Leto LXIX^ St. S Ljubljana, sreda 8. januarja 1936 Cena Din i.- Izhaja vsaK dan popoldne, izvzemaj nedelje in praznike. — fnneratl do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEVTRALNOST AMERIKE V PRAKSI F o novem zakonu bo Amerika podprla akcijo Društva narodov na ta način, da bo omejila izvoz v Italijo na 11 odstotkov povprečnega predvojnega izvoza Pariz, 6. januarja. AA. Fo informacijah »Oeuvra« lz Londona prevladuje tarna prepričanje, da kongres v NVeshin^tonu ne bo končno izglflrvova! zakona o nevtralnosti, ki ga, je v spora/umu z Rooscveltom •predložil poslance Revnolds. Po tem Re>*-cio^dsovcm predlogu bi imel presednik USA pravico, da sam odloči, kdaj in kaiko bi predpisoval prepoved izvoza posameznih produktov v vujskuj«>Ce se države. - Ocu vre trd«i, da bo nev trdite* ni zaicon v svoji končni N pa bi USA mogle reči, da So podvzele vse korake, ki omogočijo nadaljevanje blokade in se ne more Ameriki očitati, da dela ovire uspešni akedji I>X. Tudi USA bi v tem slučaju postopale po načelih Oruštva narodov, ki bo brez skrbi lahko izvajalo čl. 16 padeta L>N. List »Ordre« piše, da italijansko časopisje podčrtava naravno potrebo, da se r.iomjo Ttalija. Nemčija in Japonska solidarizirati. Priznati je treba, pravi list. da obstoje za Italijo velike skušnjave, da se izjavi, komu se bo v skrajnem primeru priključila. Te politične kombinacije bodo v bodoče zelo neugodne za tiste, ki sedaj povzročajo toliko nerodnnM; TtaiKji. Sicer bi taka cesta obupa bila zelo nespretna. Italija namreč ne sme pozabiti, kar se Nemčije tiče. da ta želi čimprej izvesti priključitev Avstrije in to bi bila silna nevarnost zi italijansko mejo na Rren_ nerju. Nedvoumni dokazi solidarnosti Pariza in Londona V smislu dogovora med obema generalnima štaboma bo francoska mornarica krenila pred Gibraltar v trenutku, ko bodo v ženevi razpravljali o abesinskem vprašanju Pariz, 8. januarja z. »New Yo!rk Herald* objavlja vsebino razgovorov med zastopniki francoskega in angleškega ge-nerailnesra štaba. Kakor za.trju je list, vsebuje načrt o pogodbi za medsebojno francosko - - angleško pomoč naslednje točke: 1. Obrambo angleške pozicije v Sredozemskem morju, po potrebi tudi s pri-teLgiiiivljo francoskih oboroženih sil na rnorju in v zraku. 2. Podporo Francije z motoriziranimi angleškimi četami v francosko-itaiijan-skem obmejnem ozemlju in tudi v fran-cosko-nenškem utrdbenem pa**u. 3. Udeležbo Anglije pri obrambi severne Francije in *. Odhod francoske mornarice v Gibraltar sredi januarja. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo fran-co>ke pomorske edinice, ki so sedaj zbrane v Brestu, sredi januarja odplule pred Gibraltar, torej prav v času, ko se bodo v Ženevi zopet pričele razprave italijan-sko-abesinskem sporo. Slednjič zatrjuje »Ne\vyork Herald«, da bodo v nekaterih francoskih okrajih mobilizirani vsi vojaški oddelki, čim bi se položaj poostril. To vest »Newyork Heraldla« je treba seveda sprejeti z največjo rezervo, posebno še, ker francoski tisk o vsebini teh že končanih vojaških razgovorov z Anglijo, trdovratno molči. Pariz, 8. januarja. AA. DNB poroča: Prva eskadra francoske mornarice, ki je zasidrana v Tonlonn odide CO. januarja, na manevre okoli Korzike. London, 8. jan. z. Angleška vlada se bo sestala prihodnje dni k seji, da razpravlja o mednarodnem položaju in o vprašanju petrolejske prepovedi. Kakor trde poučeni krogi, angleška vlada v vprašanju poostritve sankcij in uvedbe petrolejske prepovedi ne bo nastopila inicijativno. Počakala bo, da bodo te predloge stavile druge države. Petdeset dni gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji Kisu, o. januarja w. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo razna diplomatska pogajanja, ki se trenutno vodijo med posameznimi dobile tudi več razumevanja za zahteve Italije. Rim. 8. januarja. w. Listi še vedno na široko pišejo o poslanici ameriškega preai- vladami in njihovimi poslaniki, ki so ve- i denta. Messag^ero: poudarja, da dokazu činoma na odmorih. Listi poudarjajo danes, petdeseti dan gospodarskega obleganja Italije, se enkrat vso škodo, ki jo trpe pri izvajanju sankcij udeležene države in pristavljajo nado, da jih bo morda vsaj to odvrnilo, da ne bodo pristale na poostritev sankcij in s časom jejo nekatere Rooseveltove izjave, da ne po zna Evrope, =?e manj pa Italijo. Amerika obsega ozemlje, ki je 30krat večje kot italijansko, prebivalstva pa ima samo 3krat loli ko kot Italija. V splošnem pa ne more Liti jrovora niti o avlokraci.ji, niti o demokraciji, kajti Italiji gre samo za prostor za življenje. Božično zatišje Na abesinskih frontah vlada mir — Obsežne italijanske * priprave ob libijski meji London. 8. januarja. AA. Reuter poroča: Abesinci so dalje napadajo italijansko spred-aic vrste na severni fronu. Vendar pa tudi ianes ni bila izvedena nobena abesinska akcija večjega obsega, oči vidno zaradi te-ra, ker so božični prazniki: Tudi na južni ronti vlada mir. Reuterjev dopisnik poroča iz Berbere, da $o v obrne in i pokrajini angleške Somalije italijanska letala pred nekaj dnevi bombardirala studence pri Bulah in ob tej priliki je bilo pobitih 15 Abesincev. Italijani še vedno spuščajo letake s podpisom generala Grazianija. Na letakih piše: Ubili ste našega pUota proti določbam mednarodnega prava. Pričakujte naše represalije! c Nekateri letaki nosijo tudi podpis samega Musso-liniia. Na teh letakih pišejo Italijani, da prihajajo v Abesinijo zato, da uvedejo pravični in dober režim. Po zadnjih vesteh, ki bo prispele v Berbero, sta tudi oba italijanska pikxa z letala, ki je moralo pristati bifeu Dagaburja, bila ubita iz puškinih strelov. Tretji je najprej pobegnil, vendar pa bo ga Abesinci dohiteli in ga ustrelili. S«iterjev dopisnik poroča iz Aleksand ri- je, da bo vsakdo ubit, de bo poskušal, da pride skezi žično ograjo, ki se razteza v dolžino 3*20 km skozi libijsko puščavo in ki sedaj označuje meje med Libijo in Egiptom. Ta dolga žična proga je ponekod prekinjena in so tam postavljene italijanske vojaške postaje, ki so oborožene s strojnicami. Zaradi sedanjega mednarodnega položaja Italijani zek) skrbno straži jo to mejo. Od časa do časa lete nad mejo angleška vojna letala, na drugi strani meje pa jih stalno spremljajo italijanska letala v enaki razdalji od angleške meje. Piloti se med seboj pozdravljajo z mahanjem rok, vendar pa lete dalje ob nji, ne da bi jo prekoračili. Vojaška delavnost Italijanov v Cirenaiki je zelo velika, v Bengaziju je bilo izkrcanih veliko število letal in velike količine vojnega materijala. Eritrejske čete. ki so bile zbrane okoli trdnjave Maddalena. odkoder se cepi cesta v puščavo, so bile zamenjane z be1:-mi četami. Addis Abeba. 8. januarja, n. Vojni jk>-ložaj na abesinski severni fronti označujejo v zadnjih dnevih neprestani letalski napadi, a katerimi skuSajo Italijani vznemirjati abesinske vojaške oddelke. Glavni cilj teh vsakodnevnih napadov so utrjene pozicije Abesincev. Zlasti, odkar So napravili Abesinci v zadnjih dneh preteklega meseca pri Abbi Addiju znani uspešni nepričakovani napad na Italijane, se pojavlja sedaj vsak dan 8 do 10 težkih bombarderakih letal v okolišu Makale, kjer pomecefo vsakokrat do 400 bomb. Ker pa prizadeto ozemlje ni posebno gosto obljudeno in se abesinske čete, čim se pojavijo letalci, zelo spretno skrijejo v skalnatem gorovju, italijanske bombe do-sedaj niso mogle napraviti bogve kolike škode. Razen eksplozivnih bomb mečejo Italijani tudi plinske bombe, katerih učinek pa je zaradi hribovitega značaja pokrajine pravtako zelo lokalno omejen. Vrh tega napravi v dolinah razširjajoče se pline kmalu neškodljive močno deževje, ki je zopet nastopilo v Abesiniji. Mirno se lahko reče, da napori italijanskih letalcev niso v nobenem ra/smerju z uspehom. Njihov glavni namen je oslabitev morale abesinskih čet, a v tem pogledu je rezultat enak ničli. Nasprotno, bojaželj-oost abesinskih vojakov postane po takih dogodkih običajno še večja. V Abeamiji smatrajo sedanje nepričakovano deževje kot božjo pomoč in pravično kazen za sovražnika, ki je udri v njihovo državo. Razpoloženje v Addis Abebi je bolj samozavestno kakor kdaj-koli in računajo vsi s sigurno zmago abeamskega orožja. Vlada je sedaj tudi že uredila preskrbo Čet z živili, tako da so tudi v tem pogledu odstranjene vse težfltoče. Zanimivo pa je, da je bil s takojšnjo veljavo vsem frontnim četam preklican dopust, ki so ga dobile zaradi obdelovanja polja. Vojaki so se z<>pet vrnili na fronto. Abesinski vojskovodje smatrajo, da je za abesinsko ofenzivo najugodnejši čas tedaj, kadar močno deževje zemljo popolnoma razmehča, tako da italijanske čete ne morejo več operirati s svojimi modernimi bojnimi sredstvi. Ako b«> sedanje deževje trajalo še nekaj časa, bodo Abesinci vsekakor prešli v napad. V glavnem stanu v Desiju so se te dni vršile daljše konference v cesarjevi navzočnosti, vendar pa še niso bili izvršeni nobeni sklepi glede ofenzive. Žične ovire na libijski meji London, S. januarja. AA. Keuter poroča iz Kaira, da so Italijani vt>o mejo med Libijo in Egiptom prepredij z gosto /tčno ograjo. Prehodi So dovoljeni samo na določenih krajih. Vedno hujše poplave v Franciji Vode ie vedno naraščajo — Poplavljenim krajem groze epidemije Pariz, 8. ^januarja. AA. Slabo vreme v Franciji še traje, vemlar pa se je naraščanje Serne ustavilo in strokovnjaki računajo, da bo posle? vsaki dan za 20 cm padla. Tudi reka Loira .je začeui padati. Reka Sarant j-;* pri Nanrseu tako narastla, da je vsa okolica pod vodo in prebivalstvo ne more iz hiš. železniški nasip je poplavljen. Iz Bordenuva poročajo, da Garonne več ne narašča in da pada v vsaki uri za 2 cm. Dočim se dru-gool položaj popravlja, se je pri Nanfesu poslabšal. Tam je voda narastla za 40 cm in to tekom ene noči. Mnogo »ovam je moralo ustaviti delo. Zjutraj je bilo 28 ulic samega Nantesa pod vodo. Meščanstvo preživlja zelo hude ure. Rhona, je v gornjem toku reke padia in je sedaj Lyon izven nevarnosti. V dolnjem teku pa še zmeraj narašča in je Valance pod vodo. V vseh poplavljenih krajih narašča nevarnost epidemij Garonne je po vsem videzu tudi dosegla najvišje stanje, Dordogne pa zopet grozi, da bo poplavila svojo okolico. Pri Tarbesu razsaja zopet velika nevihta, ki je napravila že veliko škodo, posebno na poljih. Pariz, 8. Jan. A A. Ha vas poroča iz Nantesa. Najvišji vodostoj se pričakuje za danes. £e bo voda še naraščala, potem grozi mestu katastrofa, že sedaj mnoge tovarne ne morejo vec delati in tramvaji po mestu tudi ne morejo voziti. Avtobusi vozijo samo še po nekaterih ulicah. Na cesti proti La KochelFe stoji V9ČM meter visoko. Prebivalstvo mesta je z veliko grozo piičnkova!o večerno plimo, ki nastane posebno ob polni luni. Naraščanj** morja bi moglo v ■■■rrjTin zaustaviti odtok voda in bi s tem poplava silno narastla. Tudi na Nizozemskem imajo poplave namesto snega Amsterdam, S. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Reka Meeze je danes dosegla višek SVOJCgfl na-vjščanja. Vea p^lfa v otkol'ici Brabant in Limbun* »o poplavljen.;!. Mno0o kmečkib hiš je odrezanih od sveta. Promet je otežkočen. V Ameriki pa imajo hudo zimo Newyork. 8. januurja. AA. V severnem delo lT.^A jc zopet zaivtadal veflflc mraz. A' severni Dakoti rn A7isconsnnu jc temperatura ponekod padla na 29 stopinj pod ničlo. Več ljudi jc tmn4< Pobijanje terorizma Po marsejskem atentatu osnovani odbor Društva narodov predlaga ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča za teroriste Ženeva. 8. janiiarja. A A. VV'eraj s-e je sestal odbor za pobijanje terorizma, ustanovljen s sfclepom -^veta DN dno 10^ Švice N'a tem zasedanju bo odfc*pr razpravjj^i o predto.s'u francoske vlad*', da ?o uranovi mednađv, lun kazensko »sodišče, ki bi mu države izročale krivce, naim^LU. rta ,ijh s-odijo pred 'a?tnim sol'išćem aV da jih izror uipa. da bo Tnogel sedaj iizdelati poP-^lmo Poroči o srretiu T>S fn prav tako tudi Popoln pie^og mednarodne konvencij*- ,« pobijanju terorizma. Nesreča v hamburiki luki Hamburjr. 8. januarja. A A. Davi sta v pristanišču trčila skupaj vlačilec in motor- ni čoln. Na motornem čolnu je bilo poteg mehanika osem delavcev. Čoln se je takoj potopil. Štirje delavci so utonili, ostale so resili. Jalovi izgovori Rim, 8. jatvua-rjM. AA. Agencij* Štefani poroča: Tnburui odgovarja po>Hn ct predsednika Roose\'.lta amciiškemu k1 n-jjresu rn pravi: Fešizcm jc v iTa'ii; /rt\o-val samo majhen del svvbrJc. mvno Ji">-liko, ko^kor je bfo rrebn da sc? /a\aruie sooialn-n pravica. Fas^em ie ustvari kor. porativni sistem, ki se pJkflhOf mo-re vzporediti s orejšniini r.vimt Tud K sevclt po*s.ku>»t u ^tv .j. ri t i n.k^: j. kar je ustvari fašizem, ko se 'e odlo d, d« jc fa^rem nppt)! do-;- m ir lltM« velt CMm brez PMoitaOOV V° krivd dc-mokrac' jc Obnova ustavnega režima v Španiji Madrid, s izmeri«. AA. Prodmcdnils republike je podpisu! ukaz, m. katciiu ^ vraćijo ust;?\ne pvobojUHfM v vV marca. Ncdavn > tei^a -a jc zaradi pr. i*lo vožnje ustavi! stra/n;k. Po-sImA ie upiral stražnju, natka-r i*a je pH^liciia zaprla vso noč in izpusti!« >clc na*»ledu jc^l dne, ko sc je pri.prif.aIo . njegovi mden-titeti. 'Ameriška v'.ul.! f~c ic '-.^'.idi tec i opravičila, venda* ic v sv-nj i/ia\' nnved. la. da immiitcr.i nikokor ne dovoljan tujemu poslaniku, da bi kršil /.konc. k Tt ljaio we državljane. \a p<'dl-3?i te izjave je perzijska vhula aro joga posl-nvka odpokKc ahi. Džibuti se boji za svoj gospodarski položaj Dzibuti, 6. januarja. A A ' :*tlco*kl IfjJOV« tka zbornica v Dži bul" j u jc poalala ivojj \\\-di spom^niro. v kateri na>1opa |»roti tdatOfMJ pristanišr v Zeili aH Asabu A!<-;ni.n K bi bila s tom udarjena francoska Som.dm in pristanišče v 1 >Z i I > ti t i i li . Drobiž z olimpijade Berlin, 8. januarja. A A. DNU poro a: Ob prilik: danoš.ijega ircn \\*a /i ol mpu jado jc post*ivi| Nctuec Benckcnstem 0OV rekord dviganju loarOTC n HcOf ie ob rujstro^ji kootloH z obc»iia rokama thrif ni! 3S6 funtov. Tako jc *iv.->i lastni prei-šnji rekord popravil ja J fun"e. o^Io^ 8 januarja. AA. Vorveška ie prva o.I vr^eh držav, ki je posOvvAa m<»ŠT\<> zxi zimsko olimpiado v Gacmiaoil Partcnk^c'n-nu. Prijavljcn-iji jc teh o-*em m "'.i\c\ : Arene tCrtsfjanar«. Per Poaum, Sverc K,* L tcnmd. Alf Koodgen. loliafl Kv^r«.hcr_. Si ere T.-iser.-l rda I. BirgCT Kun'. Sigintiff ' Ruud štirje najbo'j5'* od re skuninc hi. do znsfopafli Norveško na olimpijadi New Vork. 4. jan A A \aaefHki te -za zim«ko olimpijado ie danes odpotnrv.i.. v Garm^isch l'rfrtenkrchcn nu patniku '•M-anbatam«. Skuoina šteje 19 sportn;kov. Parnik je rva prcem jamboru izobesrl oVm-pijsko zastavo. C, Vremenska poročila Rateče_Planica po stanju ^mh3«: —1 barometer pada. 15 cm srenja Kranjska fiTora po »tajijni danes: —1 C, baromeiter pakoj-nik skromen in miren, tako tiho m mirno je odhajal tudi k večnemu počitku. Pred hišo, kjer je ležai na mrtvaškem odru. se Je že pred določeno uro zbrah veliika množica uglednih predstavnikov javnosti in ob-činebva. Kreto t> truplom so prenesti v vežo kjer je frančiškanski župnik dr. Tominec z at?i'Stenco opravil žalne molitve in blagcplo-vr.l krsto, nakar se je raz>\oave III. stopnje, takoj za krsto p« so korakali številni sfloboko užaloščeni pokojnikovi soirodnik':. Za njimi so stopali v žalnem sprevodu predsednik Odvetniške zbornice dr- Ž'irovn-iik z odborom in številnimi a!anovskint.: totaffCgi, predsednik društva, Pravnik unw. prof. dr. Dolenc, luirv. profesorji dr. Gojmir Krek dir. Škerlj. dr. Polec, dr. Sajevic, pedsednik a-pelacijtfi^ega c;rxi:išča dr. Golia in drugi predstavnika nase sodne apnave. darie predsednik Rdečega križa dir* K rejci predsednik mestne obline dr. Adle^ie. predsednik Vodnikove družbe od teh v bolnici 62, v hiralnici 20 in v mestu 39. Porok pa je bilo samo 9. V župniji sv. Petra in pavia pa imajo zaznamovanih za okolico 149 rojstev, od teh 79 moškega in TO ženskega spola. Porok je bHo 49, umrlo pa je 121 oseb. —Od koledovanja se je vračal, pa Je obletel. 34 letni dninar R. V. iz JanSke-ga vrha je sei na Silvestrov-* na koledo-vanje je tako napil, da je obležal pred domačim hlevom in zaspal. Ko so ga našli, ao ga prenesli v hišo, kjer pa se je vzel prepir med katerim ga je nekdo udaril s polenom po desni roki tako močno, da mu jo je zlomil, prepeljan je bil v bolnico, kjer pa so ugotovili še razne dnige poškodbe po vsem telesu. — V zvezi z umorom posestnike veča sina Kureza Antona iz Hajdoš so orožniki aretirali v Skorbi osem uboja osumljenih oseb. Nihče noče priznati, kdo mu je prizadejal amrtnostni udarec. Vsi aretiranci sede v zaporih ptujskega sodišča. Iz Maribora — Vo'dne imenike oodo pop~avJ3!i. Od 13. juomarja, do 5. februarja t. 1. bo nu«st-no poS"Uvarstvo Mi i-v^-"* v vuiielu do!očb § 5. zakona o volilnih tme;,'Kih popi a v. ja-\o volilne jmeiVio m^sL-^e :>berne mariborske. V tean ča>i: se bodo sprejemale stranke v konskripcij.sk .m ura hi m»stct--ga poglavarstva na S'.vm^kjvea< :rgu il le vsak delavnik d 11 "o ^ — Zasluženo od/ikovanje. PrebekU ponedeljek se je vršila na mariborskem ar-žavnem pravdnidtvti lepa slovesnost. Tam se je zbralo celokup'no uradništvo in iskreno čestitalo višjemu oficiaju g. Martinu Trojnerju, ki je nedavno stoPi'1 v za* Siluženi pokoj in ki mu je še-f državnega tožilstva g. dr Zorjan pripel na pnsi red sv Save V. stopnje, čestitkam se tudi mi pridružujemo! — Koncerti v Guštinovi dvoi"a"'. Ves Maribor poadiravjja u^adevnost mariborskega k in oPod jetnika g. Gnština, ki je dal svojo krasno in. akusijčno kinodvora- o n« razpolago Glasbeni Matici za prirejanje koficeilov. Tako bo v Guštinovi dvorani 16. januarja že prvi koncert in bo s tem otvorjena koncertna sezona. — Pa pravijo, da so verni! Pri nas je navada, da hocijo na sv. Tri kralje koledniki od hiše do hiše in pajo božične Pesimi. Je to tudi izraz vernosti našega življa čudin^o se pa. da je pršjo prav v Polskavi, ki slove po svoji bogaboječno- BUfigffiŽ mm ■ I Veliko in veselo presenečenje! KINO UNION prinese že v nekaj dneh: Ffgisšlško Gaal v njenem najlepšem, najnovejšem, veselem in prisrčnem velefilmu: mamica Sodelujejo 3 odlični komiki: Otto \\ allburg — Ernst Verebes llus/ar Puffy I (Črnomelj) na Kokro (Kranj), Zupan Josip iz peirove vasi (Črnomelj) v Strek-Ijevce (Črnomelj), Rak Evatd iz Limibuša (Maribor) v Adlešiče (Ornomolj), žnonič Štefanija iz Trbonj (Dravograd) v Lim-buš (Maribor desni breg:, Rupnik Ivan iz Vitanja (Konjice) v Zgornji Tuhinj (Kamnik), šijanec Borislav iz Strojne (Dravograda v Dornavo (Ptuj). Grad Boris iz Mirkovca (Dardjan.-ki okraj, dunavska banovina) na Bled (Radovljica), Grad Elizabeta iz Mirkovca (Dardjanski okraj, {hinavska banovina | na Bled (Radovljica i Bojc-LavriČ Bogomila iz Radmožancev (Dohija Lendava) v Moravče (Kamnik), Fajon Rudolf iz Sv. Barbare v Halozah CPtuj> v Predoslje (Kranj'. Gruden Marija iz Sv. Barbare (Ptuj) v Mavčiče (Kranj). Mlakar Franjo iz Tržiča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj) Sirnik Iva od št. Urške gore (Kranj) o Ovsiše (Radovljicai. Aljančič Marija ^'z Trebelnega (Krškoi V Krčevino (Maribor levi breg), Gaspari Štefka iz Selc (škofja Loka) v Dol (Ljubljana okolica), šorli Elizabeta iz Sinjega vrha (Črnomelj) v Voklo (Kranj), petek Andrej iz Papažcv t čabar) v Goro (Kcčevje), Keržin Štefan iz Krvave peči (Kcievje) v Hrušico (Ljubljana okolica >, Kotnik Zorko iz Kotel j (Dravograd) v Petrovce (Celje), Kotnik Bogdana iz Kotelj (Dravograd) v Petrovce (Celje), Milavec Danila iz Vitanja (Slovenske Konjice) v Predoslje (Kranj), Švalj Josipina iz Pečice (Brežice) v Maj-šperk (Ptuj). Zomer-Kavs Frida iz Maj-šperka (Ptuj) v pragersko (Maribor desni breg), Bajec Lucija iz Prihove (Konjice) v Ljubno (Gornji grad), Košutnik Roman iz Majšperka (Ptuj) k Spodnji Sv. Kuugoti (Maribor levi breg), šega Ivan od Sv. Poteka (Kočevje) v Mali Slatnik (Novo mesto>. Valentan Magdalena od Sv. Duha (Logatec) v Begunje (Logatec) Malešič Pavla iz skocjana (Krško) v Mekinje (Kamnik), Marčelja Oskar iz Poljane (otok Pag) v Brežice, Pečnik Angela iz Centibe (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo, Jenčič Vida iz Markove ev (Murska Sobota) v Pišece (Brežice), Debevec Boris iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice), Debevec Angela iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice), Gajšeik Stanko iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško), Gajšek Stana iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško), Knap Antonija iz Tepanje (Konjice) k Sv. Juri- I ju ob juž. žel. (Celje), Blažej Ana iz pre-valj (Dravograd) v Celje. Serajnik Zma-goslava iz Nedelice (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo, Vodusek Ana iz Donač-ke gore (Šmarje pri Jelšah) v Hotiže (Dolnja Lendava), Furian Eleonora iz Starega trga (Črnomelj) v Ljubno (Gornji grad), Skok Amalija iz Pertoč (Murska Sobota) v Zgornji Tuhinj (Kamnik), Rozman Frančiška iz Zgornjega Tuhinja (Kamnik) v Homec (Kamnik), čućulović-Gundner Franja iz Kočevske reke (Kočevje) v Verdrengo (Kočevje), Zdravlje-Maz-gon Magdalena iz Mirne (Novo mesto) v Mokronog (Krako), Jenko Lidija iz Sela pri Htnjah (Novo meatol v Skocjan ško), Hrovat Ilermina. iz Tržiča (Kranj) k Sv. Lenartu (Laško). Demšar Franc iz Tržiča (Kranj) na Poljane (škofja Loka), Urban Valerija od Sv. Jurija ob Taboru (Celje) k Sv. Lenartu v Slov. goricah (Maribor 1. b.) žnidaršič Anzelma od D. M. V Polju (Ljubljana okolica) v Tre-belno (Krško), Jereb Bogomir iz Zagorja ob Savi (Litija) v Prežganje (Litija), šitnik Ana iz Zagorja ob Savi (Litija) v št. Gothard (Kamnik), Pirnik Maks iz Litije na Sv. Goro (Litija), železnik Marijan iz Sevnice (Brežice) na železno goro (Ljutomer), Pa^čič-Rozman Marija iz Toplic (Novo mesto) v Mirno peč (Novo mesto), Medved Branko iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško), C"tič Marija iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško), Mik ulic Oton iz Leskovca v Globoko. Serpan Edvard iz Trebnega (Novo mesTo) v Laze (Črnomelj). Vo-zelj Marija iz Šmart- VSI HREPENIMO PO LJUBEZNI je motiv velefilma Noeturis©" ——— — nega (Litija) v št. Lambert (Litija). Mam Karolina iz ^šmartnega (Litija) v Selo (K-^ni-nik). Krušic Hilda od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmartno (Litija). Štrukelj Stauislav iz Cerknice (Logatec) v Ziri (Lo gatec). Hlebec Marija iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Horjul (Ljubljana okolica), liajde Viktor iz Št. Vida (Ljubljana okolica) v Slatino Radenci (Ljutomer)* Zupan Valentin z Bleda (Radovljica) v Srednjo vas (Radovljica). Potokar Olga iz Ribuega (Radovljica) v Log (Ljubljana okolica). Tonia Ana iz Most (Ljubljana mesto) k Sv. Juriju (Ljubljana okolica), štele Janko iz Sovo-denj (Škofja Loka) na Krvavo peč (Kočevje). Tomšič Ivan iz Hrusice (Ljubljana okolica) v Arlice (Brežice). Potočnik Šouja iz Po-trovč (Celje) v Vitanje (Konjice). Andolj-šek Ludvik iz Velikih La?č (Kočevje) v Karlovico (Kočevje). Peček Franjo iz Pre-veste (levački okraj, moravska banovina) v Velike Lašče (Kočevje). Otrin Maks iz Velikih Lašč (Kočevje) v Loški potok (Kočevje). Audoljšek Ljudmila iz Karlovice (Kočevje) v Gotenico (Kočevje). Andoljsek Ivan iz Dola pri Ljubljani v Skril je (Kočevje). Hart-man Ana iz Loškega potoka (Kočevje) v Zaplano (Ljubljana okolica). Nanut Viljem iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Nanut Ancela iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Tičar Stana iz Ligojne (Ljubljana okolica) v St. Vid na Plan (Šmarje). Horvat Izidor iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Horvat Albina iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Ljubic Barica iz Adlešičev (Črnomelj) v Dragatnl (Črnomelj). Robnik Ema iz Št. Ilja v Slovenskih goricah (Maribor levi breg) v Nedelico (Dolnja Lendava). Repovž Frida z Vrha pri Sv. Kraljih (Logatec) v Begunje (Logatec). Korošec Ge-novefa iz Trbovelj-Vode (Laško) v Izlake (Litija). Podboj Sabina iz Grosupelj (Ljubljana okolica) v Prežganje (Litija). Požeg Marija iz Stooič (Novo mesto) v St. Vid nad Cirknico (Rogatec). Šetinc Jasna iz Maribora mesto v Krčevino (Maribor levi breg). Stariha Zora iz Kočevske Reke (Kočevje) v Gederovce (Murska Sobota). Frangeš Terezija iz Tišine (Murska Sobota) v Pertoče (Murska Sobota). Modic Olga iz Murske Sobote mesto v Puconce (Murska Sobota). Mi- Rasto Pu^tosleinžek, bivJJ ban dr. P ne in d:rugi- Pra-v caertno je bilo zastopano iv žalnem sprevodu tuxr našo -jh aal'.oče. Pckojmi-ka so spiremLlj' na njegovi po^iedmijd poiti u-pmaATatk Narodnega g^leda-lliJea O!otn župam-čič z diirektorjem drame Goilio. ravnatelj opere Polič, predsednik Zdražeiija igrailcev Drenovec z zaptopnaki odJbora. bžvS oprav-nik gledailišča Govekar in mnogi dirug'i. Naval na lJublJa?^%o bolnico Ljubljana. 8. januarja. Naval na naišo bolnico je od leta do leta večjj, ki mu je desnico popolnoma razmera ril. Stroj Ub je odtrgal tudi 2 prsta. Prepeljali eo ga v bolnico. — Vladimir Skrbi nše'*, priljubljeni Cgi-aleo in režiser, sedaj glavni režiser : Narodnega pozo-rišta: v SkoPLJu, se poslovi od mariborskega občinstva v četrtek, 9^ t. m. kot Dušan v šorbjevih »Blodnih ognjih., ki eo medtem tudi že v Pragi dosegli izredno velik uopeh. Razen Skrbinška sodelujejo še Kogejeva, rasber gerjetva, Tm&JttK Gr0m, Nekrst, Kovic P. in Gtorinše-k Skrbinškovo Poslovikio predstavo lH>do spostovatelji njegove umetnosti gobovo obiskali po-nošteviln0. Vstop-niee pri g-le'Jališki blagajni (tel^ 23—S2!) — Dva plesna vec«ra. V Petek, 10. t. m. "ho operno - baletni večer članov beograjske opere in dolgelotne člaalce »^maK*1 •Scale- Bvgenije Valjan i jeve ter b^I-et-nih solistov Ire Stupske in Boiiea Pilata. — V sredo, 15. t. m pa nastopi Ple»na nmetni-ea Katj*a Delak0va, topot s svojo plesno skupino r!n ob »odeloVa;nju Švicarke plesalke Stupi Wober in znamen i te*ga p!e«salca Fritza Berg^rja, ki je danp« poleg H. Kreu4zberga najbolj upoštevan ple. sa'«*e Iz Kamnika —- Vojaška vest. V čin kapetana I. kl. je napredoval kapetan II. kl. g-. Miroslav Levi. — Čestitamo! — Nov odbor Meščanske korporacije. Po odredbi komisarja za agrarne operacije v Ljubljani so v gospodarski odbor korporacije postavljeni za odbornike dosedanji namestniki gg. Podgoršek Ivan, Koželj Maks, Schlegl Viktor, Cuzak Janko in Prane Antonin. Od starega odbora so ostali samo še gg. Goltes Josip. Ben-ković Ivan in Pirnat Ludovik. Kakor nam je znano, je pred kratkim odstopilo šest odbornikov iz gospodarsikega odbora z motivacijo, da iim je vsako pozitivno delo za prorpeh korp<.racije onemogočeno in ker ne morejo nositi odgovornosti, Cm se jim razni nestrokovnjaki mtAajo v delo in jih pri tam ne samo ovirajo, ampak jim celo to, kar je bilo narejenega postavijo na glavo. — Novemu odboru želimo, da bi se do ototeega abora korporacije izkasai vrednega zaupanja, katero mu Je bilo podeljeno. — S sekiro nad soseda. V Podborfitu pri Komendi se je F. Z. pošteno napil in je kar naenkrat dobil fiksno idejo, da moia nekoga ubiti. Pograbil je veliko mesarsko sekiro in kuhinjski nož in tekal okoli hi^e ter vpil. da mora nekoga napraviti mreiega in ga spraviti na >britote. V takem lazpolo-ženju se je naenkrat pognal proti biii sv..-jega soseda F.L. x namero, oa ga ubije. Ko u a je zagledal, je visoko uviguil sekiro, toda uapadeuec se je spretno umaknil ter pohitel preko dvorišča, kjer se je pa spotaknil ob neki kamen in padel. Pijani napadalec je zopet skočil proti njemu in ljudje, ki so dogodek opazovali, so že mislili, da je po njem. Toda uapadenec so je ponovnemu zamahu sekire zopet umaknil, se hitro dvignil in poi-ral na tleh ležeči bat. kakršnega rabijo za pripravljanje krme prašičem, s katerim je napadalca krepko udaril po glavi, da se je na mestu zgrudil nezavesten na tla. Sosedi so nezavestnega pijanca prenesli na ifofO* dom, kjer je pa kmalu priSel k m ves ti in zopet pričel z grožnjami, da Če ga ni danes ubil, ga bo pa drugič. Zadeva je bila prijavljena kamniškim orožnikom, ki jo preiskujejo, imela pa bo svoj epilog pred sodišCem. — Zanimivo skioptično predavanje e nam obeta v četrtek ob 20 v dvorani Narodne Čitalnice. Predaval nam bo g. Hajko Kos iz Li ubijane, ki ima za to predavanje okrog 120 diapozitivov. Predavanje bo obsegalo potovanje po Nemčiji, kamniško življenje, kopališče, tabor skavtov, otvoritev obrtne razstave, sport iu h koncu n^kaj slik iz ljubljanskega gledalivča. KOLEDAR Uaue>: Sreda, 8. januarja katolioan. verin, Bogoljub. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Seouoia. Kino Ideal: Zakaj žena mora verati. Kino Sloga; Pesem soln<*a. Kino Union: Epizoda. Kino .siška: Poljubi me, Aneta DE2LRNE LEKARNE Dane-: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg d. Kamor, Miklošičeva cesta 20. Oartus, Moete — Zaloška cesta. Vojni minister v Ljubljani Ljubljana, S. januarja. V nedeljo popoldne »e je pripeljal vojni minister, ajanijaki general Peter ziv-kovic na B<[*vl, od koder je odšefl v Ponf-«ieJje-k dopoldne na Pokljuko, kjer je ln_ spiciral vojaške smučarje, ki trenirajo i* teikime Male antante. Postil p* je o***-nejn tmnii, tek m o vaj co za oi^pija^o, k'-s>o ska-kaJj na tamošnji ftlcaik^Lnici. V V rek popoMne si je g. min štor v drnabi gg. »«.ž. Bloudka, dr. Vrhunca in dr. Stan X a Laipajnerta ogltedia^ *>kadceinico v Plantol^ Do,ne>e» dopoldne j> prispel g- min tete r Živković v družbi senatorja g. DnniOa ta njegove soproge, šeta vojmega kabinet«, polkovnika Trirfunovica ter npokojene^a generafca Nikolica v Ljubljano, k z vso družbo oitšel 0b pol 11. v karverno Nebotičnik. Tu je družb« ostala do 11. v prijetnem p©menku. G. mini»»ler je danes zapustil Slovenijo in so z vlakom ob 12.47 o-dpeljal nazaj v Beograd. Smrtna nesreča na Jesenicah Jesenfcoe, Sr jmauurjia Daoies okrog 10.20 sc je pripetila v trv-varni K1D na Jesenicah stntšna neftre^a, ki je zahtevala življenje koirnaj l^letne^ Idj^ičavnjjčarRkega p-mo^nii^a Iimro lekre. Delal je v Martinovi peči, kjer je pomagal Pri žerjavu. Nesrečno nakdjnieje pa je bolelo, da ga je žerjav zgraibil tn ga skoraj popoinoima zmečkal. Nespecni Iskra je bil takoj mrtev. Na kraj nesreče j« pri »|>a kc>nu«ija, ki je otogflMl prevoz tmpl* t mrtvašnico. Naše gledališče DRAMA Sreda 8.: Sironiakovo jagnje. Red A. Četrtek 9.: Moliere. Red C. Petek 10.: Zaprto. Sobota II.: Tuje dete. Izven. tf'ian ljubljanske dram« p. Dane^—tiradii bo slavil 351etnioo frvojeca umetniškega delovanja prihodnji tedeu v drami »Pesem s ceste-, ki jo režira inž. arn. Stupica. G. Gradiš je eden najodličnejših članov našega dramskega ansambla, ki je v vsaki vlogi v resnici izvrsten. Zato že danes opoznr jamo na njegovo izredno predstavo, ki bo v petek 17. t. m. OPERA Sreda 8.: Salome. Ked Sreda. Četrtek 9.: Trubadur. Gostuje b-noeist dr. Maks Adrian. Ked Četrtek. Petek 10.: Zaprto. Sobota 11.: Aida. Red B. Plesni večer v operi. V ponedeljek IX t. m. prireda v opernem gledališču plena i večer Katja l>elakovo. Na tem voeru nastopi poleg Katje Delaikovc tuda njena plesna skupina in dva o-dtlpčna goeta. Švicarska plesalka Suni Wefeer m znameniti dimajniri plesalec Pritz Berger RADIO Četrte^ 9. januarja, 12.00: Ameriški siovenci pojo (Pložče). 12 45: Vr©mene*a napoved, poročita. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestite. — 13.15: Naši opero i pevci ln pev ke (plećke), — 14.00: Vreme»neko pOTočiOa« borzni tečaji. — IS.00: Radijakj orkester: Operetna glasba. — 18.40: Slovenftčtea za Slovence (g. dr Rudolf KolaTič). — 19 00 Napoved 6a**a. \Tem«nfika nanoved, oh java sporeda, poročlja, obvestila — 19 30 Nari.ona.hia ura — 20.00: Prepo« H Beo-grata — 52.00: Napoved časa, vrezne« . ska nar>oved, p0r0^a. objav« «r>oreda. — ^2.15: Koncert radijskega orkeatra. DNEVNE VESTI — Iz banov'n«ke službe. Imeiy>vaui &o aa poik-.ijsvke stra&nike -pripravnike P1'1 pravniike pri uipravi polieije v Ljubljani Prane Bani/bič, Anton ćolnik, VenceJj Demšar, Jožef Gabor, Rttdoltf Kacijan, Janez Kraivcar, Franc Lesnik, I vasi Lov še, Ivan MandeAJc, Edva-flđ Marolt, Anton Mehi in in Andrej Mežek; za ponadzora".-ka agentov 1. razreda pri upra* policije st* imenovana pi: a nadzornik a agentov II. raxrii!n Radtoo Klemeuciič in Albin j^o-ritnik; pretmeščena je Po službeni potrebi teatra pornoonvca Pavja* Jazbinšek od zdravstvenegfji doma v Mariboru k zdravstvenem domu v Rog-aie-c. — Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik advokatov « eed-ežftm v Ljubljani je bil vi< ?in«>ke£a odbora sme prinftojino soesko oačeJtifcpt (izpostava) v aSJfista ol. 15 pravihrilka o Jnudskem delu aviišaj. obveznost za občinske ceste o a tri enote. Navedena nfrtmtm smejo zvišati v emielu '39. eit. pravilnika odrejene enote 4udt preko rednih zakc.iiiiiiii ene t, če «o pogojj ,0- % oddoo-bo M. Ci. br. 17281/35 a dne 10. julija 1935 je m;;n ic^rčliva za zgradbe oprosbllo dravsko banovino Ijujotekega dela zia banovinske iai dovozne ceste v proračunskem letu 1935/36. Oprostitev za proračunsko leto 193o 37 zaprosi brarndka uprava po zaeli^amju b in oviri-•akejja aveta naknadno. Ob£oie, ki ne razpolago z redtniinj deimiiriitiiiiii sradstvti £a suradnjo an vtidrzevanje obvirif.kih pes*) v siivishi § 37 zakona o nedir zavn Hi cestah »io zaveza ne šesta iSi seznamike za od^iiitŽltev ljudskega dola odnosno -se/nam k e za od'loup te o»b-veznoili in sicer v dvojnem izvodu. Seznanile i morajo t:!i set?*željeni an racala£eni na;j-kaoTi^i^ .j^ jr>. marra. Po preteku razgrla-sit-venačgg -in pri l ornega ro'kv> nroraijo predle-žiti cHfino eer-sinnke 7 vloženimi pritožbami prebojnemu oblast vu v odobritev t. j. v «i**et"cih obesah ffre-*kemu na-ee-V-Hm (fiapo-stav?) iv ob*''o »h z mestn-inu poglavairidtivoni l\a kraljevski ba»ri^ki upevivi- V e-nifal-u zafko-*>a o pntmrupra'vni'h res ta« pfcltiUfojo no S 21 •novele k navedenemu zakonu slavni u«hi7.-benci odkurprtiino za de-lo na flSuuiiHUPlumstt tettfcall tu>Iii v pramenu, če se ljudsko deko ne izvaja. Sres'ka nače!«*fevia (izpesta-va) nan izdano ob* nam poibrebn« nadai'jna navodula <^iede na t« raz/s-taf. — Iz Službenega listac. Sluil>eiii %_st 7>r Ufejoeke uprave dravake banovine.- št. 3. z dne S. L sm. objavit urodi>o o '.^ločitvi kraja Ivanjšt.vei i« občine Križevci in priključitvi oiM ni Prosenjkovci, uredbo o izlečitvi kr,a»jev Vo^Ije. VokJo, Hmetje in J^ebactf-vo iz oboinp Tnboje in p:*fcljučiL v.i obfurui Seruiur, naredbo o varnostnib «v?:re?ibah in redu na zrakoplovnih javnih pet"št:xt\ideali in razglas &ie'le ljudskega d.. —lj Rentnini zavezane osebe opozarja mestaio poglavia.rstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave, da vložijo prijavo rentnine za loto 1^36 najkasneje do 31 jaiiuarja 1*936 pji tluvčni upra-v. v Ljub-IjaJii. Vodnikov trg 5. Tiskovine se dobe pri davčni upravi za ceno 0.50 D.»n. Več je raizrvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestne@a po^lavafst^ia v Ljaubljjran i —(j Velika škoda pri tivolskem ribniku je nastaja zaradi deževje. Lepo urejeni bregovi' še niso ustaljeni, ker se zemlja še ni dovolj usedlba Zdaj se je vo^e napil z Jasli zaliodni breg, ki so ga nazadnje uredili, ker je ilovnat (ilovica ne prepu šča vode) in uitrga,*a se j? skoraj vsa bre-žtna, Delavc:! bodo imeli precej dela s popravljanjem, ter jc škoda precejšnja. V rfbniku se ni vode bas zaradi tega, ker bregovi še niso ustaljeni in se nueščanom ni treba bati, da ribnika spLch ne bo več. Pozimi ne bodo popravljali bre-gov, nego šejie spomladi^ ko se 'bo zemilja presušila in ko ne bo več nevarnosti, da bi se bregovi zopet udlirali. —lj Spet imamo blatne ceste. Včeraj Popcildne se je vreme spet spremenilo. Posnadem je pr*če0 same a.capejaa zbore najstarej* h svetovnih mojstrov pa tudi dela naših jug-oslovenskih skladateljev. PredpTodaja vstopnic za ta koncert v k nji gami Glasbene Matice po običajnih kon-certin*' h ce na h ™ KINO UNION Telef. 2221. DANES ob 16., 19.15 in 21 najlepši film sezone EPIZOD, v glavni vlogi PAULA WESSELY Filmska umetnina, ki je na le1 festivalu v Benetkah prejela grado! —lj Planinski ples priredi SPD v Ljubljani v soboto dne 1. n. t. 1. ob 20. uri zvečer v vseh prostorih Sokclskega doma na Taboru. Vsi tasti, ki so prejšnja leta obiskali zabavno planinsko prireditev, bodo prav gotovo tudi letos radi prišli. V krogu planincev mora vsakdo, če hoče ali noče, postati dobre volje. Planinski ples, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo, je med občinstvom zelo priljubljen in je vedno dobro obiskan. Cisti dohodek se bo porabil za stroške za popravila planinskih postojank in planinskih potov. Planinci, pripravite se na planinsko plesno zabavo. —lj Ljubljanski Sokol opozarja na članski sestanek, ki bo jutri v četrtek ob 20. uri v drndtveni sejmi dvorani v Narodnem domu. —lj Vid Vaših oči si o*v*rujete le z op* tično čistimi brušenimi stekii, katere si nabavite pri srokovnjaku Fr. P. Zajcu, i-s-prašan oP tik Stari trg 9, Ljubljana. Iz Trbovelj — Nogometna tekma. Naši nogometaši oči vidno niso pričakovali tako mile zime, sicer bi svojih žog gotovo ne zabarikadirali tako globoko v shrambah. Na praznik Sv. treh kraljev pa so jih zopet spravili na zeleno, ali bolje rečeno blatno polje. Tukajšnji SK. Amater je povabil tokrat v goste kombinirani moštvi SK. Zagorja in SK. Svobode iz Zagorja, ki prav tako nista računala, da bosta sredi zime še lahko igrala nogomet. Muhavost letošnje zime je menda tudi športašem prekrižala račune, saj so mnogi vneto trenirali za smučarske tekme, drugi zopet so vrgli žogo v ropotarnico in se oprijeli dramatike, ki jo smatrajo tudi za nekak šport, seveda za svoje blagajne, tretji pa so se udali šahu. S tem pa seveda ni rečeno, da bodo prej ali slej tudi naši zimski športniki prišli v obimi meri na svoj račun, ker se zna na mah spremeniti vreme v ostro zimo z obilnim snegom, ki utegne trajati do pozne spomladi. Toda zaenkrat take zime še ni in zato smo doživeli včeraj popoldne na igrišču SK. Amaterja pravo •girnsko-spot'tuo seasacijo. SK. Amater je namreč z visokim rezultatom 6:0 porazil zagorsko reprezentanco, ki oiividno ni pričakovala takega poraza, ker bi sicer gotovo prišla v boljši formi. Reprezentanca Zagorja namreč ni nastopila kompletno, vendar se pa mora priznati, da so zagorski fantje lepo igrali, vendar pa rutiniranermi SK. Amaterju niso bili kos. Amater je namreč nastopfl kompletno, razen srednjega napadalca, ki je bil odsoten. Najbolj se je pri Amaterju ELITNI KINO MATICA relefoD 21-24 Samo še danes ob 4., 7^4 in 9! i uri — velefilm, ki je zbudil veliko senzacijo QUO Zgodba, kako sta jelen Malibu in gorski lev Ga to postala prijatelja. NE FILM. MARVEČ ODKRITJE ! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnic«! PREMIERM KINO izkazala trojica fcorni. Rešman in šurter. Dasiravno je bila tekma obljavljena šele v nedeljo, se je je udeležilo mnogo športne publike, ki je bila vseskozi disciplinirana. Tekmo je vodil as. sodnik g. Božič objektivno in dobro. — Kake povrhu vseh nezgod prizadela našega kmeta še suša. Silino je bil pTizadct n. pr. hrežiškj okraj, kri je prejšnja leta uvažal po več sto vagonov žita in moke. ko je bila najboljša letina in ki letos ne more uvoziti niti desetine tega, čeprav jc baš zdaj najbolj potreben živeža. Mnogo boljše ni skoraj v nobenem okraju. Ljudje ne morejo kupovati, ker pač ni zaslužki. Zaslužka pa zopet ni, ker so zo«nrzujeni krediti. Zdaj ne trpe v bedi samo kmetje, ki premalo pridelajo za svoje preživljanje, temveč tudi oni, ki ne morejo ničesar prodati, čeprav i*najo polne ka^če. Z blagx>m r*a*e ne moreš plačevati dolgov in davkov. Pri nas je t roba pripisovati krizo v veMki meri finančni de-Eailjsil politiki. Obtok novčanic se je zmanjša! približno za polovico. Kaj bi nam ■pokazal račun, če bi računali za ko'.iko se je zmanjšalo vrednost zemlje in pridek">v za to, da se je lastnikom 5 milijard Din novčanic zvišala vrednost za nad 100 Mersikdo tega ne bi rad vedel. Deflacija ni oškodovala s^mo dolžnikov, temveč tudi nešteto varčnih delovnih ljudi, ki so si s prihranki ustvarili skromno eksistenco. Tako si je n. pr. prileten delavec posta*vil hišaco in se zadolžil za 8.000 Din: hišica jc vredna 25.000 Die, toda prav lahko se zgodi, do bo prodana za 8.000 Din, ker mož ne more dobiti posojila. Podobnih primerov je nešteto. Toda to jc zlo, ki bi ga lahko odpravili ali vsaj omilili. Država baje ne more pomagati dolžrerkom s posojili. Če je to res. ne smemo pozabiti, da j€ treba žrtvevorti vseeno nekaj tudi za prizadete dolžnike, ak0 je bilo že toliko žrtvovano za 'ustnike novčanic. Denarni obtok je treba povečati. Sokrivci de-nacne krize so pa tudi oni, ki skrivajo denar doma. kakor oni. ki nif>o poskrbeli, da bi bili denarni zavodi likvidni, ko so vlagatelji navalili na nje. (Debata je pokazala, da bi bilo treba ob izbruhu denarne krize samo malijo-rdo Din za sanacijo denarnih zavodov, dočim bi bil0 treba zdaj žr+vovati 4 milijarde.) Sklicatelj je poročal o akciji ra ustanovitev društva. Navezati so stike s podeželjem, z društvom posestnikov novih hiš in z vsemi zainteresiranimi. Govoril jc tudi o de-ki narodne skupščine za razdol-žčtev vseh slojev ter odpravi škodljivih \pli\ov deflacije. Minister dr. Kožtul je bil decembra v Ljubljani in ho je ruz£<>-varjal z našimi gospodarskim1 krogi v ra/-di;lžitvi. Naši guspodstst*CisM zahtevajo, naj država izda 4 milijardc novega denarja. Kaže, da o načrtu /a razdolžitev / m> vim denarjem razmišljajo v ministrstvu. Izdati iv.: mera vajo milijarde Din za posojila dolžnikom, in sicer bvevjemu po 1 do 2 ibrestih. Tako b; .sc dohodki na davkih lahko precej zvišali, državi bi se pa ne bilo treba zadolževati pri Narodni banki. l>inar NB hi irstal nedotaknjen kot merilo za vrednost blaga dučni bi bil državni dinar plačilno sredstvo za to T rodnost ter krit s hipotekami dol;".ko v V Sloveniji je bilo predlanokm 195,000 davčnih rubeži. Samostojnih gospodarjev |e pri nas okrog 2M.000; že iz tega je razvidno, da so pri nas le redki, ki niso za_ dolženi. Med riebtsSo so govorili o imJrtu pooloncev za razdolžitev, ki bi se noj po njem razdolžili dolžniki vseh slojev. Sklicati | je k temu pripotnn.il. da je \>eer.o innou l dražb tudi v tem mesecu. N.katerj govorniki so tudi omenjali obupen položaj našega kmeta zaradi popolnega zastoji v lesni trgovini. A' i<:j.i-sk*.'«n okraju n. pr je od 748 gospodarjev blS /arubljcnih. Kden govornik je pa dcj.il, da k treba takoj ustaviti vse eksekucije in izdati nov denar, /borovalei so sklenili, da naj bo občni zbor novega društva v začetku februarja: /aprosili bodo tudi ministra dr. Ko/ulo. da ^e gJ udek/i. Resolucija vsebuje v u'a\nenr. V T-azpra-vo je trebi vzeti takoj gespodurske zakone pred vsem drugim: takoj se nai us;.t vijo eksekucije »n javne prisilne dra/bc, dokler nc bo izdan novi državni denar; o predlogu zakon*kega osnutka ukdc raz-dclžtrtve ljudstva je treba takoj razpravljati in postaviti osnutek v živlienjc: če bi kljub vsemu ne priš!0 d'> izdaje StSTSfl denarja, naj se odpišejo dolgovi v razmerju padca cen: obresti se naj določijo pravično, preveč plači nc obresti se pa naj poračunajo na kapital. Pokret dolžniikov |r{ zbudil ve'ik > /ani-manje med na&im ljudstvom in ga mmogi pozdravljajo ter si iskreno že'e. da bi ne ostalo fiamo pri besedah in da bi prizadevanja novega društva v resnici koristila zboljšanju naših gospodarskih razmeT. V BaM — Kakšno obliko ima zemlja? — Zemlja je okrogla. — Dobro, Mihec! No. Jurftk, ali pa VSs\ do kod vemo, da je zemlja okrogla? — Od gospoda učitelja. NerOdnp sestavljena zahvala Mladima zakoncema »e rodi sinček. Mož niti ves srečen v uredništvo e:o*načc-£a lista in dbjavi n^sleilmjo zahvalo: — Dane«* je naju nebo ondarova|c, -krepkim sinčkom, aa kar izrekava globok0 zalivalo go^Pordu zdravniku, našemu Ipif du MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din s.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklic) Za pismene odgovore gieoe malin oglasov ja treba pruozifc cnanUto. — Popustov aa male oglase ne priznamo. XXXXXXXKXXHKKKKXXXXX SR4HOF PLOŠČE RAzno 50 par en tla nje ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Julijanac, Gosposvetska l2 l/T VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj. oblek. Hubertu- sov, pumparic itd. pri Pr>> gkerju. Sv. Petra cesta 14. 6/T ivfMSo : Za S i fa Šsjjlseifl Din. XI- do-do»o po isbmi ZAPUŠČINE sprejema v razprodajo tvrdka ABC. Ljubljana, Medvedova cesta 8, Telefon 24—44 (poleg gor. kol.). Na zahtevo pridemo na dom. 270 Narodna tiskarna LJUBLJANA Inserirajte v „Slov. Narodu" Abesinci se ne boje italijanskih bomb Nekega dne so vrgli Italijani is aeroplanov nad 600 bomb, Id pa so ubile samo 17 ljudi Spominček Pred 80 leti so položile rojenice v zibelko velikega slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je nam zapustil trinajst pesniških zbirk. Manica Romanova je napisala za 80 letnico Aškerčevega rojstva pričujoči spominček: Pesnik Anion Aikerc.-.! Tam na roto\ž.ii. v tisti podolgovati, otoki arhivski sobi z okni ina dvorišče, je sedel, oprt p» koleni na pralno nriz.o. ko «?e*m mu, kot mlado kmelsko defck», no=.:»la v presojo majo n**n>ko prvence. Jo že trko. da 3ko-ro vsaik, ki pozneje foa»j žkrLbsavt, začenja z — Nfo ka i ste pa vzdieo Dolenjske je storjen nov pomemben korak naprej. Prav je, da je na liierodajnih mestih končno prodrlo spoznanje, da je treba tudi Dolenjsko dvigniti iz njene kulturne in gospodarske zaostalosti. Ena glavnih potreb Dolenjske je gotovo elektrifikacija in t as na tem polju je bil dosežen za nase razmere zelo razveseljiv in značilen uspeh. Doni na Polževem je dobi! električno razsvetljavo s tem bodo pa lahko debile elektriko tudi okoliške vasi. Tako je dobil eden naših najbolj zaostalih krajev v dobrem lotu za silo zgrajeno cesto, telefon in elektriko, obenem pa krasen planinski dom. Električni vod je nape-Ijan od transformatorja v Veliki Loki v dolžini okro£ <5 km. Delo ie bilo opravljeno •v rekordnem rasu pa zaslugi in hvalevredni uvidevnosti banske upravo in Kranjskih de-'.želnih elektrarn ter po prizadevanju SK Polža. V nedeljo zvečer je bil v domu na Polževem lep nraznik. V domu se je zbralo toliko domačinov in gostov, da je bila velika obedniea miioiio pretesna. Povabilu SK Polža so se odzvali med drugim banovinski inspektor ing. Ruden, ravnatelj KDE ing. Miklavc oba zaslužna delavca na polju •elektrifikacije Slovenije, narodni poslanec £. Mravlje, inii. Kras od KDE, ki je z veliko vnemo vodil tehnična dela pri napeljavi električnega voda, zastopnik visnjejjor^ke občine g. Nadrah, predstojnik okrajnega sodišča v Višnji aori */. dr. Močnik, javni notar iz Višnje gore g. dr. Pehani itd. Zbrane domačine in goste je prisrčno pozdravil predsednik SK Polža. V kratkih toplih besedah je naglasa! potrebo požrtvovalnega dela za skupnost in pomen elektrike, potem pa so ugasnilo petrolejke in zažarela je električna luč, štiri lepe stropne svetilke, a zunaj sta razsvetljevala dom dva močna reflektorja, da se je videl daleč t;a doli po Dolenjskem, kjer so se pač ljudje čudili, kaj vse je bilo že storjeno v tem kratkem času izori na Polževem, v tem žarišču praktičnega stvarnega dela za lepšo bodočnost Dolenjske. Kar verjeti niso mogli ljudje, da je mogoče v tako kratkem času opraviti tako ogromno delo. Posestni- na Aškerca — To bi bilo! To je dobro, to na! To tukaj je treba popraviti! In potem — merila še ne znale. Jambe iti troheje morate poznati 1 Z drugo* besedo: ne naglase goto\iih zlogov je treba paziti- Veste, to je kakor takt, kot na primer pri plesu, recimo pni t bol-carjuc: tram — tam, tam, tram — tam, tam, rafco nekako- Poslušala sem ga pazljivo m tudi ram-ineOa. Drogi pot sem mu prinesla pesem popravljeno in bila mu je po voJn'd. — Veste, je rekel nekoč, — saj vi nriste edJioa, kd grešite v tem. So še drrugć, katerim je vse bolj zameriti. So to zlasti minusi, modemi pesniki. Njihove pesnitve oestokrat nimajo nobenega merila. Tisto potem nd pesem nego proza. Talko na pnimer ima prva kiffiica divajset zilogov, druga pa še enkrat toliko- Ubogi i komponisti! Za (vsako kiLtnro posebej bi morali i mtvartjati drugačen na-pev! Pri neki taki priliki ©o mi med pogovorom začele begati oči po tisti oziki zatohli sobici. Aškerc je to opseal ter tudti taflcoj uganil moje misiji. Nasmehnil se je in rekel: »Malo prostora imam kajj? Kajne, za vas, ki se gibljete po polju trajvmlkih in gozdu ter uživate ves dan ta božji sonček, bi bila tialka-tle luknja — smntlc Pritrdila sem. A vendar sva se takrat motila oba kajti usojeno md je bilo. da sem pozneje prav v tisti ^luknji«, prebija kot arhivska pomočnica dolgih sedemnajst let. Zdaj imam večjo, lepšo in sveiblegšo pisarno. Tud»i opravio ©o mi hobeli zamenjati z novo. niodetnno, pa sem zaprosila: — Višaj Aškerčevo pisarno mizo in njegov stariinsjkl fotelj mi pustite! In U2H>dli.li so mi. Xa steni levo od mize vm pokojnikova s^itka. Sli/ka ustvarit elja granatno ieikilesanah pes»mi, Antona Aškerca, prvega mestnega dH'bii^H ja. Kadarkoli se zaarem v tto pošteno, dobro-oložaj našega kmeta zboljšati. Predsednikov govor je bil sprejet s prisrčnim odobravanjem, potem je pa spregovoril v imenu domačinov posestnik z Vrhov g. Jože Skufca. Izrekel je globoko zahvalo predsedniku SK Polža in njegovim pomočnikom za vse, kar so že storili za Dolenjsko, proseč jih. naj svoje nesebično daio nadaljujejo z enako vnemo in požrtvovalnostjo, kakor so ga začeli a prebivalci krajev, za katere delajo, jih bodo po vseh svojih močeh podpirali. V znak priznanja in hvaležnosti je izročil predsedniku SK Polža zahvalno pismo s podpisi posestnikov okoliških vasi. Pismo se zaključuje z besedami: Kakor je zažarela danes na tem hribu pred našimi strniečimi očmi električna luč, tako naj gori v naših srcih ljubezen do rodne grude in do nesebičnega vzajemnega dela za blagor skupnosti, da to našim zanamcem pot skozi življenje lažja in prijetnejša. : Večer, ki je bil obenem skromna, toda tem prisrčnejsa proslava prve obletnice otvoritve doma na Polževem, Je potekel v znamenju lepe harmonije in neprisiljenega občevanja med inteligentom in kmetom, kar tla je najboljše jamstvo, da se bo tako uspešno započeto delo za Dolenjsko tudi uspešno nadaljevalo. Materin nauk — Da, otroImperial<. Pač so se pa inozemski novinarji prilagodili vsem drugim pridobitvam abesinske prestolnice. Pridno zahajajo v tri kina, od katerih je obstojal eden že pred vojno, postanek in preteklost drugih dveh je še mračnejša. Filmi so večinoma ameriški ali francoski; prvi so tekH že najmanj leto dni v srečnejših deželah, druge so pa izgnali iz domovine, ker je protestiralo proti njim najmanj 50.000.000 Francozov. Najnovejša zabava je lov na hijene s kopji. EKjslej je namreč ni še nikomur posrečilo ubiti to zver jad, čeprav v okolici Addis Abebe kar mrgoli hijen, posebno okrog mestnega smetišča noč za nočjo. Zaenkrat ima rekord neki ameriški kino-operater, ki je zavihtel kopje proti hijeni, zadel je pa poginulega mezga. Samo da je ležala mrhovina dobre tri metre od hijene in zato tovariši njegovega uspeha nočejo priznati. Gotovo se bo pa končno nekomu posrečilo zadeti s kopjem hijeno in potem bo zavladalo veselje v prestolici. Ko se je cesar vračal po inspekciji z južnega bojišča, je odmevala za njim bojna pesem bojevnikov iz Ogadena: >No, Mussolini, ali bi ne hotel stopiti iz svojega aeroplana doli na zemljo? Pridi, srečamo Dve bolnici v polarnih krajih Na Dickson Islandu in v Tixie Bay sla bili te dni otvorjeni Drvi dve stalni tol-nišnici v polarnih krajih opremljeni z najmodernejšimi napravami, dobro preskrbljeni tudi z zdravniki in bolniškim osobjem. Pridružili sta se celotnemu številu 19 polarnih staniških stauic, ki imajo zdaj svoje lastne zdravnike. Zdravniki imajo za pose-te bolnikov v oddaljenih krajih na razpolago letala. Ena najživahnejših zdravniških stanie v polarnih krajih je Cape Schmidt. Stanica ima dispanzer, opremljen z aparati višinskega solnca in leči domačine ter znanstvenike, ki tu prezimujejo, da morejo uspešno kljubovati težkim pogojem dolge zimske noči. Sankcije proti smrti Najzaslužnejši državnik v Angliji je bil lani prometni minister Hore—Belisha, saj se mu je posrečilo znatno znižati število žrtev prometnih nesreč. Lani so povozili avtomobili in druga vozila do smrti %- Angliji 6521 ljudi, ranili pa 218.798. V primeriš predlanskim letom se je število do meri s predlanskim letom se je število do njenih pa za 12.805. Na cestah vse Anglije je bilo lani do smrti povoženih dnevno 18, predlanskim pa 2o ljudi, ranjenih lani tfOO, predlanskim pa 634. Samo v Londonu je bilo lani do smrti povoženih 32*2, ranjenih pa 4007 manj nego predlanskim. Minister sam je v novoletnem govoru po radiu izjavil, da je odpadlo predlanskim na 10C0 vozil 99 mrtvih in ranjenih, lani pa ^amo 87. Prvotno je naletel mladi prometni minister s svojimi reformami na hud odpor konservativne javnosti. Študentje v Oxfordu in Cambridgeu so razbijali njegove steklene krogle na palicah, označujoče mesto za prehod pešcev- Karikaturisti so videli v njem se peš, kjer je cesta kratka <. Ta bojna pesem Abesincev je odgovor na bombe, s katerimi so Italijani zasuli abeatnska mesta iz aeroplanov od 12-runt-in do ogromnih zračnih torpedov, težkih blizu 400 kg, od katerih sta dva nedavno padla na Gor aha j. To je odgovor bojevnikov, vajenih boriti se mož proti možu, sovražniku, ki jih napada po njihovem nazi-ranju zahrbtno s stroji, letečimi s hitrostjo 350 km tako daleč od njih, da jih ne morejo doseči s svojimi puškami. Toda v nji je tudi zaničevanje tega za Abesinijo dragega orožja, ki je po besedah adaj že pokojnega ameriškega zdravnika, predsednika Rdečega križa na južnem bojišču dr. Hockmanna ubila v desetih tednih žilavega in dragega boja samo štiri abesinske vojake na odseku, kjer je služil dr. Hockmann. Abesinski vojaki se ne boje italijanskega modernega orožja, celo ženske ne poznaju strahu pred njim, kakor trdi Gabre Mikael, bivši hišnik, zdaj častnik v armadi dedžasmača Nasibu, ki je oni dan prispel v Addis Abebo na dopust. Pri Gora-haji so se borili z nami celi oddelki žensk, je pravil Gabre poročevalcu > United Press«. Italijanske bombe so padale kakor toča. toda nihče se jih ni hal, ker niso nikogar zadele, ženske, opravljajoče v taborišču različna dela. so oblekle moško obleko in nosile naboje za strojnice. In čemu bi se bale? Tistega dne, ko je padel dedžasmač Aftervork, so vrgli Italijani nad 600 bomb, ubili so pa samo 17 ljudi, med njimi samo nekaj vojakov. Ubite so bile večinoma ženske in otroci, ki so napajali pri vodnjaku živino. Tudi tanke napadajo abesinske žene. Abesinke so bile na bojišču z vojaki, ko so zaplenili štiri italijanske tanke pri Aneli. T>va so napadli iz zasede, ko sta se ustavila pri vodi in je posadka izstopila, da so jo lahko vzeli na muho. Za drugimi so pa kar korakali, dokler vojaki niso odprli vrate, da bi se razgledali po okolici. Vojna v Abesiniji je kruta. Italijani imajo tanke in letala Abesinci se pa bore z vojno zvičajo. najhvaležnejši objekt za dovtipe, sami pešci niso hoteli izpolnjevati njegovih odredb. Angleži so konservativni tudi v smrti in neradi vidijo novotarije, ki vsaj na zunaj omejujejo državljansko svobodo. V Angliji je hi-k> največ prometnih nesreč. Minister Hore—> Belisha je proglasil sankcije proti smrti, znižal je hitrost motornih vozil in še v tem letu poziva avtomobiliste, naj se ravnajo po besedah Waleškega princa: Večji komfort v vozilih je važnejši od hitrosti. Trgovina z otroki henzaciijonaflna odkritja v medndm trgovini 1 otroki često zelo ane mladosti so dala angleški vladi pobudo za jster nastop proti temu sramotnemu početju. Notranji minister sir John Simon je izjav:1, da bo ustanovljen poseben odbor ki bo pro-u"l obsežen dokazni materijal, zbran v angleškem »Homme Office« ter pripravil ukrepe za zatiranje te »trgovine«. Baza trgovine z otroki so nekatere p oseb nosti zakona o adoptiranju otrok v razmh državah. Angleška dobrodelna društva so preskrbela vladi dokaze o tem, da gre vsako leto na stotine angeških otrok pod pretvezo acloptiranja v tujino, kjer monl.io fizično propadejo. To so večin >ma otroci, resnično prodani poedincem ali gotovam organzacijam in čeprav mnoge države take trgov:no preganjajo kot zlooVi, se v.icM javno, v nekaterih evropskih listm i^Oe »o otroke celo potom oglasov. Oglase objavljajo uavadno premožne red bine, ki v trenutni vrtoglavosti adoot rsj ) angleške, navadno nezakoruske otroke. Tujih otrok se pa kmalu naveličajo in jih z-roče potem komu drug emu. Dokazano ie pa, da zasledujejo mnogi pri adoptiranju otrok nepoštene in nemoralne cilje. V najslabšem primeru se da angleški otrok z dobičkom prodati naprej in v tujin' dorašča-joči otroci niti materinega jezika ne znajo več. Končno pa oblasti dotične države ugo-tove, da je otrok tujec m ker veuna dr/.iv ne priznava z aooptao^jo državljanstva, p*j šljejo take revčke odgonakrm potom nazaj v Anglijo, kjer so prepuščeni nemrli usodi. Angleške oblas/ti bodo strogo kaznovale lju di, ki se pečejo 9 temi umazanimi posli. Iz Kranja — Poročila ata se v soboto popoldne v farni eerkvi gdO. Milena Pire. iz krama, učiteljica v Šenčurju in g. Jože Virnik z znane ugledne Virnikove rodbine z .lezec-akega, šolski upravitelj v Veiesovcm. Nd soču stvovali z nesrečno M»iidKevo rodbino v tem težkem trenutku, je n«jr»o1j pri iti veličasten pogreb v nedeliu nopo.;_ aka četa mnogo od-Iarnikov iz Ljubi ime in drugod, akademiki ter nepregledne množice kranjskega občinstva wh stanov in slojev. V kapeli rua pokopdiš'u so pe1; člani akademskega nevskrrga zb^ra oh grobu pa akademiki skupno, * pevci *Soknl sfcega društva. Zastopnik «k«uk:ivkov ie r-udi govorili poslovilne bewde oh grobu Vreme, ki je bilo prejšnje dnc\e de/evno in žalostno, se je v nodc'jo sprevrglo v lep solnčen popoldan, gorsk' vrhovi so »e beJiii v »ne-žni odeji. Nedeii« in pa lepo vreme sta mnooo prispevala k lepemu no-tjrebu. Vel-čtretna in zavidljivo lena jr Ml med špaliTjem ljud«!+va in oh neštevi^-nem spremstvu množic Tvoj« poslednja pot na pokopa^šče. dragi Kornel. katero si nastopil, potem ko si d osa rt jal svoj kratki >iv_ fjenski sen. Počivaj v mrru! — Gibanje aahistov Odbor novo ustanovljenega šahovskega kluba v Kranju se ee konstituirali takole: dr. Me^ušar predsednik, D. Kern, podpredsednik, H. Singer, tajnik, L. Prah, btepajnik. Klase k A. go~ podar, J. šorli kapetan, odborniki: prof. Žagar, dr. Lampret, itvg. SJooupaJ. Pogačnik. Klub dobi šahovnice v rajlrrajševn času, da bo omogočeno igranje več parom. V nedeljo dne 12. jam. sc vrsi popoldan od 2. trne daTje «FVi Jefle>rw* do ▼ečara. prvi članski sestanek. K/tub ite-ie trenutno nad 30 članov, hoče si pa pridobiti še nowh. Sprejemajo se tudi raki, ki se sploh ne zna. jo i^jrati in se M h bo učilo od osnovnih pojmov naprej. Za te bo prirejen začerni-šfci tečaj, dočicro bo šorff poučeval boi ne šahiste. Na Jiarmlfcih sestankih hodo rudi predavanja. Kar se tiče javnih nastopov, je pred^bjen matreh s St. Petrom iz LjuMjane ter turnir. Vpis v lchib sprejemajo v**i odborniki. Redna šahovski večeri se bodo določili na prihodnjem seatansru. Vsem krani. skfm š-abistom m s"i«upa*raerjom kraljevske i>gre je z novfm Hal ion 1 dana popolne motnost, da se POMtanHHM iwi''i V SaboT^ki ■a — Rogovi! jen te po mestu. V nedeljo Tvečer je neka skupina fa^ov dale cksska svojemu uaa-ziiicneanu nazprrtoženja s tem, da >e vrrr;zorna preeeianje vpitje m rar grajenje na trga. Preglasni koncert neubranih gdasov pa ni imponiraj ljudem, manj pa stražnikom, ki so razigra jače prepodili. PTecerAvje število nffh ie pritavlie-nah. HuiSih dotjodkov lororrfka obeh n'kov ni zabeležila. Iz Celja —e 28.080 knjnr ie lani izposodila javna mestna knjižnica v Celju. Slovenskih in sibohrvatskih knjig je bilo 17.4flft, nemških 9.477. znanstvenih pa t Sil. —t Umrl je v nedeljo v celjski bolnišnici 21ietni jetnik celjskega sodišča Franc Ma-rinSek iz Konjic —e Cesta na Starem gradu sedaj Breja jejo, širijo in popravljajo brezposelni. Dela vodi mestni tehnični oddelek. Po končanih delih bo cesta sposobna tudi za avtomobilski promet. —t V drevored a med isti vam Sašniee in Sarinjskim d v sram ob Ssrinji sa je k 1 . n je v lotila belesen. Mnogo kostanjev jo t* uničenih. Treba jih bo podreti in jih nadomestiti z mladim drevjem, da se u■ Ivo kvarila enotna stika obrefcm na tej strani Savinje. Vsema gospodinja _ Slišal sem. da je tvoja nevesta eato dobra gospodinja. — Saj tudi je. Le pomisli, ta čas. ko ji odkrival svoje srce, mi je prisila gumb k telovniku. Elektrika je zažarela na Polževem Nov pomemben korak na poti k lepši bodočnosti Dolenjske ILion Feuchtwagner: 123 V tef &USS Roman Ožji parlamentarni odbor se je sestal še iste noči. Tudi drugim Članom parlamenta niso mogli zabraniti, da bi s>e> seje ne udeležili. Kako važne so se de-ilali, kolika radost jih je prešinjaJa, kaka so se napihovali. Gospode so sc vedli tako. kakor da je vojvodova smrt njihova osebna zasluga, kakor da bi bila njihova previdnost in državnška spretnost sama prinesla ta najenostavnejši izhod fz krize. Kmalu je pa radost nad rešitvijo zatrl grobi občutek moči imetja in hrepenenja po osveti. Ho! zdaj so zgoraj, Ho! Zdaj jim to poplačajo, zidu, kri-vovercem. vsem, pred katerimi so morali doslej držati Jezik za zobmi. Jasno je, da mora postati glavni varuh malega vojvode — naslednika vojvoda Rudolf Neustadtski, pa naj se glasi oporoka Karla Aleksandra kakorkoli. Nanj se lahko zaneso. Sai je dober protestant in prijatelj ustave. Ponj pošljejo takoj jutri zjutraj m še danes, še nocoj zažvižgajo * k plesu vsem krivovercem, vsem škodljivcem dežele m Movrm prnlrepnfkom. Vojakov se niso upali naskočiti, toda vse civiliste iz Siissove stranke, ki so bili v Stuttgartu ne pa v Ludwigsburgu so še iste noči zaprli. Ponovilo se je to, kar se je bilo zgodilo po smrti Eberharta Ludwika ob padcu Gravenizove. Rabili m bfaiej so hodili po mestu, aretirali so prestrašene Siissove pristaše, ne meneč se za njihovo divje preklinjanje, strupeno psovanje, ponižujoče zabavljanje in g3drnianje. Vlačili so jih skozi množico radovednega, posmehu j očega se m razigranega ljudstva na stražnico. V ječo so prišli Buchler. Metz. Hallwachs, v ječo so vrgli Lamprechtsa in Knaba, da celo dvornega kancelarja Schefferja. Remcbingen je gledal to škripajoč z zobmi. Nastopiti rri smel na izrecno povelje vojvodinje. Toda naj se le drznejo naskočiti vojsko! Naj se dotaknejo enega samega častnika s svojimi umazanimi, smrdljivimi rokami! Potem se ne bo dal več zadržati, potem udari po tem sršenovem gnezdu. Toda uslužbenci deželnih stanov so se izogibali vojakov v velikem loku. O enem človeku se pa za čudo v Stuttgartu ni govorilo ali pa se je govorilo o njem samo tiho v lahnih namiga varnih. Njegovega imena nihče ni izgovoril. In vendar so vsi misli® na tega človeka, on je bil tajna nada vojvodinje in vojske, vzrok tajnega strahu parlamenta in meščanstva. Kaj dela Siiss? Kaj snuje? AH pripravlja napad? Ali se bo branil, ta Žid, gladek kakor irgulja In premeten kakor sam vrag? Bil ie v Ludwigsburgu. pa ni dal od sebe nobene vesti, nobene brzojavke, nič. Napočila je prva jutranja zarja, rodi-o sr* ;.e topio, deževno pomladno jutro. L:udje so bili do smrti utrujeni, izčrpani po burni, razburljivi noči in iztegnili so se na posteljah, a brzojavke "d Žida še vedno ni bilo. To ie b!lo brezobzirno, prostaško, nedostojno. Brezplodno be-snečtm gospodom v okolici Mari:e Avguste, poskakuiočim članom parlamenta in stmioglavliemm, v ječo vrženim uradnikom se je prikradlo v prv? sanie isto vprašanje vzbujajoče strah i upaipe: Kaj dela Suss? 3. V Ludwigsburgu je diktiral djkror Vendefin Breyer zdravniški izvid. Raz-telesH je bil truplo skupno s kolegoma dvikom Friedrichom Bilfingeriem. Vsi Georgom Burkhartom Seegerom ?n Lu-trije telesni zdravniki so izrekli ob raz-te Jesen i u trupla isto mnenje: »Eh, ti! Zdai ležiš tu lepo tiho, ne brcaš in ne mečeš mi stekleničk: z zdravili ns gla- vo.« Toda njihovi obrazi so bi^i resni in polni dostojanstvene žaiosri, kateor se spodobi znanstvenikom. A zdaj je diktiral doktor VendeKn Breyer s svojim votlim glasom in šnrokimi, plahittajo-čirrri kretnjami obširno in vestno judicium medico-chirurgicum, izvid zdravniškega kolegija. Iz tega visa reperta, >e narekoval skdi povsem jasno, da vzrok smni Njegove Vojvodske Visokosti ni kap, vnetje aH gangrena niti bruhanje krvi ali polip itd., temveč zadaha. K temu naglemu poslabšanju je nedvomno pripomogel deloma spasmus diapra^hmars, zavoljo katerega se ie pokojni že prej često pritoževal, ki je pa z^aj urllfenl izredno močno, in razširjeni želodec, preveč napet in pritiskajoč na trebušno mreno, deloma pa tudi pu!mone> že davno nagnjene ad stagnationem sanguinis prenariam ob atoniam ?t debeiitateTi connatam (žalostna izkušnja povsem jasno izpričuje, da večina presvitlih vladarjev wiirtemberškega doma podlega pljučnim boleznim.) V Stutttgartu so pa že drugi dan po vojvodovi smrti odprli niegovo oporoko. Oporoka določa v svojem prvotnem besedilu za varuha vojvodinio in vojvodo Karla Rudolfa Neuenstadtskega. V poznejšem dodatku, pripisanem na VM t Ljubljani pobudo tajnih svetnikov Fichila n Raabu je bil imenovan za sovaruha wuTzbur»ki knezoškof, v drugem dopolnilu, ki ga Je podpisal Karel Aleksander tik pred svojo smrtjo, se je pa priznavalo škofu še posebno polnomočje. Deputacija enaistčlanskega odbora se je takoj napotila v tihi Neuenstadt k vojvodi Karlu Rudolfu, da bi ga kar najpo-nižneje prosila, naj nemudoma prevzame vlado. Karel Rudolf je bil skromen, prileten mož. študiral je v Tubingenu ze v mladih letih ie bil ovohal svet od vseli strani, bil je v Švfci. Franci H, Angli n na Holandskem. Potem ie stopil v beneško službo, boril se je v Morei n izredno odlikoval pri oblegan u Nc^rn-ponta. r^oril se >e kot dobrovoljce na Irskem, v vojni za špansko dedščino ic poveljeval 12.000 danskim voiakom odločil ie krvavo bitko pri Ramillies. Princ Fvgen in Marlborough sta ga visoko cenila, niegovo ime se je lesketalo med evropskimi vojskovodji. Naenkrat p;i. ko mu je po bratovi smrti pripadlo wfir-temberŠko- neuenstadtskf) fevdalno gospodarstvo, je zapustil ta 90 letni r»3l svojo vosaško karijero, se zatekel v majhno mesto in živel tam kot kmet. kot strog, vesten gospodar svojega malega naroda. Urejuje Josip Zupančič« — Za »Narodno dakarno« Pran Joartek. — trn opravo In maeratni del fista Oton camatot. wm