle. V goste
prihaja skupina KlubLutke, v ka-
teri ustvarjajo lutkovne predstave
dunajski študentje. Na sedežu
zborov v Devinu bodo, v priredbi
dela Draga Jančarja, uprizorili
dramo Veliki briljantni valček s
trpko in kritično vsebino na
račun jugoslovanske politike v
80. letih prejšnjega stoletja. Režijo
podpisujeta Julija Urban in Ana
Grilc. Večer prirejajo v sodelovan-
ju z abonmajem Gledališče na oc-
vrtem Dramske družine SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana. Ob koncu
bo degustacija vin proizvajalcev
Vinoteke Števerjanski griči.
IK
Brata Pirata in zaklad ladje ropa-
rice. Predstavitve so se udeležili
mladi bralci in bralke 3. in 4. ra-
zreda osnovnih šol Trubar-Kajuh
iz Bazovice in Černigoj s Proseka.
V današnjih dneh se veliko govo-
ri o družbenih, gospodarskih in
drugih krivicah, ki bodo breme-
nile ramena mladih generacij.
Prav take aktualne teme oz. kri-
vice zanimajo Roberta
Šabca, ki jih potem
pretvori v zgodbe, s ka-
terimi seznanja s temi
perečimi problemi tu-
di mlade bralce. S
prstom pokaže na do-
gajanje v morjih ob
Somalskem polotoku,
kjer mogočne evrop-
ske in azijske ribiške
ladje še danes brez
vsakršnih pravil lovijo
in plenijo ribe. Še več,
nekatere ladje v globi-
ne Indijskega oceana
odlagajo tudi nevarne
in strupene odpadke
ter na ta način še do-
datno pustošijo in za-
strupljajo morsko bogastvo. Otro-
ci so pozorno poslušali avtorja, ki
jim je prebiral zgodbico. Na kon-
cu so sami razumeli, katere so kri-
vice in katere so nepravičnosti v
zgodbi, ter radovedno spraševali
pojasnila in dokazali, da so že ve-
liko bolj občutljivi za to temo kot
marsikateri med odraslimi.
MČ
Foto damj@n
Aktualno17. oktobra 201912
  ubilejna sezona 2019/2020 Sloven-
skega narodnega gledališča Nova
Gorica, v kateri ta primorski gleda-
liški hram obeležuje 50-letnico pro-
fesionalizacije, 25-letnico nove, sodob-
no zasnovane stavbe in 15-letnico sta-
tusa narodnega gledališča, se je začela z
mračno, trpko dramo Zgodbe iz dunaj-
skega gozda Ödöna von Horvatha
(1901, Reka – 1938, Pariz; živel je vse
povsod po Evropi, bil je pravi Evropejec
v današnjem smislu, a nikjer se ni čutil
res doma). Odličen prevod je izšel izpod
peresa Mojce Kranjc. Domači ansambel
jo je z nekaterimi gosti in v režiji Pri-
moža Ekarta premierno uprizoril v
četrtek, 19. septembra 2019, v veliki
dvorani SNG Nova Gorica, ob nav-
zočnosti poznanih obrazov iz gleda-
liškega sveta. Drama je nastala l. 1931,
v tistih medvojnih letih, ko so se temni,
grozeči oblaki že začeli zgrinjati nad
Evropo in nakazovali vzpon dveh
smrtonosnih –izmov, katerih posledice
so še vedno boleče. Von Horvathovo
delo v času nastanka so v nemškem sve-
tu zelo dobro sprejeli – pisec je bil de-
ležen Kleistove nagrade, Dunajčani pa
so kritično gledali na dramo, ker je dra-
matik prodorno ost naperil proti malo-
meščanski družbi in njeni “morali”, ki
je bila zgolj fasada sprevržene nemora-
le. Očitno so v tem zrcalu zrli sebe. V
njem žal lahko vidimo tudi odsev po-
dobe naše družbe v tem času vseh vrst
kriz, tudi etičnih vrednot, in ne vemo,
kam nas bo vse to privedlo. Naslov dra-
me, ob katerem misel kar sama splava
na valove znanega, sanjavega Strausso-
vega valčka, je povsem zavajajoč. V
predstavi, kljub temu da jo spremlja gla-
sbena lahkotnost valčkov,
spevnost ljudskih moti-
vov, je čutiti težo ozračja,
v katerem bo kaj kmalu
zabobnel bojni stroj. Dra-
ma ima pač vse značilno-
sti von Horvathovih del,
kot je sam opozoril: “Vse
moje igre so tragedije -
komične so samo zato,
ker so srhljive. Tisto srhlji-
vo pa mora biti prisotno”.
Režiser Ekart, ob drama-
turški razčlembi Simone
Hamer, ni posegal v tekst,
če odmislimo projekcije
citatov iz knjige Eliasa Ca-
nettija, ki so se pred de-
janji zvrščali v ozadju, a
niso kaj bistvenega doda-
jali že dovolj zgovornemu dramskemu
tekstu, v katerem je subtilno poudarje-
na misel, kako moč množice, ki je ubra-
la podlo pot zla, potegne za seboj posa-
meznike in jih celo spodbuja in podpi-
ra, da še sami sodelujejo pri nizkotnih
dejanjih in dopuščajo, da do njih pride.
Prav v le-teh so vidni znaki nestrpnosti
in nadvlade nad sočlovekom. V opisani
družbi dvajsetih let prejšnjega stoletja,
ki se je trudila z vsemi sredstvi povzpeti
se na socialni lestvici, je še posebno
krhek ženski svet. Von Horvath nam
predstavlja žensko podrejenost, man-
jvrednost; sama ne more odločati v tej
zakoreninjeni patriarhalni družbi niti o
tem, s kom se bo poročila. V igri sprem-
ljamo razvijanje dveh pripovedi, malo-
meščanske družbe in zasebne zgodbe
mladega dekleta, ki ji je oče trgovec
odločil za moža grobega mesarja. Vse
teče gladko, dokler je hči podrejena in
izpolnjuje očetovo voljo. Ko pa se zares
zaljubi, žal v parazita, pridaniča in iz-
koriščevalca ter lenuha, ki živi na rame-
nih drugih, pretrže zadušljive družinske
vezi, ki ji jemljeno svobodo. A s tem de-
janjem izgubi vse pravice. Oče je ne pre-
pozna več kot svojo hčer. Sama zapade
v veliko stisko. Otroka, ki se je rodil, ga
zaradi nuje mora prepustiti “tašči”, a
zlovešča stara mati tako “ukrepa”, da
mali zboli in umre. Preobrazbo Marian-
ne, pogumnega dekleta, ki se upre
očetovi volji, je gostja Nataša Keser pre-
pričljivo opisala od mladostne, brezpo-
gojne podrejenosti očetu in upora proti
despotskemu roditelju ter popolnega
zaupanja svojemu močnemu ljubezen-
skemu čustvu in iluzije po svobod-
nejšem, polnejšem življenju pa do raz-
bolelega spoznanja lastne nemoči dru-
gače zasukati svoje
življenje. Po sili razmer se
skrušena vda v usodo in
se ji prepusti ter odide s
prizorišča z njej namenje-
nim mesarjem (ta prizor
je prav presunljiv). Njena
zgodba, katere tragični
razplet je slutiti že v začet-
ku, in druga vzporedna,
prikaz moralno propada-
joče družbe, prevzameta
gledalca in ga držita
ukleščenega do mračnega
konca.
Literarni poznavalci ni-
majo zaman dramatika
von Horvatha za odlične-
ga in prodornega opazo-
valca in poznavalca
družbe ter človeka v njej: vsi dramski li-
ki so natančno prikazani in pronicljivo
je opisana tudi njihova skrita duševna
plat. To so znali igralci vešče izkoristiti,
saj so s svojimi kreacijami še dodatno
izostrili značajske poteze, obnašanje
dramskih oseb in jasno izrazili njihovo
mišljenje. Poleg Keserjeve naj omenimo
še Jureta Kopušarja, ki je polnokrvno
izoblikoval lik skrajnega dvoličneža,
preračunljivega zapeljivca, brez ni-
kakršne morale, Gorazda Jakominija
kot neizprosnega očeta, ki se ne meni
za hčerine obupne prošnje po pomoči,
Tejo Glažar, ki je “zlodejsko” počrnila
dejanja in misli Stare matere, pa Heleno
Peršuh kot nemočno Mater, Jožeta Hro-
vata kot Misterja, bogatega Američana,
ki ne pokaže niti trohice usmiljenja do
Marianne in cinično pusti, da jo peljejo
v zapor, češ da ga je okradla, Marjuto
Slamič kot Valerie, žensko, ki ve, kako
je treba živeti v svetu moških, pa še An-
dreja Zalesjaka kot Ericha, ki kaže že vse
poteze privrženca nacistične miselno-
sti. Vsi preostali igralci Peter Harl -
Oskar, Blaž Valič – Havlitschek, Miha
Nemec - Ritmojster, Dušanka Ristić –
Prva teta, Žiga Saksida – Konferansje in
Spovednik (pri katerem Marianna za-
man išče utehe in razumevanje) in go-
sta Andrijana Boškoska Batič - Milostlji-
va gospa in Emma ter Jernej Čampelj -
Hierlingerjev Ferdinand, so izvrstno
opravili svoje naloge. Nemo množico
je predstavljala skupina 22 mladih, ki
so brezhibno udejanjili režiserjeve žel-
je.
Mogočna scena – močno privzdignjen
pod in v ozadju visoka dvižna “stena”z
odprtino - scenografinje Vasilje Fišer je
ponujala rešitev za več prizorišč, naka-
zanih v drami. Kostumi Belinde Radu-
lović so se realistično skladali z obrav-
navanim zgodovinskim obdobjem.
Iva Koršič
J
  Premiera: Zgodbe iz dunajskega gozda
Pod krinko trdne morale
nemoralna gniloba
SNG NG 
Izlet PD Rupa - Peč v Cilento (1)
Čudoviti biserčki južne Italije
  estinacija letošnjega
izleta Prosvetnega
društva Rupa-Peč je bil
Cilento. Področje Cilenta, ki se
nahaja v pokrajini Salerna
(Kampanja), se nam predsta-
vlja z zeleno okolico, rodovit-
no obdelanimi polji in obala-
mi z najbolj čistim morjem v
Italiji pa še z majhnimi
gručastimi vasicami, posejani-
mi po gričih, in zaselki, ki
dišijo po morju. To naravno
“svetišče” sodi pod okrilje Une-
scove zaščite.
23. avgusta so se izletniki v
zgodnjih jutranjih urah iz Ru-
pe peljali do Padove, kjer so se
jim pridružili vodja izleta Patri-
zia, mlad šofer s svežimi
močmi in še par iz Vicenze, ki
se je priključil skupini. Preden
so nadaljevali pot, se je že do-
bro prebujena vesela druščina
izletnikov zbrala ob skrbno pri-
pravljeni malici, na kateri je
vsakdo našel kaj za pod zob. Ko
so se okrepčali in posladkali, so
pot nadaljevali mimo Bologne,
D Ancone po obali Jadranskegamorja vse do srednjeveškeganaselja Torre di Palme v Mar-
kah. Sledil je postanek za kosi-
lo, po kosilu pa sprehod in
ogled utrdbe. Popoldne se je
pot nadaljevala mimo Foggie
do kraja Gioia del Colle (Apu-
lija). Tu so se izletniki nastanili
v udobnem hotelu, kjer so tudi
večerjali.
Naslednje jutro jih je pot vodila
v mesto Matero (Bazilikata), na
območju katerega so našli
ostanke poselitve že od paleo-
litika. Matera je mesto, ki je po-
seljeno najdlje v zgodovini člo-
veštva. Mesto ponuja svojim
obiskovalcem nenavaden
kompleks v skalo izkopanih
cerkvic in belo obarvanih hišk
svojih nekdanjih prebivalcev,
ki so skozi tisočletja spremin-
jali in gradili svoja domovanja.
T. i. Sassi di Matera, ki spadajo
pod Unescovo zaščito, so letos
prestolnica evropske kulture.
Izlet so začeli na točki s čudo-
vitim razgledom nad mestom.
Ogledali so si bivališča, v kate-
rih so stanovali ljudje vse do le-
ta 1960. Primer bivališča, v ka-
terega so vstopili, je dajal varno
zavetišče številni družini, ki je
svoj dom delila z živino. V
njem je še originalna oprema,
ki so jo uporabljali. Zanimiva
je tudi stara cerkvica v bližini,
ki so jo žal uporabljali za sta-
novanja in hlev. Nekaj po-
membnih fresk se je na srečo
ohranilo. Izletniki so v njej za-
peli dve pesmi, obhajilno in
Marijino. Ob sprehajanju po
ozkih ulicah so razkrili neštete
zanimivosti, cerkvice, trge, ma-
le trgovinice, pomembne
umetnine občasnih razstavljal-
cev. Tipično kosilo so imeli v
restavraciji v samem mestnem
jedru. Na tej točki se je razpro-
stiral lep razgled na ostali del
mesta. Po kosilu so nekaj časa
namenili nakupom, nato so z
avtobusom nadaljevali pot pro-
ti Salernu (Kampanja).
/ dalje
Udeleženka Jožica Šinigoj
Izletniki v Materi
Andrijana Boškoska Batič, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Peter Harl, Nataša
Keser (foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan)
  prvem delu knjige se av-
tor spominja na rodno vas
in na nekdanje življenje v
njej, ki se je z leti popolnoma
spremenilo. Nekoč je bilo polno
otrok v šoli, cerkvi, kulturnih do-
movih. Družine so bile številne.
V vasi so bili vsi Slovenci, zdaj je
večina italijanska, kar je žalostno.
V drugem delu knjige je nekakšen
obračun avtorjevega plodnega
političnega in kulturnega udej-
stvovanja, ki je zaobjemalo vso
našo deželo, od Tržaške preko Go-
riške do Videmske. Na Gorico ga
vežejo tudi spomini na triletno
bivanje v Alojzijevišču, kjer sta ga
stroga disciplina in red utrdila, da
se je pozneje lahko spoprijemal z
resničnostjo in življenjskimi
težavami. Vse pripovedi v knjigi,
ki ni nikakršen zgodovinski zapis,
ampak mozaik spominov, so re-
snične, nič ni izmišljenega; tudi
zato je v zapisih zaslediti marsi-
katerega njegovega prijatelja ali
sotrudnika. Želel je zabeležiti svo-
je dolgoletno udejstvovanje v
družbenopolitičnih krogih, kar je
po besedah Damjana Paulina zelo
pomembno: “Kar je napisano
ostane, drugo gre v pozabo”. V
knjigi Štoka npr. omenja kardina-
la Rodeta, izrednega intelektual-
ca, ki so ga v Sloveniji hoteli
uničiti po zgledu nekdanjega
enoumja, s poniževanjem, odv-
zetjem verodostojnosti, s podti-
kanjem, da ima sina. Štoka je ob
V
tem zatrdil, da Slo-
venci nismo demo-
kratično in poli-
tično še zrel narod.
To se zrcali že v
tem, da gre le polovica Slovencev
volit. Slovenski narod je mlad, a
slovenskemu jeziku strežemo po
življenju z uvajanjem angleščine
vsepovsod.
Tehten pogovor je obsegal tudi
pogled na današnjo politično si-
tuacijo, ki ni rožnata za nas Slo-
vence, tudi glede na skrčenje par-
lamentarnih mest. Da SSk zmeraj
bolj izgublja glasove (na deželnih
volitvah l. 1968 je dobila 10.800
glasov, na letošnjih evropskih vo-
litvah le 1300 glasov), in da so slo-
venski glasovi razpršeni po raznih
političnih strankah, pa meni, da
je več vzrokov. Eden izmed teh je
ta, da nas je zmeraj manj, drugi
pa je nevidna asimilacija. Pri tej
naše šole sicer ne trpijo, ker je v
njih vedno več otrok, a mnogi
izhajajo iz italijanskih družin, tu-
di takih, ki spet odkrivajo svoje
slovenske korenine. Sam pa ne ra-
zume, kako je povojna jugoslo-
vansko-slovenska oblast dala
“diktat”, naj Slovenci v Italiji vo-
limo za napredne italijanske
stranke. “To je izvirni greh, ker se
je na tak način slovenski narod
odpovedal svoji narodni stranki.
Če namreč politike ni, narod je
brez glave. Tega problema ni do-
bro obdelal še noben zgodovinar,
ker ga noče ali ne more ali pa je
prepričan, da je bila tista poteza
pravilna; žal pa nas je to peljalo
na pot uničenja”, je prepričan
Štoka. V zvezi s tem je dejal, da
nihče od dosedanjih izvoljenih
Slovencev v parlamentu ni prišel
poročat v kak širši slovenski fo-
rum, kaj dela v Rimu. To pa zato,
ker niso predstavljali in ne pred-
stavljajo slovenske narodne skup-
nosti, ampak najprej svojo stran-
ko. “Naša narodna skupnost se ze-
lo krči”, meni Štoka, ki obenem
zatrjuje, da smo še zmeraj zdrav,
vitalen narod, kot nam kažejo
naša kultura, šport in še kaj. Sicer
pa danes igra veliko vlogo kvali-
teta! Na to ciljajo mladi.  (Mimo-
grede je omenil uspešnega Slo-
venca v Luksemburgu, Valterja
Mavriča iz Šlovrenca blizu Šmar-
tnega, ki je bil leta 2010 imeno-
van za direktorja za prevajanje in
terminologijo, zdaj pa je na čelu
največje prevajalske službe na sve-
tu, ki skrbi, da so dokumenti
Evropskega parlamenta na voljo
v vseh 24 uradnih jezikih EU).
Štoko pa zelo skrbi politična si-
tuacija v Italiji. Po njegovem so
italijanske tradicionalne stranke v
zatonu. Nimajo podpore mladih,
ker mladi iščejo nekaj novega. Če
to novo ne bo nastalo, je nevarno,
da pride do česa hudega. Morda
se tega italijanski politiki niti ne
zavedajo, saj nimajo programov
in brez problemov prehajajo iz
ene stranke v drugo. Včasih je bi-
lo to nemogoče! Glede obstoja
slovenskega naroda pa je popol-
noma pozitiven: “Imamo prihod-
nost”!
Knjigo Draga Štoke Moj svet med
Krasom in morjem so predstavili
tudi v Trstu, in sicer v petek, 11.
oktobra 2019, v Tržaškem
knjižnem središču.
S 6. strani
“Naš narod ...”
Po poletnem premoru je stekel pouk orgel in
drugih tečajev tudi v goriški škofijski šoli za orgle
in sakralno glasbo, katere glavni cilj je skrbeti
za kakovost liturgične glasbe v župnijah. Glavno
skrb v šoli  dajejo organistom, pa tudi
instrumentalistom ali zborovodjem. Tečaji so
odprti za vse, tudi tiste, ki nimajo glasbenega
znanja ali niso rosno mladi. Za igranje in petje
pri liturgiji sta potrebni ne le želja prispevati k
lepoti bogoslužja in ljubezen do glasbe, temveč
tudi znanje. Tečaji potekajo v sodelovanju s
Primorskim glasbenim društvom v župnišču v
Zdravščinah. Na razpolago so tečaji orgel,
klavirja, petja, gregorijanskega petja,
zborovodstva, kitare, liturgije, harfe, pa tudi
komplementarni tečaji glasbene teorije,
harmonije in solfeggia. Zaradi pomanjkanja
organistov bi različne župnijske skupnosti lahko
povabile koga, ki pozna vsaj osnove klavirske
igre, na brezplačno lekcijo ali poskusne lekcije.
Starost kandidatov ni pomembna. Lepa in dobra
glasba je privilegirano sredstvo, če hočemo ljudi
približati presežnemu. Pogosto lahko pomaga
bolje doumeti sporočilo tudi tistim, ki so v cerkvi
morda raztreseni, je nedavno dejal papež
Frančišek.
Vpis je možen pri g. Federicu Mirku Butkoviču
(tel. 333 4140364, mirkobutkovic@yahoo. it).
Gorica / Škofijska šola za orgle in sakralno glasbo
Slovenija / Aktualno 17. oktobra 2019 13
  seljudski protest v Lju-
bljani prejšnji teden, z
naslovom Rešimo Slove-
nijo, odmeva kot pomemben
dogodek, saj že povzroča nela-
godja in politične napetosti, v
prihodnje pa bo lahko v mar-
sičem pogojeval in usmerjal po-
litiko in odnose v Sloveniji. Raz-
mere pa so dejansko take, kot so
jih navedli trije predstavniki po-
litike in civilne družbe, skupaj s
svojimi pogledi in stališči. Alojz
Kovšca, predsednik Državnega
sveta, je na sprejemu predstavni-
kov vseljudskega protesta izrekel
prepričanje, “da so vzroki za ne-
jevoljo in proteste tako posa-
meznikov kot civilnodružbenih
gibanj v njihovih zahtevah re-
snično utemeljeni”. Jože Biščak,
glavni in odgovorni urednik
tednika Demokracija, pa je v
svojem uvodniku zapisal:
“Država tone vse globje, levičar-
ska elita, ki dobesedno krade in
ropa državljane, odgovarja z na-
padi in obtožbami o rasizmu,
V ksenofobiji in fašizmu. Med lju-di sejejo strah, nihče si ne upaveč povedati, kaj misli in kako
bi rad živel, pravica do samoo-
brambe ljudi je kriminalizirana,
tiranija v Sloveniji je dobila do-
movinsko pravico. Še je čas, da
se seme zla uniči brez državljan-
ske vojne”.
Nemara pa je najbolj stvarno in
prepričljivo mnenje patra Edvar-
da Kovača, ki ga je udeležencem
maše za domovino v prenapol-
njeni frančiškanski cerkvi, ki je
potekala pred začetkom protesta
na Prešernovem trgu, takole ute-
meljil: “Želim, da tisti, ki vodijo
državo, to počnejo modro.
Hkrati pa tudi želim in pričaku-
jem, da bi bila naši domovini
Sloveniji vrnjena pokončnost”.
Dr. Stane Granda, zgodovinar,
publicist in civilnodružbeni ak-
tivist, pa je prepričan, “da Slo-
venci nismo utrujeni od zgodo-
vine, pač pa smo utrujeni od ne-
pravičnosti, nepoštenosti, nee-
nakosti in nemoralnosti. Slove-
nija se je iz skupnosti samozave-
sti in vsestranskega optimizma
in zanosa ob osamosvojitvi spre-
menila v solzno dolino, katere
prebivalci ne vedo več, ne kod
ne kam”.
Obravnavani pogle-
di, mnenja in sta-
lišča so bili upora-
bljeni kot izhodišča
v nastopih, ki so jih
na vseljudskem pro-
testu imeli nekdanji
mariborski župan
Franc Kangler,
predsednik Sloven-
ske ljudske stranke
Marjan Podobnik
in Janez Janša, ki je
govoril v imenu
220.000 volilcev
SDS, največje slo-
venske politične
stranke, ki se sicer
nahaja v opoziciji.
Janša je nastopil v
svojem znanem slogu, do kate-
rega imata del javnosti in politi-
ke sicer pridrške, toda je kon-
kretno in natančno analiziral
politične in druge razmere v
Sloveniji. Zagotovo je zaradi tega
med udeleženci protesta doživel
tudi največje odobravanje in so-
glasje, ki je bilo izraženo tudi v
skandiranju “Janša, Janša”.
Franc Kangler, ki je bil žrtev po-
litičnega, policijskega in sodne-
ga preganjanja, zasnovanega na
predsodkih in sovraštvu vpliv-
nih osebnosti v Mariboru, je na
protestu zahteval odstop pred-
sednika vlade Marjana Šarca.
Marjan Podobnik je zagrozil z
novimi protesti, prvi naj bi bil
že ta četrtek z zaporo cest, vpad-
nic v Ljubljano. Janez Janša je
zatrdil, da so v Sloveniji zavlada-
Žlahtna kvadrologija
Sočasno z rojstvom demokracije in neodvi-
sne države se je začel obujati tudi spomin na
velikega Primorca in še večjega Slovenca Fi-
lipa Terčelja. Drobni knjižici koprskega
Ognjišča izpod peresa Marijana Breclja
(1992) so sledili kulturni večeri, simpoziji,
verski shodi, diplomske naloge. V Šturjah so
ljudje več let bili pravo bitko s takratnim
županom, ki se je upiral postavitvi njegove-
ga spomenika. Pravcati ljudski upor se je
zgodil in slednjič je bil kip Mirsada Begića
postavljen.
Rodila se je tudi pobuda, da se Terčelju po-
deli čast oltarja. Koprska škofija je zato na
predlog vipavskih duhovnikov, enih podpi-
sanih, pa tudi mnogih nepodpisanih, začela
postopek za prvega primorskega svetnika.
V zadnjih letih je vnema, žal, uplahnila. Za-
kaj, je težko na kratko povzeti. Bi pa bilo do-
bro o tej temi kaj reči tudi v javnosti, naj-
manj zaradi mnogih ljudi, ki molijo k
Terčelju in bi si to zaslužili.
Zato je še toliko pomembnejši izid dragoce-
ne knjige Ivana Albrehta z naslovom Filip
Terčelj. Zajetna knjiga s 432 stranmi v trdi
vezavi (Družina) povzema celotno delo na
poti proti beatifikaciji in se poglablja v vse
dosedanje vedenje o Terčelju. Hkrati dodaja
nove ugotovitve, ki so sad dolgoletnega av-
torjevega raziskovalnega dela na področju
vipavske zgodovine.
Mirno lahko rečemo, da je Terčelj najprej v
Šturjah dobil bronast spomenik, zdaj pa še
literarni spomenik. Če komu ta izraz ni
všeč, naj se spomni, da se isti izraz uporablja
tudi za naš najstarejši zapis, brižinski spo-
meniki, pa čeprav ne gre za nobene kam-
ne...
Ivan Albreht je duhovnik, hkrati pa profesor
sociologije in psihologije, ki je v vipavskem
semenišču poučeval omenjena predmeta, pa
še marsikaterega zraven. Zadnja leta se po-
sveča zgodovini, in to v svojem slogu: na-
tančno (pedantno, pravzaprav), poglobljeno
in argumentirano.
Vipavska je po njem dobila še četrto zgodo-
vinsko knjigo o preteklosti Vipavske. Zgodo-
vinske orise Dornberka, Ajdovščine in Šturij
sklepa biografija o Terčelju. Albrehtova kva-
drologija ni suhoparno zgodovinsko čtivo,
ampak ravno obratno. Zato se postavlja tudi
vprašanje, zakaj je šele njegova četrta knjiga
izšla pri založbi, saj je pred tem vse knjige
založil Albreht sam. A to vprašanje je bolj re-
torično. Da založbe Albrehta doslej niso
opazile, namreč veliko pove o samih za-
ložbah.
Zanimivo pisanje mu lahko zavidajo tudi
najboljši slovenski, ne le zgodovinarji, am-
pak tudi novinarji in publicisti. Sociolog,
psiholog in teolog Albreht je - kot novinar
in zgodovinar menda to lahko samokritično
napišem – dober zgled slovenskim zgodovi-
narjem in novinarjem. Napisana je namreč
zanimivo, hkrati pa poglobljeno, argumen-
tirano, podkrepljeno z viri in dokazi.
A tu je še dodana vrednost. V svoji četrti
knjigi se Albreht pokaže ne le kot dober zgo-
dovinar, ampak tudi kot literat. Besedilo o
Terčelju ima namreč tudi leposlovno raz-
sežnost, zaradi katere knjigo beremo malo-
dane kot roman. Umetniška svoboda, ki si
jo je vzel, bralca še bolj potegne v knjigo.
Zdi se, kot da se vračamo v stare dobre čase,
ko so bili zgodovinarji hkrati tudi pisatelji
ali celo pesniki. Knjiga je taka, kot so bile
knjige nekoč in jih zato še danes študentje
raje jemljejo v roke kot suhoparna zgodo-
vinska čtiva sodobnih zgodovinarjev. Sovre,
pa tudi Kos, sta preprosto nedosegljiva,
kljub tolikim novim dognanjem. Igor Grdi-
na je mogoče edina svetla izjema sodobnega
“lepega” zgodovinopisja. Brez vsakega preti-
ravanja lahko Albrehtovo knjigo zaradi
žlahtnosti in strokovnosti postavimo na
častno mesto v naši zgodovinski knjižnici.
Zdaj bi se kolumna morala končati, saj je bil
sklepni stavek napisan. Pa vendar. Pri opiso-
vanju kakršnihkoli izdelkov velikokrat po-
grešam podatek o ceni. Zakaj bi bilo treba
tako informacijo vedno iskati po internetu,
se sprašujem. Posebej če je ta razmeroma
nizka, slabih 23 evrov.
DALMATINOTino Mamić 27
la dvojna merila pri vrednotenju
posameznikov in nasploh v
državi. Dejal je, da je tega dovolj
in da v SDS vladajočih ne bodo
več prosili, ampak bodo zahte-
vali. Napovedal je “začetek kon-
ca protislovenskega komedijan-
stva” in naštel nujne ukrepe, ki
bi jih morala uresničiti vlada
Marjana Šarca. Med temi so
ugotovitev odgovornosti vseh,
ki so “dvakrat okradli državne
banke, v njih prali denar za tero-
riste in sramotili Slovenijo v sve-
tu”. Zahteva red v zdravstvu, od-
stavitev skorumpi-
ranihh sodnikov,
očiščenje pokoj-
ninskega sistema
vseh privilegijev,
revizijo odpisanih
posojil prvorazred-
nim vplivnežem,
pa tudi popolno
zaporo državne
meje za nezakoni-
te prehode. Na
protestu je bilo tu-
di rečeno, “da je
na Magistratu, se-
dežu mestne
občine Ljubljana,
kjer deluje župan
Zoran Janković,
središče slovenske
korupcije. Ta naj
bi dosegla kar okoli 3,5 milijar-
de evrov na leto”. Glede delo-
vanja in vpliva Janeza Janše v
slovenski družbi in politiki pa je
vodja poslanske skupine Social-
nih demokratov Matjaž Han na
nacionalni TV povedal, “da je
bil edini razlog za nastanek se-
danje vladne koalicije strah, da
Janez Janša ne pride ponovno
na oblast”.
Po vseljudskem protestu je mo-
goče predvidevati nadaljnje do-
gajanje na območju politike v
Sloveniji. Premier Marjan Šarec,
vladne stranke in provladno
usmerjeni mediji protesta niso
omenjali in komentirali, saj so
pričakovali manjšo udeležbo, ki
naj bi potrdila zmanjševanje
vloge in ugleda Janeza Janše v
politiki. Marjan Šarec zanesljivo
ne bo odstopil kot predsednik
vlade, kljub temu da je v
težavah zaradi odkritja, da ima
prijateljico, imenujejo jo “Lepa
N. H. ”, ki ji je domnevno pre-
skrbel zaposlitev kot tajne agen-
tke v Slovenski varnostno ob-
veščevalni agenziji, s kratico So-
va. O tej domnevni ali resnični
zaposlitvi gospe iz okolja Marja-
na Šarca obstajajo različne trdit-
ve in mnenja. Vladna koalicija
bo morda sprejela kakšno izmed
zahtev, izraženo na vseljudskem
protestu, ampak jo bo potrdila
kot svoj ukrep, strnila pa bo svo-
je vrste in nadaljevala že preiz-
kušeno kampanjo zoper Janeza
Janšo in njegovo opozicijsko
Slovensko demokratsko stranko.
Tudi predčasnih parlamentar-
nih volitev skoraj zanesljivo ne
bo, kot so mnogi napovedovali
in pričakovali. So pa volitve se-
veda edini učinkoviti način za
dosego političnega preobrata in
sprememb v državi.
Pa še razveseljiva novica za la-
stnike nepremičnin. Premier
Marjan Šarec je sporočil, da vla-
da ne bo obdavčila nepre-
mičnin, “ker o tem med stran-
kami koalicije ni soglasja”. V
Sloveniji je kar več kot 90 od-
stotkov prebivalcev, ki so lastni-
ki zasebnih hiš, stanovanj, loka-
lov in tudi drugih vrst nepre-
mičnin. Najemnih stanovanj pa
je v Sloveniji malo. O obdavčitvi
nepremičnin se razpravlja že več
let, toda o tem še nikoli nista bi-
la sprejeta kakšen zakon ali
ukrep.
Marijan Drobež
Razburljivo politično dogajanje v Sloveniji
Za spremembe niso dovolj protesti,
potrebovali bi volitve!
Dr. Stane Granda
  Premiera otroške predstave SSG in DreamArt
Razgibana glasbena uprizoritev 
o medsosedskih odnosih
GORICA 
  lovensko stalno gledališče
je svojo letošnjo prvo
predstavo v Gorici name-
nilo najmlajšim obiskovalcem
in jim napravilo pravo prese-
nečenje, kajti otroška uprizori-
tev Na dvorišču je bila premier-
no uprizorjena prav v goriškem
Kulturnem domu v nedeljo do-
poldne, 29. septembra 2019.
Predstava je slovesno uvedla le-
tošnji niz abonmajskih predstav
za otroke Komigo baby
2019/20. Pod naslovom “Ma-
ma, očka... gremo v gledališče”!
ponuja namreč Kulturni dom v
Gorici, v sodelovanju s Sloven-
skim stalnim gledališčem iz
Trsta, Zvezo slovenskih kultur-
nih društev, ŠZ Dom (Gorica),
Glasbeno matico in
kulturno zadrugo Maja
in pod pokrovitel-
jstvom Slovenske kul-
turno-gospodarske zve-
ze, Fundacije Goriške
hranilnice, Urada Re-
publike Slovenije za
Slovence v zamejstvu
in po svetu in Dežele
FJK, nedeljske matineje
za otroško publiko. Slo-
vensko stalno gleda-
lišče že od nekdaj na-
menja veliko pozorno-
sti tudi najmlajšim. Le-
tos so zanje izbrali gla-
sbeno pravljico Na
dvorišču, ki je nastala v
živahno razgibani režiji Ivane
Djilas, po lepem, pomenljivem
besedilu Ferija Lainščka, izpod
čigar peresa so izšle tudi pesmi,
ki jih je v živahno glasbeno
zvočnost prelil Lojze Krajnčan
(bil je prisoten na premieri). V
pravljici nastopa Romana
Krajnčan, ena izmed najbolj
priljubljenih pevk slovenskih
pesmi za otroke, animatorka in
pevka šansonov. Goriški malčki
jo dobro poznajo, saj jim je s
svojimi pesmicami kot gostja v
Kulturnem domu že večkrat po-
pestrila dan. Tokrat ima ob sebi
Danijela Malalana, izkušenega
S igralca in odličnega pevca, kismo ga že večkrat imeli pri-ložnost poslušati v različnih
muzikalih in glasbenih predsta-
vah. Oba, oblečena v kostume,
ki si jih je zamislila Jelena Pro-
ković in spominjajo na tiste iz
kakšnih filmov western, živah-
no in sproščeno, včasih v hu-
morni nabritosti (take trenutke
je izvrstno ustvaril Danijel Ma-
lalan in izzval obilico smeha),
mestoma tudi s pomočjo mlade
publike, poosebljata protagoni-
sta predstave Na dvorišču: pri-
jazno, zmeraj veselo sosedo Ro-
mano, ki ima srčno rada živali
in zato se lahko prosto gibljejo
po dvorišču in okolici, ne mara
namreč kletk in verig, ter ner-
gaškega, grobega, robatega neo-
tesanca soseda Ferda, ki je pre-
pričan, da mora na dvorišču vla-
dati red, in zato ima kravo v hle-
vu, konja privezanega... Je pač
pravo nasprotje sosede, s katero
si delita dvorišče, toda lesen
plot zamejuje oba dela. Ker je s
svojimi živalmi Ferdo pretog in
strog, mu večkrat zbežijo ali se
pa vsaj zatečejo k prijaznejši so-
sedi. Zato se med njima večkrat
vname prepir. Nekega dne pa se
ozračje spremeni. Sosed nerod-
no pade in si zvije gleženj. Ker
ga zvin boli, ne more delati, za-
to mu soseda ponudi pomoč, a
pod pogojem, da bo z živalmi
odslej ravnal drugače. On oblju-
bi in od tistega trenutka dalje je
vse lepše. Ferdo spozna, kako
krut in krivičen je bil do živalic,
zato odstrani ograjo, da se mu-
ca, pes, petelinček, pujsek, go-
ske... prosto podijo po njem.
Glasbena predstava za otroke je
koprodukcija SSG in DreamArt,
v sodelovanju s Cankarjevim
domom Ljubljana in s SKD Ta-
bor.
Ljubka pravljica na otrokom ze-
lo razumljiv način pove, kako
pomembno je imeti s sosedi in
sploh z bližnjim lep in prijazen
odnos. Kot modro pravi prego-
vor: lepa beseda lepo mesto naj-
de! Tudi z živalmi moramo biti
dobri, saj so nam v ve-
selje in nam po svoje
znajo zelo dobro
vračati našo dobroto
in pozornost.
Dinamično predstavo
odlikujejo veliki scen-
ski elementi, ki reali-
stično prikazujejo iz-
sek kmečkega dvo-
rišča s pasjo uto, balo
slame, strašilom na
zelenjavnem vrtu...
Privlačne so tudi veli-
ke lutke – npr. plišasto
mehka bela muca -, ki
jih je v različnih lut-
kovnih tehnikah obli-
kovala in izdelala Bar-
bara Bulatović. Koreografija
Žige Krajnčana dodatno pestri
živost predstave, ki s svojim sve-
tlim sporočilom razveseljuje
otroke, a tudi odrasle, v prsih
katerih še zmeraj utripa
občutljivo otroško srce.
Dobrodošlico prisotnim otro-
kom, ki so ob koncu prejeli še
balonček Komigo baby, staršem
in drugim spremljevalcem ma-
lih gledalcev sta izrekla predsed-
nik Kulturnega doma Igor Ko-
mel in igralec Franko Korošec,
umetniški vodja tega abonmaj-
skega programa za otroke.
IK
Aktualno17. oktobra 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 15. oktobra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (263)Erika Brajnik
Izgorelost in naturopatske 
rešitve (1)
Pred kratkim sem prebirala študijo, ki pravi, da
v Franciji kar tri milijone ljudi trpi za delovnim
stresom, ki se prelevi v izgorelost. Druga študija
navaja, da je vsak peti zemljan, ki dela in je star
med 30 in 40 let, pod stresom zaradi dela in
doživi izgorelost. Svetovna zdravstvena organi-
zacija je izgorelost priznala kot težavo, kot bole-
zen pa bo potrjena
leta 2022.
Izgorelost se kaže
kot psihično in fi-
zično sesutje osebe,
ki je dolgotrajno iz-
postavljena stresu.
V 90 % se to zgodi
zaradi prevelike
obremenjenosti na
delovnem mestu. V
zadnjih 15 letih se
je podvojilo število
tistih, ki iščejo
zdravniško pomoč
zaradi prekomerne-
ga stresa na delovnem mestu. Vsak peti delovni
zemljan doživlja preveč delovnega stresa, kar
vodi v depresijo, izgorelost, anksioznost, ne-
spečnost itd.
Kot smo že rekli, je izgorelost fizična in psi-
hična izčrpanost zaradi doživljanja dolgotrajne-
ga stresa.
Fizični znaki izgorelosti: oseba postane živčna,
anksiozna, brez energije, nespeča, ponoči se
znoji, zredi se, lasje začnejo izpadati. Oseba se
ne prepozna več, je utrujena, nič ne more,
življenje izgubi svoj smisel. Oseba čuti, da je
prekoračila meje, in sicer fizične in psihične,
počuti se kot izžeta, kot prazna baterija, ki se ne
more kar tako sestaviti. Samopodoba in samo-
zavest padeta na ničlo. Zaradi izgorelosti zbolijo
predvsem ženske med 30. in 50. letom starosti.
Zdravnik ima točne smernice za diagnozo bo-
lezni. Naturopat diagnoz ne postavlja, energet-
sko izgoreli osebi
pa lahko zelo po-
maga.
Tudi otroci trpijo za
izgorelostjo? Kot
kažejo zadnje razi-
skave, ena tretjina
švicarskih otrok
trpi za izgorelostjo.
Bolečine v trebuhu,
nespečnost, an-
ksioznost, panika,
utrujenost, “de-
pra”, to so stanja, ki
jih dobro poznajo
naši najstniki, naši
otroci.
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da
vsak šesti otrok občuti stres.
Od leta 2008, ko se je v Evropi začela recesija, je
vedno več staršev pod pritiskom in v strahu, da
bodo izgubili služno. Tako so tudi otroci za-
skrbljeni in vedno bolj obremenjeni.
/ dalje
www.saeka.si
Po drugi sve-
tovni vojni so
ljudje tudi na
naših vaseh
občutili veliko
pomanjkanje
najosnov-
nejših življen-
jskih dobrin.
Primanjkovalo je hrane, a tudi oblačil, tekstila,
pozamenterije in drugih pripomočkov za
šivanje. Oblačil je bilo malo, “nedeljsko oble-
ko” so zelo čuvali in skrbno hranili. Tudi v le-
tih po vojni so večino oblek izdelovali sami
doma, tako kot nevestino balo in oblekice za
dojenčke, zato so morale biti gospodinje iz-
jemno iznajdljive, kroji pa preprosti, da so lah-
ko izkoristile vsak košček blaga, ki so ga imele
na razpolago. V primeru, da so za pomembno
priložnost potrebovali lepšo obleko, morda po-
ročno, so se obrnili na poklicno šiviljo ali kro-
jača - v vsaki vasi jih je bilo več.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so po va-
seh hodile “mojstrice šivilje”, ki so vabile mla-
da dekleta na
šiviljske tečaje.
Zelo veliko se jih
je v tistem ob-
dobju udeleževa-
lo tečajev, ki so
navadno poteka-
li v prostorih
občine, saj za
opravljanje tega
poklica ni bilo
potrebno imeti
velikih strojev in
prostorov - de-
kleta so potrebo-
vala blago, šival-
ni stroj, navadno “na pedal”, mizo, veliko po-
trpežljivosti in ročne spretnosti. Tako so po do-
movih nastajale prave šiviljske delavnice. Na
kuhinjskih mizah so dekleta rezala blago, stara
oblačila popravljala, širila, ožala, blago
obračala - naša nona Mira si je celo iz stare vo-
jaške odeje izdelala plašč. Poklicne šivilje so
imele tudi po pet delavk istočasno: ta dekleta
največkrat sploh niso bila plačana za svoje de-
lo, saj je bilo pomembno samo “dobiti
meštir”, izučiti se poklica. Med veselim klepe-
tanjem in petjem so mojstrsko opravljala vsako
nalogo, ki jim jo je šivilja dala. Obleko so skro-
jila, pri tem so blago zelo natančno rezala in
skrbno, preštudirano obračala. Na robovih so
vedno pustila vsaj tri centimetre blaga več, da
se je dalo obleko kasneje popraviti, jo širiti ali
ožati, saj je morala trajati veliko let in je večkrat
prešla od enega družinskega člana na drugega.
Izdelek so najprej “naudarila”, “nabuštirala” z
belim sukancem - “naudarkom”, “bštduru”,
nato sešila s šivalnim strojem: robove so zelo
natančno šivala ročno, tako da se na prednji
strani blaga ni videlo drobnih šivov. Veliko de-
la so opravljala tudi ponoči, saj je podnevi kli-
calo delo na poljih in v hlevu.
Tudi naša soseda v Sovodnjah bi se kot otrok
zelo rada učila šivanja, a doma so bili kmetje
in za šivanje ni bilo časa. Vseeno se je že kot
zelo majhna deklica približala domačemu
šivalnemu stroju Singer. Še danes se spominja,
kako je stala pokonci in šivala za svoje
“punčke”. Izdelovala jim je oblekice, ki jih je
potem tudi prala, sušila pa jih je na zidu,
skrbno jih je razporedila in si jih ponosno
ogledovala.
Tudi nona Mira je šivala doma za sosede, da si
je kaj prislužila, in kasneje je sama učila druge
šivati. Imela je veliko krojev, ki jih je sama iz-
delala. Njena mlajša sestra je postala šivilja pri
mojstrici Štefaniji na Peči pri Sovodnjah ob
Soči, tam je brezplačno delala tri leta. Učila se
je najprej krojenja in šivanja ženskih oblek, ka-
sneje pa se je pri “žnidarju” naučila izdelovati
tudi moške obleke. Postala je zelo spretna šivil-
ja, tako da je začela svoj poklic opravljati doma
v Gabrjah in delavke so se hodile k njej učit
poklica; kosilo so s seboj nosile od doma v
“pinjatinčku”. Mira se je poročila v Sovodnje,
včasih pa se je po kosilu s kolesom odpravila v
Gabrje pomagat sestri. Najbolj ji je bilo všeč
šivati “rub”, dokončati robove, sestra pa je
šivala, popravljala in likala celo uniforme ka-
rabinjerjev iz kasarne v vasi - prav na ta način
je spoznala tudi svojega moža, ki je prišel k
njej, da bi mu skrajšala hlače.
Šivilje so perilo šivale iz platna, volnene izdel-
ke pa so si ženske same pletle doma. Za gospe
so izdelovale krila, bluze, obleke, predpasnike,
za moške hlače in srajce. Stranke so navadno
same prinesle k njim blago - bogatejši ljudje
so si lahko privoščili obleko iz boljšega mate-
riala, ki je lahko imelo tudi vzorec, svojo gar-
derobo pa so bogatili s klobuki, rokavicami in
drugimi modnimi dodatki. Bogatejši so imeli
plašče, revnejši pa suknjiče. Ko so šivilje šivale
črna oblačila za ljudi, ki so od šest mesecev do
enega leta žalovali zaradi smrti v družini, so
hitele in delale pozno v noč, poleti pa so šivale
pred štalo. Ker se je tako zbralo skupaj veliko
mladih deklet, so se jim večkrat pridružili tudi
nagajivi vaški fantje.
Tudi moja nona Antonija, Tončka, je bila šivil-
ja. Že pri dvanajstih letih je peš hodila z Ustij
v Ajdovščino k šivilji, kjer je nekaj let brez-
plačno delala in se pridno učila. Najprej se je
naučila robove natančno obšivati, da se blago
ni trgalo, in predelovati “staro robo”, saj no-
vega blaga niso imeli. Postala je fina šivilja, ta-
ko so ji po drugi svetovni vojni “partijci” po-
nudili, da bi v vasi vodila svojo šiviljsko šolo,
seveda pod pogojem, da bi se vpisala v partijo:
šiviljske šole na Ustju ni odprla, k njej domov
pa so dolgo časa prihajali partijski uradniki
“kontrolirat
račune”.
Nona je pod-
nevi delala na
polju, ponoči
pa je ob slabi
luči petrolejke
neutrudno
šivala. Da ne bi
zaspala, ji je
oče bral roma-
ne: sedel je na
“pručki” ob
odprtih vratcih
“špargerta”, iz
katerih je luč
ognja osvetljevala knjigo, in cele noči prebedel
ob njej. Ko se je poročila, si je poročno obleko
sešila iz treh oblek nevestinih družic, ki ji jih
je iz Amerike v veliki škatli poslala sorodnica.
V podobni škatli je nekoč na Ustje prišel tudi
ekstravaganten plašč, tak, “ki bi si ga nobeno
spodobno dekle ne obleklo”. Iz njega si je no-
na ustvarila torbico in plesne čeveljčke, “bale-
rine”, na katere je vaški čevljar pritrdil podplat.
Tudi ko je postala mama, je še vedno veliko
šivala. Mama se spominja, da so največkrat je-
dli “mineštre”, saj je nona sestavine dala v lo-
nec na rob “špargerta” in mineštra se je zelo
počasi kuhala, njej pa ni bilo treba mešati po
loncu in je lahko v miru šivala. Velikokrat je
skuhala mineštro iz ješprenja, ki otrokom ni
bila všeč, če pa so jo pridno pojedli, so si na
koncu zaslužili sladke šnite ali palačinke.
Nona je šivala za cerkev, župnika, za vse ljudi
iz vasi in okolice. Blago je kupovala, veliko ko-
sov pa so ji stranke same prinesle. Čeprav je
doma imela ogromno blaga, je točno vedela,
čigav je vsak kos. Po njeni smrti sta mama in
teta vse blago skrbno pregledali, sortirali in ga
nato nesli v doberdobsko župnišče, od tam pa
je šlo najprej v Zagreb, kjer sta ga dve slovenski
misijonarki nekaj dali mladim afriškim dekle-
tom, ki so se prišle učit šiviljskega poklica, osta-
lo pa je šlo v Afriko na misijone. Samo pred-
stavljam si lahko, kako zadovoljna bi bila no-
na, ko bi vedela, kako sta hčerki razdelili njeno
blago, a saj se zelo verjetno v nebesih tega že
veseli.
MINEŠTRA IZ JEŠPRENJA
Sestavine:
250 g ješprenja, 250 g fižola (suhega ali
svežega, oluščenega), 3 srednje veliki krompir-
ji, 1 korenček, 1 majhna čebula, 2 stroka česna,
1 steblo zelene, 1 majhen šopek peteršilja, 1
rdeč paradižnik, 100 g špeha (ali svinjske ma-
sti), pol kozarca olja, 1 kos prekajene slanine
(300 g), sol, poper.
Priprava:
Ješprenj in fižol (suh) pustimo vsaj tri ure v
vodi, najbolje je, da ga namočimo v vodi čez
noč. Zelenjavo zrežemo na drobne kocke, ena-
ko tudi špeh. V lonec damo olje in špeh, po-
pražimo, da špeh postekleni, nato dodamo ze-
lenjavo, ješprenj in fižol. Popražimo in zalije-
mo z vročo vodo, solimo, popramo in dodamo
še prekajeno slanino. Na močnem ognju pu-
stimo, da zavre, nato počasi kuhamo na niz-
kem ognju vsaj 2-3 ure (če uporabimo lonec
na pritisk, se čas kuhanja bistveno skrajša). Ko
je ješprenj mehak, z vilicami zmečkamo krom-
pir, da se mineštra zgosti. Prekajeno slanino,
ki se je v mineštri skuhala, zrežemo na kocke.
Preverimo, če je mineštra dovolj slana, in ser-
viramo z domačim, svežim kruhom. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (56)Tradicionalna izmenjava
19. Primorski kulturni dnevi
na Koroškem
  organizaciji Krščan-
ske kulturne zveze iz
Celovca, Zveze slo-
venske katoliške prosvete iz
Gorice in Slovenske prosve-
te iz Trsta bodo od 21. do
30. oktobra potekali na Ko-
roškem 19. Primorski kul-
turni dnevi. Kulturne skupi-
ne iz Primorske se bodo, v
raznih krajih Koroške, pred-
stavile z vrsto pobud in pri-
reditev. Spored bo naslednji:
v ponedeljek, 21. oktobra,
ob 18. uri, v Tischlerjevi
dvorani v Celovcu, Politično
omizje. Sodelujejo: NSKS,
EL, SSO, SSk. Soprireditelj:
NSKS, Enotna lista. V petek,
25. oktobra, bo predstavitev
publikacij ob 11. uri v Ti-
schlerjevi dvorani v Celov-
cu. Isti dan bo ob 18.30
Srečanje glasbenih šol pod
geslom Dober večer, sosed v
mali dvorani Mestne hiše v
V Borovljah. Sodelujejo učenciSlovenske glasbene šoledežele Koroške, SCGV Emil
Komel iz Gorice, Glasbene
matice iz Trsta, Komorni
zbor Borovlje, Moški pevski
zbor Mirko Filej. Sopriredi-
telja: Slovenska glasbena
šola, SPD Borovlje. V sobo-
to, 26. oktobra, predstava
Bosa v parku. Nastopa dram-
ski odsek PD Štandrež ob
19.30 v farni dvorani v Se-
lah. V nedeljo, 27. oktobra,
Cerkveni pevski zbor iz
Ukev poje pri sv. maši na
Ziljski Bistrici. Soprireditelj:
fara Bistrica na Zilji. V sre-
do, 30. oktobra, bo odprtje
razstave Pater Stanislav Škra-
bec tako in drugače (o
življenju in delu jezikoslov-
ca Stanislava Škrabca).
Knjižnica Univerze Alpe-Ja-
dran v Celovcu.
Kulturna izmenjava med
Koroško in Primorsko se je
začela leta 1983, ko so pred-
stavniki ZSKP iz Gorice, Slo-
venske prosvete iz Trsta ter
Krščanske kulturne zveze iz
Celovca na srečanju v Uk-
vah sklenili redno kulturno
izmenjavo vsako leto sredi
oktobra, izmenično na Pri-
morskem in Koroškem. V
okviru prireditvenega cikla
gostujejo na Koroškem oz.
Primorskem posamezniki in
skupine in pokažejo prerez
svojega kulturnega delovan-
ja. Vključujejo pa tudi
srečanja političnih organiza-
cij, kjer razpravljajo o ak-
tualnih vprašanjih in pro-
blemih zamejstva. Dejansko
so te prireditve pomemben
prispevek k skupnemu slo-
venskemu kulturnemu pro-
storu in krepijo vezi med ro-
jaki, ki živijo izven matične
domovine.
Aktualno 17. oktobra 2019 15
Vsi mladi sanjajo, kako bodo preobrnili svet ... (1)
Kozarci in dim za šankom
  ekoč, bila sem že
navdušen uporabnik
interneta in socialnih
omrežij, mi je prijatelj rekel, naj
zvečer ugasnem računalnik in
grem raje v gostilno. Tega se
spominjam, kot bi bilo danes.
Bila sva sošolca od mladih nog,
nekoč prijatelja, zdaj bolj
znanca. Delal je v banki za
okencem in vsako srečanje sva
uporabila za kratek klepet. Te
njegove besede so mi ostale v
spominu, ker je bil celo
nekoliko jezen, ko mi je govoril
o prijateljih in večerih v vaški
gostilni. A tam, kjer sem jaz
živela, ni bilo gostiln, tudi
prijatelji so bili daleč. Imela sem
le internet.
Pri nas doma, v času mojega
otroštva, gostilne niso bile
najbolj priljubljene. Oče je
namreč tam preživljal ves prosti
čas. Nekajkrat, to so bili časi, ko
so zaposleni plačo vsak mesec še
prejemali v gotovini, je s
prijatelji zapravil ves
enomesečni zaslužek. Včasih je
v gostilni ostal do jutra. Tako
kot v Šifrerjevi pesmi … ostani z
nami. Le da je imel moj oče
doma družino, ženo in hčerko.
Žena ga je vso noč čakala pri
oknu in bedela do jutra.
V spominu mi je ostala temna
spalnica in tisto okno, ki je
gledalo na ulico. Mama je
slonela na njem, jaz z njo. Ona
je vzdihovala, jaz, še otrok, sem
se s težavo naslanjala na
okensko polico, tako majhna
sem bila. Čim so minevale ure,
tem bolj prazna je bila ulica in
temnejša noč. Postajala sem
zaspana in čakala sem na tisti
komaj zaznaven vzdih, poln
N strahu in negotovosti … prihaja.Oče je bil včasih tako glasen, daso se na stopnišču odpirala
vrata. Največkrat je bil tudi
nasilen. A je bil končno doma,
živ in zdrav. Počasi sem se
odpravljala spat, medtem ko je
mama vzdihovala … Kaj vse
povzroča alkohol.
Ravno zaradi tega me je vzgajala
v sovraštvu do gostiln, alkohola
in celo v sovraštvu do družbe.
Ob nedeljah in praznikih smo
ostajali doma. Sorodnikov
nismo imeli. Denarja še manj.
Rasla sem kot samotar, mami
sem bila v oporo in zaradi tega
sem zanemarjala prijatelje.
Pravzaprav me je ona silila v to,
da sem zanemarjala prijatelje. A
pride čas, ko gredo otroci svojo
pot. In ta čas je prišel tudi zame.
Menda takrat, ko sem skupaj s
prijateljem zaplesala ob notah
tiste lepe, tako žalostne
Dragojevićeve pesmi. Oprosti
mi, pape. Oprosti mi, oče. Zdaj
je od tega že veliko let. Tudi
sama pa, kot Oliver, vidim v
ogledalu namesto svojega
obraza podobo svojega očeta.
Isti nasmeh, iste sanje, enak
pogled. Ista otožnost in isti
nemir. In predvsem ista
potreba, da svoj prosti čas
preživljam v družbi. Oprosti mi
pape. Oprosti mi oče. Zdaj vem,
da je imela mama prav, ko mi je
očitala, da sem ti na las
podobna.
Menda je ta prekleta potreba po
gostilnah in družbi močnejša
pri moških. Ali pa so take naša
kultura, naše navade, ki segajo v
tisti čas, ko so bile ženske največ
doma, za štedilnikom.
Pravzaprav imam ogromno
prijateljev, ki gredo na večer od
gostilne do gostilne. Ko se pač
počutijo sami ali ko jim je vsega
dovolj, in celo preveč. Tam, za
“šankom”,
srečujejo
znance, sosede,
sklepajo nova
poznanstva, pač
premagujejo
dolgčas ob
klepetu in
kozarčku. A
kozarček
pravzaprav
sploh ni važen.
Važna je
družba. Važno
je, da večeri
minevajo.
Važno je, da si
prijatelji
izmenjajo
novice in
seveda nekaj
besed namenijo
politiki, nekaj
športu. Nekdaj
je bilo povsod
tako, na vasi, v
predmestju. V
mestu so na
klepet zahajale
tudi ženske, a
ne v gostilno.
Zahajale so v
bolj fine lokale,
ki smo jim v
Trstu rekli bari, kavarne po
slovensko, tudi slaščičarne.
Mestne gospe so seveda v teh
kavarnah kar se da olikano
sedele in si prišepetavale novice.
Tako da je izgledalo vse bolj
omikano, bolj elegantno, bolj
žensko. Cigarete so prišle veliko
pozneje. Takrat ko so si ženske
začele počasi utirati pot tudi v
gostilne. In tudi v moško
družbo.
Rodila sem se in rasla v mestu.
Sicer ne v mestnem središču, a v
predmestju, pri Sv. Ivanu. Tam
sem se že od malega počutila
tujca. Sv. Ivan je bila revna,
delavska četrt, razen majhnih
enodružinskih hiš, ki so bile
tam še od tistih časov, ko je bila
četrt popolnoma slovenska in so
tu še kmetovali, so bili bloki, po
večini namenjeni najrevnejšim.
“Case poplari”, smo jim rekli,
ljudske hiše. In dejansko je bilo
v njih veliko brezposelnih,
veliko neprilagojene mladine,
nekdanjih mamilašev in revnih
delavskih družin. Mi smo
spadali med te. A se v okolje
nismo nikoli vključili. Tako da
mi ni bilo dovoljeno igrati se na
ulici z drugimi otroki, niti
družiti se z njimi. Mama v
domači četrti ni
imela prijateljic, tudi
drugod jih ni imela
veliko. Sanjala je, da
bom nekoč odšla iz
oklepa revščine in
zapustila tisto četrt
izobčenih. Mama se
je tam počutila tuja.
Oče pa je družbo
potreboval. Ni bil
tako izbirčen. Ker se
z mamo nista
razumela, ker je bil
veseljak, pa tudi
dobrega kozarčka se
ni branil. Tako je bil
dejansko vsak večer
zdoma. In imel je
prijatelje, s katerimi
se je redno shajal.
Ko sem postala
samostojna, sta me
pogoltnili mesto in
študenstko življenje.
Ker denarja ni bilo,
se nismo nikoli
zbirali v barih,
srečevali smo se na
trgu v centru mesta,
na Oberdankovem
trgu. Tam je bilo
postajališče
avtobusov, ki so
prihajali v mesto s Krasa. Tam je
bilo nekako stičišče med
mestom in okolico. Med
slovenskim in italijanskim
življem. In nam Slovencem, tisti
peščici, ki nas je živelo v mestu,
je bilo to shajališče še posebno
pri srcu, kajti tam smo čakali na
prijatelje, ki so v šolo prihajali s
Krasa. In tam smo se po pouku
od njih poslavljali, sedeli na
umazani, redki mestni travi in
se pogovarjali dolge ure. Ko so
se prijatelji odpeljali domov,
smo vedeli, da se bodo zvečer
vrnili, nekateri z avtobusom,
starejši z avtom … Zaradi tistih
dolgih, neskončno dolgih,
zakajenih in sanjavih
študentskih večerov. Skoraj vsak
večer smo po skupinah zahajali
v najbolj zatohle in zakotne
mestne “oštarije”, tiste, ki smo
jim pravili “betole”. Z nekoliko
negativnim prizvokom. In so
bile, po mnenju moje mame,
zbirališče pijancev in
brezdelnežev. Zame pa so bile
tovarna sanj, ljubezni, načrtov.
Tudi upora. Kajti bili smo v
sedemdesetih letih, v
sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja. Tudi to je treba namreč
napisati, čeprav mi gre težko
izpod peresa. In zbirali smo se,
da smo kovali načrte,
razpravljali o politiki, sanjali o
revoluciji. Vsi mladi sanjajo,
kako bodo preobrnili svet. Tudi
mi smo sanjali o tem, ne le ta
Greta, o kateri zdaj poročajo vsi
mediji. Samo, da se za nas nihče
ni zmenil. Mi smo bili
nepomembni, obrobni.
Predvsem mi, Slovenci, ki smo
pripadali manjšini in smo se
vsak dan, poleg vsega, trudili
tudi zato, da nismo pozabili na
naš jezik. Najbolje tako, da smo
v tistih zakotnih, zatohlih
“betolah” peli naše slovenske
pesmi.
/ se nadaljuje
Suzi Pertot
Pogled na domačo košarko
Jadran vrh piramide,
ambiciozni tudi ostali
  košarkarjih Jadrana
Motomarine smo v
začetku priprav na no-
vo sezono na teh stolpcih že
marsikaj napisali. Naše ugoto-
vitve o kakovosti okrepljene po-
stave je moštvo trenerja Mure
deloma že potrdilo na igrišču z
gladkima zmagama v prvih
dveh nastopih državne C lige
Gold, v tretjem krogu pa so bili
Ban in soigralci prosti in so se
predstavili javnosti na Barcolani
na dogodku ob stojnici
Združenja slovenskih športnih
društev v Italiji. Tokrat bomo
zato spregovorili o pričakovan-
jih v taborih deželnih košarkar-
skih ligašev, in sicer Bora Ra-
denska in Brega Mediachem v
O C ligi Silver in Doma ter Konto-vela v D ligi.Bor. Svetoivančani tekmujejo
med tretjeligaši že vrsto let. Le-
tos imajo na papirju nekoliko
močnejšo ekipo kot lani, glavna
okrepitev je krilni center Stanko
Rajčić, ki se je na Prvi maj pre-
selil od Jadrana, tako kot trener
(povratnik k Boru) Boban Popo-
vič in mladi Gabrijel Terčon.
Duhovni vodja peterke je še dal-
je izkušeni organizator igre Da-
niel Batich, ovrednotiti pa bodo
skušali, poleg Terčona, še nekaj
mladih. Cilj mora biti uvrstitev
v play-off za napredovanje.
Breg. V Dolini so nekoliko pre-
vidnejši, saj so novinci v ligi po
prestopu iz četrtoligaškega tek-
movanja. Potrjeni trener Miro-
slav Jurić je pripeljal z obale tri
mlade slovenske košarkarje, bra-
nilca Bunca in Volka ter centra
Zara. Prva violina ostaja Alberto
Grimaldi, eden najbolj učinko-
vitih igralcev C lige. Za zdaj je
postava še nepopolna, ker sena-
torja Cigliani in Crotta še
vlečeta poškodbe, uprava zato
še išče kak dodatek, zlasti pod
košema. Brežani želijo najprej
obstati v ligi, verjamemo pa, da
imajo ekipo za nekoliko večje
apetite.
Dom. V D ligo se Goričani po
napredovanju iz promocijske
vračajo po polnem desetlet-
ju. Povratnik na Domovo
klop Dražen Grbac je iz Slo-
venije pripeljal nekdanjega
evroligaša, 45-letnega krilne-
ga centra Petroviča, ki je lah-
ko za D ligo še naprej ilegal-
no orožje, ter Novogoričana
Valentinuzzija. Spopad z
višjo ligo za skupino, ki v njej
dejansko še ni igrala, ne bo
lahek. Obstanek pa je dolgo-
ročno menda čisto ure-
sničljiv cilj za razmeroma
mlado zasedbo.
Kontovel. Na klopi so potrdili
trenerja Deana Oberdana, ki
je lani moštvo privedel do
uvrstitve v play-off. Postava
je na las podobna lanski, mladi
imajo več izkušenj, vključevali
pa bodo tudi nekatere obetavne
pionirje. Prvenstveno pot so
začeli dokaj prepričljivo in upati
je, da bo ekipa igrala konstan-
tno ter še izboljšala lanski rezul-
tat. Skupina tridesetletnikov (Li-
sjak, Cicogna, Sossi, Regent,
Starc) predstavlja precejšnje
jamstvo, saj fantje ligo odlično
poznajo.
HC
Z 10. strani
Tržaška predstavitev ...
  a posnetku sta takratno
dogajanje obudila tudi
tedanji predsednik
deželnega sveta Riccardo Illy in
časnikar ter nekdanji deželni
svetnik, načelnik svetniške sku-
pine Marjetice, Cristiano Dega-
no (oba sta bistveno pripomo-
gla, da je prišlo do izglasovanja
23. člena zakona). Zanimivo je
bilo prisluhniti takratnim akter-
jem in njihovemu mnenju o raz-
pletu dogodkov v zvezi s pripra-
vo tega pomembnega zakonske-
ga člena, ki je danes še kako ak-
tualen.
Vsi intervjuvanci so poudarili
Špacapanovo politično spretnost
in prepričljivost argumentiranja.
Iz dokumentarca pa je razviden
tudi stalno prisoten negativen
pristop marsi-
katerega svetni-
ka, ki se je tudi
končal z glaso-
vanjem proti iz-
volitvi člena (ta
je bil sprejet s
33 glasovi za in
25 proti).
Kot je po izgla-
sovanju 23. čle-
na izjavil Mirko
Špacapan sam,
njihovo delo ni
bilo lahko. Le z
dolgotrajnim in
trdim delom
mu je npr. uspelo prepričati ne-
katere italijanske politike (npr.
Degana in Illyja, ki sta v osnovi
imela pozitiven odnos do
manjšine), da je tako imenovani
“evropski model” najboljša in
pravno najbolje utemeljena
rešitev problema zastopanosti
manjšine. Do zadnjega niso ve-
deli, ali bo uspelo izglasovati pre-
N dlagani člen, saj so “.. nekateresile bile vseskozi negativne dopredloga”.
Žalostno je, da so ga podprli le
nekateri slovenski predstavniki,
izvoljeni v italijanskih strankah,
drugi pa v členu niso želeli pre-
poznati, da gre pozitivno
možnost za celo narodno skup-
nost.
Po ogledu dokumentarca sta na
večeru Društva slovenskih izo-
bražencev podala svoj komentar
odvetnika Andrej Berdon in Da-
mijan Terpin.
Prvi je poudaril, da je šlo za ob-
dobje, ko so bili vsi soudeleženi
polni pozitivne energije in idea-
lizma. Pobirali so podpise po
Tržaškem, Goriškem in Videm-
skem, včasih dobesedno od hiše
do hiše, ne da bi se menili za iz-
gubo časa in denarja.
Najbolj naporno je bilo delo v
Benečiji, kjer so bili ljudje še pre-
strašeni, nezaupljivi in ne-
poučeni. Včasih so šli v kakšno
občino tudi po en sam glas. Pou-
daril je, da je predložitev člena
zahtevala veliko predhodnega
dela, študija in strokovnega
znanja, posvetovanja z naj-
boljšimi strokovnjaki na prav-
nem področju.
Odvetnik Damijan Terpin je bil
tesen sodelavec Mirka Špacapa-
na: oba sta se dobro dopolnjeva-
la: Špacapan je znal biti diplo-
matski, Terpin pa je bil v dialogu
bolj direkten.
V tistih okoliščinah pa sta bila
oba pristopa potrebna in oba sta
sta pripomogla, da je marca 2007
prišlo do epohalnega rezultata.
Skrb vzbujajoče pa je, da nekateri
predstavniki naše manjšine jav-
no izjavljajo, da ne vidijo potre-
be po modelu Slovenske skupno-
sti, predlogu, ki bi lahko bil za
našo manjšino odrešilen.
Žal je v takih izjavah še vedno
čutiti prevlado ideologije nad
narodnostjo.
Dokumentarec je predvsem po-
klon Mirku Špacapanu ob 10.
obletnici njegove prerane smrti,
obenem pa je tudi zahvala vsem,
ki delajo za slovensko skupnost
z zavzetostjo, zagnanostjo in
idealizmom, povezanim s stro-
kovnostjo.
Skratka, dokumentarec jasno do-
kazuje, da so zmago marca 2007
omogočili jasna vizija, zagna-
nost, prepričanje in vera v to, da
gre pri zakonu za dobrobit celot-
ne slovenske manjšine.
Foto damj@n
Aktualno17. oktobra 201916
  Zbor Slovenske filharmonije v KC Lojze Bratuž
Poklon slovenski
zborovski ustvarjalnosti
GORICA 
  novo glasbeno sezono je
Kulturni center Lojze
Bratuž vstopil s koncer-
tom vrhunske slovenske sodob-
ne zborovske glasbe, ki je nastal
v sodelovanju s Festivalom Ko-
gojevi dnevi. Gostje uvodnega
koncerta so bili Zbor Slovenske
filharmonije, dirigent Gregor
Klančič, pianistka Tatjana Kaučič
in flavtist Matej Grahek, vsi za-
posleni v Slovenski filharmoniji.
Festival Kogojevi dnevi v tem le-
tu praznuje jubilejna štiri dese-
tletja obstoja. V duhu te obletni-
ce je zborovodja zasnoval umet-
niški program, ki je vključeval
dela treh pomembnih umetni-
kov, katerim je festival posvečen.
Uvod v koncert sta predstavljali
dve deli Štefana Maurija, prodor-
nega avškega skladatelja, čigar
dela so pogosto bogatila Kogoje-
ve dni. Izvedbo njegovega Ti-
hožitja sta s svojo prepričljivo
V igro dodatno okronala pianistkain flavtist, ki sta imela enako-vredno vlogo, kot zbor. Vsi sku-
paj pa so prispevali k zvočni ete-
ričnosti Maurijeve skladbe. Sle-
dila so dela treh uglednih sodob-
nih slovenskih skladateljev, ki so
temeljila na besedilih Cirila
Zlobca, dolgoletnega častnega
člana programskega sveta Kogo-
jevega festivala. Skladatelj To-
maž Habe je z občutkom ujel be-
sede iz poezije Zaliv in jih sta-
pljal v subtilne zvočne pejsaže.
V skladbi Krik skladateljice
mlajše srednje generacije, Kata-
rine Pustinek Rakar, se je glasba
razraščala v pretresljive in
zvočno ekspresivne podobe. S
poglobljeno inventivnostjo za-
snovana, tehtna in čustvena je
bila skladba Tišina Ambroža
Čopija.
Če se je Zbor Slovenske filhar-
monije v teh delih izrazil z vsem
svojim tehničnim znanjem,
doslednostjo in artikulira-
nimi izvedbami, pa je v treh
premiernih izvedbah novi-
tet cenjenega in večkrat na-
grajenega skladatelja Patric-
ka Quaggiata pokazal
srčnost in občutek
za melodično nian-
siranje. To so hkrati
tudi lastnosti, po
katerih se ponaša
slog goriškega skla-
datelja. Njegove
skladbe, ki so bile
napisane med leto-
ma 1999 in 2015,
Dekle in ptica (Fran
Levstik), Ti meni
svetlo sonce (Simon
Gregorčič) in Dvoj-
nost (Edvard Koc-
bek), so iz različnih razlogov
ostale do danes neizvedene in so
na koncertu zazvenele kot pravo
S 3. strani
“Gledališče je zato, ...”
Kakšna je pravzaprav zate
“dobra predstava”? Kaj mora
vsebovati, da jo lahko tako
imenujemo?
Dobra predstava je tista pred-
stava, ki gledalca, v tem prime-
ru mene, očara, ki te prevzame,
zaradi vsebine, igralcev na
odru, režije, glasbe, scene, ko-
reografij. Mora biti skupek vse-
ga tega. Moram reči, da, ko gle-
dam predstavo, sem gledalec in
odmislim to, da sem igralec,
ker bi sicer na vse gledal iz-
ključno s tega zornega kota in
bi se težko sprostil in užival v
dogajanju na odru. Dobra
predstava je tudi tista, ki ti na-
riše smeh na obraz ali poskrbi,
da bo po licu spolzela solza. Za
vsem tem pa so emocije, za ka-
tere pa moramo biti odprti in
ranljivi, na kar nismo vedno
pripravljeni, saj na to vplivajo
mnogi dejavniki v danem pro-
storu in času. In ko govorimo
o čustvih, vemo, da je meja
med smehom in jokom, med
veseljem in žalostjo zelo tanka.
A kaj bi v življenju brez enega
in drugega? Kaj bi brez čustev?
Pri kateri taki predstavi si
sam sodeloval kot igralec?
Uh, tudi teh je gotovo več. In
prav gotovo bi mnogim, tudi
režiserjem, ki so me povabili k
sodelovanju in mi zaupali vlo-
go, storil krivico, če bi katero
ali katerega izpustil. Moje vo-
dilo je (bilo), da (se) na odru
igram ter da se ob tem zaba-
vam.
Zdaj kot umetniški vodja
sam izbiraš režiserje, včasih
pa so drugi določali, v kateri
predstavi boš igral in kdo jo
bo režijsko postavil na oder.
Kateri izmed režiserjev te je
najbolje poznal in osvetlil
tvoje igralske značilnosti in
te umetniško najbolj zado-
voljil in morda tudi zazna-
moval?
Situacije so res spremenjene in
različne. Velikokrat so in se še
zgodi, tudi v novi vlogi, da
režiserji izberejo ali poiščejo
mene, in obratno, ali da se ne-
kako stvari že tako uskladijo,
skoraj same od sebe. Imel sem
pa to srečo in priložnost, da
sem ustvarjal v različnih gleda-
liščih in sodeloval z režiserji, ki
niso zaznamovali samo mene,
pač pa tudi slovenski gledališki
prostor nasploh, kot recimo
Zvone Šedlbauer, Mario Uršič,
Katja Pegan na začetku moje
igralske poti, pa seveda Vito
Taufer, Janusz Kica in Paolo
Magelli ter mlajši režiserji, kot
so Jaka Ivanc, Alen Jelen, Ja-
smin Kovic. Da ob tem ne po-
zabim um. vodje, med temi go-
tovo Marka Sosiča in Primoža
Beblerja.
Za konec pa še to: ustvarjaš
raje na odru, filmu ali pisar-
ni? Kako pa najraje preživljaš
prosti čas, če ti ga sploh kaj
ostane?
Vsak dan mora biti malo vsega.
Ob delu in igranju, kar jem-
ljem tudi kot druženje in zaba-
vo, vedno najdem nekaj ur za
rekreacijo ali sprostitev. V to-
plejših mesecih kolo ali morje.
V jesenskih in zimskih mese-
cih pa bazen, wellness ali kak
sprehod. Ko sem v Ljubljani,
nedvomno Rožnik. Na
Tržaškem pa, ob dolini
Glinščice, prav gotovo dobra
ura pešačenja iz Trebč v Trst,
kot so to počeli naši predniki.
Ko se pride čez Vrh, dih kar za-
stane ob pogledu na mesto in
Tržaški zaliv od Savudrije, pre-
ko mesta samega, izliva Soče,
do Gradeža. Obvezen postanek
in buljenje v prazno. Kar je zelo
terapevtsko, sproščujoče in
navdihujoče. Podobno kot se-
deti na pomolu na tržaškem
nabrežju in zreti proti horizon-
tu, ki nam daje odprtost ter širi-
no misli in duha.
  udi letošnji, 18. medna-
rodni festival filma in
umetnosti I mille
(o)cchi - 1000 (o)či bo pustil
sled v imaginariju in spominu
tistih, ki so se “opogumili” in
prestopili prag tržaškega gle-
dališča Miela, da bi si ogledali
kak biserček od tistih, ki so
nam jih ponudili Sergij M.
Grmek Germani, Mila Lazić,
Olaf Möller in ostali nav-
dušeni sodelavci prireditelja,
društva Anno uno. V kolofonu
kataloga je našteta kopica jav-
nih in strokovnih partnerjev,
od Cinetece del Friuli, nacio-
nalne kinoteke CSC in nacio-
nalnega muzeja filma do bo-
lonjske kinoteke, od Raievega
Fuori orario do filmskega klu-
ba Officina in Hrvtskega fil-
mskega saveza in še bi lahko
naštevali. Med podporniki in
pokrovitelji naj omenim Fun-
dacije CRTRieste in Kathleen
Foreman Casali, tržaški gene-
ralni hrvaški konzulat in
Občino Trst. Letos je povsem
umanjkala Dežela FJK, in to je
škoda, saj ta edinstveni razi-
skovalni festival, ne le v lokal-
nem in državnem merilu, bi si
zaslužil pozornost in podporo.
Treba se je torej zahvaliti v
glavnem zasebni pobudi in
daljnovidnosti, če ta festival
lahko še naprej obstaja in se
razvija.
Nenavadni in klasični italijan-
ski film, vpogled v nov rod
T srbskega-hrvaškega-bosanske-ga-črnogorskega filma, sodob-ni avstrijski in nemško-itali-
janski film ter hollywoodski
sen skozi vedre vragolije para
Laurel & Hardy so bile izstopa-
joče pripovedne steze svojske-
ga izbora, ki je bil kot vedno
razpet med filmsko zgodovino
in ovrednotenjem najsodob-
nejših iskanj. Grmek nam je
spet postregel s svojimi domi-
slicami in poslasticami. Na
ogled je bila na primer trilogi-
ja Pietra Germija: Il ferroviere
(Železničar) iz l. 1956, L'uomo
di paglia (Slamnati mož) iz l.
1958 in Un maledetto imbro-
glio (Preklemani zaplet) iz l.
1959. Veliki režiser je bil tudi
tankočutni igralski interpret v
vseh treh delih in v zadnjem
smo lahko uživali srčno in psi-
hološko zahtevno poosebitev
Gaddovega komisarja Ingra-
valla iz slovite kriminalne
zgodbe Quer pasticciaccio
brutto de via Merulana, ki je
pomaknjena v živahni in “kia-
roskurni” povojni Rim. Pri
vseh treh omenjenih filmih je
sodelovala kot tajnica oz. asi-
stentka režije Tržačanka Anna
Gruber. Ob projekciji “proste
priredbe” Gaddovega dela je
tržaška časnikarka RAI in pisa-
teljica Marina Silvestri orisala
zanimivo ustvarjalno in peda-
goško izkušnjo, med Rimom
in Trstom, pripadnice slovite
tržaške kulturne družine.
Od prikazanih del Grmekove-
ga kultnega avtorja Vittoria
Cottafavija, furlanski Maria
Zef (s koscenaristom in igral-
cem Sirom Angelijem, roje-
nim v Čezklancu v Karniji) iz
l. 1981, zgodovinski I cento ca-
valieri (Sto konjenikov) iz l.
1964, sem si lahko žal ogledal
le tretjega, krajši črno-beli
film za tv Il taglio del bosco
(Sekanje gozda), ki ga je l.
1963 posnel po znanem roma-
nu neorealista Carla Cassole.
Izreden, svež Gian Maria Vo-
lonte' je povsem obvladal bi-
vanjsko stisko mladega vdovca
med “naturščiki” gozdarji,
oglarji, kmetiči povojne Sred-
nje Italije in sugestivno divji-
no narave.
Mila Lazić je poskrbela za tretji
krog niza Castelli di sabbia
(Peščeni gradovi), ki raziskuje
polpretekli in sodobni ustvar-
jalni utrip v nekdanjem skup-
nem jugoslovanskem prosto-
ru. V ospredju so bili tudi bolj
eksperimentalni prispevki,
pretežno ženskih ustvarjalk.
Montažerka Jelena Maksimo-
vić je debitirala kot režiserka s
srednjemetražcem iz l. 2012
Glodanje svetlega (Milling the
Lights), “Požreti svetlobo”, na
osnovi abstrahiranih posnet-
kov, pridobljenih z okvarjeno
steadycam, ki je dal naslov
pregledu. Dokumentaristka in
športnica potapljanja brez di-
halk Bojana Burnać je prav ta-
ko debitirala z režijo nenavad-
nega, napol dokumentarnega
in napol eksistencialnega por-
treta svetovnega prvaka v pod-
vodnem plavanju brez dihalk
Gorana Čolaka, Moj život bez
zraka (Moje življenje brez zra-
ka) iz l. 2017. Omenjena Mak-
simovićeva je zmontirala tudi
ta vizualni dnevnik, ki ga odli-
kujejo sugestivni brezčasni po-
snetki pod vodo. Nomadski
vrhunski hrvaški športnik živi
v suspenzu med 22,5 minut-
nim potapljanjem v apneji,
vrvežem medijsko-športnega
cirkusa po bazenih držav hi-
pertehno hedonizma, nezno-
18-krat 1.000 (o)či v tržaškem gledališču Miela (1. del)
Nenavadni klasični biseri in
žarometi nad sodobnostjo
Anna Gruber v fotoportretu Sergija Ferrarija
programsko prese-
nečenje, saj so s
svojo zvočnostjo
presegle resnob-
nost do takrat izve-
denih del. Slog Pa-
tricka Quaggiata
odlikujeta temat-
ska razgibanost in
domiselna tehni-
ka, ki pa nosi v sebi dodano
vrednost mehkobe, toplino,
ljudskost, ki pa je stvarna in ino-
vativna. Tudi sam zbor se je pri
izvedbah le-te omehčal v čustve-
nosti in doživeto nagovoril po-
slušalce z milino uglasbenih be-
sed.
Konec večera je minil v duhu
slovenske glasbene avantgarde
oziroma moderne, kot je bila
značilna za zborovsko glasbo
Marijana Gabrijelčiča, skladatel-
ja iz Gorenjega Polja, ki je z mae-
strom Antonom Nanutom usta-
novil Kogojeve dneve. Zbor Slo-
venske filharmonije je izvedel
štiri umetniško izstopajoče
skladbe tretje osebnosti, ki ji je
bil koncert posvečen, in se tudi
tokrat ni izneveril dobrim izved-
bam. Zbor in glasbeniki iz Slo-
venske filharmonije so pod vod-
stvom Gregorja Klančiča pripra-
vili umetniško zahteven pro-
gram in se globoko poklonili
slovenski zborovski ustvarjalno-
sti.
Metka Sulič
snimi znanstve-
nimi eksperi-
menti, pregledi
in treniranjem.
Skrajna metafo-
ra današnjega
iskanja samega
sebe v stalnem
stopnjevanju in
preseganju ved-
no novih oseb-
nih meja.
Dogodek zase je
bila iskrena sa-
moizpoved in
analiza mladega
dekleta, njene
razčlovečene
družine in okolice sredi še,
prej kot ekonomske in družbe-
ne, moralne “post-tranzicije”
nekdanjega Balkana, v lepih,
skoraj neorealističnih elek-
tronskih posnetkih Ne gledaj
mi u pijat (2016). Tokrat je
igrani film dokumentaristka
Hana Jušić posnela v rodnem
Šibeniku. Režiserka in tudi
scenaristka je za delo prejela
nagrado Fedeora za najboljši
evropski film na festivalu v
Benetkah. Zagrebški filmski
kritik, časnikar, založnik,
režiser in tudi pranečak moj-
stra hrvaškega ek-
sperimentalnega
filma Mihovila
Pansinija, Ivan
Ramljak, je še pri-
kazal kratek por-
tret Korčule z na-
slovom Mezosta-
jun (Polsezona) iz
l. 2018. Poetični
stalni kadri živih
in arhitektonskih
detajlov so meh-
ka vizualna kulisa
oddaljenemu pa-
berkovanju turi-
stov, svetli into-
naciji krajanov,
odmevu valov in drugih
značilnih zvokov dalmatinske-
ga bisera. Kot nekakšen spo-
min ali utrinek iz Matveje-
vičeve polifonije o Meditera-
nu.
/ se nadaljuje
Davorin Devetak
Mija Petričević - Ne gledaj mi u pijat
Zbor Slovenske filharmonije, levo Gregor Klančič