fcjnj* vsak d«n raaen sobot. nedelj in praznikov.
Inued dally «capi Saturday* Sunday« and HoUdaya.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cn
2M1 South Lawndale Ava.
Office of Publication: S607 South Lawndale Ave, Telephon«. Rockwell 4904
Rusi prodirajo naprej na ukrajinski fronti
Cez 15,000 nemških vojakov padlo v bitkah • sovjetskimi četami pri Harkovu. Kitajci uničili polovico japonske armade, ki je inva-dirala otok Cuanših. Ameriški in avstralski letalci poškodovali dve japonski ladji in razbili trinajst bombnikov v napadu na letalsko bazo
Moskva, 24. maja.—Ruske armade na ukrajinski fronti, katerim poveljuje maršal Timošen-ko, so spet pričele prodirati naprej proti Harkovu, se glasi danes objavljen uradni komunike Prodiranje je bilo začasno ustavljeno, ko so Nemci vrgli oklopne enote in več tisoč vojakov v pro-tinaskoke. Komunike omenja srdite bitke sektorju Izjum-Barvenkova, na južni strani Harkova, v katerih so Nemci utrpeli ogromne izgube. Na bojišču v tem sektor ju leže kupi ubitih nemških vojakov.
Moskva je prej priznala umik sovjetskih čet s polotoka Kerča, kjer se odpira pot proti kavka-ikim pokrajinam. Umik je bil izvršen v redu in sovjetske čete n rešile vso bojno opremo.
Umik sovjetskih čet pomeni, da je Krim pod kontrolo nem-ške oborožene sile z izjemo Se-vastopola, velike mornarične ba ob Črnem morju, katero Nemci oblegajo že več mesecev.
Moskva, 23. maja.—Ruske armade so v ofenzivi na fronti pri Harkovu, industrijskem sredi-fcu Ukrajine, ubile najmanj 000 nemških vojakov v zadnjih dneh in odbile vse naakoke »vražnika na svoje pozicije. Letalski transporti dovažajo nem-«ke eete na fronto, ki pa so «irobljene takoj, ko se spuste na tla.
Uradni komunike, objavljen fones zjutraj, pravi, da je omenjeno število nemških vojakov padlo v bitki z Rusi' samo v «nem sektorju harkovske fron-k-v sektorju Izjum-Barvenkova Komunike dalje pravii da » Rusi razbili in poškodovali fez sto nemških tankov v bitkah v tem sektorju.
Rdeča zvezda, glasilo armade, Poroča o uspehih sovjetskih čet tudi na fronti pri Kalininu. Dva «emška pešpolka sta bila uničena v bitkah z Rusi na tej fronti. Sovjetske čete so reokupirale v« mest in vasi v naskokih na nemške vojaške posadke.
DruRa vest pravi, da ae bitke ¡>a polotoku. Kerču nadaljujejo. " te je razvidno, da odpor ru-čet na tem polotoku še ni «kimljen.
Uradna časnikarska agentura
"»* poroča, da je Hitler pričel
pritiskati na Lavalovo vlado v
v*hyju -glede okupacije Tunisi-
francoska kolonije v Afriki,
onščnih četah. Laval se upi-
r» pritisku iz bojazni pred fran-
^kim javnim mnenjem in se
* uPa skleniti kupčije, čeprav
£ Hitler zapretil z okupacijo
™nuije brez Lavalovega dovoljenja
B*rlin. 23. maja.—Vrhovno P^Hjstvo poroča, da ao Nemci nadaljnjih 19,942 ruekih W«kov v čistilnih operacijah na JyoU>ku Kerču. S tem je šte-ruskih vojnih ujetnikov na-169.198 Poročilo^doatav-lJ» <u »o Nemci odbili ruske na-P'1' ' •« *voje pozicije na fron-u pr, Harkovu in "da Je Inkria-l,v» v "aiih rokah.*'
Cun9klng. KUaJaka. 23. maja
Kitajske čete so uničile polo-J' j ionske invazijake arma-a k * je izkrcale na otoku ob ustju reke Min "d mesta Foočova. oste-t P"iov,co pa pognale nazaj na *n l*»rte, w glasi uradno poro-
K
li
vrhovno poveljstvo 'mM»ja, koliko japonskih vo-
jakov je bilo ubitih, domneva pa se, da število znaša najman, 25,000. V begu nazaj na trans porte so Japonci pustili za sebo ogromne količine orožja, streli va in drugega bojnega materia la, ki je prišel v kitajske roke
Druga japonska vojaška kolona je bila zdrobljena v bitkah s Kitajci v severnem delu province Cekiang. Tisoč Japoncev ie padlo v bitki s Kitajci pri Ciengšinu.
Nobeno poročilo ni bilo objavljeno o bitkah na burmski fronti. Prejšnje se je glasilo, da je bil pohod japonskih Čet ustavljen in da je tristo Japoncev padlo v bitki s Kitajci na ozemlju med Lešiojem in Nawnkijem
Melbourne. Avatralija, 23. maja.—Zavezniški letalci so poškodovali nadaljnji dve japonski ladji iii razbili trinajst bojnih letal'v napadu na Laejo, japonsko letalsko bazo na Novi Gvineji, se glasi naznanilo iz glavnega stana generala Douglasa MacAr-thurja, vrhovnega poveljnika zovezniške oborožene sile. Drugi roji zavezniških letal so istočasno napadli japonsko letalsko bazo pri Raabalu, otok New Britain. Bombe so razbile več letal naMleh, porušile militaristične naprave in zanetile požare.
Naznanilo pravi, da so Japonci izgubili najmanj 27 bojnih ladij in parnikov in 443 bojnih letal pri Novi Gvineji ter v letalskih in pomorakih bitkah, ki so se vršile severno od Avstralije.
London. 23. maja.—Nemška križarka Prinz Eugen, katero ao angleški letalci nedavno napadli in poškodovali v bližini norveškega obrežja, je dospela v Klel, veliko nemško mornarično bazo ob Baltiku. Križarka se je nahajala več tednov v Trondhei-mu, norveški luki, kjer so jo popravljali.
Washington, D. C.. 23. maja.— OsišČne podmornice so napadle in potopile nadaljnje štiri par-nike, med temi dva ameriška, v Mehiškem zalivu in na Atlantiku v bližini ameriškega obrežja, poroča mornarični department. Število parnikov, ki so jih osišč-ne podmornice potopile od začetka vojne z Ameriko, je naraslo na 184.
Jeklarska unija zahteva preiskavo
Industrijci obdolženi sabotaže
Cleveland. O.. 23. maja.—Na konvenciji jeklarske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, Je bila izrečena ob-dolžitev, da reprezentantje jeklarskih kompanij v federalnem odboru za produkcijo bojne opreme sabotirajo vladni program, ki določa povečanje produkcije železa in jekla za sto milijonov ton v tem letu. Delegate so sprejeli resolucijo s pozivom na kongres, naj odredi preiskavo sabotaže.
Harold Rutenberg, raziskovalni direktor jeklarske unije, je imenoval kompanije, ki vodijo sabotažo. Te so W. H. Davey Steel Co., Otis Steel Co. in Jones & Laughlin Steel Co.
Na konvenciji je nastopil kot govornik R. J. Thomas, predsed nik avtne unije, ki je udrihal po Johnu L. Lewiau, predsedniku rudarske unije UMWA, ker podžiga razkol med unijami CIO. Thomaa je omenil spod med Lewisom in Philipom Murray-em, predaednikom CIO, in na-glaail, da so unije CIO na strani slednjega.
"Murray ni nikdar podpiral odvetnika Wall Streeta, ki bi biJ rad postal predsednik Združenih držav," je rekel Thomaa. "Murray se ni družil z izolacioniati in se ne postavlja nad predaednika Rooaevelta in on ni nikdar netil razkola v vrstah organiziranih delavcev.
MJM četnikov borbi proti osišču
Redni vojaki se pridružili Mihaj-lovičevi armadi
Bern. Ivlca, 23. maja —Dvesto tisoč jugoslovanskih četnikov se bori proti oslščnim okupacijskim četam v svoji deželi, pravijo tukajšnji jugoslovanski krogi
TI poročajo, da ae Je v zadnjih tednih pridružilo četniški armadi generala Draže Mlhajloviča več tisoč bivših vojakov redne vojske, ki ao ae skrivali v hribih- Ti zdaj napadajo oeiščne vojaške posadke podnevi in ponoči in Jim povzročajo velike Izgube
Povečana ostrost borbe med četniki in osiičnimi okupacijskimi posadkami ae očituj« v poročilu o italijanskih izgubah v zadnjem mesecu Četniki so ubili U9S in ranili 90S italijanalhh vojakov Italijanske izgube znašajo po tem poročilu čez 5000 ubitih v zadnjih mesecih.
Petnajst Norvežanov ustreljenih
Masne eksekucije upornikov v Minsku
Siockholm, I vedska. 23. maja. —Nadjakl strelski oddelki ao ustrelili petnajst Norvežanov, ker ao skušali pobegniti v Anglijo, se glasi poročilo iz Osla. To pravi, da so prizadeti kupili motorni čoln, a katerim ao nameravali pobegniti v Anglijo. Vsi so bili aretirani pred odhodom in poatavljeni pred nacijsko sodišče, ki jih je obaodilo v smrt. Trije drugi Norvežani so bili obsojeni na petnajst let zapora vaak, ker ao akuiali pomagati ubežnikom.
Prvič se je zgodilo, da so Nemci odredili maane eksekucije za norveške državljane, ki so ee pripravljali na beg. Pred štirimi tedni ao naciji ustrelili 18 Norvežanov zaradi napada na nekega nemškega vojaka.
Bera. Švica. 23. maja.—List Wilnaer Zeltung, ki izhaja v Vil-ni, mestu v aevernovzhodnem delu Poljske, ki ao ga Nemci okupirali, poroča, da ao naciji uatrellll 190 ljudi v Minsku. Bela Ruaijs. zaradi terorističnih činov.
Izboljkmje razmer v osvobojenih krajih Jugoslavije .
Carigrad. 18. maja <1CN)^-Tajna jugoslovanska radijska postaja poroča, da delujejo v mestih in veeeh Jugoalavije. ki ao Jih osvobodili četniki. odbori narodnega oevobojenja. ki zaradi svojega uspetnega dela uživajo polno zaupanje prebival-atve.
Ne čelu teh odborov ao ljudje, ki služijo s svojim požrtvo-vanJem za vzgled v borbi za svobodo in nerodno neodvienost Navzlic izredno težkim okolšči-nam odbori uspešno uvajajo na črte za izboljšanje gospodarske ga stanja in javnega zdravja v 'osvobojenih krajih.
MEHIKA PRIPRAVLJENA NA
VOJNO Z OSIŠCEM
Vai na posvetovanja med mphiikimi j voditelji
ZASEGA OSISCNE-GA PREM02ENJA
Mexico City, 23 maja.—Zunanji urad je naznanil, da ao Nemčija, Italija in Japonaka ignorirale protest zaradi potopa mehiškega parnika po oaiAčnl podmornici. Urad je bil pred objavo naznanila informiran, da sta bila nadaljnja dva mehiška parnika potopljena na morju nekje med Kubo in Združenimi državami.
Mehika, ki je pretrgala diplo-matične odnošaje z osiščem, je naslovila proteatno noto Berlinu, Rimy in Tokiju preko Švedske, ki je nevtralna drŽava v tej vojni. Nota je vsebovala tudi zahtevo, da mora Makika dobiti popolno zadoščenja za potop parnika. Ta je bil tprpedi^an zadnji teden v bližini Miamija, Fla. Štirinajst članom/ posadke je takrat izgubilo življenje.
Zunanji urad je pričakoval nezadovoljiv odgovor na svoj proteat, ni pa alufil, da ga bo oai-šče ignoriralo. £daj je naznanil, da bo pretednik Manuel Camacho odločil, kaj je treba storiti v intereau tasti mehiškega naroda. Dostava ae, da bo Camacho sklical ipredno zasedanje kongreaa, da ta napove voj no Nemčiji,: Jta 1 ijl. in Japonski Predsednik Je baje že sestavil manifest glede vojne napovedi.
Preden je zunanji urad objavil naznanilo, so dospeli v glavno mesto bivši predsednik Laza ro Cardenas in poveljniki vojaških posadk ob Pacifiku in takoj odšli v predsednikovo palačo, kjer ao ae začele vašne dls-kuzije. Armada ja pripravljena na izvršitev vaake akcije, ki Jo vlada odredi.
Domneva je, da bo Mehika zasegla premoženje oslšča, če napove vojno ali ne. Nemške Investicije v Mehiki znašajo $90,-000,000, italijanske $10,000,000, japonske pa $2,04)0,000. Politični krogi ao namignili, da bo predsednik Camacho formiral koalicijsko vlado, v kateri bodo vae atranke reprezentlrane, Če bo Mehika napovedala vojno oal-
ftČtL
Jugoslovani dajejo zgled, pravi Snoj
Minister poroča o ofenzivi četnikov
Waahlngion, D. C.. 23. maja. (AP).—Jugoslovanski minister Franc Snoj je iijavil, da ae v vsej Jugoslaviji borijo Srbi, Hrvati in Slovenci proti Nemcem in Italijanom.
Dejal je, da Jugoalovani dajejo vzpodbudo drugim balkanskim narodom, da odvržejo je rem oaišča.
- "Ves svet pozna junaštvo Srbov pod generalom Dražo Mi-hajlovičem," je dejal jugoelo-vanaki državnik. "A proti oei-šču se bore prav tako Hrvati in Slovenci. V malem kraju Lan-covo so Nemci spremenili tovarno pohištva v tovarno smuči aa nemško vojsko. Prebivalci ao tovarno požgali do tal in vzeli a seboj dva nemška čaatniks kot talca."
Snoj dalje poroča, da so Nemci za maščevanje ubili dvajaet prebivalcev ln jih potem v odprtem tovornem avtu vozili akoai kraj.
Borba proti zasednim oblastem združuje Srbe, Hrvate In Slovence v eno celoto. Jugoalo-vanaki državnik je dejal, da ao načrti za povojno obnovitev telo napredovali. Močna Jugoalavije in močna Grčija boata aode-lovali pri delu za ureditev Balkana.	' t
Združitev unij ADF in CIO predlagana
Domače vesti
Češki pionir SNPJ umrl
Chicago.—Dne 19. maja je v predmeatju Rlveraldu umrl Charlea G. Fouček, po narodno-«ti Čeh, star 72 let in lekarnar po poklicu. Stari čikaški rojaki ae ga dobro spominjajo, ko je dolga leta vodil lekarno na oglu Osemnajste ulice in S. Racine ave., naaprotl bivše Narodne dvorane. Tam je bila prvotna alovenaka naaelbina in Fouček je bil domač med Slovenci kot med Cehi. Pokojnik je bil član društva Slavijb št. 1 SNPJ od 1. maja 1004, torej 38 let all od za-četka SNPJ; njegov jednotin certifikat ima Številko,40, kar je dokaz, da j« bil med pionirji na-še jednote. Rojen je bil v Chicagu. Čaaten mu apomin!
la Clevelanda
Cleveland.—Agnes Žnidaršič je bila zadnje dni težko pobita pri avtomobilaki nesreči. Nahaja ae v bolnišnici,—V Kuclldu je bil rojak Ray Türk lavoljen za predaednika šolakega odbora, ko je prejšnji predaednik odšel k vojakom.
Vaatl ta
„ Duluth, Minn,—Louis Lesar (brat delegata na aadnjl kon vencljl SNPJ) v Evelethu al Ja zlomil že prej močno pobito nogo. Nahaja ae v domači bolnišnici, v kateri aa sdai zdravi pat Slovencev. — la Çhiaholma j»
Četniki pobijajo Italijane
Hude bitke v Sandžaku in Bosni
Carigrad, 18. maja (ICp).— Tajna jugoalevanaka radijaka postaja poroča ii Jugoslavija, da ao ae ponesrečili vai nemški in italijanaki poizkusi, da bi aavze-11 kraje, ki so Jih osvobodili oddelki četnlške vojake v Sandžaku ln Boanl. Vojaka saaednih oblaatl ja imela velika lagube.
Italijanske sile, ki a« pomikajo ob reki Drini pri Goradžu, ao bile zadržane na črti Pljevlje-Čajnlče-Goražda, kjer se Je vnela bitka, ki Je trajala vao noč Poveljništvo četniške vojake je izdalo ukaz, naj ae dvignejo v zrak vai mostovi na reki Drini. To Je ustavilo napredovanje ita-j lijanake motorizirane pehote L*,	■ .. ....
Italijani ao imeli poaebno huda VrS*t rebeli razbili izgube v ostrih bitkah pri Go-1 ne mika vojaška vlaka raždu, odkoder so poalall
«adnj. dni odšlo nad.ljnjlh jt Z"" " " ~ »"SK* ™ fant«,v v služb«) Strica Sama. ^	nipOf0 M,roVni **
Admiral Chormley dospel v Novo Zelandijo
Auckland, Nova Z«l«ndlja, 23, maja—Ameriški admiral Ro bert L. Ghormley, ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniške bojna mornarice v Južnem delu Paclfl ka, je doapel v to m os to, da prevzame svojo pozicijo. Tukajšnji tisk Je pozdravil admirala In naglasi I, da Je njegov prihod nadaljnji dokaz, da bo Amerika ščitila pomorske črte na Pacifiku.
v Mo.
star po pomoč. Četniški oddelki ao poslano pomoč a uapehom napadli in jo uničili blizu Mos-Urja.
V zadnjih apopadlh ao Jugo-slovanski rebeli zajeli veliko število vojakov, podčaatnikov in
/zjemUine za izurjene delavce
Washington. D C., 23. maja.— Paul V. McNutt, načelnik nedavno ustanovljene komisije za mobilizacijo človeška sile, Je dejal, da delavci, ki opravljajo važna dela v vojnih industrijah, ne bodo pozvani v armado. To velja za vse. ki jih nI mogoče nadomestiti. McNutt Je poudaril, da je produkcija bistvenega vojnega materiale prav tako važna kot služba v armadi. Dalje Je rekel, da i*odo vojne industrije v Um in prihodnjem letu uposllle nadaljnjih 10,500,000 delavcev.
Spor n^ed francoskimi uradniki izravnan
Waahington. D C., 23 maja.— Diplomatu ni krogi poročajo, da j« bil konflikt, ki je nastal med civilnimi in vojaikunl govemer-jl. pristaši generala Charlea« de Gaulia, voditelj« svobodnih Francozov, v Novi Kaledoniji, likvidiran Nova Kaledonija j« otok, katerega ao prod nekaj tedni okupirale ameriške čete. in l#žl med Avstralijo in Novo Zelandijo Konflikt je bil Itkvfdi- j Japonci zaaodli burmsko coato ran t odpoklicem clviineg« go- je to edini nečtn tranaporterije vrrner)* Henryja Se u teta, ki bo ( Doslej so vsi flTensportl «rečno dobil novo peskij*
London, 23. maj«.—Grška vlada v Izgnanstvu v Londonu poroča, da so grški rebeli razbili dva nemška vojaška vlaka in razdejali železniško progo, ki vodi is Grčije v Rusijo. 22fl nemških vojakov Je bilo ubitih in ranjenih. Poročilo dosUvIJ«, d«
í-tnlkov. Ujetniki ^pov^luj.- ,„, rt.Mi d.„)a v.llk, ' Jo, ds m m»d v»m IUIIJ.n.k.- v(c, mmtk| ..kuJp.clJakl ¿„¿j, mi .noumi p.» .nI »frn<l O» T| „ >kr|vaJa /hnbih !„ „.p,-
'» k' " •k.:lvrJ0LP"d "T" <<«)'• Nen«. I« »»d. nom mrmtklh in.truklorjev"
d. Jo
HPV Z	i	.....
Več skupin hrvsUklh vojskov, ki jih j« Psvelič nasilno mobiii-1 Argentina ziral v vstaško vojsko, ja prešlo Hitlerieve v Bosni k četnikom	!	'
Italijanske vojaške «11« imajo velike težave z oskrbo. Četniki redno n«p«d«jo njihov« transporte ne ceaUh proti Pijevlju. Sedaj poizkušajo Italijani pošiljati obkoljenim Italijanakim vojašnicam v Kandžaku, Bosni In jfercegovint pomoč a letali. Večino materiala, ki ao g« apustll« letala, ao pobrali četniki
aretirala agente
Buenoe Alrea, Argentina, 23. m«Ja.—Trije Nemci «o bili aretirani v provinci Miaionoe kot Hitlerjevi agontje ln špionl. Policija je v navalu na njih atam»-vanja zasegla orožje ln ttakovi-rte s na« ijsko propagando, Aretirane! ao Johann L«nh«rd. Her-rnenn Kieln In Balduino Ti ep tor
Eksekutiva ADF se iz-rekla za mirovna pogajanja
JEKLARJI IZVOLILI MURRAYJA ZA PREDSEDNIKA
Waahington. D. C.. 23. maja.— Clanl eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije so pozvali voditelje Kongres« industrijskih organizacij, naj s« prič-no pog«j«ti glede združitve obeh d«l«vskih organizacij. William Green, predsednik ADF, je po zaključenju seje eksekutivnega odbora naznanil, da ga je ta instruirai, naj naslovi piamo Phil-Upu Murrayju, predsedniku CIO, ln mu ponudi oljklno vejico.
Na vprašanje, aH n« miall, da bo mirovna gesta spravila v zadrego Murrayja In druge voditelje CIO, je Green odgovoril,; "da je bil ¿e Informiran, da bodo U pozdravili akcijo sa združenje obeh organizacij."
Green je dalje rekel, da de-lavaki posvetovalni odbor, katerega je Imenoval predsednik Roosevelt In Čigar člana ata on In Murray, še nI razpravljal o^ predlogu glede združitve unij ADF in CIO, a Je gotovo, da ae atrinja a tem predlogom. Oreen je dejal, da je v pismu Murrayju naglasil, da Je adrušitev potrebna, ker bo uatvarila enot-noat v vrstah organiziranega delavstva ln a tem podprla amerl-
Ameriško oroije prihaja na Kitajsko
New Delhi, Indija. 23 marra
Vladni odbor nil" varnostne
u
zamrz-britve
Waahington, D. C , 2.1 maja
Ameriška transportna letala federalni produkcijski odb.*r je
gajanja naj ae začnejo takoj, da
ae uatanovi enotna /delavaka fronta. Spojitev obeh organica-clj v tem času Je v interesu članov na splošno, ker bo odpravila konkurenco mod unijami in Ju-risdikcijske spore.
Cleveland. O., 23. maja.—Philip Murray, predaednik CIO, je bil Izvoljen za predaednika Je-Jtlarske unije na konvenciji te unije. Za predsednika ga je no-miniral delegat Ruaaoll Richards ix Brackenririga, P« , ki Je v svojem govoru dejal, da poleg predsednika KoonfVtflta j« Murray oseba, kateri ameriški delavci in ljudstvo lahko zaupa.
Murray je bil soglasno Izvoljen za predsednika ln delegatje ao mu ploskali petnajat minut. Kot predsednik bo prejemal letno plačo $20,000 ln njegov termin |».it«*ir rt'/ tri leta Murray ne prejema nobene plače kot predalnik CIO, dobiva pa $18,-000 na leto kol podpredsednik rudarske unije UMWA.
Murray Je po Izvolitvi dejal, da upa, da bo še ostal podpred-aednik UMWA, dokler ne poteč«
njegov termin, brez plače. V svojem t<>voru Je dejel, d« se bo odločno boril proti vsakemu, ki ln hkulal omajati njegovo vodNtvo jeklarsk« unije In vodil sabotažo ali podtigal razkol med unijami CIO.
| Za tajnika jeklarsk« unije je bil t/voljen David J. McDonald, za aMifetenta piedsedniku Murrayju pa Van A Bittner in Clinton S Golden Plača teh Je |12,-000 na l«*to. J« klamka unija Ima 800,000 članov.
dovažajo oro*je, strelivo in dru gl bojni material kitajski arma
vamoetrie ti» i-
Re gist racija faniov za vojaiko slutbo
Washington, D. C , 23 maja. -Predaednik Hoosevalt Je odredil registracijo fantov v starosti IS, 19 ln 30 Irl, ki tvorijo potenciel-no bo j no «lio, /aeno pa j« izrekel svarilo prod velikim optimizmom in isjavll, da mora biti
zamrznil
Iv«, ki «o v rokah izdelovalcev! Amerika pnpr«vljen« n« dolgo di »talno, poročajo tu Odkar «o m v zalogah Z«d*-vna odr*<dbe vojno Krgistraclja aa bo vršil«
je teluij stopila v veljavo Od- I junija. 1'tadni krogi pričaku-bor Je pajesnil, da «e odredb« jejo, da «e bo n« ta dan ragie-ne tiče britev ki so namenjene Irlralo okrog 2,M0,000 fantov po
I vsej Ameriki.
dospeli na svoj cilj.
vojakom in pomorščakom.
Marointee m ZdraitM driivi (lavsn Chica«») te g-ife MM aa tela. »3.00 aa pol lata, U M m ¿oirt UU; «a-Chicago te Ciooo» •7.S0 sa calo Mo. $3.75 ta pol tetsj so teas«Ivo Ü.M.
Subscription raissi lor ihs United States (oxoopi Chicago) and Canada M40 por y sax, Chicago and Clcoro 97J0 por ysar. forsten
C sos oglasov po dogovoru.—Rohoplol dopisov In nousrstenlb ¿tankov so bo vračajo. Rokopisi literarna vssbtes (trtic*, povesit, drsms. pasmi Ud.) so vrnsjo pošiljatelju lo v sluteju. te |a priloáU pnMntes
^KDELJKK, 25, MAJA
Vesti iz podjarmljene stare domovine^H
X JUGOSLOVANSKE FRONTE I z zavezniško ofenzivo je 'poglav Lpd pospešujejo ofensivo is nik' Pavelič ukazal zatemnitev strahu pred splošno vstajo Zagreba in vseh večjih mest v London, 8. maja. (UP).-Vče- Hrvatski rsjje priSlo poročilo da so osišč- Potnlk u Dj|lmaci 1#d ^¿ete začele s splošno ofenzivo	P"P°veauje
li vojski generala Mihajlovi- Buenos Aires, 12. maja (JIC). ^ jugoslovanskega vojnega mi-l~Te Je prispel iz Dalmacije ft^v poskusih, da zatro bal- clovek' ki * P°trdil Prej priob-T^o četniško bojevanje pred cene vestl o aretacijah in inter-^.tkom Hitlerjeve pomladan- nacijah v hrvatskem delu Jugo-
ofenzive.	Kf u .
Poroča se, da se vodijo borbe dalmatinske intelektualce dr. L Bosni Srbiji in Črni gori, a o ™ JarUglia, dr. Ljuba Leonti-Ltuaciii poročajo, da je najbolj Ica» Katalmič-Jeretova, inž. Kor-itična v zadnjih dveh letih. «otlca, dr. Danka Angjelinoviča Iz krogov jugoslovanske vlade, Jn dru^ 80 Pognali na otoke ^a začasno svoj sedež v Lon- ^pan. Ivan Meštrovič je inter-T prihajajo vesti, da razp* mran * Hrvatski. Dr. Jožo Podu-general Mihajlovič z vojsko £ Je bl1 aretiran. Dr. Prvislav M ljudi in da je po radiu G"zo«ono Je »P* v Belgradu. i itglni zvezi z jugoslovansko Sonu&jemki dr. Mačka se drže "jo Mihajlovič je sporočil odločno m odbijajo vsako sodelo-ii, da divjajo borbe v obšir- vanJe s Paveličem. Za Paveliča predelih in da je pritisk na v vseJ Hrvatski ni niti 10% pre-gove položaje zelo resen. bivalstva. V Paveličevi Hrvat-
Iz svojega planinskega bivali- sl"vlada strašen teror-
a v srbskih gorah je general	Omenjeni potnik je potoval
lihajlovič sporočil, da je situa-	skozi Italii° in P™vi, da je v
* zelo "kritična". Poroča se,	severni ItaliJi veliko navdušen
_ so Nemci in Italijani poslali	za zavezniško stvar, da je Mus-
I v boj tisoče vojakov in da obup-	sollniiev režim kompromitiran
o poskušajo obkoliti Mihajlovi-	in da 8a narod zapušča.
w> vojsko, ki se bori v planin- Ceniki ubijajo isdajalce -
utrdbah.	• _
V zvezi s tem je neki član ju-	10: .maja. f0N„Ai'~
(slovanske vlade dejal:	^ ^ T Frko'
Zi, . , . - , Viča, ministra brez listnice v ma-
«Ouice bo vsekakor poskušalo njanetski vladi Ante Paveliča,
-vati spopad čimprej mogoče v je bil ubit v spopadu med čet.
niki in vstaškimi oddelki. Sporočilo je prišlo iz tukajšnjih jugoslovanskih krogov.
On je bil drugi med brati Fr-koviči, ki so padli v borbi s čet-niki. Paveličev tisk vsak cfan priobčuje članke in osmrtnice za vstaše, ki padajo v borbi z jugoslovanskimi narodnimi četami.
»¡¡stst^ • - - « •
ZAPISNIK
(iu pred splošno vstajo v vsej | goslaviji. Položaj generala Mi-oviča je zelo težak. Poklicati I moral na pomoč vso svojo netenost, d^ se izogne so-nikovi ofenzivi in se ji iz ninskih skrivališč uspešno
Zdi se, da se bo generalu Mi-oviču posrečilo umakniti se r planine, kamor osiščna vojska I Internlranje hrvatskih kmetov
ej še ni mogla prodreti.	na Llparlh
sedaj razvidijo vso važ- London, 14. maja (ONA).—Iz te fronte in si prizadevajo verodostojnih virov prihajajo vse načine, da bi zlomili od- vesti, da je italijanska vlada za-generala Mihajloviča in nje- prla več tisoč hrvatskih kmetov I rednih m uporniških čet/' na otoku Lipari, znanem po svo-
ODPOR V HRVATSKI
proslave Zrlnjekega
v "Neodvisni'
7. maja (JIC).—Iz Ber-I vest, da so nemške]
jem nezdravem podnebju. Otok je v bližini Sicilije in njegove zloglasne ječe so znane po vsem svetu. To 'uslugo' so napravile italijanske oblasti 'poglavniku' Paveliču na njegovo posebno
poglavniku Paveliču pre-1 ProSnJ°-
proslavitev obletnice Tukajšnji jugoslovsnski krogi hrvatskih prvakov— Pravijo, da je bil neki član vsta-in Frankopana—ki so ške delegacije, ki je nedavno na-Nemci v Dunajskem pravila uradni obisk v Bratisla-Mestu. Celo avstro-ogr- vi» bil Pri povratku ubit, ker je ja se ni drznila pre- Pri kosilu v Bratislavi pripove-proslave Zrinjskega in doval šaljive dovtipe o Hitlerju, a to se je zgodilo v Policijska ura v Splitu Neodvisni".	London, 14. maja (ONA).-Ita
Dalmatlncev proti lijanske oblasti so v Splitu, glav-■ilam osliča	nem mestu jugoslovanske zase-
k™. 7. maja (NYT)._Iz vero- dene1 Dalmacije, prebivalstvu
•jnih virov prihajajo vesti, *tr°g° prepovedale sprehode po (» umevno ne skladajo z ita- mestu °d dveh popoldne do še-^kimi uradnimi poročili da gtih zjutraj, torej polnih šest-vzdolž dalmatinske	ur- Oblasti upajo, ds bodo
Vi* prej kot pa v skladu z uko Pomagale naraščajoče ne-«jkupatorskih oblasti. Cet-1 zadovoljstvo v mestu, delavnost, se nadaljuje in
manj in manj. P*w« tajnost ni danes, da je P^nski governer v Dalmaciji 11 vIadi v Rimu, da ne mo-'Zgovornosti za sta-obah in ne za stanje v no-V svojem poročilu za nove posadke in zlasti za "¡■vendar se ¿di, da mu Rim Mgoditi.
U'"«lilva m internacije
8 'ja. (JIC).—Iz zanesli !,r"v P"heJajo vesti, da Andreja Stamparja inter-' ne2n;,po kje v Nemčiji L^J ^tampar je bil pro-. 1^ zal r<ukem vseučilišču, fct| «r-kovnjak za narodno l -f in organizator, zdravni-
nVugotlaviji in
t Ari m n°bro j« znan tu-^er je često pre-
Zlk ve,ik,h univerzah
**	bil Priv tako tu-
k ¿Z 1,n' b'v'4, Podravna-ly ]banke.
L*, je interniran dr. C , '' r>an Tam sta tudi C*	in brat ter
[TCr: mtelektualci.
F '»ar. s.1 ■
Na) sanesl J Ive j ie dnevne de-lavske vesti so v dnevniku Tro-svetL" AU Jih ¿líate rsak dan?
-------- 1
LIBERTY IIMEPICKS
J* bil ustreljen
M k ¿«timl Crikven-
»vnij,
uW«t»J« ss tem ni tov
•js (JIC)^-V sveži

A barfeorea«**! Archibald
Wemdmm
¡Wd-MH«, Vfuim ñmm, U yam aood «m. Ara sil si my savings Krvni hair carts snd abav-
Trn bnytnc
Sumps tm f
t
NtSl
šele Jugoslovanskega pomoi nege odbora, slovenska aek-
clja. ki se Je vrilU dne 1. maja 1942 v konferenčni sobi SNPJ t Chicsgu. 111.
(Konec)
Poročilo predsednika se vzame na znanje.
Tajnik poroča, da Je na današnjo sejo povabil tudi ministra Snoja, ki se je udeležil našega zborovanja. Povabil pa je tudi patra Ambrožiča, ki je sicer odpisal, da se mogoče udeleži seje, toda ga ni navzočega. Povabil ga je, da bi se rešilo nesoglasje med našo pomožno akcijo in akcijo slovenskih župnij, katero vodi pater Ambrožič. Obenem tajnik obvešča navzoče, da je prejel od direktorja publici tete resignacijo v začetku meseca marca, kjer navaja njegovo preveliko zaposlenost kot vzrok za resignacijo, kakor tudi kot drugi vzrok: Oglaševanje druge pomožne akcije, kar ni v soglasju z dogovori in obljubami, ki so nsm bile podane.
Minister Snoj pojasni delovanje akcije slovenskih župnij v A meriki, ki sodeluje z National Catholic Welfare Conference Washingtonu, D. C. Njegovo po-jasnevanje je obširno in informativno. On je vedno želel, da bi bil sporazum in harmonija med obema pomožnima akcija ma.	#
Navzoči apelirajo na direktor ja publicitete, naj umakne poda no resignacijo, da se bodo v bodoče premostila vsa nastajajoča nesoglasja, nakar prizadeti u-makne resignacijo.
Minister Snoj v daljšem nagovoru opisuje življenje naših ljudi v domovini, ki preživljajo temne dneve pod nemško, ogrsko in italijansko okupacijo. Iz zaupnih poročil, katere dobiva iz domovine, oriše sorazmerja med Slovenci na Gorenjskem, v Ljubljani in okolici, kjer so naše vodilne ljudi zaprli ali ubili. Njegovo informativno poročilo u-radnikom JPO.SS bi bilo preobširno, da bi ga navajali v tem zapisniku, toda služilo bo temu odboru kot smernica za bodoče delovanje pri politični akciji, katero bo vodil v bodoče tudi JPO.SS.
Navzoči nadalje z ministrom Snojem temeljito razpravljajo glede primorskegs in koroškega vprašanja po končani vojni. Tudi ta razprava bi zavzela preveč prostors v naših listih. Vsa pojasnila, katera je sprejel odbor, bo v bodoče porsbil v politični akciji.
S tem je bilo zaključeno dopoldansko zborovanje.
Pri popoldanskem zssedsnju se je pričelo razpravljati, ako bi začela delovati naša politična akcija. Mnenje navzočih je, da ae sestavi spomenica na naš slovenski nsrod v Ameriki, v kateri se pojasni stslilče in dolžnost nas vseh nspram svojim bratom in sestrsm onkraj morja. Politična akcija bi morala izdati posebno resolucijo ali spomenico glede primorskih in koroških Slovencev, katero naj bi deputačije JPO.SS predložila zainteresiranim osebam in krogom v Washingtonu. D. C . ds bi bili obveščeni glede teh perečih vprašanj Bklenjeno je, da ee sestavijo potrebne spomenice v bližnji bodočnosti.
Sklenjeno je nedelje, da naš odbor apellre na slovenski narod v Ameriki, naj kupujejo voj ne vareevalne bonde in mamke kolikor največ mogoče.
(Izvirno poročilo Prosveti.)
14. aprila 1942. Tobruk — pred vojno je bil Tobruk malo poznano italijansko pristanišče na cirenaiiški obali v severni Afriki. Nismo veliko slišali o njem, komaj smo vedeli, da je na svetu, dokler se ni začela naša libijska kampanja 9 decembra 1940, Takrat se je xa-čela Tobrukova «godovina, ki je danes slavna in nesmrtna, čudna je usoda ljudi in . človeških del: Pepelčice si otresejo prah in vidignejo glavo, da pozni rodovi govore o njih, orjaki se zgrudijo v pozabljenje, ko jih ne morejo več rabiti niti za strašilo in opomin. Kje so sin-gaporski topovi in kaj je s To-i brukom!
Da bo naš odbjTzavzemal šir-| Gene«"al Wavell je dobil zma lo plast našega naroda v Ame- g0 pri Sidi Barani» Bardia, To-riki, se sklene, d» se povabi na rfft ^^ Bengazi. Zmage so
_____juttlovanska soci- "e 8 Uko	kot al jih
alistična zveza ih Zvezo sloven- ni Uptl nih*e P»f»^ovati v voj skih župnij, da vsaka izvoli po e-KoJ PuWav1, Dn® 22
neko I
mumitl Od pristanišča aa mostom po vrhovih je razpredeno omrežje steza, ki vežejo med sabo opazovalna gnezda. Moštvo vsega obleganega osemlja je ta-ko povezano meti seboj. Napisi jim kažejo, kam se morajo obrniti, če hočejo v bolnico, v skladišče za petrolej, na pošto, po vodo, v počivališče. Vsako noč gredo ven v puščavo preko sovražnikovih linij na patrolo, V temi, večkrat bosi, da so bolj tihi, se plazijo po stezah v monotoni pokrajini, včasih le a nožem za orožje. Kako najdejo pot nasaj, sam Bog ve, ali naj-
Položaj kavčuka
War Production Boerd.
Washington. D. C
V Združenih državah primanjkuje kavčuka (rubber). Ako skrbno razpolagamo z g umi jem, ga bomo imeli zadosti za naše vojaške potrebe, vsakdo pa mora biti varčen s nJim, aku hočemo, da se kolesa vrtijo tu doma in da imamo zadosti gumija za absolutne potr«be. "
Za časa miru so Združene države porabljale 750,000 to» kavčuka na leto osiruma približno polovico svetovne zaloge in 9tt odstotkov gumija smo dobivali » Daljnega iztoka. Tri četrtine
nega zastopnika v JPO.SS. Obenem se povabi na sodelovanje tudi politična akcija, ki je bila ustanovljena v Clevelandu po naših Primorcih. Odbor tudi soglaša, da se skliče v bodočnosti
1M1 je naznanil Kairo: "Sin so bile prebite utrdbe Tobruka in naše prednje Čete so se uta-| borile na višinah, ki vladajo m-j daj nad mestom." Drugo na-znanilo onega večera: MMalo|
dejo Jo. Patroliranje je poma-U» količine so šle v obode in galo, da so imeli natančne po-! "budne cevi in ostalo v približno datke o sovražnikovih kretnjah, »0,000 raznih predmetov kot ao da so se jih znali braniti. V Ča-1 pr. galoše, lekarniške pripra sopisih Čitamo: Redkokdaj mi- ve, posode «a vročo vodo, dojen ne v Tobruku pol ure, da bi ne ¿«ve sesalke itd. Ti obodi ao vo-slišal bližnjega bobnenja vojne, j «ill 34,000,000 avtov več kot 500-Ker ne smete miallti, da se ao* 000,000 milj čes najfinejši» ccst-vrainik ni brigal, čigav je bil I no mrežo na svetu. Tobruk. Dali bl vse, Če bi ga Ko so pa Japonci vdrli v brl mogli dobiti. Imeli bi prosto o- tansko Malajo in nisoaemsko balo od Bardije do Bengasija, Vzhodno Indijo, so nas odrezal» Tobruk bi jih ne napadal. od glavnih virov našega gumija.
Is Rima 4. maja, 1M1: "Padec uvažamo is Juine Amerike, Tobruka nI več dvomljiv." — 8. i« razmeroma neznatno, naša in-maja: "V Tobruku je kakor v dustrija umetnega gumija je fte peklu. Italijanski in nemški I1« v povojih in vaame preeej
slovenski komzrM kier hi *» » pred P°ldnem so vkorakale v....	,,	-	. ___.
ključile tudi ^DodDornt» nrffani me,to avstralske Čete." Zmaga «^oplovi in italijanski tanki ^ Pitnlno si preskrbimo kako
zacije in povabm^sc^rovanie "f je vel^la manJ kot 500	8 Uipehim V "«J- P^M" * rastline guay.le,
uredniki vseh\lovS ri n enlh in mrtvih; 20,000 Itali-H™ sodelovanju so nemško in	'
vTrne^r	»J*11*	generali,Minske ««vzelo nekaj
JPO-SS bi sodeloval . .loven-12^	^S1
Je pričakovati čude-
skim propagandnim odborom v New Yorku, da bi razpečeval pripravljene knjige o sloven skem, odnosno o Jugoslovan
nih oficirjev.
prizor. Vse pri«
Zaman žev, I
Izhajati pač moramo • tem, kar imamo in paziti moramo, da kav-
Drugo poglavje se Je začelo gMUni*k® naprave so uničili Stu-	stvari, kijih imamo, tra-
1 ka« — bombniki in izdatno osla-1 Ja]o čim dalj mogoče ter al mo-
Rommelovo ofenzivo 31. marca,.... . ,,	.	.
1941. Vzel nam Je vse, kar smo ,bili utrdbe» lako da naika »«tala «mo prihraniti vsak košček sta-.u, vuraaaiiju po lej votn, imi vieh ^janom, in vzel nam ^kostreljajons sovražnika ta- rega gumija, ki ga imamo. nraSi.Zu w	J u Je z isto naglico kot smu mi v«e- ko dw|<Q	da se bo oble- Iigubili smo svojo salogo kav-
52 U. Potisnili so	«W'jW P*" - 15.Uuka ravno tedaj, ko naše po-
skem vprašanju po tej vojni. Organizirali bom« javne si
pomožni akciji, kakor tudi o potrebah in zaključkih politične akcije.
nike: "V aeverni Afriki so nem-
Odbor sprejme vse sugestije, I St*** obkrožile katere je predložil na dS S? k° ' P°«umn\m » ski seji direktor publictK. ^^^pŽZŽ F^Si skarni Enakopra^ost v Cleve-	J^Zl
landu se izrečo zahvala 7« hr«, lor,ruk Je bil obkrožen, postal
do oglašali našo pomožno akcijo
vnel general Rommel. Nemška ,labsi ln M,abl1' ko 'talijanake in ««odovlni. Moderne vojne lede-vrhovna oblast je izdala komu- nemlk* ii,e zavzemajo važne jo na gumiju. Vojaški stroji se
■pozicije." — 23. maja: "Zadali	pomikajo v bitko na gumiju,
smo vojnim ladjam zelo težke	Petinsedemdeset ton gumija osi-
udarce blizu Tubruka. Prista-	roma toliko, da bi zadostovalo
niščc je polno potopljenih ladij,	sa isdelanje 17,143 obodov, gre
ki so jih uničili Italijanski in	v vsako novo bujno ladjo, da na-nemški dive-bomber J i. Bovrai-1 vedemo le en primer. Pontos-
po slovenskih naselbinsh v A meriki. Poizve ae t^dl, kpllko bi stalo nadaljnje tiskanje istih pla-katov. ■
Ministru Snoju je bilo stavljeno vprašanje, koliko je resnice ns tem, da je pater Ambrožič zaposlen pri slovenskem propagan dnem odboru v New Yorku, in če je, koliko je njegova plača na mesee. Minuter Snoj zanika, da Je pater zaposlen pri omenjenemu uradu in da dobiva od njih kako plačo.
Nadalje se razpravlja, ako bl bilo mogoče poslsti že sedaj naš nabrani denar v pomoč našim bratom in sestram onkraj morja. Po daljši razpravi navzoči soglašajo, da ostanemo pri naših sklepih, da preje ne pošljemo, dokler ne bomo sigurni in gotovi, da pride denar res v roke naših bratov in sester ter da se bo delilo nepristransko.
Mrs. Marie Prisland čita članek iz Zarje, ki se nenaša ns pošiljanje živeža v Cirčijo. Pojasni se ji sorasmerje med Orčijo in Juguslevijo z ozirom na sedanje stanje prehranjevanja.
Minister Snoj poroča, ds gre drugi teden v Minnesoto na govorniško turo in vpraša, Če bl mogel iti ž njim kdo izmed odbornikov. Sklene ae, da se obvesti glavni tajnik Ameriške bratake zveze, brat Anton Zbaš-nlk, ki naj na teh shodih govori za naš pomožni odbor v slovenščini, a predsednik nadzornega odbora Kranjsko slovenske katoliške jednote, brat George J. Brince, naj goyori v angleškem Jeziku. Oba se o tem obvestite Predsednik pravi, da smo na današnjem zborovanju dobili veliko merodejnlh informacij glede našega bodočega dela In da je bilo zborovanje res dobro. Napravili smo dosti uspešnega dela, le v bodoče moramo tudi vsi delati, da se organizira vaeka slovenska naselbina v Ameriki za našo pomožno in politično akcijo. A tem apelom zaključi atjo.	^
Janke N. Rogelj, zapisnikar.
nik je omejen na vedno oftje po- «ki most desetih ion porabi 3,200 lje, ki služi za cilj našim bomb- funtov gumija, mali vojaški vog, nlkom." — Is Berlina 23. maje; I ki «e rabi sa poizvedovanje, 300 "Tudi trdnjavo Tobruk bodo funtov in deftni površnik vojaka «drobili, da ae nam odpre. Peet dva funta. Pa ne moramo le sa-nemških voiakov jo bo zdrobi- lagati svoje lastne vojake, mar-la ..." — 19. junija: "Nobena več tudi one zaveznikov. 150 kvadratnih milj. PrUUnTščelf?!"1*** Jd?rta ** Angleže iz Kasni so načini, kako morejo Je obdano od zapada z gorovjem, fv	Železni obroč nem-j civilisti odpomočl proti tej po-
Od lanskega aprila do novem bra je bil Tobruk oblegano mesto. Košček puščave v Libiji, ki ga sovražnik ni mqgel vzeti, je velik kakor Zale of Whight:
krat večja kskor Tobruk, ga jc
zalagala z vodo, ki ao jo dova
žali v tankerjih, Mesta Tobru
ka ni več. Od daleč se zdi, da
še stoji nekaj njegovih stavb .....	.
Pravijo, ko prideš blizu, ni kvfr S^Ts.fti1^~	**
metra zidu, ki bi n J bl jo prišli Vešlt. Kairo Je na-i
ki se tu in Um dviguje do lfi0|6klh ^julijanskih divlsij je| trebi. Ako kdo vozi avto, naj
_...........obode, kot da bi
do 90 čevljev. Globoke doline I ¡^T"1 zraaopiovi pazijo z ur-1 bili iz samega zlats. Vsak avto-
so zarezane v gorovje, kj segsjo	P0«1*1™, u« ne pride mobil nosi približno 70 funtov
nazaj v zaledje po pol milj da- «alog P" morju. Transport- kavčuka v svojih obodih in zra-
leč. Glavno prisUnišče Je ba- n# \ T n,M	iakaJo (,bMv»n M funtov pod pokriv#lom
zen dolg dve milji in Širok eno. fanl Angleži, ne pridejo . . . stroja. Skupna količina kavčuka
Tobruk je Imel kot predvojno I i""1"4* ofo*j0 ln Pr,K,v,®m v0' v vseh svtlh Združenih držav je
prisUnišče le nekaj nad 3 tisoči, ^ m P0^*' c«10 majhne približno 1,1100,000 ton. Tukaj
prebivalcev in je brea lastnega ™	r"*1U To# ^ ^ roo™1*	da vaš
vodovoda. Bližnja Dema, tri- T^T* ..poiitl trdnJava brM delež traja čim dalj mogoče:
u n i • i j i , Vosite le tedaj, kadar je skraj-Sredi novembra 1941 so je za- no |witrebno.
čela naAa druga libijska ofenti- Spreminjajte obode od kolesa
va. Novozelandske čete so kre- do kolesa, tsko da se bodo enako
nile po cesti proti Tobruku. | obrabljali,|
Držite vedno kolesa v ravni
dratnega metra zidu, ki bi ne!ul Pnsu rosii ivairo je na-1 črti, da se ne tresejo in uporab-imelo znakov bombardiranja, fnanl1' zavezniške čete udr- lj4j0 kavčuk. Razpočene, razpadajoče, votle u oblegane ozemlja. Najprej Ne začnite nagloma, ne uaUv-stene ... Ves prostor Je poaejan Hi»ki vojaki udarili sovraš- |jajte se nagloma in ne udarjaj-_ podrtimi tanki ln oklopnlml f* P™ ln iih nrkai P®" te a obodom ob rob cestnega hod-avtomobili, preluknjan z bomb- končali. Za njimi tanki in oklop- n,k4
niml kraterji, preprežen t bode- ni avtomobili; na ve^er ao imeli prwl y$em vo,ite počasi, skrb-čo žico, nastlan z zavrženimi v «vujih rokah naprej določene no in u|jutJniJ.	•
pnevmatikami, petrolejskimi po- ¡***"J«nke ~»kaj ujetnikov Dru|i u u da ae kavčuk . - ' ' 'Ponoči so odbili nemške proti-napade. Urugega dne so potiš-1 nile tobruške sile dalje proti
puščavski |x»sek se si pije preko I ^O^u, da bl se sesuli z glav«	________ _
vsega. V prisUnišču pljuskal'10 f'1*110 •r»™do. Prednje ^igraU,ObnošenegaUk»,^oaoda morje ob potopljene ladje; t/di- bru4f* P<ltro«' ^ Prii ® v stike \u yrU(} Vo<(t)i w n| M rabo ko Jih je, da so ga zajezile. Ne-1* f,ašo napredujočo vojsko v za- c#|0 -Ure duJ#fti#v# Mealke^ katere gledajo le malo iznad vo-\l'*ru	1 f™*" Vae je za rabo Starinar to kupi
de, druge štrlijo viaoko ... Oni, •¡J,. Namakl Protinapadi w |i L, IKlp<i4lje v tovarne, kjer ae ki ao obUkali Tobruk, pravijo, r0""' ¿f™*» *> * »P®1 sUrl gumij stopi In pomada i no-da ni lahko pristati Um. Pre- Pr^b,u (i,llvn" niJšk* ^^¡vlm kavčukom in pretvori v one vidno m) morali tipati pot po P*™"1* ^ «¡fmlj« do Tobruka itv-r| k| Jlh ^^^
sodsmi, praznimi ' konzervami. Trava ne raaU v Uh krajih, da bl porastls razdejanje, samo
prihrani s stsro šaro. Preiščite podstrešje, klet in prostore sa hién, in gleju za tUri gumij. Stari obod, s katerim »o ae otro-
PAY DAY
Xf BONO DAY
temi med podrtijami do suhega V sedmih mesecih oblegenja je dobil Tobruk vso preskrbo preko tega pristanišč a BrlUka mornarica ga Je zalagaU. Ae celo z vodo. Male ladjice, neba-ume s hrano, vodo, orožjem in s petrolejem ao ga vzdrževale pri življenju. Avstralski patrol-nI čolni in rezdireči, južnoafriški Irawlerji, briteke vojna mornarica. Slišale sem o grškem mornarju, ki je vsako noč vozil svoj razdlrač od egiptakega Merse-Metru àtt Tobruka. lest ut tja, šest nazaj, pezitl Je rn" ral, da ga ni zakrtJl dan na poti. 1 Včaetb ao jih napadli U»povl Iz (BoIUima, pa so prišli britaki bombniki in Jih akušali utihniti. Včeaih ao se srečali a 40 ali 50 bombniki • dlve-bombers — pe ao ae jim morali kako šivi iz-
Itn Še dalje, fronU tW-o na padu od meets. Obleganje Je lipnAmo Tobruk ni ve¿ košček (Miščave v Libiji, obdano ud vsehl »treni itd sovražnika, z edinimi I Izletom na morje.
Dolenjka,
25 C«kov obešenih zaradi upor« pri popiaovaoju
I/*idon, 29. aprila ,AP). — Češkoslovaški krogi v I^mdonu poročajo, da ao na glavnem trgu v Tešinu nljnaill 25 ue'ii ln v llo-huminu ustrelili šest zaradi odpora, ko ao Neme! hoUli pobrati v vojsko ruivo skupino Cahov.
Isti krogi poročajo, da ao Nemci brali v vojsko 70,000 Cehov, kf s»» po m o « r» hensknm pa ktu pusUli nemški, državljani.
Kavčuk v povprečnem avtu bi zadostoval sa štiri pneumatične rešilne čolniče v bombniku; 300 ženakih pasov (glrdles) vsebuje zadosti kavčuka za eno vojaško plinsko masko, kavčuk, ki Je poprej šel vsak meeee v naše glavnike, bl redostoval za obode za 1700 vojaških "kamjonov" poldrugih ton.
•LOVBMSKA HAnODNA PODPORNA JEDHOTA ladaja sve)e aabMkes<|s la še
bi se ogledala, pa jo je tako zavrtelo naokrog, da skoraj ni našla poti nazaj v svojo luknjo. Ko je prišla končno domov, se je tresla od jeze.
"Grdi veter!" je rekla. "Sedim tu in poslušam potrpežljivo njegove bedaste pripovedke in naenkrat me ta neotesanec napade. Nehvaležnost je plačilo sveta!"
DOBRI MOŽ
Nekdaj je živel mož, ki je bil tako neznansko dober, da ni mogel vzdržati v tem življenju in na tem «svetu.
Kamor je pogledal, ni videl drugega kot prepir in zamero med ljudmi. Vsakdo je skrbel zase in je skušal prevariti bližnjega. Vojska je razsajala med kralji, vojska med narodi in vojska med prodajalci na vogalu. Nobeden ni pomagal drugemu. Nobeden ni odpuščal drugemu,
Nazadnje se je mož tako naveličal sveta, da je sklenil, naseliti se kje zunaj na deželi, da bi imel čim manj stika z ljudmi.
Rečeno, storjeno.
Poiskal si je čudovito majhno hišico nekje v jelkovem gozdu, tik ob morju. Najel jo je od kmeta, katerega je bila, ter se takoj naselil. In tukaj je stanoval, kadil svojo pipo, sedel na obali in gledal na morje ter mislil, zdaj ne bo več žaHla malopridnost in okrutnost njegovega srca. '
Mož je'vzel med drugimi stvar-

J Haven for
HRVATARJI (Nadaljevanje.)
—	Kaj niso oče v skednju? —
—	So. —
—	Koliko čaaa že? — vprašata soseda.
—	Že dolgo, — pravijo otroci. — Uro že, nas je bilo že strah. —
—	E, morda je v hlevu ali pa na vasi. Kaj bi tako dolgo delal v skednju, zdaj v mraku! —
—	Skedenj je odprt, — opazi drugi.
—	Res, odprt. —
Oba utihneta. Pes beži skokoma v skedenj in tam zatuli, strašno in grozno, da se moža zdrzneta. Hipna misel jima preleti mozek. Obe se obrnete proti skednju. Otroci se ju primejo so suknjo in zs hlače.
—• Naa je tako strah. — Naenkrat zajočejo vsi trije.
—	Pojdem jsz v skedenj, ti ostani tukaj pri otrocih, — pravi eden in odide proti skednju.
—	Gornik! Gornik! — kličete moža; otroci jočejo,
jejo sence po tleh, čudno se svetijo luči v lužah. Na podu sredi skednja leži pea in venomer tuli
Nekaj pogumne j ših moških je stopilo v skedenj, drugi silijo za njimi} ženske so se ustavile pri vhodu, nekatere božo. Vsako noč bi jih hodil strašit, da ga vidijo!
—	Odrezati ga je treba — pravi nekdo.
—	Odrezati — pritrjuje drugi.
—	Eden od fantov naj skoči gori po lestvi in odreže vrv, — se oglasi star moL
—	Malo slame namočimo, da se ves ne razbije — meni eden.
, Nametall so nekaj slame na sredo. — Ni treba dosti, saj živ že tako ni več, — se je oglasil nekdo od zadaj.
—	Zdaj naj ga nekdo odreže — sklene oni starec.
Ali nikogar od fantov ni bilo več v skednju, vsi so nekem izginili.
—	Nsj vendar nekdo stopi gor po lestvi. Ga vendar ne bomo pustili viseti vso noč! —
—	Pa zakaj ne? Doli ali zgoraj saj je vse
eno. —
—	Kaj bo pa gosposka dejala?! — Moramo ga odrezati. In kristjan je bil vendarle. —
Dolgo so se le pogajali, pes je tulil, zgorsj nad njimi je veter majal črno senco, rezko je škripala vrv. ' »
Naposled si je mlad fant, ki je bil na glasu najbolj pametnega v vasi, pritrdil svetilko na prsa in stopil na sredo.	J
—	Jaz pojdem, če že drugi noče. —
Dali ao mu oster nož in fant je splezal po lestvi kvišku.
—- Strašno močno vrv si je vzel, — je zakričal doli med ljudi, ki so molče in z grozo glodali kvišku.
In potem se je ono črno zgoraj še enkrat močno zazibalo in koj na to je zaropotalo težko truplo na tla.
Fant in oni starec sta obešenca še malo na kupu slame poravnala, drug se ga ni hotel nihče dotakniti. Tudi fant je šel potem takoj ven in si je pri koritu opral roko, kakor da bi so bil kužnega dotaknil. Saj se ni bal mrtvih — ali ta se je som obesil! — Zavržen in pogubljen! — je fantu zavriičalo po ušesih in po kosteh go je zazeblo. Pokrižal se jo.
Gorniku so postavili svetilko z lojevo svečo k glavi ln ga pustili samega. Samo pes Hektor je ostal pri njem; ni se dal odgnati od gospodarja. Zaprli so skedenj in se razšli po hišah, de nikdar so ni toliko molilo v vasi, kakor oni večer.* In med molitve je hrumel veter, šumel dež in tulil zvesti obešencev pes.
Gornlkovs žens jo prišle pozno v noči iz trga. Ni hotela ostati Um pri znanki Čez noč. Nekaj jo je vleklo domov. V vseh hišah v vasi Je bila še luč, kljub pozni uri. Le na njenem domu jo bilo tema. In ko je stala pred hišo in bila s pestmi ob vrata, ne da bi ae bil kdo oglasil, je vedela, da so je nekaj zgodilo.
Naravnost k sosedu je šla. Tam jo našla otroke in tam so JI vse povedsll.
Niti je ni selo presenetilo. Temen človek je bil njen mož, temen, nepristopen. Oj vedela jo ... Vao noč jo jokala. Ni ji bilo dobro pri možu, ali njen mož je bil in ti otroci ao njegovi. In tak konoe! če bi ga bili drugi ubili, — ali da ao Je som končal! — Usmili so, Bog, njegove duše!
Vso noč Jo Jokala, vso noč je molils, vso noč je,ališala, kako jo tulil pes Hektor ns mrtvaški straži. In njej jo bilo to žaloatno, obupno tu-lenje še v tolažbo.
(Dalje prihodnjič.)
—	Gornik! — kriči sosed in stopi v skedenj.
Vso je črno naokrog, samo od zgoraj, od lin
prihaja medla svetloba. Široko so zaganja veter zunaj ob lesene stene, sredi poda tuli pes. Časih skoči kvišku, vzpne se na zadnje noge in zatuli proti svetlim linam. ^
—	Kaj je živali? — al misli mož. Čudno mu je in tesno.
—	Gornik! — zakriči še enkrat. — Kje bo,
—	si misli, — saj bi so bil že oglasil, na vaai jo' kje. —
Zopet skoči pes z vso silo kvišku, skoro par metrov visoko.
Sosed pogleda navzgor. Proti zadnji lini ao vidijo obrisi črno, dolge stvari, ki visi v zraku visoko pod tramovi; veter piha skozi odprto lino in stvor se moje sem in tam in vselej za-škriplje tram nad njo.
Glodalca spreleti groza. Hujt Kako pošast vidijo njegove oči?!
Hipoma je zunaj, zgrabi otroke, potegne tovariša s seboj in vsi bože v vas.
—	Visi! Obesil ss Je! —
—	Gornik se je obesil! Ljudje! Ljudje! Gornik so Je obesil — kričita moža.
Otroci zajokajo, zastokajo. — Joj, joj! Oče! oče! —
—	Gornik se Je obesil! — se razlega po vasi. Ves svet hiti v gručo; ženske se križajo, moški se posvetujejo ln v vsako hišo gre klic:
—	Gornik so Je obesil! —
Par šeo se zgrne okrog otrok.
—	Strelno! Strašno! 8veta devica varuj naa očitne kasni božje! — molijo žene in stoje okrog otrok, ki so tudi del tegs prokletegs, zavrženega.
~ Oče, oče! — joka najmlajše dekletce, ki ničesar no rszume.
—	Ne kliči gs! — se prestrsšl neka ženska in zapre otroku z roko usta. — Kdor se sam obesi in konče, je pogubljen no večno, — šepeta drugim.
—	V najhujše peklo pride, — razlaga druga in ae pokrlža.
Otroci jokajo in molče, ne upajo se več izgovarjati Imena "oče". Nekaj strašnega ae je zgrnilo nad nje. groza jih je, boje se; vsi upla-šeni ae grabijo za krila žensk naokrog in jo-
Pred skednjem na koncu vaai je v par hipih vse črno ljudi. Hlevsko svetilke noaijo v rokah, vsi so rszburjeni.
de nikoli se ni nihče v tem krsju obesil, de nikdar! Nikdar niao čull kaj Ukega.
Stemnilo se Je in zopet je začelo škropiti. Veter saganja mokroto v obraz, čudno se ma-
"In glej... če si solnce zdsj kar naenkrat domisli, oekje sijati, in če sije prav močno, potem moram bežati kot besen, da sem pravočasno na mestu. Potem sem vihar in derem preko morja in dežel. Drevje se podira,-strehe prevračam raz hiše, ladje se potapljajo. Tedaj me ljudje dolže strašne maloprldnostl in dajo meni krivdo za vse nesreče. In jaz vendar ne morem ničesar za
har, da ml je vse pokvaril. Samo zaradi tega zoprnega vetra moramo vse perilo oprsti še enkrat."
"Oprostite, da še niste dobili moke," je rekel mlinar kmetu. "Ni moja krivda, nego vetrova. Niti eno uro se ne morete zanesti nanj."
"Veter je najnezasljivejši drug na svetu," je rekel brodar. "Če rabiš vzhodnika, deset proti eni smeš staviti, da pride zapadnik. Če naj se veter poleže, veje. Če naj veje, se poleže. Če hočeš miru, imaš vihar." m Ljudje so šli dalje.—
"To so resnične besede," je rekla jablana. "V torek ml je veter vzel vse moje lepe cvetove."
"Veter je največja zver sveta," je rekel regrat. "V soboto je odklonil poleteti z mojim somom v gvet."--
"Ali slišiš zdaj?" je vnašal veter.
"Slišala sem," je odvrnila miš. "In resnično te obžalujem." *
"In vendar je še mnogo zlejše-ga," je rekel veter. "Zdaj torej poznaš mojtrusodo. Ti veš, da ni moja krivda, če škodujem ljudem, in da moram jezo nad deli mojega gospodarja potrpežljivo »vzeti nase. Ali je potem čudno, če se tupatam zgrudim?"
"Ne, resnično ne," je odgovorila miš. "Ko drugi bi tega sploh ne prenesel."
"Dobro. Jaz zdihujem tudi če-stokrat. Moja nezaslužena usoda me tako boli, da potem tuleč gospodarim med vrvami ladje, bučeč vozim skozi dimnik in žvižgam skozi vse špranje in razpoke. Veš, kaj potem pravijo ljudje?"
NOTE!
Save this copy of PROS VETA It is needed lor VICTORY!
Said a Boy Scout named Anthony Gray,
"Gee whia—about «111 can
la a dime at a time For Saving* Stamp«, but
SAVE
* Old Rags f * Old Rubber I * Scrap Mešal
Turn it over to aome local salvage agency
TISKARNA S.N.P..
SPREJEMA VSA
v tiskarsko skrt spadajoči deli
Tlako vaMe aa veasUus ln škodo, vtsitnloa, časnika, kaj helsdoff» letake Ud. ▼ elovoaakom. hrvatskem, slovaške». Uktsb saglalkeos jedko ln drugih. -VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ« TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
SNPJ PRINTERY
"Potem pravijo: Slišite, kako zlobni vihar tuli . .. slišite, kako grdo rjove veter ... kako plašno žvižga!"
"Ubogi veter!"
Veter ni rekel ničeaar, nego aa-mo vzdihoval. Tudi miš*ni rekla ničesar, ker ni vedela nobene tolažbe zanj.
Naenkrat je prišel nemir v zrak.
"Halo!" je zaklical veter. "Da . . . na jug? ... Že pridem, že pridem."
Miška je prilezla navzgor, da
Po sklopu U. vedno kantenuijo se lahke naroči na liti prosveto te Prtšlele eden, dve. tri. HM nH pet članov Is ene dn«šlne k aoi
ošaL Ust Pieeveta slano ae vse enako, se člane ali aotlam M"»
eno letne naročnine. Ker pa tisa! fto plačajo prt eaeamentu II** «ednlk. se Jim So prišteje k naročnini. Torej eedaj al vtroka ratt. da Je list peedra« aa člane SMPJ. Ust Prosveta Jo vaša la-tni« f ootevo Je V vsaki družini nekdo, ki M rad šital list vsak daa.
PeJesaile«—Vselej kakor hitro kateri ceh članov preneha biti ¿U« SNPJ, ali ¿e se preseli proč od družine ln bo zahteval sam tvoj let tednik, bode naoral tisti član Is dotlčno družine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listo Proeveta Ako tej« J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum m to vsoto naročnin*
Dvonožec
Naravoslovne pravUtoe
Spisal KARL E W AL D
Prevedel FRANC BOLKA
(Nadaljevanje)
"Jas sem naj nesrečne jše bitje no svetu," Je začel veter. "Vsi me smatrajo za mogočnega gospoda in me prosijo zdaj zs to adaj si ono. In vendar sem samo uboton aluga, ki izpolnjuje povelje svojega goapodarja tn ne moro goniti prsta na svojo roko."
"Ej. ej,N Je rekla miš. "Tega nlaem niti aanjola."
In vendar Je čista resnica,"' je odvrnil veter. "Vsaki dan se me grdi. ker Izpolnjujem lelje mojega gospoda."
"Kdo Je tvoj gospod?" Je vprašala miš
"MoJ gospod je solnce," Je rekel veter. "Ono Jo krivo vpega zlega, katero naredim, »11 Jas dobim brce šoto."
"Pripoveduj," Je reklo miš.
To je naglo povedano. Glej. zdaj ležim tu in ne storim nobeni mački zlega "
"To Je lepo od tetoov» Jo rekla miš Vsekakor ti moram reči: če komu želim zlega. Je to metka!"
"Gre sa mojo oaebo, prav nič
JAP WARSHIPS REPORTED SUNKI MANY OTHERS * PAMAGED.... *
CORAL SEA