Leto 1804. 553 Državni zakonik z a kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXXI. Izdan in razposlan dne 3. oktobra 1894. (Obsega štev. 193.) 10». J^zglas ministerstva za deželno l)ran z dné 15. septembra 1894.1. ° neki izpremembi v vojnih predpisov I. delu. Dorazumno s c. in k. državnim vojnim rnini-l»QSlVOm se z veljavnostjo od 1. dné novembra t leta počenši razveljavlja določilo §. 46., e 4., Q} c v vojnih predpisov I. delu (ukaz I S» m'n'slerslva za deželno bran z dné 15. aprila g8?9- !•> Drž. zak. št. 45.) in §. 65. téh predpisov Spreminja lakö-le: Ukazovanje znanstvene sposobnosti s pre-skusnjo. Za * ' ^e(lor hoče svojo znanstveno sposobnost lež e,l0^elno prostovoljno službo v vojaškem stapled ^°*Cazat' s preskušnjo (§. 64. : 1. c v vojnih Pt'e del11)’ nai prošnjo za pripustitev k ti PoVe].UŠI1ji P°da pri tistem vojaškem teritorialnem liščt> JStVU’ V čeSar °k°l'šu Je njegovo trajno biva- koiij. l.°®nji> katera je s prilogami vred prosta Polir» Položiti krstni ali rojstveni list in pa po riern ali policijskem oblastvu bivališča izdan vzorcu 16. v vojnih po asp^P^nji je povedati, v katerem jeziku želi Preskušnjo opraviti in kateri jezik si je (8l°**Loh.) izbral za drugi jezik (§. 66 :4. A v vojnih predpisov I. delu), 2 Preskušnje o sposobnosti se o navadnih razmerah vržč pri vsakem vojaškem teritorijalnem poveljstvu, v čegar stojališču je kaka srednja šola. Po številu aspirantov za preskušnjo in po jezikovnih razmerah je moči postaviti tudi več pre-skuševalnih komisij. Ako se v okolišu vojaškega teritorijalnega poveljstva nahajajo srednje Šole z drugačnim učnim jezikom kakor je tisti, ki je uveden na srednjih šolah v stojališču vojaškega teritorijalnega poveljstva, postavljati je po potrebi preskuševalne komisije tudi v takih večih garnizijskih krajih, kjer ima svoj sedež kaka omenjena srednja šola z drugim učnim jezikom. Prav takö je potrebne preskuševalne komisije tudi tedaj postavljati zunaj stojališča vojaškega teritorijalnega poveljstva, kadar v njem ni nobene srednje šole. 3. Da bi se kedo pripustil k preskušnji po 1. dnevu marca onega leta, v katerem aspirant dovrši svoje 21. leto, ali pa potem, ko je potrjen v vojake, to je prepovedano brez izjeme. K preskušnji pripuščene aspirante odkazuje vojaško teritorijalno poveljstvo tistim preskuševal-nim komisijam v okolišu vojaškega teritorija, ki vstrezajo njih jezikovnemu znanju. 4. Za sestavo preskuševalnih komisij potrebne naredbe vkrepa vojaško teritorijalno poveljstvo v poraznimi s političnim deželnim oblastvom. 117 Preskuševalna komisija sestoji iz: a) enega štabnega častnika iz oddelka generalnega štaba ali iz krdelnega staleža; b) treh srednješolskih profesorjev, od katerih je, ako mogoče, dva vzeti izmed profesorjev véli-kih gimnazij, enega pak izmed profesorjev vélikih realek; in c) treh dejalnih častnikov, — med katerimi more, če treba, eden biti vojaški zdravnik, — terito-rijalnega okoliša, toda izvzemši tiste častnike, ki so komandirani v vojaška vzgojevališča in izobraževališča. Srednješolske profesorje določuje z dvoletno poslovno dobo politično deželno oblastvo. Izbirajoč profesorje je paziti na to, da bo mogel iz vsakega predmeta izpraševati strokovni profesor. Od častnikov morata vsaj dvâ znati glavni jezik. Razen tega mora kedö med častniki poznati tudi drugi jezik, ki si ga aspirant izbere. Vsi spredaj omenjeni udje imajo pravico glasovanja. Da izdela nalogo iz glavnega jezika, dati je aspirantu tri ure, za pismeno nalogo iz drugega jezika dvé uri in za nalogo iz matematike tri ure. Za nalogo iz glavnega jezika ni smeti rabiti pomagal. Za nalogo iz drugega jezika je dovoljeno rabiti slovar tega jezika, za matematično nalogo pa logaritemske tablice. Ako bi kedo rabil drugačna pomagala ali ako bi poskušal varati, dobi iz dotič-nega predmeta red „nezadostno“. Ustna preškušnja, ki se naj prične dné po pismeni preskušnji, obsega vse predmete. Pri nji je aspirante klicati posamez ali po tri vkupe ter jih izpraševati vpričo vse komisije. Dajati prašanja pri preskušnji so poklican1 profesorji, in sicer vsak iz tistega predmeta, ki mu je odkazan. Tudi drugi udje imajo pravico — kolik01' bi se jim to zdelo potrebno za presojanje asp*' ranta — staviti mu prašanja. Aspirantje morajo pri preskušnji dokazati tudi znanje težavnejših, oziroma v viših srednješolskih razredih obravnavanih delov posameznih prßd' metov. 5. Preskušnje se vršč praviloma tretji ponedeljek vsakega meseca, izvzemši mesec avgust, v katerem ni nikakoršnih preskušenj. Po številu aspirantov se morejo preskušnje nadaljevati tudi tiste dni, ki so takoj po ponedeljku, dokler se ne dokončajo. 6. Pred začetkom preskušnje naj vsak aspirant dokaže, da je položil dvanajst goldinarjev od-redbine, po enakih delih pristoječe pri preskušnji poslujočim srednješolskim profesorjem. Ta preskusalna odredbina naj se polaga pri državni blagajnici, katero določi deželna vlada. Vplačanim preskusnim odredbi-nam naj deželne vlade plačo odprö po preteku vsakega meseca, in da se je to zgodilo, naj ravnatelji učilišč priznanijo to dotičnim sreenješolskim profesorjem. Vrača se že vplačana odredbina samo tedaj, kadar aspirant odstopi še prej, kakor se je preskuševalna komisija zbrala. 7. Kaj obsega preškušnja, razvideti je iz §. 66. v vojnih predpisov I. delu. Taista je deloma pismena, deloma ustna. Pismena preškušnja se razteza na jezike in matematiko. Naloge za njo naj izberö strokovni profesorji s pritrdilom ostalih udov preskuševalne komisije. Pismena preškušnja se vrši pod nadzorom strokovnega profesorja in enega častnika v klavzuri. Pismene izdelke, katere naj pregledajo vSl udje komisije, presoja prav tako, kakor ustne odg0' vore aspirantove, najprej vsak ud komisije sam°' stojno, pri čemer je rabiti te-le redove (note): „Izvrstno“, kadar aspirant poznâ načela10 vse učivo in kadar svoje znanje, brez podpore pre' skuševalca, izraža brez pogreška. „Prav dobro“, kadar aspirant pozna naČei° in vse učivo ter svoje znanje izraža brez posebn6 podpore izpraševalca. „Dobro“, kadar aspirant poznâ in razuiue načela in veči del učiva ter svoje znanje izraža 1 z majhno podporo izpraševalca. „Zadostno“, kadar aspirant poznâ in razuU>e načela in najvažnejši del učiva ter svoje zna°J izraža s primerno podporo izpraševalca. „Nezadostno“, kadar aspirant kaže neg0 tovost v razumevanju načel in pa pomanjkljiv neredno znanje. Posamezne redove je vsak dan, ko preskušnje neha in aspiranti odidejo, v vsakem predmetu P0^. sneti z večino glasov v skupno sodbo ter jo lzraZ s kakim spredaj navedenim redom. Ako bi kak ud komisije ne mogel oddati sV°J^ sodbe o kakem izpraševanem predmetu, odločuj redu večina ostalih udov komisije, če bi bilo c liko glasov, merodajen je glas predsednika —- in bi se on vzdržal glasovanja, — glas strokovn profesorja. 8. O posledku preskušnje je pisati zapisnik o Preskušnji, ki ga je sestavljati po predpisanem vzorcu. Končni posledek preskušnje je izraziti s pristavkom „sposoben“ ali „nesposoben“. Pristavek „sposoben“ se priznava tedaj, kadar Je aspirant dobil v vseh predmetih vsaj red „zadostno“. Ako je aspirant tudi le iz enega predmeta dobil red „nezadostno“ bodi soglasno ali z večino glasov, daje se mu končni red s pristavkom „nesposoben*. Po dokončani preskušnji je aspirantu neposredno izdati izpisek iz zapisnika o preskušnji. Proti vkrepu preskuševalne komisije ni vzklica. 9. Aspirantje, ki so samö iz enega predmeta dobili red „nezadostno“, morejo preskušnjo iz tega Predmeta po preteku treh mesecev ponoviti. Tisti, ki so red „nezadostno“ dobili iz dveh ali več predmetov, in pa tisti, ki so med preskušnjo odstopili od nje ali kateri oh ponavljanju preskušnje z,enega predmeta po preteku treh mesecev ne pre-0lJejo preskušnje, smejo preskušnjo o sposobnosti ponoviti še le po preteku enega celega leta. Ponavljanje se razteza potem na vse predmete. Aspirantje, ki so v vseh predmetih dobili red „nezadostno“, morejo preskušnjo o sposobnosti ponoviti samo v posebnega ozira vrednih slučajih še le po preteku enega celega leta. Dovolilo za to daje c. k. ministerstvo za deželno bran v porazumu s c. in k. državnim vojnim ministerstvom. Ponavljati preskušnjo iz enega predmeta ali iz vseh predmetov ni dovoljeno, ako je aspirant med lem bil potrjen v vojake ali ako bi preskušnjo moral ponavljati po prvem dnevu marca tistega leta, v katerem dovrši 21. leto. Preskušnja se mora vsakakor ponavljati pri tistem poveljstvu, pri katerem se je delala prva preskušnja. 10. Vojaška teritorijalna poveljstva naj precej, ko se dokonča vsaka preskušnja, ostalim vojaškim teritorijalnim poveljstvom po imenu naznani tiste aspirante, ki preskušnje o sposobnosti niso prebili ali ki so odstopili od nje, preden so jo dovršili. Te aspirante je prav takö, kakor enake svoje aspirante vpisavati v knjigo zabeležnico. Welsersheimb s. r. ? 3 f CO 14, h-*. gï2 ni ul ÏFJ v e =• ' it s. s •oV rt II H •2 « tl i| Ä- BJ P - g- 5i. Is JL5r S-; =! I f I S g I s I Î I '-0 c P- *o - 1 Dan preskušnjc 14. S Aspirantovo CC leto rojstva 4- občina domovinstvo O» dežela n Prva omika ■^1 GO Glavni jezik Redovi Drugi jezik 51 Zemljepis S Zgodovina 51 1 n Prirodopis Fizika 1 13 14 Kemija Matematika Sl sposoben Za enoletno prostovoljno službo je s nesposoben ■^J Opomnja p ^2. p* p p rf- O © P O S- ? © >1 © S- O ◄ o^ £?. p © p- © N *w p p p ! 8 “ rt- P £ p' c/* o © o «S: ET o *o s tyv_ g O I: V 1- O^ ©* D "O I g C/5 % cr © cg< hS C