Leto LXXV- št. 20
Spcdizionc in ibboT.amcnl postale. Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, trnk
Cena so
UktUNifll'Vti LN UPRAVA:  UTUBLJAJNA, PUCCAJNUEVA  OLJCA s IZKLJUČNO   AASIOPSTVO  za       i*u*e   L*  Kraljevine   Italije is toosematvt UM UNIONF PtTRRI.iriTA  fTAUANA S MIl.ANO
— 1BLBFON: 11-12. 11-2
pn po6t.no LJubljana
11-14. ll-» Ib
10-aai
dao opoldne — lietećo * naročnina 11-— Itr. CONCESSIONARIA ESCLUSJVA per le pubbliclta a provenienza itali estera: UNIONE PUBBUC1TA ITA LIANA S. A- MILANO.
L?!tilt£ta att'vita re!la TrircsSTtan'a eccldentale — Un £?zszo pis:©sca£j nemi e o a223£i^ato nelle acque algerlne
II Qu~rtior Generale dello Forze Armate mnn ca Ln data di 15 gennalo U seguenie b II »fino n. 975: p '^^   TripoVtanfB   occiđentale   Uu 11 tata
attivlta fra elementi ovanzati nem ci e 11 t e unila di retrrguarda. I nis'ri mo-vimenti conVnnano a svolgersl rogolarmeu* t« vera il nuovo schleram^nto Formazionl di bombardVrl hannn vi aJentei nente bat-tuto 1 prrto e Paerodromo d i Tohruk pro-mc ndo notevoH ineendi.
A/i ni locali ln varfl tratti drl sektore tor i s no. si sonc eoncluse a v: nto.uni.i tl»*i repa rt i dell'Asse.
Uno «Spitfirc«» e stato distrutto dalla čačci a germanlca. L'aviazione avversaria ha Bganc'ato aloune bombe sulla neriferta di Palormo e su Porto Smpedoelc: nessun d 1111 n( !?a prima localita qualche edificio civile colpito nella seconda ove tre degh aerei attaccanti venivano abbattuti. Dalle nperazinni bellcbe due nostri velivoli non *»ono ritornafj alle basi.
Nelle  acque  ali^r ne  un sommergibtle al cnmand-   dH tenente di vascello Gtaco-m,> Scano ha colp?to c«n due siluri e af-fondnto un grosso piroscafo nemico navi-gante ln ccnv< glio.
Usp:.r.i MmMh ©psracij
na tmmBkem feopšču
Omalena i*e3avK3st v zapadni Trf*-oIi?ariji — VeEk sovražni parmk potc^lfcn v alžirskih vJdah
Glavni   stan   Italijanskih   Obtr ž -nih sil
je rbiavil 25. januarja naslednje 975. vejno por čilo:
V zaprulni Tnpolitnnijl omejeno delovanje med sprednjimi četami sovra/n ka in nastani enotami zndn lih straž. Naše premikanje ve nadaljuje pravilno v smeri novih zbiral'šč.
Oddelki bombnik v so slovito bon«har-dirali luko in letališer v Tehniku ter povzročili znatne požare. Krajevne akcije na rasnih delih tuniSkegpa odseka so se za-kJ'm^ile v korist nsnh oddelkov
Un »Spitfire« je bii uničen od nemških lovcev.
Sovražno leta'stv je vrirlo nokij bomb na okolico PnJerma in na pristan ščr Km-podoele. V Palennu nI h lo nlkake škode. V Empedoclu. k:er st h:la sestreljena tri napadajoča letala, je bilo zadeto nekaj pa-s'e- :j. Z vojnega p leta se dve naši h tah nisti vrnili
V aJžirskih vodah je podmornfen p~d po-vf«";stvom  poročniki   bojnega broda Giaeo-
T7V1    Stotin    *    (i VO     •>    ♦n'pc'n-.n ff»y
pot^n*^ velili sovražni parnik. ki je plul v konvoju.
za generala Balflassprela
Fim. 23 jan s il^tlcr le ocH:kova1 no smrti z železnm križem prve ^nprije Fk^ce-itrco ceneraia Rrtora Rakiafnareja. k* ie juna'ko n-a-cM v F.2;p*u na čeiu arm 'dnega zbora, kateremu ie povelieva' med n:i^i:n napredovanjem   leta  1942   V Hitlerjevem
■■HinnHHBnBi
imenu ie v^s<.ko odlkrvanie 'zroč:l vdevi Margheriti nemški General vitez v Horsti« Ub te i priliki ie general v hVrst'e OTisal biu:k iik rvnriicgi generala s kat rim je m ti priliko navezati osebno prilateljs»tvo P«Ti;U'.r| k zlaMi \ el:ko občudovanje, ki ga ♦e hmbrosit tega <alavnegi ital;'ans.ikega generala 7bu-di-la pn vri, i h nemških vx>ja k i h <yb!as'teh.
V7^aš?-ian duh:vn*k?ni
R5m, 25. jan. s. V veliki dvorsjii Angelcama je b:!a proslava patnetičnih voi^ških in verskih kreposti vojaškega duhovnika. Seznam slave te^a zgiednegfa vojalca. vsebuje 34 pac;lih na polju Časti, en^ga imetnika zla'e kolajne, odlikovanega po smrti, 10 o "likovancev s srebrnimi kolajnami. 42 z bronastimi kolajnami in 36 z vojnimi križ' za vv-j- '-':o hrabrost. Svečanosti, na katero je Kra'jica in Ces^frica poslala kot svojo zrst^pn'co svojo dvorno lamo, so se udeležili kardiral Salctti. preds^-'nik bo-je\Tii§ h združenj, guverner, prefekt, zvezni tajnik, zastopnik vojaSkik oblasti, imetniki zlatih kol;jn iz Rima. ranjenci in vojni pohabljenci. zastopstvo oborcžen'h sil. druž'ine pad'ih in zstop-tva GTJF-a. Navzoči so posebno odobravali izvajanja imetn ka z'ate kol:jne Bai-spn:ja in voja-Skega ordinarla monsgr. Bartolom" si a. M nffestaclja se je zakUučfla s prrd~v3" n Vni rove "-a filr^>a ?-Mc£ križa«, ki poveličuje žrtve vojaškega duhovnika.
Plemenita fielo &zpclzv~2i v vspi
Raport vriltc!?cv O^'Đ r> Hr?ra m ctecT^e v itavzsSssr^i
pre3sefnli:a E^nsemblanteja
Rim, 24 jan. s. V oz^nčiu navdu§«?r»1a fašV:čne zvestob«0 ?o se zbrali v gledrTi-šču Dopolavora finnnr^eea ministrstva k raportu vsi vod'telii Dono'avora iz Pima in pokraj'ne. Knport ie pričel s orvd'a-vom Duoeju. ki %a ie odredil predsM^ik narior>a'ni svet^Tc Rnn^pm^^^fe Takoj nato je prkraiin^ki tainik rnr-Veia Do-p^--> rvn-nr-^i   p   nr1p-'5:+\'n'<-',r,^n   v 1p*u
1941. Nato je govoril zvezni tainik in izrazil prenričrn^e. da bodo vsi v~dr?"r Dopolnvora postoter'li svo^e "anore v --v-i-ho poživitve vere ki \o Poii npmd v Du-ceja. in n**enr"Č?nja v triumf n-^^e clv 1i-zaciie. Nato ie pred^cid^ik nacionalni svetnik Dino Gusatti Bon^embip^te poudaril, da Te Dopo'nvoro ki ie ge^i^ln^ stvartev izrazito Italijanskega kova katero v tuiini ze'o DO^nrmiio el^de no svoi? vzvišene ?motrp resnfč^o d^kaz^l. kak§r>o .ie njegovo notranje plemenito b'-stvo. Dooolavoro je bil ustanovljen, da bi se narod dtihoT.-no dvignil V teh treh V-t:h vojne ie Dopo'avoro prl-a-'a1 s^-o1^ pravo moško lice N^tal je. da h np'e-meriti! dušo :n srca delavcev in zh i?a' z vojaki, ki se odl^-čno vsemu zoperstavlja-jo in se ne boie četud; mo^aio premagati naihuiše preizkušnje. ItaMianFk'' na'-od ie preklien v hrabrort;. Enako raznolože^ie prepričania jn z\-e?tobe. na katerega Je predsednik naletel ob ranortu Dopolavora v R mu. je občut?i ob priik; raporta. Kateremu je prcd?edoval v Pa'ermu in ki ie potekel po programu kljub letalskemu alarmu.
Potem ko je zatrdil, da s? bo D^p^lrvoro ki šteje dane-. 4 milijone in p'l vpsancev Se nadalje neprestano razvijat ter mn_ži! vrste svojih čl"n v, ,e predsedn k zatrd'1. da Dopolavoro je in hoče biti izrazto politična organizac'ja v sedanjem in 9 arem sm:3lu besede, in L'cer zaradi teg?.. ker ho^e zbrati v svoj h vrstah vso mnežloo vernikov. Dodal je noto. da je zd~j trenutek, k" je treba kar najboTj m:gnčo intimno živet z narodom v tej zgodovinski uri. katoro dož vljamc. Borimo se v prav: csv bodilnl vojn'. V tej vo ni Ltoje ljudje drug proti drugemu oboroženi in mladi narodi se hočejo uveljaviti napram štirim narodom ki izk rišč-o. ne da b: delal:. Ko ziod vina usodno ki če. ni moToče da ne bi bili vsi navz-či v veliki preizkušnji R^sc čno močni narod nimajo iztire. Kn rride usod. na ura. se mrraj? borit1 z-1 * vljen;e Ta nasa vojna je zadnja vp^n? šoga p ko. lenji. to je resn'čno zak'jitča 1 vpojna. To je vojna za avob-do kitero je mogoče dobiti tedaj, ko te narod k nčuo popomoma duhovno zedinjen. To zedinjenost je italijan-
ski narod dosegel najprvo z V^t-rijem Venetom ter jo nato spopolnil z gen alnm delom Duceja.
P pr kazi: sedantoga položaja je pred-sednik Bonscmbiante zaključil raport in pozval navzoče na,, dvigne j: misel k tova_ rišem v orež u k se hrabro br»re in zlrsti k :.!avn m padi m. ki so stali živi v nadih srcih Ves italijanski narod co z navdušenjem in z uri primerno zvestobo kak r prejšnje čase in še b^lj s.edil in pos'užai Duceja   do  zm?.ge   Ob  koncu  so navzoči
doTgo odobravali vzklikali Duceju cije.
govorn-k ve besede ;n ob  pstju  pe~mi Revolu-
KKlturre seveze tz*eđ Italija 121 čvlco
R;m. 25 1nn s. O ku'turnih   dnnsih med
Itav1D in Švico je frovril v šv carskem krožku v Rimu dr. vTalter Weibal, urednik liot3 »Neue Zihrher Z"itung«. Dr VVe bel, ki ;e spfs?] že dve kniferi o R mu in Itahii in l:i govori od1 čno it? 1 i ionski, je govor:l številnim zbran'm poslušanem c vezeh na prdrocju kulture med Hal jo ti Švico ki vežejo že še^t stoletij in to čedalje bolj trdno.
USPELI NEMŠKI PROTINAPADI
MED MANJIČEM IN DONOM
Juncška obramba stalingrajske posadke — Zboljšane postojanke med
Donom in Doncem — Odbiti sovi
fronti in Je bil
napadi
Iz Hitlerjevega glavnega stana 25. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je r>bjavilo danes  naslednje poročilo.
Obrambni boj- na vzhodu se nadaljujejo. Samo v delu južnega odseka je začasno popustil pritisk sovražnika. Na zapadnem Kavkazu in področju Kuhan« otežkočaj.) veliki nalivi boJn0 delovanje. Sibkejšj sovjetski napadi so se razbili ob odporu nemšk'h in s'ovaških čet.
Med Maniieem in Donom si dosegli lastni protinapadi postavljene cilje proti ži'avo se borečemu sovražniku.
Na področju Dr»na in Donca «0 na enem krilu napadle šibkejše sovjetske sile. vendar je bil nanad zavrnjen ln zbni.išane lastne postojanke.
Zaradi skrajšanja fronte je bilo Po načrtu in brez sovražnega pritiska izpraznjeno mostišče pri Voronežu. V odseku južno od mesta Voroneža je sovražnik na-
' padel na široki fronti in Je bU krvavo 1 odbit.
Južno od Lado3keea   jezera so se po-• dnevi in ponoči izjalovil' mor ni z oklop-I nim orožjem podprti sovražnikov napadi. ' deloma v hudih borbah mož» proti možu. V Stalineradu je 6. nemSka armada še nadalje požrtvovalno vztrajala  pod sitno premočjo    sovražnika  in ovenčala svoje zastave z novo slavo. Tudi rumnn«ka 20. pehotna    divizija    fn   1. konjeniška divi-: zija.    ki sta do zadnjega   stali ob strani : nemškim tovarišem, sta v polni meri deležni te slave.
S severnoafriškega    področja poročajo I samo  o  krajevnem    bojnem delovanju. Lastne zadnje straže so zavrnile poizvedovalne sunke sovražnika.
Borna letala so bombardirala pristani-' šče in letališče v Tobruku.
Pcmcn junaške torbe nemšuih
in zavezniških čet v Stallngradu
BerHn, 25. jen. s. Hude borbe, ki jih branilci Stalingrada enako, kakor vse čete na vzhodni fronti prestajajo s čudovitimi dokazi junaštva, in to v borbi s sovražnikom, ki je sklenil poizkusiti vse. da bi prodrl, bo bile tudi danes v političnih in vojažkih krogih Berlina predmet razprav in predmet komentarjev v nemškem tisku. Tudi sDiplomatsko-politlčna korespondenca r je obravnavala to vprašanje.
Poudarjajo, da nadaljnji razvoj vojaškega položaja ne bo mogel biti zaradi železnega odpora nemšMh in zavezniških črtt dru^ačon, kakor so že svoj čas tukajšnji vojaški kregi predvidevali.
Te dni nemški vojaki izpričujejo svoje najvišje ln najlepše vojaške krerosti. kakor ee je le redko zgodilo v zgodovini vseh časov. Položaj, ki je nostal na vzhodni fronti, je značilen znak zelo vafnega dejstva, zelo hude neVarncstf, to je nevarnosti, ki rreti Evropi od RttSijfe, katera se je v 20 letm spremenila v ogromno tvornico orožja. Rušita, jc za Evropo veT'a nevernost in bi b^a še večja nevarnost, če državi Osi na čelu ostalih evropskih narodov ne bi s takojdnjo odločitvijo preprečili brutalnih napadalnih nomer Moskve, pte-vilrim rezervam ljudi, ki so b:,e metodično pripravljene za vrr.o in rreti krterim se bore nemški vojaki in n;ih hrabri zavezniki, so prid!fTnli o Inve.ziji v Evropo kot o edinem cHiu. ki ga je treba noseči. Ogromna količina vojnih pctreb5*in vseh vrst, ki se zde j upereb^a v bitkah in ki ie p!od truda ti^ečev Ln tisečev ljudi, tisočo/ in tisečev sužnjev, je sredstvo, 8 katerim je bcljčevizem nameraval izvesti strašen napad na najbolj peklenski način in v popo'ni tajnosti. Jasno ie, da ni bilo mogoče niti za en dan odložiti borbe, ko jc bPa sovražniku končno strgana maska z obraza. Samo trenutek neodločnosti tn Evropo, bi bi'a nepopravljivo iz'mNjnna..
Politično diplomatska korespondenca no-udara. da mlo.dina. ki se bori okrog Sta-lingrada. deTno ve. da ni nič višjega kakor boriti se za obrambo svoje domovine, svoje rese in svote omike. Kvr^pa Vdi v teh junaških borcih luč končne zmage.
Kers j &a b z     p^s** ilire v Vel"k"h LKkr.ii
reilin. 25 jen. s. Sele dn^e«: se dozrtavajo no!" a t ere Z2n:mive podrobnosti o borbaK, k" ?o b-^ne'e dva m^s^ca okrog utrie^c^a oporišča Veiki Luki. ki je zdal še samo kun ruševin. 52 dni so se man "še skupine pe-akov, tonnjčrr'cv, p:oniriev, inžen;rjev in ok^bovalrh čet, k' so bfe popolnerna obkrožene, žilavo zopearstav-[jale najhu'.š'm nanad^m sovražnika ki ie napod?1 z vsrih štreni z mno«*o močneiši-mi sredstvi. Boljševik* so napadi; s tremi divizijami strelcev ter z c*dde*ki na-daljnje divizije in oklope h br^nd. R37en topov teh ed^ic je sovražnft pojavil okrog mesta še 35 nada'jn jih baterij.
KTiub    izredno te?k;m oskrbo in vedno večejemu pomanjkaniu streliva  so se branilci    trdniave  iuna5ko I zo-nerstavlia^i   v  nezaslišno silovitih bot-bnh nad 7 tednov dan za dnem d vrm "a- ^ r»ad°m  števi'čno močne'šesa sovražnika. Od utrjen^pa Dolož"»ia do utriene^a noTo-žaia in od hiše do h:še  so se   borli do zad^ie^a    naboia  In  zadali  sovraž^'ku j ] naibo'j    krvave    iz^ibe     M"o«?'  od niih zvesti   svoji   pr*se*?i    so i^roolnili svo^o dolžnost  do  z^dnte žrtve   Število mrtvih j sovaž" ivov ok^n«? m esta   i°  b d o mnogokrat večie kot število hrabrih, ki so tvorili Parni7ijo. c Kakor je znano ie dnber del ffam'ziie, f potem ko ie i^.ctreM1 zadnje naboie m za<i-I nie  granate  in porabil    vso  oskrbo. 16 januaria noDravii   prodor na neki točki ognjenega sovra^n-^o^e^a kro^a  in dose-I ge! skupino nemških čet  ki je orodrla do me^ta. da bi rešra bran lce  Tudi drusim odd"'kcm   junaške gamizije,   ki ?o tudi prodrli  ra  drugih   točkah,   je  u^Delo po nadv?e dramatičnih dogodkih doseči nemške črte.
l oddelkov, ki so prispeli do naših prednjih
J postojank.
Vzhodno od Seesjfirvija je neka sovjet-! ska stotnija s podporo metalcev bomb na-f padla finske postojanke, toda naš zaporni 5 ogenj jo je blokiral in decimiraJ napadalce J pred žičnimi ovirami, topništvo pa ie uni-I čevalo rdeče oldelke v zaledju Med letal-• sko borbo nad področjem Kr n^tata so : finski lovci sesreHli eno sovjetsko lovsko I letalo. Drugo sovjetsko lovsko letalo je» ! protiletalsko topništvo prisililo, da je pri« ■ stalo v finskih črtah na fronti Aunn^ke s ožine. Včeraj in preteklo n >č. so finski j bombniki ponovno napadli vasi v odseku ; južno od fronte v Vzhodni Kareliii. kjer jo j imel sovražnik svoja zbiraMš^a čet. Rušili so Številne hiše ln povzročili okvirno požare.
Nemška Tir a ga
ob sp rrlnjem Dimu
Berlin, 25. jan. s. Iz pristojnega vira se doznava,   da   vo  nemške   motorizirane in j oklopne sile 24  januarja ob spodnjem Do-oko'iščmam  za     Du 0<^Di'e sovražnika na izhodiščne pcxsto-! janke. potem  ko so strle  njegov i/redno žiiav odpor. Sovjeti so v teh borboh izgubili 20 tankov. Med Donom in Doncem se ostre obrambne borbe nadaljujejo. V obrambnih bojih v odseku Sta'in^rada so se nemške čete tudi 24. januartn žilavo znper-stavljale povečanemu pritisku sovražnika«
Bsji na S!ns!ccsti orfseku
Helsinki, 25. jan. s Poročilo o vojnih opei-acijah jiivlja: UJestvovanje nasprotnih patiailj je bilo izredno živahno na fronti Karolske ožine, kjer so se izjalovili vsi sovjetski poskusi dokončati izvidniške prodore. Neka finska patrulja, ki se je spopaili pred pre '.njimi postojankami s sovjetsko patruljo, je to uničila in zajela več lahkih strojnic.
Na fronti Vzhodne Karelije so ime^e finske čete v odseku Rukajarvlja stalen stik z veliktmj sovjetskimi izr idnizkimi od-deTki Tudi tu je finsko topnšitvo učinkovito scKlelovaJo pii nzpi sevanju sovjetskih
Presrečen poskus angleškega izkrcanja na norveSki obali
Berlin. 25. jan ■ Kakor ^e doznava iz voiaškega vira, so se Ancleži pkuša'« v noft od sobote na nedeljo 'zkrcati s sku-nino razdiralcev ob norveški oboli pr! Narvtku. Zaradi čuječnosti obalne obrambe se je poizktta, ki le bil izveden s 7 st^žnimi lađianrr, popo'noma hrjalovfL Obalno topništvo ie ob sodelovaniu nemških brzih stražnih ladij preprečilo so-j vražno izkrcanje. Znradi s'obe vidljivosti, in ker se je sovražnik naglo um'kal, ne da bi sprejel bol. ni bilo moeoče ugotoviti uspeha nemškega nanada. Kmalu nato oa ie letalsko izvidoištvo ugotovilo, da ie samo 5 sovražnih čolnov z največjo brzino plulo proti zapadu. Upravičena je torei domneva, da sta bili ostali dve ladji potep'j eni.
Angleško prizranfe
o letalskih izšufrah
Lizbona, 25. jan. s. Iz angleškega vira se priznava, da je angleško letalstvo v preteklem tednu izgubilo v Evropi 47 letal, ameriško letalstvo pa 6 letal. V Severni Afriki je angleško letalstvo Izgubilo po lastnem priznan 1u 25 letal, na Srednjem vzhodu pa 21 letal.
ms vejaa grspsđarsfvo Evrope
Predavanje nesnSkega gesptriarskega ministra dr. Fur.ka
Berlin, 26. jan. s Nemški g sp-darsk! minister in predsednik nemške banke dr. Funk je včeraj govoril v Nemški akademiji o nemškem vojnam gospodarstvu. Potem k:> je c men 1 zakon ki je bil izd-o ob pri-četku vojne in s krterim je bilo vse na-r:dn gospodarstvo podre eno smotrom totalne vojne   je poudari], da je ta zakon
sistem se je že odlično izkazal, ker sloni na direktni odgovornosti voditeljev. Gospodarska sv boda Evrope je c lj, ki ga za ledu je ne samo Nemčija temveč vsa Evropa. Ta vojna je pokazala, da Nemčija ne more ž:veti brez Evrope, toda tudi Evropa no more živeti brez Nemč^e. Iz tega aksioma, izhaji  načelo evropske  gosp darske vza—
brez nevšečnosti ornogo.Ml postopoma nag-i j jemnonti,   ki   je   posta'o   bistveni činitelj
OPerac^"ko podro??e, 25 *an s. V Sio;l-kem kanalu e sovražnik pred dnev napadel !n potopil neko nato torped vko. Vcjno poroč lo je a tem obvestilo Po not n*tvj je neki velik sp]zv na viharnem morju re-šl 14 mornarev s p-top1 jene l2d e in njenega poveljnika, ki se nls mogli rešif; na druge lad-e. Brodolomci so zaman skušali doseči oddaljeno afriško obalo. Vco noč so se hrobr mornTji mučili, da bi se čimbolj pribl'žali obodi. Vsi nap~ri pa so bili zoman zaradi nem" me ga m rja. Nasa tomedovka je b la p-topl ena. ko se je že znočilo. Ob z^ri so noš: izčrpani mornarji spoznali, da nima rrmsia v takih ok^lišč nah še naprej de mučiti sn s* se nekoliko odpočili.
Med tem so stražne lad-e n druga sredstva   Kr.   mornarice   pričela brodolomce skati. Pomorrala so jim tudi letala. Neki rrševsni hidron^an je cdkril splav okrog I 15   ure našle dni   dan p   potopitvi corpe-i dovke. Morje je bil" Se ve^no viharna 'n iskan e ie ov-ralo s^abo vreme in izredno slaba vidlivost Ko je bil aplav 'zaleden je
in je v 'zredno tenkih ^koliščnah reš:i brcdclcmce. Mornarji so bili izčrpani od napora in mraza.
Zaradi preve1 ke ob*ež3nc*^ti in visokih valov, ki so metali hidroo^an po morju, se piloti n;c"o megli vec dvigniti. Ni bi o mogoče tudi ugotovti natančno, kakšne poškodbe je letalo utrpelo, ko je pristalo. Tako se je popadka odloči'a za pTovbo po morju, kar je bilo v zvezi z velkirni nevšečnostmi za mornarje in letalce.
Z naglo in umno cd'očitvijo posadke je bilo rešeno življenje v eh. Po trumi plovbi je »hidroplan ob 19 istega dne prispel do afriške obale v bližini rta Bona. Drug za drugim so brod o'ome i stooili na kopno, tiste pa. k so b>ilj popolnima izčrpani, je bilo treba prenesti. Na obali so brodoomci opazili neko zapuščeno arabsko kočo. V?i so se zatekli v to pribežališče in se zešćitir pred mrazom. V te) noči so vsi- globoko zaspali. Zjutraj, ko se je prikazalo solnce, so se zopet zbudili in
hidroplanu uspelo pristati na merju. s I občudovali hidroplan na-morju, katerega spretnim manevrom se je približal splavu ■ je obsevalo vzhajajoča solnce,
prehod iz mrovnega gosp darstv^ k vojnemu gesprdar tvu Proizvodnja, ki je dosegla že s št r.lctko maksimum, je še znatno narastia. čeprav ni bio potrebno načeti vsoh rezerv, ki j h zg.raj imen.vani zakon predvideva.
Danes razpolagamo. Je *-*dal minister, še z znatn mi ncn°četimi rezervami. On.enil je znatne go p-dorske -n delavne rezerve zcvezmških in prijate'jskih držav zlasti pa držav v južnovzhrdni Evropi. Razen teTa avtoritarna država lahko mob lažira toliko del vnih si. kak'r si nobeno libe-
nemške vojne gospodarske sile.
Ob tej priliki je minster omenil gospodarski sporazum z Itali j - in nedavno sklenjene sporazume med Ital jo, Nemčijo ta Japonsko. S temi sporazumi je trojni pakt postal sredstvj v gospodarskem sodelrvanju med Evropo in Veliko vzhodno Azijo. Spričo stvarnosti tega edinstva je vprašanje Angležev, ali naj Evr pa tvori politično in gospodarsko enoto prpolnoma brez vrednosti. Nemško in evropsko v.jno gospodarstvo bosta mobilizirali znatne rezerve s katerimi razpolagata, bo ta povečali
raLno in kapitalist čno gospodarstvo *ega 1 svo.e obroževanje in proizvajali še boljšo
ne mere n ti predstovljati. Enotna organizacija izvaja po načrtu raconalizacHo vojne pr izvodn e, ki ni podvrženi, kakor v o.talih gospodarstvih, načelu dob čka. Ta
orožje ter nadaljevali in zaključili zmago* vito vrjno. Min »ter je ob koncu izrazil svoje trdno prepričanje v končne zmago sil Osi
Stockholm, 25. jan. s. sObserver« objavlja članek o sedanji politiki in vo.askl akciji Japonske. Pisec izraža bojazen, da bi mogla Japonska intervenirati ln podpirati napor Osi na vzhodni fronti in v Severni Afriki z novo ofenzivo proti Avstraliji in Indiji. Joponska je med tistimi angleškimi sovražniki, ki je ohranila največjo svobodo akcije. Utegnila .e izkoristiti in utrditi svoje osvojitve v Aziji. Njen interes je, da ti bile Anglija in Ze'.injene države na kakšni točki v svojem kretanju ohromi jene.
Članek je podpisan od >Liberatorac, ki pravi, da je tolmač mnenja mnegih angle-sk:'h politikov. Predvideva, da bo v prihodnjih mesecih Japonska Izpolnila svoje obveze do Osi ln vse storila da ne bi zavezniki zbrali novih ladij in znova napadli Evrope Japonska lahko veže vel'k del angleške tn ameriške mornarice v Pac#flku
to proti zavezniškemu vojnemu bredovju, ki je že itak močno zaposleno s pobijanjem nemških podmornic.
Premen isrcsrddarsk'h konvencij trajnega pakta
Šanghaj, 26. jan. s. »Shanghav Times« ter številni drugi kitajski in japonski listi v mestu komentirajo v dolgih uvonikih nedavne gospodarske sporazume med Japonsko. Nemč'jo in Italiio ter podcrtavalo važnost novih naktov. s katerimi se bo še bolj ojači'o ednstvo med narodi trojnega nakta in ie zdaj pripravila osnova za go» spodarsko obnovo sveta po zmagL
Pariz, 26. Jan. a. V tukajšnjih krogih so z zadovoljstvom sprejeli dekret sveta francoskih ministrov,   a katerim se odvzema
francosko državljanstvo Noguesu, Joumu, m v južnih morjih, ter ustvari drugo tron- 1 Pevrouthonu in drugim disidentom.
Stran 2
»SLOVENSKI   NA ROD c.   torek, 26. januarja 943-XXl
Ste*. 20
Pred zaključkom Sajovfčeve razstave
Razstavil je deset uspelih umetnin v salonu Kos v
prehodu Nebotičnika
Ljubljana. 26. januarja.
Y f-bo'rv bo zak' učena umetnem t r. a razstava akadom <eca vikarja Evgena Sajovca v saC nu K< 9 v prehodu Nebotičnika. Kaz-
srf&vl-jena dci!a priznanega umetn ka si' jc ''c/ 'n ve^ i mnn/ica likovno* umo:nc u Ljubečega dbčanstvn, ki se je zt;o pohva.:nv> \/.rc-z''.^ o n e^ovih umetninah Aka<lejnske-ga r"*!;.'-ja Evgena Sajonroa na^a javno»t že (' :<\, p rane. Njegova dela. ki so bila od vsega p četka izdelana z veliltitn ustvarjalnem . - zmeraj uraravićena vzbu-i • . :iv • l pri vseh t:iVt. ki so v slikovni ra.-ta.d j-ma in vedo nepristransko pret/ 'jati vredne?: um-tr.n
Sajovic jc z-ton ie iz/a svojega šolanja. 2e ta^r*! je razstavljaj v Zagrebu in v Ljubljani. Uveljavil sc jc :n si pndcloi' sloves- močnega umernika zlasti v Zagrebu. Xti.j to pomeni za tfovenskejSa k 'kana, raz-um: le 1 ki ve. kako tcirka je bala not •iavzj •• .Vii umetnica v Zagrebu da si je pr !>'.•;'. žovee mojstra. Toda Sajovic sc jc uVc^java kot C-v-.ck. k-* jc skromen v *> oj*5h zahtevah do ž;\-ljcn:a. a uspe-^en po svojoui zdravem in samoniklem uatvarja-n:u. Umetneotno akademijo je dovr>il v Zagrebu.
N j.' H \ i - '''-''av; jena dela v izložbah sa-K' s v prehodu Nebotičnika v/ivpaio upravičeno p zornoert  mimoidočih. Deset
olj dovolj zgovorno prikazuje velike ustvarjalne zmo»žna3if razstavi jal ca. Njegovi pred
mestni motivi dokazujejo, da je predvsem slikar mesta, na.:c beie Ljubljane. »PodmiJ SSakonra u'ica«, »Predmestje« in »V Trnovem« sc resda uspela olja. ki dovršeno podajajo odlomke naše metropole. Toda tudi dežela ga prevzame s svojo zdravo tiho lepoto, kar nam je lepo podal v »Z DoTenj-rkc<r :*i »Pokrajino«. Oostala dela so: »Rib-n:k«. »Akacije-', »Dabje«, »Krizanteme« in • klinčki*.
Vse razstavljene umetnine so najnoveiše-
c; i d.iluma. Nekaj jc že prodanih. Vseh sedem pokraj;n in tri t:hož tja od.ikuie sojid na izaeJava. sočnost birv in skrbna ko»mpo> 7:e:;a. Vid- sc. da jc Sajcvic izboren crpzzo valeč narave in jo zna tako reproducirati na svojem platnu, da zadene b:stvo s-1'kar slecg i ot>ćut<a. To pa je za današnjega človeka ki h' če priti vsaki stvari do njenega jedra, najvažnejše.
Nedvomno je. da gre razvojna pot na:ec;: umern:ka strmo in krepko navzgor. Vse kaže. da bo Evgen Sajcvic v družb^ z nekaterimi drugimi ttvvariši 6 svojim gleda-njem in močnim ustvarjanjem povedef na^-o I:ko\no umetn'«1 iz sedanjega nieneea is*ka nia na trdna tla sodobnega ustvarjanja
KdoT 9\ hoće zanimiva deli o>clecat\ naj pohiti, ker bo v sob ;to razstava zaključena.
Ta:?Il Vi. sltSmični koncert
ie feno izpričal sloves glasbene Ljubljane — VeTka esslenska dvorana |e bila polna do zadnjega fc3tx£ka
Luibijana 2.') 'anuarja.
Tudi ro*: simfonični večer se jc odlikoval po pestrosti, živahnost/ izvaianih simfo-ničn h • iadb po posrečenem, smiselno pre-tehl mera izboru. Nekakšen zanos v ;nter-pretaCBJi in dobra pripravljenost sta vtisnili srna ': r. j C m u s: m f on lenemu v eč e ru dostojen pooidairek. Občudovalec srmtonićne glasbe so pritegnila slavna imeru: Bc! im. DvO-rak, Smetana in Musora^ki Bilo pc jc tuda to pol u« r . v-. /.j: p<> domači simfonični skladbi s Prekid: k m našejja odle.iejja skladatelja 'n dirigenta M Poliča
Uvertura k operi »Norma« Vneenca BcJ-Iinija ms je prestavila v dobe znanih cpi-g .i v G-K( sinija, v glasbeno snrA-anje tistega skIadatolJ£&ega kroija :z prve polovice devotnajstega .k tja, ki so jja tvorili pred-vsem trije vneti Rosekujevi slednika: Belilo: D.Toiizctti in Mercadante. Belhni je na-jv-al p »ie£ »Nurme« dve open »Mcseč-n;co« in pod francoskimi vplivi uglasbene vPi:r;tance«. S'ccr ni do-se^ail Svojega učite I; a no samoniklem ustvarjanju geni-alno sti, biil pa je med cp?i£oni »pesarskecfa la beda« nedvomno najbolj samostojen. Med
. ilbair.l ;mcn<warrh epi^onoa »' Bellmi-jeve najbolj še najbolj značilne, kar velja tudi za uverturo k nje^o^i o-pan »Norma«, ki jo jc tzvajail noš simfonični orkesiter v po-lnem soglasju z \-semi zan miv^mi posebnostmi B eUrnd j evega us-tvarjaiočepa dela oplojcnccja s pridr-bitvami, lepotami in do-stoj instvom rossinijevskt gla&be.
V žairi5ču &noenje<_!a simfe-ničnega koncerta je bila A. Dvofakcva četrta simfonija ki ji pripada v \TSti njegovih petih simio n;čnih skladb posebna važnost V^e s-kladbe sla\-nci*a ee'kcu-a mojstra vzbujajo živo po-zoTnost in srvečano zbranost, sa; e ustvarjal vse sveje umetnine v skladu s preizkušenimi k!asr!e;s.t:enim< C'blikamr. sa ■ 'e najmočnejši dosiiilec čiste instrumentalne glasbe v češki glasbi. Od časa do časa pa ie snoval po svojih posebnih S'kladatelis;k:h nagibih ter oblikoval vedno nc^*e lnsrumenta-cijske odtenke, roda navzlic vsemu temu in navzlic še druc:m posebnostim so zrli vneti /a- v, rniki stare klasične smeri v njem gorečega o»znanjevalca svojih glasbenih vzorov. V časTu. ko se je mudil na Anjrle'kem. se jc odmaknil tudi nekaterim odločiilniin vplivom kar kaže zlasti njegova četrta simfonija, posvečena Ce>ki akadenrji znanosti in umetnoeti. V Angliji sc je Dvorak p*n> stavil kcit djiirisfent na velikih jf'asbenih £^!o-vcsnrstih. za katere je napisal vvojia obsežna oratorijska in simfon:čna dela, med slednjimi tudi četrto simfonijo op. 88. Tudi v tej njegovi simfonični skladbi st zrcalijo eudo\'ite komh:nacije, globok smisel za barvitost orkestralnega zvoka, ki se razplet* od poskočnih nastavkov koračn-ce k praznič-nosti koralne tr'asbe, pa spet k veseli poskočnosti, folklornim vrinkom ter slovesnemu proslavne-mu 7rakljueku. Orktster ie pri-za^ievno n-aštudiral to srjajno skladbo teT jo odigral s.' temnimi rcprodukeijsk :m poudarki, ki povzdigujejo njeno slovesnt^6t.
M. Polic ne uživa samo odličnega slovesa kot dirigent, ampak posveča svoje glasbene sposobnosti tudi samoniklemu skladate!j.vkemu ustvarjanju. Ob priiki ne-<la\~nc   druge   javne    produkcije gciencev
matIC.ie glasbene šole smo z glasbenim uži tke m poslušali Pol:čevo Božično suito za soli. zbor in mali orkesiter. Snocj pa smo zbrano prisluhnili njegovemu prelepemu Preludiju, ki tvori uvod k tretjemu aejanju novo mstrumentirane opere. Nežna ubrano, nas jc zamamlia v otožnt ocarljiv'ost evropskega jug<A'zhoda ter njeg"\-e orion-tak.ko sevdajlinske spevnesti. Iz našega E&1 .dno v igra nega orkestra so poleg običaj nifa instrumentov zadoneli tudi čisto ubran ton; kla%"iria. bas-klarineta. k^'o^ona m saksofona, ki so podkrepili orientalsko obeležje.
Poitem nas ie ogTevala s»la-\Tiostna milini-, veličasitnega Smetanovega venca smfonič-nih pesnitev ».Ma vlast« To«plr je vzklile, druga pesnitev »Vltava«. Zažuborc i so bi stri izvirki \rltave. Sledimo njem rasti im njeni poti. k: si jo utira skozi gozdove ir po rodovitnih poljih Lovski rogovi zadoni jo, oglasa se razigrana polka veselih svatov pornjajo se v srebrni mesečini prividi raja-k.jih rusalk Iz ozadja se o«blkuie podoba slovitega, zgodovinskega Vvšehrada. ki ga je povciičal Smetana v prs*- simfonični pesnitvi »Moje domovine« Globoko nas je prevzela cd:n='tvono lepa glasbena govorica ene na;i*>omeTnbnej.V.h programskih skladb devetnajstega stoletja, ki je snoč' vzbudila \*ihamo ploskanje.
Končali smo z Musorg-skim, ki smo ga prvič slišali na sp redu let:šnjih s:mfon:č-nih koncertov. Prod nami je ostala markantna podoba znamenitega ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. razupitega puntarja« na torišču harmonije, kontrapunkta, fuge ter instrumentacije. Lomil je z glasbenimi tradicijami in zcko_ ni- Mnogi bi ga bili najrajši izlečili iz glasbene zgedovine. Toda iz njegovega očarljivega sraujočega duha so prikipeli zvoki, ki so se utrinjalj Lz dvojnega studenca: iz ne-izčrpnosti ruke narodne glasbe ter iz cerkvenih napev'ovt ki jim lahko prisluhneš v grško katoliški cerkveni obrednosti. Pri njem je zmagal spev zemlje in cerkve, glas ljudstva in psalmske liturgike. Musorgak je pričel graditi na onih temeljih vrucke š:le-r, ki sta jih pričela postavljati Glinka In Dargomižski. O tem velikem oznanje-valcu socialnega humanizma v glasbi je izrekel svoje odkritosrčno mnenje Francoz Alfred Bruneau, ki je napisal: 3>Ce hočemo aH nečemo, Muaorgski ima svoje mesto v g-lasbeni zg-odovirti.« Musorgski, Borodin. Rimki-Korsakov. Balakirev ter Kjuj so tvorili takczvaiio ^Petonco«^ ki je penosno razglašala načela zvestobe narodni pesmi individualne svobode in samostojnosti umetniškega izraza. Vsebina njene glasbene estetike je bila v ruskem vidu zapadno evropske remantične glasbene estetike.. Toda dočim se pehajo cstali štirje za načela nove estetike, si Musorg&ki kmal* utre svojo pot iskanja po globlji vsebin glasbene umetnosti. Naključje degodkev g je usmerilo tja, kamor je težil. Po očetov smrti je spremljal svojo mater, ki je ostalr brez sredstev, v rodni kraj Torcpec. In tu kaj se znajde Musorgski v stiku z ruskim mužikem. Spoznava njegove življenjske težave, v njem se zbuja sočustvovanje z nezaščitenimi. Bori se za umetn:ški izraz tega novega razpoloženja, ki ga izo-aža v geslu:  =>TJmetnost ni  cilj. ampak sredstvo.
da se govori ljudem.< Te svoje ljudsko-
ociatne ideje je skušal uresničiti med drugim v svojih skladbah > Semeni ščnikc in »Hebrejska pesem« ter z znamenito simfonično pesnitvijo >NoC na Lisi gori«, ki je biLa p c vsem verodostojno izvajana na Šestem simfoničnem koncertu in ki je s svojo elementamostjo potegnila poslušalce v pravljični svet rajajočih duhov, ki se v zlodejevi navzočnosti razdivjajo do zcre. Izvajalci so krepko podčrtali folklorne prvine, ki jih je Musorgski nabral v tej svoji znameniti simfonični pesnitvi.
Dirigiral je Mirko P<>l»e. Njegcve dirigentske sposobnosti so tako dobro znane ter preizkušene da bi bilo popolnoma cd-več, ako b: jih heteli podrobno razčlenjevati. M. Polič je ta svoj sloves, ki sloni na šir kem dirigentskem konceptu, temeljitih interpretacj kih, orkestralno tehničnih vrlinah, blesteče potrdi. Kakor D. M. ftija-nec, tako ume tudi M. Polič petegniti orkester za seboj ter rnu izvabiti čim višjo stopnjo kvaltetnega podajanja. številn~ glasbeno izobraženo in g!a;beno čutečo občinstvo, ki je napolnilo veliko unonak dvorano do zadnjega kotička, je dajalo iskrenega duška svo.emu prijetnemu presenečenju ter je Poliču in izvajalcem toplo, 'skreno vzklikalo. Polič jc prejel lep šopek
rdečil nageljnov v znak priznanja za zasluge, ki bi jih je pridobil z odlično glasbeno organizacijo Šestega smfeničnega večera pod okriljem Glasbene Matice.
Drugi činitelj snočnjega prodornega uspeha pa je naš simfonični orkester, k je s svojim izvajanjem pronical v pestro vrsteče se s!-govne, motivno tematlčne značilnosti ter j:h v blagem sozvočju smiselne soigre izvrstno podajal. Marljiva prizidev-not, vneta ambicija vrlih izvajalcev s:mfo-mčnega orkestra zaslužita prisrčno pohvalo.
V posebno poglavje spadajo takozvani zakasnelci. ki povzročajo zamudo koncertnega pr četka in ki motijo svoje sosede z nedostopnim hrupnim prihajanjem. Vodstvo koncertov naj gre preko zakasnelcev. ki naj do zaključka prve točke ostanejo pri vhodu, in naj s točnim pričetkom zagotovi na periferiji stanujočemu občinstvu udobno zvezo s poslednjimi tramvaji.
Sprememba pravilnika
0 pristojbinah za zdravljenje
v javnih bolnišnicah
Visoki komisir za Ljubljansko pokrajino je glede na pravilnik o bo!n:rn^h prisio'bi-n3h za zdravljenje v javnih bolnišnicah rn boln:čn;h ambulancah v Ljubljanski pokra-j:ni. odobren z njegovo odločko z dne IS julija 1941-XIX. št. 33 glede na § 6. zakona bivše jugoslovanske države o bolnicah z dne 27. februarja 1930 in smatrajoč za potrebno, da se omenjeni pravMn k spremeni, odloči l:
Čl. 1 Člen 1 pravilnika o boTničnrh pri-stojbmah za zdravljenje v iavmh bolnišnicah in bolničnlh ambulancah v Liubljansk' rokraj;ni odobrenega z odločbo z dne 18 iulija 1941-X1X  šr. 33. se spn-eminia takole
»NTa območju Ljubljanske pokrajine »o naslednje javne bolnišnice: 1 splo:na civilna bo-nir-n'ca v Ljubljmi. 2 g:ncko!o:ko-ostetriška boTn;šn:ca v Ljubljani. 3. bolnišnica za du:cvnc bolezni Ljubijana-Studenec. 4. zavod za raziskavanie in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. 5. bolnišnica za ženske bo'ezni v Novem mestu. 6. bolnišnica Usmiljenih bratov v Kand"ji.«
člen 2. omenjenega pravilnika se spreminja takole:
»V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje osikrbnine:
1. v splošni civilni bc-ln'ci in g^nokoloo^kG-ostetrisk: boinišnici v Ljubljani, v bolnišnici za ženske bolezm v Novem mestu in v bolnišnei  Usmiljenih bratov v K:-.ndij5:
za Tli. oskrbni razred L. 20.— dnevno, za II. oskrbni razred L. 40.— dnevno, za    l. oskrbni razred L   60.— dnevno,
2. V bolnišnici za duševne bolezni Ljub
1 jana-Studenec:
za III. oskrbni razred L. 10.— dnevno, za  II oskrbni razred L. 20.— dnevno.
3. V zavodu za raziskavanje m zdravljenje novotvorb v Ljubljan':
za III. oskrbni razred L. 25.— dnevno, za   II. o*krbni razred   L.  5<\— dnevno,
V zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb se plačujejo še naslednje pristojbine:
a) za obsevanje z radijem:
od   1—10 M CD po L. 7.50 za enoto,
od 11—30 M CD po L. 6.—   za enoto
nad 30 M CD po L  4.— za eno>to:
b) za. obsevanje z rentgenom:
pri lahkem fi-Itru za vsak'h 10 R L. 0.40. pri težkem fiiltru do 5000 R za vsakih
10 R L. 0.80, nad 5000 R za vsakih 10 R L. 0.40. Bcln.kcm, ki se zdravijo v  II oskrbnen -uzredu. se zaračunajo pristojbine za obs*-anje dvojno.
V ostalih bc/.nišn:cah so s plačano oskrbnino kriti vsi strošk-i zdravljenja, izvzemši sitrcCke za rentgensko sekanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi.
K bolnčnemu  zdrav! jen ru sc ne štejejo
Dnoejeva nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je rz Duceje\ega sklad, podelil zakoncema Feliksu in Jo&pini Go renčič iz Velikega L;povca, občina Ajdo vec, o priliki rojstva dvojčkov nagTado ^
znesku 600 lir.
Delovanje GILL-a
Glavno Poveljstvo G. I. L.-a je začelo svojo normalno delavnost, predvideno po športnem koledarju XXI. leta.
6. decembra   preteklega   meseca   se je vršila v Zagrebu   boksarska   tekma med liktorako in ustaško mladino. Prthodn eg meseca marca se bo vršila zopet tekma v Veroni.
Bližajo se deklifike in deške zimske tekme v Asiagu: tekme se bodo začele 25. t. m. in se bodo končale 31.
Uleležila se bo tekem tudi reprezentanca A va n gii ar d istov iz Ljubljane, ki primerno trenira na smučiščih in pričakuje, da bo dosegla svoj namen.
Z njimi bo šel tudi oddelek orjraniziran-cev, ki niso našli prostora med tekmovalno skupino in lahko so srečni da bodo prisostvovali zranimivi športni tekmi.
zdravljenja, za katera je treba dajati posebne terapevrične pripomočke.«
Čl. 2. V ostaJem se določbe pravilnika odobrenega z odločbo z dne 18 julija 1941-XIX, št. 33. ne spreminjajo.
Čl. 3. Ta odločba stopi v veljavo z dnem 1. februarja U>43-XXI.
Ljubljana  9. januarja 1943-XXI.
VisoKi komisar Emilio Graziolj
Iz p3frr?»isne Tr"e«»te
— Zvezni tajnik v Triestu G Spangoro je zbral k raportu članice pokrajinskega sveta ženskih faSijev.
— Vmrli so te dni v Triestu 74 letn« Karolina Volleric, 73 letni Julij Solazzi, 72-letna Marija Mahoric, 75 letna Katarina Olivo, S51etni Rafael Barnik. 63 letna Ana Lupoii, 57 letni Josip Gorianc in 53 letni Peter Baje.
— Poročili so se v Triestu Angel Jurlc in gospodinja Marija Franceschini, Pavel Califomo in zasebnica Veneranda Dobri-lovic, uradnik Franc Brna in gospodinja Anita Radio, tramvajski uradnik Josip Pa-oli in gospodinja Dolores Colja.
— Nezgode. Učenka Lucija Matei iz ulice Bonomo 15 se je polila z vrelo vodo ter se opekla po desnici in stegnu. Prepeljali so jo v triestinsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi štiriletni Franc Percalo iz ulice Vidali 9 ki je po pomoti popil iz steklenice nekaj solne kisline. Desnico si je zlomil pri padcu z drevesa 14 letni Guido Ursic Iz Guardielle S. Cilino 1814. Pri delu si je poškodoval desno stegnenico 231etni zidar Peter Kus iz kraja S. Pietro Matta št. 5. Tudi Ursic in Kus sta se zdravila v bolnišnici Kraljice Helene.
— Zvezni tajnik G. Spangaro sd je ogledal te dni ladjedelniške obrate v Monfal-conu. Ratzgovarjai se je z delavci in se pred odhodom pomudil v kuhinji laljedel-niškega delavstva.
— Umrla je mati pesnika M. Ruga. V Triestu je umrla mati znanega triestinske-ga pesnika Marijana Ruga, ki živi v Bielli.
— Ponesrečenci. 571etni električar Ivan Pribaz iz ulice Nizza 5 v Triestu, se je po nesrečnem naključju dotaknil nezadostno izolirane žice ter se hudo opekel po desnici. 551etni delavec Jakob Pecenco je bil zaposlen pri popravljanju plinske napeljave. Pri tem se je zaradi uhajajočega pl'n3 skoraj zadušil. 151etna Katarina Claric iz ulice G. Stampa 16 je pri izstopanju iz tramvaja na progi 9 tako nesrečno padla. I a se je poškodovala po vsem telesu. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnicL
KOLEDAR Danes:  Torek,  26.  januarja: PoMkarp.
DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Roman revnega mladeniča. Kino Sloga: VedeževaJec. Kino Union: Med tihotapci.
D E Z V HN E LEKARNE Danes: Mr.  Leustek, Resljova ce<?t;i 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo. tar, Vič, Tržaška cesta.
Nova žrtev komunističnih teroristov
Ljubljana, 26. januarja Kakor da še nt dovolj umorov, nesreč in solza, je morala v ne.le!jo pasti zopet Žrtev komunističnih teroristov. Zločin se je zgodil v neposredni bližini mesta ter je zaradi tega vzbudil še tem močnejši odmev
ogorčenja.
Ko se je v nedeljo okrog 9. Anton Mar-
tinjak,  311etni  ura mik   Kmetijske Jruibe, doma v Kozarjuh, vračal od maše iz zasilne ce.kve v Združenih opekarnah, so ga na Polhograjski costi napadli morilci, ki so ga čakali v zasedi. Morilec je imel pomočnika, ki mu je pokazal žrtev. Napadalec  je  pograbil  MiirUnj:ika, ga ustrelil j iz neposredne bližine v glavo in še potem, ; ko je Martinjak napravil nekaj korakov, streljal nanj. Martinjak jo bil takoj mrtev. Anton Martinjak je bil splošna priljub-i Ijen med vsemi svojimi znanci in nihee bi i mu ne mo^el očitati nobenega grehi, a po-J stal je trn v peti komunistieriim rovarjem ter so ga obsodili,    da je moral darovati , svoje mlado življenje. T;tko je še ena Iru-: žina  irgubtla  svojega   rednika. Martinjak je bil sposot^en uradnik, ki ga bo Kmet i j-i ska družba težko pogrešala. — Pokojr. km bodo danes pokopali ob 16. na viAkem pokopališču.
SREDA, 27. JANUARJA I943-XXI 730: Slovenska glasba. S.00: Napoved časa; poročiila v italijanščini 12.20: Pio^čc 12.30: Poročila v sloven^činA 12.45: Lahka glasba- 13.00: Xapo%->ed časa: poTečata v rta liian^ičin:. 13-15: Poročilo Vrhovnega poveJi-n<iišr\a Oboroženih ril v slovenščini. 13.17* Pesmi za vse okuse, vodr« dirigent Se^urni. 14.00: Pr.aočiia v slovenščini 14 15: Pisana j*Lasba. 14.30: Duet harmomk Golob-Adamič. 15 00: Poročila v slovenščini. 17 0(»: Napoved časa; poročila v italijan^inr 17.15: Koncert sorwanistke Pavle Lov^etove 17.35-Koncert čolnsta A Ida Pa\*sija 19.00: »Govo-"'mo itatl'jansko«, poučuje prof dr. Stanko Lcben. 19-30: Poroičila v slovenščini. 19 45: Krjmcma glasba, 20.00: Nanoved 'asu; po-ročlJa v italijaničinr. 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v s'lovenhčini 20.30: Radio za druz-i.no. 21.15: Pesmi za vse okuse, vodi di-r"*aent Seffurini. 2145 Predavanje v sloven-:čhi:. 21.55: Klasični crkeiter. vodi drijen t Manno. 22.20: Orkester pesmi vodj dirigent Angelini. 22 45: Poročila v rtai{ii»iansč*nL
Ne'c: profesor je bil užaljen in je objavil v listih ogorčen članek, v katerem je trdil, da pri nas ne cenijo izumiteljev — tako da izgubi človek vso voljo in veselje sploh kaj izumljati. Izumiš recimo droben vijak za stro i, potem pa romaš z njim od urada do urada. Hodiš od nvze do mize in trgaš podplate, dokler ne pošlješ svoje- I ga vii"?ka k vrr.^u in jo mahneš v krčmo.
Toda izumiteljev je pri nas zdaj mnogo. Pravijo, da se v enem letu registrira več tisoč novih izumov. Profesor se po nepotrebnem razburia in njegova užaljenost je brez vsake podlage.
Slike nekaterih izumiteljev se objavljajo v listih. Morda res niso povsem podobne njim. vendar je pa to laskavo Zato ljudje tudi izumiiajo vedno kaj novega.
Po uradih romajo množice izumiteljev, motijo strojepiske pri delu, neprestano jih nadlegujejo z vprašanji:
— Ali bi mi mcaii povedati, kje se prijavljajo novi izumi?
Enega takega izumitelja so vprafaM:
— Kaj ste pa izumili?
Z velikim ponosom je odgovoril:
— Stol!
— To se nravi, kako mislite — Stol? — se je zrčud:!a gospodična. — Saj stol je že davno izumljen.
— Jrz sem izumil stol s petimi nogami. Takega odgovora gospodična ni pričakovala. Spravil jo je v zadrego. Ko si jo
nekoliko opomogla od presenečenja, je vprašala:
— Oprostite — čemu pa bo stolu — petn noga?
Tedaj se je zasmejal tudi izumitelj. Zdi se. da si niti sam ni bil na jasnem, kako je s to zadevo. Saj res. čemu naj bi imel stol peto nogo? In zdaj mu je delal odgovor preglavice. Stvar je bila v tem, da je bil stol s štirimi nogami nekdo že izumil, nihče se pa še ni bil spomnil, da bi izumil tudi stol s petimi nogami in tako ga je izumil pač on. Nekdo ga je vendar moral izumiti, sicer bi ga ne bilo na svetu.
Ta čas, ko si je belil glavo z odgovorom, mu je priskočila na pomoč neka starka, ki je bila izumila nov način pranja žepnih robcev.
Stol s petimi nogami bo varnejši od onega s štirimi, ker se ne bo tako lahko prevračal — je poučila gospodično.
Izumitelj se ^e brž oprijel te rešilne bilke.
— Seveda, seveda! — je skomignil z rameni v znak prezira do naivnosti te radovedne gospodične. — Stol s petimi nogami
bo stabilnejši in končno. Če se že odlomi ena noga, stol kljub temu ne bo padeL
Vse to mi je pravila gospodična sama. Ona, sirota, je bila zadeta v pojem, hipnotizirana po enostavnosti ideje, a doma je potem neprestano ogledovala noge stolov, miz in postelj. Zjutraj je pa naenkrat dejala svoji materi:
— Mama, kaj misliš, kako bi bilo, če ti Ti»i»la x-čfk 7*3 czii nožice?
— ^*Qw v: bile to vinske čaše — je odgovorila mati
akalo in kriza je minila. Nikoli več ni ničesar izumljala.
Priznati moram, da sem, noslušaioč ta razgovor o izumih, začel tudi sam izumljati. Kot novinar sem sklenil, da moram izumiti nekaj literarnega. No, recimo neko besedo. Poznal sem nekoga, ki je zatrjeval vsem. da je izumil besedo »predvčerajšnjim*. Njega so ob tej priliki počastili s svečanim obedom, a v nekem zakotnem podeželskem lističu je bila objavljena tudi njegova slika.
Jaz pa hočem izumiti besedo »predsnoč-
Ta beseda je neobhodno potrebna. Recimo v. pišeie v romanu:
— Olga, na pragu tistega dne še nisem vedel, da si bom končal življenje.
Olga bi pa rada vedela, kaj je bilo prej. In jasno je, da ne more vprašati:
— Vitalij, a kaj je bilo na pragu tiste noči?
In evo izhoda: — »Predsnočnjim.c
Ko so doma zvedeli, kaj sem izumil, so jeli vsi izumljati. Epidemija izumljanja je zajeta vso rodbino, celo šestletno Olgico.
— Papa, jaz sem izumila konjička brez repa. In res, čemu bo lesenemu konju rep? Konjički brez repov bodo cenejSi in z njimi itak ne mahajo! — je hitela pravit Olgica.
— Jaz sem pa izumil klešče za navi janje ure. Enostavno iz maminega glavnika,
— je prihltel drugi.
Celo moja žena je izumljala: kako se bodo hlačice držale na enem gumbu. Pestunja Dunja je izumila nov način postavljanja samovarja brez uporabe kolenaste-ga dimnička in brez oglja. A stric Senia je izumil neko zamotano zaponko k naramnicam.
— A čemu to? — je vprašala moja žena.
— Kar tako, zavoljo lenote! — ji je pojasnil stric Senja sramežljivo.
Samo babica se ni dala premotiti, da bi začela izumljati in mrko je poslušala naše načrte.
— To je greh — nam je zatrjevala karajoče in ni verjela, da sta bila tudi lokomotiva in tramvaj nekoč izumljena.
Tudi potem, ko sem že ležal v postelji, se nisem mogel pomiriti. Nadaljeval sem izumljanje in dolgo nisem mogel zasmti. Okrog dveh ponoči je pa nekdo potrkal na vrata moje sobe.
— Kdo je?
— Jaz sem! — je zašepetal babičin glas.
— Čuj, tudi jaz sem nekaj izumila! Ves, besedo: vodotoč! Vodotoč!
— Kaj?
— Vodotoč! Saj ves, da pravilo: vinotoč. No, jaz sem pa izumila besedo: vodotoč. Ali se lahko?...
^Tovoril sem, da lahko in babica je odšla.
.. Kadar vidim na ulici zamišljenega človeka, se takoj vpraSam:
— Kaj neki zdaj izumlja, siromak?
Božični teniški turnir v Parizu
IfajprttlnCImiJhi iportaa prireditev, ki «o jO uživali Par žan; v božničnih dneh, je bil teniški turnir na pokritih igr.sčih Couber-tinovega stadicna. Prirejanje medmr dnih ten šk h turnirjev med bož'čn.mi prazniki je že stara traiiic ja francoski- prestolni« e Včasih je privabila teniške prvake iz vseh delov sveta in P:.iiž';ni so u:Vvnl1 pri^-tn? zmagoslavje, ko so nj hov' Se danes nepo-zabl eni prvaki Borotra, C ehet B'iiasus in druge elegantno in sigurno odpravljali tujce in pisali zlato dobo zgodovine francoskega tenisi.
Dnnes je to že davna preteklost. V francoskem tenisu se uveljavlja mlado p knle-nje, nova ;mena, k' Se n st đoaegla stopnje svojih svetovnoznanih prednikov T tri in Destremcnu sta največji up sedanj-■ francoskega tenisa in pravijo, rta »ta okm že zelo napredovala. Mn gi bi ju radi v dpi naLfp'ti v okviru kak-noga večjega mednarodnega turnirja. Za »ilo je bil medn>ro_ den tudi turnir, o katerem pišemo. U^lele-ž la sta se ga namreč tud dva Belgijca, ki pa nista dosegla vidnejšega uspeha.
Gledalce   je   zanimal   predvsem nastop »starega* Cocheta, Vstega  Cochcta, k1 v  svojih  najboljših letih prib ril Frnn najslavnejše ten ške lovor ke. Dnnes St Cochet že 42 let in vendar se je odzval v bilu prirediteljev in nastop'1. *Ly nski čarovnik«, kakor Imenujejo Cocheta Fran -zi. je še vedno kijub visokim let m upošti-vanja vreden 'gralec. Brez vel kih težav so je preril do potfmala al' med zadnjo č tv rico  skupno   s  Petro.  Destrcmoaujem In Bou.^susom. V polfinalu je bil njegov n sprotnik Destreineau, ki je za 16 let m' ■
Mnoge ni manjkalo, da ne bi Coche enkrat  trumf ral.  Prva.  dva seta  sta * kenčala 6:3. 6:3 v njegovo kor'st! Gled so tako nekaj minut uživali prijetno pi nečenje, da so vide': z pel Cocheta, kak je igral, ko je bil na  vi^kii  svojega r voja. Petem so leta zaht<.vn!a svoje in D ■. stremeau je z lahkoto zmflgal.
Ker je Petra — mn^go lažje (v treh t h) premagal Boussusa, sta odloč lno \~rr grala oba mlada reprezentanta franen?!' ga tenisa. Zmacal je Petra. Tehnični rcz>i! tati n^ važneiš'h iger so nas^ednj*:
Polfinale: Petra—Bou-sns 6:4. 6:4, I 1 Destremeau—C ehet  2:6, 3:6. 6:1, 6:0 Finale: P^tra—Destremeau 3:6, 6:4. 1" I 1 6:2. — Moške dvojice, finale:  Petra   D ■ stremeau: Dessair—Glasser 10:8, 5:7. I 1
No v;ce iz hrvatskega športa
Mednar-dnega tabletenLškcga turni i j Bratislavi   se   udeležijo   tudi predstav Hrvatske. Med reprezentant: je nekaj nov Haška (Dolinar, Marinko in drugi) pobudo, ki je prišla iz Subotice, Je I! pri tal. da nastopi na povratku s tun. v Som borju m Sub'tci, kjer je, kakor ; no, tab'ctenis odlično razvit in so tar^ sedaj doma tudi madžarski re prezent at
Prva hokejska tekma za hrvatsko pi • stvo je bQa sredi prejšnjega tedna v ' grebu. MoStrp Zagrebškega drralnega d štva   fZKD)   je   prema^a'o   Športni k' Zagreb 4:1  C0:1, 3:0 1:0).
Nedavno    s?   hrvatski    boksarji, C Croatie gostevali po Slovaški. Ob rakiji turneje so se dogovorili z bratislavsko y vachio, da j^m v kratkem vrne obisk. F vaki   s-n   prišli   v   Zagreb   prejšnji te Boksarskemu dvoboiu je pris'stvovalo erledalcev. Moštvo Croatie je zmagalo V Sami Hrvati pa priznavajo, da bi neo čen  zid bolj odg-varjal dejanskim moč-Za Hrvate so b li uspešni: Jczlč, Mag' Hrbič. Krleža in Sik Č.
Letos praznuje Hašk 40-letnico sve-' obstoja. Ge bodo dopu'čale razmere, jo proslavil z večf mi prirc iitvaml vseh n g:v:h seke'j. Prvi del proslave bo dan Izvedli b'do Štafeto 4krat 100 m po Zor-bu in sicer pri gledališču in na Mažui;i cevem trgu.
Hrvatski tabletenlsti določeni za nast^r v Brat slavi so že odpotovali. Pred ort*~ dom so marljiv: trenirali v prostorih Ur nle.   Trenlnsrov   so   se  udeleževali  BI*1 ž Kos«.. Marinko. Dolinar in Crnič.
V Petrinji bo konec tedna večja emu carska pr red i te v. Podobna prireditev je i Petrin-il že lam lepo uspela.
Hokej   g jijo   tudi   v   Varaždin«. Pr dnevi je bila tekma med moStwm Var::/, đ'nskega drsalnega kluba in nekim mlad n sklm moštvom.  Zmagal je drsalni klub «:3 (0:1, 1:0, 5:2).
«te*. 20
»SLOVENSKI NARODt,
fA«4. Wl
Stran S
Ljuba Prenner: Veliki mož
Dcenača avtorica je žela popoln in zaslužen uspeh svoje jealke in velezabavne kcnsešije v izvrstni režija Milana
Skr&nSka
Lubljana. 26. januarja Zou.       trat velika žehU. Ljudje so jo vidno z -udostjo pričakovali: ze dolga ni .-•-i a Drama taJco nabito pc'.na, in v pivih •  h odmoiih  je  med   občinstvom vrSalo > vseh hodnikih sog!a_mo   za'.ovoljstvo: ihta je temeljita, Ljubin lug je imer.i-at« In ko je pred zaključkom tretjega -Janja Kresnik-Nakrst  z umetn ško iz-znoatjo povedal na naslov vseh nas — .""nemu slovenskemu narodu v brk — . šino resnico, je po gledališču zagrmelo vanje in encdu.'no pritrjevanje. Velik odrski in Hejen uspeh je bil priznm. IZcznira.  pa se je gladila:  »Kako težko Etmetc svojemu, a kako lahko tujemu »veka!«
To je pač že silno stara resnica: Nemo teta ta p^tria! — povedana baje pr-
v  Matevževem  evangeliju (poglavja . vrsti 57.) z besedami Jezusovimi: »Prc-a ne čislajo nikjer manje kakor v nje-■. i domovini in v njegovi rodbini.« Pre-r>k pa je tukaj Pavel Krožnik brez--  !nl plesno- m romaniste Druž.ihn« n< oden m Icolerik k- ne zna kn> svojega  ic/ ka   Vselej brezobzirno vsa r pove svoje mnenje  ne sk c-rn ivk. h < -morom;sov ter za r< bcn< ci.no ne zn taji Svojega preprčanj.i   Zato n'na zvez in -• 'i.vel rev med založnik- in uredn k", vodil-li krtk dr. Cvetko Vot!:na fnwtn cm en) 1: !; književnik in režiser   nzkoMČVn reak ::ooai m zavistnei do vseh ml dih nadar •encev, rni £a v re\~jah in dnevn < h zmt-ria ; »n'uiežn m krosnjarjeoD dvtm'rvib lite-ranvh proizvodov«
Tako ne more Pave! Kresnik na iti založ liika svojih romanov Rficrnp<i6< uiU vnliat* po predalih uredni-tve dolge mence in vra-; neprećitane z mrzlo opazko-- nerabno Le en uredn;k bi bil pripravi je m da sprejme roman »Belo lice« v natisk N-da 'e. če roiiMtn predela m idejno postav na giavv rega pa Kresn'k ne more in m* e
Končno se je zatekel h gorspci Vidi Praz nikov^ pokroviteljici lepih umetno&t. pred-J.r.ici in odbornici kulturom dn štev Mor 11 bi mu ona pomogla, da »zda ruman saj e 2ena bogat-1?.;! veletrgovca. A    tud: pn ' :/n:kovi leži roman pozabljer  in nepre-S*tasi, Krc5-.::k pa prihaja v hišo vendarle vir tiho- liubi Nado. siroto, nečakinjo Praz-nikevo. Tudi ona ga !ma rada. dasi ie po •'li zarečena z dr. Votlno.
Naenkrat se začne komedija, v Parizu je /l-; v francoščini roman »La vUle bianehe* 'I>elo> mest ). čipar s'orvensivi origma1 je na-p 9ml  Rastisilav  Vrhunec   Ljubljančan Ta atol j, odlikovan z vis»oiko nagrade v fnan-
»ikom glavnem mestu   prihaja v domovn-'. Nihče j>a ne p-ezna. a vse Ljubljansko .;':;:rr. ■ rrv;» Varstvo — na čelu V'da Praznilo   .1 m dr Votlina — mu pripra^ja siav-1   ■'"n in prijateljski sprejem
1'raznkovj vzame Vrhunca v moževo hi-š    in mu daje na bo! j ni sobi na razpolago Vrhunec   eleganten- drzen sversk   mo£ pa »čara Praznikov© m celo Nado Za Vrhun cera letajo vsi založniki, uredniki m pred sodu k; ku-ltumih »vencev«, sr-le tkan jo drug ".roti drugemu   mu ponujajo odkupnino za >rovodno   dVrvoljcnjc    rrrnana    »La v-flle i^inehe«   ter   sku-iajo   izkoristki moralno ali   celo  mater:afno Vrhuncev   v soki lite-nami ugled. Podleći se vtihotapijaio k »ve-<cmu  možu« domovine, in Vihimec j;h -k-iva po vseh stranskih s^bah  za zastori ceio v omaro, da bi se ne sreča u pr njem A vsi poX u "a jo vse kar covore d i up o dru-_orn    m   kak-ne   želje   goje  z^ie   m proti '.i lim.
Najgrao sc rarkr.Tika krtiik dr Vctl^a. N *dtn zaročenec: Vrhunec mu ponudi za Nado o<ikurmi<no m dr V rt!, na ponudbo sfejme. Pc*pxxlbi pa ie prisluškt\a,.a Nada
Tcda Vrhunec je očaral rudi go^po Praz-n^-con-o. £kcxia da ne \idimo še prizora tepa č ranja! PrenncTJeA-a nam je pokazala ;e uspeh: Prazn:kova hoče odir1 z Vrhuncem »proč v voliki pariški s\et« in se loviti od moža.
Tako ima zdaj Vrhunec kar d\-e ženski na £.-bi kar mu je le preveč ženski iem 'jc!\a njegovo zabavan ie praresno njemu jc b;lo le za kratek čas. ne po. raresi S^o E Mado bi sc rad malo int:mrcic poigral na jo potem vrnil dr Vofin- Pa ?c rajšr Kresniku, f^ij vidi. da sta si dobra
Tedij nastopi Deus ex mach na v obliki pciioije. Ta jc odkrila, da ic Vrhunec 'r orvTiki &£ent, ki sleparsko nbStopa pod >mi"ljcn:m imenom kot slaven pisatelj iz Pariza. Policija pride tore i pe doco\-«^ru z irfeitfgovcem Praznikom h i ^n < rr. posponiar •cm prav na slavno&tno večerjo da b; od-'•ed'a aleparja. Vrhunec s* pol'ciji m dru/bi predstavi kot apent in »po žc j" prvotne »ospodc« kot »voliki mož domovine« s pranim imenom: Jaka Junc!
A Kreioiik. ves obupan, da se mu ie upn rmrjena  komedija   malodane    ?ma ič'la v *-irjed;jo, pove policijskemu kovnšaarju ;n
tektivom vpričo posnode »Vsega sem kriv samo jaz! Roman ..La vilic b•anehe" ie moj roman „Bolo lice", ki mi tja je pre-vcdetl pariški pr j a t e»l i in n^.^e1 zani pariškega zaTožn;ka' Gosnod Jaka lune »e b:l samo •ako prijazen, da je pa nr>ji volji zaigral ""c-i vami Rastslav3 Vrhunca'«
Zmeda — razburjenje — obun blamirane raznrkcA*e — June-Vrhunec izgme — os*-a-oocena družba uredn'kov sa^oS '"kmr pred-"dnikov in krir'k dr Votl*na se p^teneno imo izmaže — Prazn;k odvod« rvoln soeut-»a svojo nesrečno z'kon^ko druž'co — na d-u pa ostaneta le ^e Kre^nk i«n N<i<la
Pa pravi Nada:  »Pavel    fce*   >■ sijajen tspeh! Čc?'*itam  Srečna sem.»
In Kresmik: »Cena   ki sen-  |c plačil za
->oh. na je huda: poštena dobra vera mo ; ml^d-osti!«
Nada: »K a i ko bi prčela mladost znm-a?«
Kresn:'k: »Morda pa res >e n prepozno!« fr>b']".meta se in zaslor pđde")
In prav tale zakl'učck ie zao'i konec^i'a
^nceptu komedije,   ne   ustreza  pa rcs.n;ci '-•vljemja — oomisu moža — ve e^rooobne-tu rrsateliu. ki se te pravkar nrcrrrčal o -tocflavoftt'' Nade    Morda b' P»-ennerieva \ *$m k^k »adovoljivejS zaK'iuček
»Velik-  m v/«  ie resnično rtosrečena iz " ma koroe*!':a  «wtira v b;5«tvi zabavnega "*»čaia  k ? V »-"ti " n«m 6** ra*mi h dva tsetih j .-f  ni  nrn"^   Tn  ko*  d- r^-*^--  -—'n- J n>la<je žene n?,r<i^"n'^t^   'mr^-nirs    Ob   zelo j u-ne"n; in izrelno n*r*3.*ien "'oW^ Miri Pucrni   avtrr--'c; d ch 7a;e*n:h "VTma nov. zdaj naenkrat še dr. Lj. Prenner jeva i
kot močna dramatjk_rca. lahko sn.o veeeli naše<?a ženstva.
Srneje   nam   drgne   pod nos resnico, da maliikujemo. kar prihaja iz tujme, 1» preziramo in odklanjamo, kr je domačega Dr Jo®. VoJnjakov poziv »Svoji k saoj;m'« je o^tal v gluhi puščavi.
Za 9vu-;o komedijo o naših letiram'h razmerah ;n k! kah. ki sr. laste krtični monopol je T5Eko*ri<s>: !a — a nikje* preveč — pravico komodo^jrfa m preorava kari^cira n zahaja v grotesko Vse kakor sc delali že M i ere Gt^:n!j. Nurč. Cankar 1. dr Prav Prcnncrjcva pa e v uporab lanj.^ karikature .n jjjr^tci^ce okusno zadržani n <i »ledno r-rav bl:zu real stičm vcjrjemosti A čeprav je postavila dejanje v L ubrano, vemo. da delajo povs*xi :)kodo leni. dom šliavi kriti-ka^tri ter ij?raio v s^j- zavisti c^zkocirč-nosti, pus'i o"abnos.p. vzlic votlinam v s\o-i h  lobanjah vlogo literarnega rahlja
Avtorica b biia lahko napisala komedijo, v kaleri b bil junak ah junckinja dramatik in bi v njej nastopal] gledališki upravnik, dramaturg dramsk direktor, režLerj1: igrale' celo uradni cenzor Ali pa k medico z arhitektom, kiparjem, slikarjem ali ka-kršn.m koli du/evnim x stvar teljcm. In rekli bi, da ni tako le v Ljubljani, temveč še marš kje.
Pa ker je komedija »Veliki mož^ napisana tako široko, j: moremo priznati tem večjo literarno vrednost.
Dr. Prenerjeva pa je p kazala še tipične pojave med tak zvanimi vod:telji kulture in politike vobče: medsebojno intrig ranje. odrivanje, vekkasarsko domišljavost, kori-stolovstvo .n smešno slavohlepne st. Predstavna je 2elo vrst. pristno naših ";pov, njih naziranje in vedenje Da. da, taki so. so bili in bodo patentirani rodoljubi pr. nas pa tudi drugje.
Tretja njena tarča pa je pretirano dru-atvarjenje. KoPkor je Ljubljana imela društev, predsednikov in odbornikov brez potrebe in koristi. Je bilo edinstven . Dr. Prenerjeva je pokazala žrtve tega smešnega dmstvarjenja: Prazniku je razbita zakonska sreča, ker žena Vida bezlja le po sejah je zanemarila svoj dom, samo zapravlja in se ne br ga ne za moža. ne za adoptirana c t roka. Saj nori po društvih m ae igra pokraviteljico. Končno blazni ra Vrhuncem
S Pramikcvo ni udarila avt^-ica pc "a-
ŠXi,______
med n.Umi in je baš pri njin nahajala v nekdanjih stiskah edino eporo. To je povedala razločno. Toda udarila je tudi po tako zvanih *damnh«. ki si brez pravice prilaščajo narodni prizdevek, a so puhle paradarice in frazerke. ki jih resno delavne in požrtvovalno nesebične narodne žene dosledno odbijajo . . .
V pravilnem lehkotnem dialogu se razvija vseskozi živahno dejanje »Velikega moža-, ne zaide nikjer v stran, temveč postaja stvarno pri jedru, ima prav dobro ekspozicijo, značajev, barv in tonov polno prvo dejanje, v napetosti naraščajoče tn zapleteno, res zabavno drugo dejanje tn končno odrsko posebno močno, v razplct-ku zadovoljivo tretje dejanje. Komedija s serijo zahvalnih ulog po učinkovitosti vztrajno raste, kar je vrlina prve vrste, ter deluje z zaključkom kakor raketa.
Uspeh je bil popoln in zaslužen. Med čitanjem komedije pa sem ga občutil še bolje. To mi pravi, da je v igri odveč nekaj ulog, ki jih igralci niso mogli uveljaviti, čeprav so se zanje trudili (n. pr. Pivnik. Modrijan. Grajšek. Mogočnlk). Ce jih Pren-nerjeva v končni redakciji črta, pridobi komedija večjo strnjenost in prostora za globlje, finejše psihološke poteze in pa za vsaj nekaj potrebne lirike (n. pr med Nado in Kresnikom, med Vrhuncem in Nado ter tudi Vido).
V ostalem mi Je pohvaliti samo še izvrstno režijo in dramaturške domisleke MIlana Skrbinška. O ulogah in sodelujočih pa prihodnjič. Fr. O.
Tiapiceii U Aspirin! Ctii Ulovil! In pusto I pii.i si 6I0IHI
s si carri n rišeta i buscirsi sa raffredtfort. Pir ivitari iilaini
prenijete s o bi to li compresse t\ Ispirina.
ar
Zi sliko vrini
Aspirin! lak iitiv! Noge s* hitro zmotijo io obstoja možnost prehlada. V izoglb bolezni vzemite takoj tablete Aspirin.
I13!i
1 ««9 ux
EVNE VESTI
Novi prefekti
Za prefekte so bili imenovani dr. Franc Aria, ki prevzame prefekturo v Pistoi. Amadej Paila je bil imenovan za prefekta ter prideijen notranjemu ministrstvu, dr. Atilii To?i pride za prefekta v mestu Reggio Calabria. dr Ludovik Moroni v Raguso, Fortunat Vicari v Potenzo, dr. dr. Angel Rossi v Bpnuno.
— Iz »Službenega Tsta«. rS'užbenl list za Ljubljansko pokrajino« kos 7 z dne 23. januarja 1943-XXI. objavlja zakone in ukaze Kraljevine Italije: zakon z dne 14. decembra 1942-XXI. št 1560 Uzakonitev kr. ukaza z dne 24 oktobra 1942-XX. št 1221. s katerim se je vzpostavil sončni čas od 3. ure dne 2. novembra 1942-XXI do 2. ure dne 29. marca 1943-XXI. — Kr uredbo z dne 16. decembra 1942—XXI št. 1566. Sprememba in razšir.tcv na Kraljevini priključena ozemlja kr ukaza z dne 5. maja 1941-XIX. št. 410 s predpisi o organizaciji protiletalske obrambne službe in nekaterih drugih, s sedanjem vojnim stanjem združenih služb v pristojnosti ministrstva za notranje pos.e Kr. uredbo z dne 5. maja 1941-XIX. št. 410. — Predpisi o organizaciji prot:leta!ske obrambne službe in nekaterih drugih a sedanjim vojnim stanjem združenih služb v pristojnosti ministrstva za notranje posle in Popravek: — odiočbo Visokega Komisarja: sprememba pravilnika o bolnič-n:h pr stojbjnah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bo'ničnih ambulancah v Ljublianski pokrajini.
— Nove oljarne v Dalmaziji. Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije t>Agit« poroča: V naselbini Vallagrande je pričela obratovati nova oljarna, ki je bila ustanovljena na zadružni podlagi in ki je največja v Dalmaziji. Se laj proučujejo načrt ustanovitve nove velike oljarne v področju slikovitih Castellov, ki naj omogoči gojiteljem oljk čim boljše izkoiišča-nje enega najvažnejših pridelkov navedenega okoliša.
— Guverner Bastianlni v Spalatu. V SpaLatu se je mudil dalmazijski guverner Bastianini. Podal se je v vladno palačo, kjer je razpravljal s spalatskim prefektom o vseh pokrajinskih političnih ter gospodarskih vpra-šanjih. Zanimal se je predvsem za organizme in ustanove, ki zagotavljajo povsem redno delavnost v spalatski pokrajini. Zatem je imel guverner Bastianini v svojstvu strankinega nadzornika daljši razgovor s spalatskim Zveznim tajnikom, s katerim je obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na stranldno organizacijo. Guverner Bastianlni se je razgovarjal tuli s predstavniki vojaške oblasti, z občinskim komisarjem, pri katerem se je zanimal za napredek mesta ter s škofom Bonifacicem, pri katerem je obravnaval vsa pereča vprašanja cerkve in duhovščine v spalat-ski škofiji.
— Dacia felix. Številni so bili Italijani, ki so iskali v Rumuniji ugodno torišče za uveljavljanje svojih odličnih ustvarjalnih sposobnosti. Italijanski opolnomoceni minister v Bukarešti eksc. Bova Scoppa se je spomnil tega dela v prid splošnemu napredku Rumunije ter je omenil odgovor Rumunov, ki se hočejo primemo oddolžiti tem priz2devanjem itaiijanskih državljanov. Mel drugim je bukareška mestna občina podarila italijanskemu občestvu v runi unski prestolnici brezplačna zemljišča, kjer si bodo lahko zgradili svoje lastne šole in domove. »Imate srečo«, je dejal minister Scoppa, »da ste v oni Daciji felix, ki bolj ko kdorkoli ume ceniti in razumeti nas Italijane, sai tu ■ vriski nrirol v sebi zavest našega skupnega izvora, ki poteka od Rima.«
— Italijanski novinar je predsednik združenja inozemskih novinarjev v Berlinu. Potrjen je bil v predse miški funkciji pri združenju inozemskega tiska v Berlinu italijanski novinar Edvard Sentra. Za podpredsednika je bil izvoljen japonski novinar Kato. za blagajnika pa italijanski novmar Andrej Zanchi.
— Možnost izkoriščanja Tiberinih vodnih sfL Na povabilo Kr zavoda za rimske študije je predaval odlični strokovnjak inž Remo Catani v " nu v okviru cikla o rimskem reei^a^'jskem načrtu glede o možnosti izkoriščanja vodn'h sil reke Tibere v zvezi z onimi iz Tiberskih jezer. Piedava-
mm
Oe lavni ki.   Matica   ob   14.30, 16.30 18.30; Sloga od 14.30 dalje; Union ob 16..   I m. 15.    —   Nedelje in praznik) oh 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30
KINO MATICA — TELEFON 23-41
propad in karijera mladega plemeni-taša.   Ljubezenska drama med velikaši 19 stoletja
Roman revreja mladeniča
Igrajo elegantni Amedeo Nazzaii in Katarina Boratto
Ta film predvajamo dnevno ob 16.30 tn 18.30 url
Dnevno ob 14.30 predvajamo
KINO SI.OGA — TELEFON 27-30
Zopet dve uri prijetae zabave! Macarlo nastopa enkrat tudi kot
Vedeževalec
Poleg njega še L. Beghl, E. Fler-
monte in drugi Predstave ob delavnikih od 14.30 ure dalje; v nedeljo od 10.30. 14.30. 16.30
in 18.30. — Konec ob 20.15
KINO UNION — TELEFON 22-21
Burno življenje mladega dekleta iz francosko-belgijskih obmejnih krajev
Med tlh3tapci
V glavni vlogi: Pierre Blanchar, Anme Ducau.\
Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.10 url; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 url!
telj je obravnaval ta problem s splošnega vidika, potem ko je prikazal morfološke pogoje Tiberinega področja. Razpravljal je .ložnosti izkoriščanja s posebnim ozirom na proizvajanje električnih energij, na namakalne in plovne možnosti na progah Fiu-micinoRim ter Castelgiubileio-Orte. Omenjal je delo treh komisij iz L 1870, 1900 in 1938, nakar je obrazložil smernice pristojnega ministrstva za ocenitev celokupne rimske krajine. Temeljititim strokovnim izvajanjem je prisostvovalo številno rimsko občinstvo, med drugim rimski guverner eksc. Salatino. predsednik vrhovnega sveta za javna dela, admirala Ciano ter De Feo, prefekt Milano ter senator Orlando.
— Umrl je princ Maksim. V svojem gradu Arsoli je umrl Don Ka.mil Francesco, princ Maksim, četrti knez Arsolija ter gospod Intrafiumare. Bil je glavni nadzornik papeževih poŠt, papežev tajni komorni svetnik, imejitelj številnih odlikovanj, član gr-boslovne komisije papeževega dvorca. Bil je glavar plemiškega rodu. ki je med najstarejšimi v Rimu. Pokojnik je bil nadalje med najbolj reprezentativnimi osebnostmi na papeževem dvoru. Bil je tudi v sorodstvenih vezeh s Kraljevo rodbino in z Bur-bonl. Svoj visok položaj na papeževem dvoru je zavzel pod Benediktom XV. Odtlej je imel številne prtlike, da je prisostvoval neštetim slavnostnim sprejemom vladarjev in državnih poglavarjev pri papežu.
— Obnova Raffaelovih tre a v Vatikanu. Te dni so sc pričela v vatikanskih palačah obnovitvena dela in sicer tam, kjer ima svoje prostore vatikansko državno tajništvo. Te freske so v takozvani »Uccellieri«, dolgem in hladnem holnlku, ki je služil do nedavna kot začasno predprostorje vatikanskega državnega tajnidtva. Kakšnih r*eset metrov odtod je slavno kopališče Leona X., ki je tudi opremljeno z dragocenimi Raffaellovimi freskami. Obnovljene freske bodo popi.-xne ter obrazložene v kakšni objavi papeževe arheološke akademije.
— Umrla je najstarejša tena v Modeni.
Umrla je v Modeni gospa Kristina Dami-ani, ki je doživela častitljivo starost 98 ^et. Bila je najstarejša žena v Modeni, soproga garibaldinca, ki se je udeleževal pod Caribaldljevim vodstvom bojev za narodno samostojnost. Pokojnica je bila mati dvanajstih sinov, od katerih jih je ^°st 7!vih In po3 orožjem. Pet njenih vnukov je tudi na raznih bojiščih.
— V cerkvi je zblaznel. Iz Genove poročajo; V cerkvi v Sampier larenl se je mudil moaki, star okoli 40 let. Nenadoma se je moški pričel slačiti. Verniki so pozvali reševalce, ki so ga odpremili v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da se ga je polotila blaznost.  Zaenkrat ostane  v opozovalnici.
— Pevka Gina Cigna v sporu s Scalo. Vrnila se je na oder gledališča v Alesan-driji znana pevka Gina Cigna, ki je nastopila v Verdijevem   »Plesu v maskah*.
V Zvezi z njeno vrnitivijo v Alesandrijo poročajo italijanski dnevniki zelo izčrpno o njenem pravnem sporu z vodstvom milanske Scale. Gina Cigna zahteva cd-ško'nlno za moralno in materialno škodo, ki jo čuti zaradi pomanjkljive pegedbe z vodstvom milanske Scale, sklenjeno za leto 1943.
— Fospesevanje ribolova v Daaiaailjl Zanimanje dalmazijske vlade za vprašanja ribolova, od katerega živi okoli 32.000 dal-mazijskih ribičev in ki je življenjskega pomena za široke ljudske plasti, izpričujejo nova prizadevanja za nadaljnje pospeševanje ribolova, ki vzdržuje lepo razvito industrijo ribjih konzerv. V smislu natečajev, ki so bili objavljeni v preteklem maju. so bile podeljene nsgra'.e za gradnjo motornih ribiških ladij ter nabavo potrebne sodobne ribiške opreme v skupnem iznosu 1.200.000 lir. K temu je treba prišteti še prispevke komisarijata za ribolov v Dalmaziji. ki so narasli doslej na 750.000 lir.
— Srebrna svetinja v spomin. Odlikovanje srebrne svetinje so prejeli v spomin sledeči padli častnik* ter podčastniki: poročnik vojnega broda V taUian Mar-sighani. poročniki piloti Ivan Beduz, Ivan Reali ter Lucijan Mazzanti. Podporočnik pilot Ondrij Cacioppo, v:šia narednika pilota Peter Greco in A'ojz Terpini, narednik Ecij Scaglioni ter Peter Migno-zzutti
— Dvajsetletnfca brescifske^a dnevnika.
Dne 22. januarja 1923 je pričel izhajati v Bresciji dnevnik »Popolo di Brescia«, ki je prevzel tradicijo skvadrističnega tednika La fiamma. V dvajset h letih se je brescijski dnevnik zelo izpopolnil. Razširil je svojo poročevalsko službo, povečal obliko in nr" do, tako da uživa sloves enega najboljših dnevnikov v pokrajini.
—« B. Gigli in glasbenik Marinnrzt gosta v kuhinji dnevnika »Popolo d*Itaria«.
V soboto 23. januarja sta bila tenor B Gigli ter glasbenik Marnuzzi povabljena po urednikih milanskega dnevnika »Popolo d'Italia« v kuhinjo omenjenega dnevnika, o katere ustanovitvi srno nedavno poročali. Najpreje ju je sprejel dnevnikov ravnatelj z vsem uredniik:m osebjem, ki sta se oba odlična gosta z njim prisrčno razgovarjal a. Ob vstopu v kuhinjske prostore ju je delavstvo   toplo pozdravilo.
Potem, ko sta zavžila kosilo, je B. Gigli zapel nekaj pesmi, nakar so se delavci velikega tiskovnega podjetja zgrnil; okoli Gigl:'a. ki jim je razdeui številne lastne podpise. Gigli se je zanimal za njihovo delo ter je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je preživel skupno z njimi uro prisrčnega tovarištva. Zatem sta si Gigli in Marinuzzi ogledala tiskarski obrat omenjenega dnevnika. Gigli je obljubil delavcem, da se bo še vrnil med nje ter da jim bo spet zapel nekaj pesmi.
— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so bili včeraj sprejeti naslednji ponesrečenci. Malanija 2igon, 351etna žena zidarja ;z Ljubljane, si je pri padcu na cesti zlomila desno nogo — Fr. Lukner, 46Ietni klepar iz Ljubljane, ki je pri padcu v Orlovi ulici nalomil desnica — Ivanu Lampicu. 371etnemu ključavničarju železničarju iz Ljubljane, je stroj ranil prste desnice. — Marijo Dremljevo, 221etno hčer posestnika iz Rudnika, je pes ugriznil v levo nogo. — Pavel Radovan, 56-letni delavec iz Ljubljane, se je pri padcu na cesti potolkel na glavi. — Anton Petek, 41 letni delavec iz Logatca, se je pri padcu potolkel na levi nogi.
—lj Prepovedano    sankanje    v rae»tu.
Razen na dovoljenih krarh in na prostorih, ki jih je mestna občina določila za sankanje, se otroci sankajo tudi Po mestu Po strmih cestah in ulicah ter ogrožajo promet, zlasti se pa sami podajajo v nevarnost, da predejo pod voz ali celo pod tramvaj. Posebno nevarno Je ob cerkvi sv Floriiana kjer se otroci sankajo p° Ulici na grad prav tako v nevarnosti so pa sankači tudi na Vodnikovi cesti, kjer 9 sankami lahko pridrve pod tramvaj na Gosposvet-kj certi ob ceikv: sv. Jerneju. Razposajenih veselih otrok ne ovira nevarnost, da lahko vsak hip pridejo pod voz električne cestne železnice ter tako nepremišljno drve v veliko in celo smrtno nevarnost Županstvo opocarja starše, da je sankanje v mestu pn poverimo in kaznivo ter na i zato otroke strogo narizoru-j jejo da ne bo nesreče
KiitD MATICA
V prijetno spremembo in ljubko razvedrilo dnevno ob 2 4.30 vedno zaže-ijena umetnina v tehnikoloru
SNEGULJČICA
Ob 10.30 in IS.30
ROMAN REVNEGA MLADENIČA
z Amadejem Nazzanjem
VI LJUBLJANE
—lj  Frof.    Franjo    S|C petdesetletni.
Danes praznuje splošno znani in priljubljeni prof. Franjo Sič petdesetletnico rojstva. Mladeniiko čilemu in živahnemu možu bi nihče ne prisodil, da si nalaga na krepka ramena že Sesti križ svojega delovnega in plodnega življenja. Jubilant, katerega oče je znani pedagog in na rod o-slovec prof. Albert Sič. se je rodil v St. Vidu pri Ljubljani. V Pragi je po domačih Študijah dovrfil trgovsko akademijo, kasneje pa je diplomiral na komerciel-nem oddelku Češke tehnika Sedaj je profesor Državne trgovske akademije, k! je na njej deloval že ob njeni ustanovitvi. Kot pedagoga in učitelja ga imajo radi vsi dijaki. Malo je tako priljubljenih profesorjev, kakor Je Sič. Velike zasluge si je jubilant pridobil tudi kot izvrsten teoretik na svojem strokovnem področju. Napisal je vrsto izvrstnih učbenikov in priročnkov, mnogo je pisal v nase strukovne liste in bil za svoje delo počaščen s tem. da je zasedel knjigovodsko stolico na pedagoškem tečaju ljubljanske univerze. Prof. Sič je tudi izredno prijeten družabnik in ga v tem pogledu ceni zelo vel k krog prijateljev. Z vso vnemo je sodeloval v našem društvenem življenju, v zadnjem času pa je postal uspešen lutkar. Svoj življenjski jubilej praznuje na svojem domu v Trnovem v krogu svoje žene ge. Francke in dveh Kubkih hčerk Vrsti čestitk, ki mu jih bodo izrekli njegovi prijatelj1 in znanci oridružujemo tud' mi svoje, želeč mu Se mnogo uspehov in dolgega življenja.
—lj Konec Julncjra vremena. Jug Je opravil sicer precej dela. a umakniti se je moral prav tako hitro kalan )• nastopil. 2e v nedeljo popoldne je začela rahlo vleči burja, a ozrr.čje jc bilo še U.ko ogreto, da je včerai zntišala m.....;.!n.i temperatura 2.1° Vieraj so b li oblaki ze redki in v pretekli noči je bilo pretežno jasno, zato se je že malo ohladilo in davi je znašala minimalna temperatura —12*. Najbrž se bo povsem zjasnilo. Zračni tlak je tako visok, da bo najbrž zdaj dosežen letni maksimum. Pričakovati moramo mrzlejše dni
—lj Opozorilo    na    kontumoc    p*ov ln
mačk. Ker se je po krotkem času v Ljubljani primeril nov primer stekline, opominjamo vse občinstvo, naj se v interesu ljud'ko£n zdravja vestno ravna po odredbah kontumaon psov in mačk. ki so bile izdane 6. novembra 1 1 Kakršen koli prestopek bo mestno poglavarstvo najstrožje kaznovalo, obenem bo pa lastni* kom vzelo pce al- mačke ter jih brci izjeme tnkoi pokončalo
—lj Na IO. javni pr du^ciji šjle Glasbe-ne Mat ce bodo izv.jali posamezni gojem i naše  glasbene  šole povečini spored, ki je
bil pripravljen žc za I. in II. javrn produkcijo, ki gta sc vrnili pred letošnjimi bo-ž čnimi prazniki, zato je marsikntrra tc-čka sporeda javne pr dukcije božičnega značaja. Spored pa bo izpolnjen z nekaterimi prav srečnimi nastopi iz obeh prvih letošnjih produkcij. Poirohn' spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice in velja ebenem kot vst: pniea v malo filharmo, nično dvorano, kjer se bo vršila ni. javna produkeija Sole Glasbene Matice, jutri ▼ sredo, dne 27. t. m. ob 18. uri.
—lj Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah poživlja svoje člane, da se tekom osm h dni javijo za semenski krompir, in sicer pri dotičnih članih, pri katerih so ga dobili lansko leto.
—lj Divjačina danes in jutri v gostilni Lovšin. Gradišče št. 13.
—lj Učenci in učenke pravoslavne veroizpovedi imaj v sredo, dne 27. t. m. praznik sv. Save. Gospodje ravnatelji osnovnih in slednjih šol so naprošeni, da objavijo to svojim pravo:.lavn m učencem in učenkam ter jim naroće, da j*e ta dan udeleže službe bc2je v cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 10, uri dopoldne. — Pravoslavna cerkvena občina.
USPEH
— Kupila sem radijski aparat samo a namenom, da bi navadila moža osti jati zvečer doma.
— No. ali je kaj zaleglo?
— Seveda je! Zdaj sedi vsak večer doma. dokler niso končane vse oddaje, po-
i tem Sele gre z doma.
m.
DARMOL
II miglior lassativo mjboljii odvajalno araaatvo
POMARANČE      .   SENO IN SLAMO HV SIIIE GORE    L _ ^
prodaja Gospodarska I kl,Pu^e ' GospodarsU* zveza - Ljubljana. zvez» — Ljubljana^ Bleiweisova cesta 29 1 Blcivveisova cesta +%
Zanimiv Je jezik števil
S temi številom? je tnigofe Izraziti seštete po'tne celi laže kakcr z besedami
Lj bljan^. 26 januarja
Ali ste si kaj /. .,... _JV. no povedali o desetinskecn ozn j m eoovan 'u ali decimalni k'avf:kac:ji? kakrT rečeno*, je ta jez k :tcv Ik pri n s skoraj neznan a zelo ko.-:s*no bi bilo da bi s« ga oprijeli Ved c.nno jc desetinako ::cvlčno '>/ ..imenovanje aii; razvrščanje predmetov m pojmov najboljše med ti ^edanitmi ■ -rem» urejanja. Desotins&o razvrščanje <c »c razvilo njpre; v knižrreah. Icma>ti s* rv» sn<rev> deli, da je zelo koristno v šre\ t j-. <j .spo«* dsrskin in drugih strekah Poveri* smo da se je dcaetrtistko razvrščanje v dese le*tj h razvilo v mednarodn te/'k k i;p - /rl-a za bc9 v'e   "tc-.-Va.   Da   smerno   go < res o
pravem mednarodnem ]c/ku d k zujc že «sri; va~«, op:s di'CTiia'nc k!a« l:k fje z leta 1^38: ;z"e>l jc v Nemčiji. Decimalna klasi Fjkacija jc že tedaj r/«ego.,a oJcrog 70.000 pojmov. torej t V -> k k< c- cz k 5 nrccei bogBtam jezikrjvri m zakladom
Po2z;}3 š*ev:lk
KH^>r je vzljubil   rnntemat:ko  tet   sv p-o-
tflo-b'] v nekatere noe satrivnoat] v čudovito logiko števil, je spoznal da številke n;»". 1e suhrj^arne. kakor navadno govorimo o- n;:h: v ni h se ^kr va osebna pc.-cz ja. ki jo seveda ar* "na !e kdor ne sovraž' računstva. Prav r k. jezil« Števil, če naj tako imenujemo decimalno kvalifikacijo skriva v sebi p •'■■"■hnn rvvezjo Kaj e prav za prav poezija? Notranja zakonito&1 neka urrejoncot, zaključena s'ma '.an, a * pri-jemem «aV-?:u z življenjem, Tud; v decimalni kla&iFkaciji *e svojstvena zakon»toe1 Sprevideli s*rno. da števil za označevanje pojmov in predmetov ne izbirajo poljubno, temveč iz točno določenih »korenov« 'z oenovmh §tevrl. Vse človeFko zn;v:e je r^zd Ijcno na 10 osnovnih skupon Te skupine »o razdeljene vsaka na de^et po.!cku-p^n. Pojme razčlenjuje nadalje na podlag* teh števil po- točno dolo-čeoem  redu Tako
so nastala decimalna števila, ki je wiko za«;  h- ^via. odnosno cel stavek
Decimalna kl?s?!'k~c:ja se je oočasi širila
Z-a de^tm^ko številčno oznamenovanie &c n:s*o tako kmalu ogreii povsod. Upošte-vati je treba d.i ;ma ta jez k števil še ved n*> nac*r>roitni:ke. Tako nekater še vedno trde. da je decimalna kval'f kaca primeriva le za javme knjižnice in za o-značevanie člankov v strokovnih čason^s-k Drugi pa. ki so se boilje poglobili v dec rra'nj k vali f akacijo, jo zagovarjajo, če^ d3 'e njena n?lo<ja tudi ured;tev organizacije duševnega dela torej nai bi si'užila ureicaniu zbirk ter arhivov učnih ustanov -r ^ 6ipo^arsikih podjetij, kajti »duhovno ž1 vi jen tc črna svoje «W<e iz vseh mogoč "h viro»v« (1 Po»-ad v Članku o dccima'm klasifikaciji v »Elektrotehniškem vestniku« ) V resr.'ci se ie decimalna klasifikacija razširila v razr h strokah Kma'u so se je opn;eli v patentn h urad:h ker oreanizaciie in ustroja urada m spromen<*ia, zelo pa e c'aiša.la deto Posebno pomembno ie. da decimalna klasifikacija olajša zelo tud' razumevanje * med narodnih patentnih zadevah Stev lni patentni uradi uporab!iaK) razen patentnih številk še decimalno klasif'kacMo V neka teirih državah uporabljajo desetmsfco oznani tnc-v:an je tudi že v državnt upra\i.
Kako čitamo
Kakor vsakega lezka se moramo seveda naučiti tudi tega. pTtden ga lahko razumemo. Razumljivo je da v neika ciankh n' mogoče dovolj natančno op-sati nobenega jezika, zato seveda ne b«*s*e n>o<qif zvedet* vsesa o decimalni klasif kac:i iz teh \rstic Kdor ho»če gladko čitati stevi-ia decimalne klasifikacije se že mora teme'j'to poglobiti v sistem. Povedali smo. da 9r »nc^T.« števila 0 do 9. k: označuiejo o^r»o\ne »kupine vsega člon-e^kega znanja: 0 p*.Tnen sp-'nšno 1 je filozofija. 2 verstvo 1 socv ne vede pravo, uprava. 4 jezikoe-lovje. 5 matematika in naravoslovje. 6 uporabne vede medicina rn tehnika. 7 umetnost. 5 lerx>s!irv;e in 9 zemljepis in zgodovina Ne b »mo ponav Ijali še, kjko so te glavne skupne razdeljene še na podstkupire Za osnov,.o razume vamie sistema bo dovolj, če ponovimo da osnovnemu številu pnpis'uema ph desn.« ustrezajoča šte\*ila kakršna pac zahteva razčlenjevanje pojmov Kot pr rntr pc-drob nejšega razčlenjevanja naj navedeno :z Po-rado\'ega članka, kako je n»zdel »-na ie v glavnem elektrotchn .ka Ta stroka sp"da pod strojeelovte. k1 ga oenaruu >tevi»lo 621 Do tega števila pridemo takole: uporabne vede označujemo s 6 Lp-aabne vede so razdeljene na deset podskun-'^ m med nj^-mi dob' inžen:erst\o Številc ^2 to s** pravi, k osnovnemu pojmu (6) prešerno 2 Pr nadaljnjem razčlenjevanju <nžeoj«r5*va spa-
d*» v 1. »Kupno stro ee'ovje. to se pravi, da prpiemo k števili] 62 odn cc   ttr dob mo ta e*j 621.  Flektrctehnika ie v s^rojes-loviu tret:a   str tka   m   je   torej   označena   t ko: 621.3. Tudi olektr:>rehn ika ie raž.-de jena na deset s&upon  Pr nadaln'em raz^ .?nieAaniu torej z"-ot prip-fiflijemo števila od 0 do 9 Elektrotchn ka v sp'o'nem ie označena ta-k - e 62130. Dalje jc dekjo: 6213! sp.-na elekIrotciin&a. r>21 >2 ^.c.lobna tchn:ka svetila. 621.33 električne železnice. ^21 34 .!cktro»m< »torsk pogoni ^21. J5 el - ktn keroi ja
'Ol 'f1 i";Vrina toplota term. eleiktni-a. n21 37 (rezerv rano za nada'jnj razvij)
62138 rrjntuen. eletktrome dicinski aparata.
62139 fciekomunikacija V d mo rorci. da sc število tem btx!j dah-
a ei.m p^jdrob-ejc razčlenjujemo prjem ramo. *jn desne na levo. k-krir i>mo ea r^ali; ker pa n-ma nobene številčne vred nosti ca ne či:am<; kot celn atevflo temveč <i4 decmalm ul<;mek Piko pijemo zakadi 9 pngletia za vsak;m tretjm ste v'lom T re- rud; pika nima številčnega pomena, temveč ie le tehn'čn pripomoček Zato tud' ne *>memo Čitati za elektn *ehnikr. 621 3 kc« šest yt* ena in dvajset celih ti*, temveč: *cst. dve. ena tri
»Ni otaktlcm«
Mekaterim se decimalna klasifikacija ne zd; pripravni ker Dr podr-b' cm razčle-nieianju nastajajo dolga k'as f ikaci'-ka šte-v:la Zagovoni'ki dccmalne klasifikacije pa pravic.', da sistem ne predpisuje. kako daleč moramo razčlenlevati V vselej treba da hi m^ra!1 p:sat' dolga števila. Por:d navaja pr.mer: V prodamem seznamu knn-aame. ki pn-da'a pred^-sem >er<,s!< vne knjige, je rudi zaznamovana stro'kovoa kn':ga o dvostavnem knhgovodstvu r- z^njo ie dovoli označitev 65 frrgm-'na) Podrohneie bc- pa razčlenjevala knice krizama ki prodaja predvsem strokovno 'rttr-turo več ptfm^g, seveda   ru-di  po potrebi;
65 trgovina.
657    kn ligovodstvo.
657   sistemi kn t qcvodstva.
657.2 dvostavno kn ligovodstvo.
Mogoče ie torej rud: k rajanje al-'  če hočete, srfenograf;ja  decimalne k'asiiiikacije-
Nckaterc težake
Tudi pri decimalnem k lasi f t ranju nastopajo nekatere težave, na primer v pri-
m° rih pojmov, ki sc mnogmn predmetom skupni. Včash bi mcraJi u por.'bi t zelo dolge- kiačrf^kacijsko število, kar b' pa škodovalo p-e^Vrlncofti To težavo odpravijo s tem da k'a^f-'kacijsko števlo razdele v dva deli: v gtavni in pomožni G!a\ma 'te-v !a s^' Dn<M-na, ki i*h dob:mo r*o navadnem razclentevanfa. Z doTiatfiiriiii Števi.Ii v /ve^zi s p^'r:bn;mi znaki r>značu:eio predmete a! i pojme glede na čas. ki a j itd Seveda sn d-tločena posebna pravda *a>di za irryr?,bo d-x!atn:h Stev"1. Če nt cbvladamo dovolj decimaTne k'assfikacijc bttn-o v za-Je*kn v zadreg, krko naj v posebnih primerih po-'cm ali p-edmet označimo pravil-nr s ki-5čf:ikac: jsik m številom. Kako naj bi na primer oznamc ovali posamezna živi'la? 2 vila namreč lahko uvrstimo v razne osnovne 5kupme. na prmer me^ h'[T en o p-ehrne ki jo označujemo s 6'4 3. lahko P-a i 'h uvrstimo tudi med p^copodinisevo, to re 641 ali med produkcijo 664 Tc težave pa laže premagujemo. Če predmet res dobro poznamo.
Ce1! stavbi v številu
Kaj vse lahko povemo s k'as-f;kaciiskim' števci, naj pokažejo naredni primeri ki tih navada Pon-ad Vzemimo glavno število 331311. kar pomeni osemunv deiavrk Ce dodamo splošno dodatno štev 1c «>TK) kar pr-meni soc:a!ni vidk dobimo pojem: 331 311 009. kir pomen : osemurm delavnik s socialnega vidika Dalje glavn- 5tev"lo 730 (kiparstvo), dodatne ^tevric kar pomeni stara Grčija dobimo /lOf^S) kar pomeni kiparstvo v stari Grčiji GWno število 355 01 pomen' vojno Ce didamo splo:no dodatno števlo »1914/1918« dobimo pojem: svetovna vo na leta I°14/1018. Vzcnrvmo še ta primer (javno Stev.lo 308.g je narod"a pesem, sp'ošno dodatno število (— 407 H pr-meni Srbi m števulo 198 8(= 4°7 1) pomeni; srbska narodni pe*em 2c iz teh primerov te razvidno, da «0 pri decimalni IclasrHleaciji v rabi tudi nekateri pomožni znaki NJarckrvaj jc zrak za Čis-enačaj za jezik, znak cdnnsa ;e dvop'eie, priredrr znak p!us in znak /n onliko splošno dodatno število oklepM Dooatno Število pa se začne z n-jlo Vea«'h ie treba ^te-viom p^stav^ti tud: kark'no besedr zaradi Ipžjega razumevania na pr;mer 92.Prešeren— pomen: Prešernov življentepis
Pričaku'emo. da se bo dee'ma'na klasifi-kacMa kmafu raz'-'rila tudi pri nas ter da jo brdo znali prav'lno ceniti vsai vsi tisti, k- bi jo potreboval- že zdaj.
Fantje se branijo deklet
čuctei zaročni običaji pri nekaterih aSrfSIciSi plemenih
V Centralni Afrik: so med divjimi plemeni razširjene čudne šege 'n navade v zvezi z zareko in poroko Tako je razširjena navada, da mera mlada nevesta pred poroko sama pc več tednov prečepeti na drevesu in sicer v primit vn kolibi med ve_ .am'. kamor mora splezati po visoki lestvi Cim pripleza do kolibe odneso lestvo proč in pr slcne jo k drevesu samo, kadar je treba prinesti nevesti hran Šele ko napoči poročni dan. sme splezati nevesta z drevesa in na tleh ji prirede svečan sprejem.
Druga čudna navada ie razširjena med mladeniči, ki na vse nač ne branijo svoi samski stan. Svoje kelibe ograde z ograjami iz okoničenih kolov ali s trn.em. da se zavarujejo pred dekleti. Pri teh pleme-n'h velja namreč se zdaj stara pravica od-nesno ; b čajno pravo Će se dekletu posreči preplezati osrrajo in skriti se do solnčnega vzhoda, v fantovi koči, se mera fant poro-
čiti z njo. Po:tavn1 mladeniči, po katerih se rada oziraj; dekleta, ž ve v neprestanem strahu, da bi jih ne pretentalo ne^ubs dekle. Večkrr.t se namreč" pripeti, da mora fant vzeti dekle, kl se mu je skr'vaj priplazilo v koibo in se skrilo v nj" do senčnega vzhcda. Zadeva je tem nevarnejša, ker znajo dekleta teh afriških plemen zelo -pretno plezati 2e v zgodnji mladosti se uče plezati na drevje, tako da j;m ograje ne p'menijo nobene ovire.
Tako se sklepajo mnoge zakonske zveze brez ljubezn In nič čudnega ni, da marsikateri fant svoji izveljenki prijazno olajša naskok na svojo kolib*. Ob dogovorjen' uri pepuli nekaj kolov iz ograje, ali pa prisloni na trnje lestvo, da lahko pride dekle do njega. Ob rolnčnem vzhodu spleza dekle če sta se s fantom zedinila glede porke, na streho in pomaha mimcidoč'm. S tem je svečaLo razglašena zaroka.
Sekta »enega otrska"
Na Madžarskem deluje sekta, ki se -trogo drži rračela. da imei vsak zakonsk: par samo enega otroka Posledica tega ie. da pripadniki polhoma izitmiT-ajo. odnosno, da se niib šHe^r, neprestano krči Sekta ima svoie prrnorlniVp med prebivalstvom doline ™>Ue> Oan. Oblasti so se zanimale za nn^^^*1^ Stevfla prebivalstva te doline v zadnj;h o^roih letih Gre za 39 obč:a. Samo v sedmih je število prebivalstva npkn,;ko narasla v ostalih 12 pa neprestano nazadovalo. V kraju Ki-sovar je padlo Število prebivalstva v zadnjih 8 letih za \4.4%t v Perse«burpu 8 7 Nagvodo 7.5. FelsSszee* 7 3. v Naevka'na 7.2, v Hont*0''>**-'»J v m 1 mat 7 1 in Garom-sallo 7fl/o. Povprečno nazadovanje števila prebivalcev znaša 6%.
Sekta deluie že bMzu 130 let in njeno
delovanje se je pričelo iz gospodarskrh, ne pa iz bioloških nagibov Oblasti bodo oosku?ile zlepa prepričati njene pr padni-ke. da je sistem enega otroka poguben. Družine, ki :majo mnošo otrok, bodo dobile brezplačno zemljo, tisti zakonci, ki imajo ?amo po enp**a ntroka, pa ne bodo deležni nobene podpore.
Vojni vrtovi v Kal!ji
Takoj v začetku vojne so začeli v Italiji urejevali t^-kozavne vojne vrtove, in to delo je hitro napre lovalo Prvotno so bili vojni vrtovi ukrepi proti angleškim sankcijam iz leta 1935. Bilo jih je okreg 36.000 in njihova skupna površina je aiašala 1.5 milijona km-. To je bil učinkovit boj proti gospodarskemu obleganju. Največji razmah so dosegli vojni vrtovi predlan~k;m in lani. Njih število je naraslo na 275.080 s skupno površino 47.5 milijonov km-. Ita-
Z vzhodne fronte: dospeli so zavoji daril za čete Italijanske vojske v Rusiji
Ujanski železničarji so pa v večernih urah
in v prosiem času obaeiaH vso neobdelano zemljo na kolodvorih In železniških nasipih. Tako je dobila Italija še 12.7 milijonov krni obdelane zemlje. Na vojnih vrtovih pridelujejo v glavnem sočivje, krompir, pšenico in koruzo. Obenem so pa začeli v iLaJiji reoiti v velLaiu množinah zajce. Leta 1935. je imela Italija 2 2 mi-! lijona domačih zajcev, zdaj jih ima pa že 17.5 milijonov.
Naraščaj &5a inflacija na Kitajskem
Angleški ... _ ~.^..A x-..aji^n: svetov. 1 ci sicer pomagajo Čangkajškovi Kitajski, toda njihova pemeč se omejuje večinoma na nasvete. Tako se Kitajska vedno bolj zapleta v finrnčru kaos in Inflacija naglo narašča^ PrLšJo je že tcito daleč, da. je moral Ćangkajšak seči po najstrožjih ukrepih, ca prepreči aarsščanje cen. Cene so zdaj SOkrat višje kakor so bile pred vojno. Funt k?.ve ^ia:ie čiuO iv:tajsivih dolar   v    ^-'-i----------^   *> 000 p-r»o*e"ia
obleka 2.000 do 3 000 čeprav so določene najstrožje kazni za navijanje cen. je veliko vprašanje ali bo mogoče s tem zajeziti inflacijo Značilno je. da groze posebno stroge kazni uradnikom, ki bi ne postopali dovolj strogo.
to, da ne zadene njihove sence posekano drevo ali da je kakorkoli ne stisne. Močno razširjeno je to praznovarje med Indijci. Vse, kar zadene senca pripadnika zaničevane kaste parijev. skrbno in temei;ito osnažijo. Indijci pravijo celo, da senca parijev smrdi.
Praznoverje o senci
Senca igra v ljudskem praznoverju mnogih narodov važno vlogo Divja plemena verujejo, da je senca neločljiv del duše ali telesa. Zato ljudje prav posebno pazijo na |
Z'msko in pilcfcno s^raisje
Ko je pri nas zima na vi.-ku in ko se morajo mnoge živali zateč k dolgemu zimskemu spanju, ker nimajo hrane, priteka v tropičn h kraj h najhujša vroč na. Tam spe živali svoje p letno spanje. To velja zlasti za mnoge v rek h fclveče živali. Silna vreč na pogosto iz uši reke. tako da ostane v njih le malo vode ali pa samo b'ato In vanj se zari jejo mnege ribe. da presne poletje. V blatu n pesku počakajo, da vr -č na popusti. Nad nj.ini nr.str.ne ♦-da skrja. tako da solnce ne more izsuaitl še zadnje vlage. Pripetilo s.e je celo. da so pr -peljali v blato z:rite r'Le v E;ivpo, k er so odstranil skorjo in ribe so zopet živele.
Prei novimi frogafanji meri srovarka In Colgarij*
V kratkem cdp tujo v U ■ : r jo si vaška delegacija za trgov nska prgajaoja Gre v prvi vrsti za ugotovitev kontingenti tobaka ki ga bo Slovaška uvozila iz Bolgr.r je 4n pa za ureditev vprašanja med c'o jn? izmenjave blaga Lani SA je razv }sla med-seboma izmen ava blaga med B Ignrjo in Slovaško na podlagi priv tne komp nza-cije Dosegla je vrednost 70 nr!; <"n v It:^, dočim je znašala predlanskim samo 4G mi-Ijonov.
Križanka št. 23
1	2	3		J		m	u		7		I9 1	m	,0	111	12 j	13	
TT			n	■	15	16		1				18			1	■	
			20	21				22		B	j!			m	2 'i	•25	
						1 1-4	27										
			30			31										1	
35	j 06				37		■		38	3<J				1'°	1 1		
41						b	42						ia				a- »—
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. opornik, najmočnejši in najaktivnejši   činitelj.   6 začimba.
10. odstop, izstop, 14 nenabrušena. neostra, 15 oblika italijanskega pomožnega glagola essere, 17 znamenit francoski fizik (toplomer). 19 pritok Urala 20 zločinci. 23 italijansko š*evilo. 24 finsko pristanišče. 26. kemik, ki je iznaSel dinamit in ustanovil svetovnoznane nagrade za zaslužne može. 27 krvne žile. 28 starogrški narodni ;unak. atenski kralj 29 barij 30 italjanski pesnik (Orlando Furioso). 32 svetoDisemska oseba. 34 se sedaj že krajša. 35 prostor v gledališču. 37 geometrijski pojem, prostor v Šolski sobi. kamor morajo kaznovani učenci. 38 učitelji na univerzi. 41 gora v Karavankah. 42 moško ime (množ.), 43. zadostuje za največji požar
Navpično: 1 število. 2. silovit vihar, 3. pesnitev. 4 nekulturni, necivilizirani narodi, 5 odgovor v besednem dvoboju. 6 zvišanja. 7 narava. 8. dva enaka samoglasnika. 9. letoviSče in zdravilišče pri Radgoni. 10 očiščeni 11 pol duše 12 v koledarju je označen z rdečo barvo 13
osebi, ki sta se rodili en- mn'eri v krnskem časovnem presledku 16 egipčanski sončni bog. 18 dva enaka samoglasnika, 21 enota švedske valute 22 :me črke. 25. dc ločene barve (srb-hrv ). 29 najvšje btje v vseh veroizpovedih 31  dva enaka sai 10-
glasnika. 33 dva samoglasnika. 36 špirski spoln.k   39   osebni   zaimek   40   druga in
prva črka besede pod i vodoravno.
REŠITEV KRIŽANKE št. 24
V'odora n": 1 grimasa, 6. uk. 8 delavec, 13 rov. 14. lionigo. 17 brv, 18. Ig, 19. nem, 21 beta. 22 Oto 24 Ge. 25. karat 27. ca. 28 epera. 3C Trebinje, 31. smaiagd, 32 ročka. 33 lo. 35 Avala 36 vi, 38 jao, 39. kepa, 41 ara. 42 A, 4L. Ema. 45 Er-nani 47. uta, 48. eentime, 49. Al, 50. G mini e d.
Navpično: 1 Grintrvrc. 2 rog, 3 IV, 4. Amer čan: 5. am 6 Unec 7 k ta, 8 do, 9. literaren, 10 vb. 11 erg. 12 Cvet' n sad, 15. Ob. 16 Ga, 19 naboj 20. manket 22. Opava. 23 orala. 25. ker. 26 tja 28. Orna, 29 aga. 33 Lena. 34 opal 37 ime 39 kr, 40 AN. 42. Ate, 44. A_N, 45. ee, 46. Ig, 47. um.
flft J. O. CURWOOD:
Mbrahamova
59
ROMAN
polia
Jeems je poiskal priliko, da je izpregovoril s Šin-dasom; ta mu je povedal, da sta Tonijeta in Opici skupaj. Krenil je proti Tajaogovi koči, na kraj, ki mu ga je bil mladi vojščak označil, in videl, da tudi v sosednji, pri Tonijeti. še gori luč. Počakal je.
Čez pol ure sta Tonijeta in Opici stopili iz koče T gozd, ki so ga še vedno razsvetljevali goreči ognji. Trenutek ali kaj sta stali pod nekim drevesom, nato se je Opici oddaljila proti ognjem. Tedaj je stopil Jeems iz sence in zaklical Tonijeto po imenu.
Zagledal je nekaj, kar ga je najprej iznenadilo; njegova prva misel je bila, da se je zmotil in da ta, ki se ji je približal, ni Tonijeta, temveč knežnja indijanskega rodu. To ni bilo več razkuštrano in raztrgano dekle, ki je bilo dospelo v mesto s Tajao-gonovimi vojščaki. Marv, Ptička, jo je bila napravila v najlepša oblačila Srebrne pete. Jopič in kratko krilce iz jelenje kože sta pri mesečini nalikovala datumu žametu Ozek trak iz škrlatnega sukna ji je ovijal čelo in za nnm je tičalo živorumeno pero Ko jo ie videl takšno in se prennčal. da je res njegova Tonijeta, je Jeems vzkliknil od presenečenja.
Kolikokrat si jo je zamišljal takšno, oblečeno za prelepo divjaško princesko; že deček ji je bil nosil darove iz gozda, peresa, orehe, jelenje kože in celo škrlatno blago prav takšne barve kakor trak, ki ga je imela nocoj okrog čela!
Ta škrlatni trak se mu je zdel dragocenejši od žameta, ki ji ga je bi! podaril pred leti.
Razprostrl je roke, in Tonijeta mu je planila v objem.
XVHL
Blizu pol ure je Jeems ostal sam s Tonijeto. Potem se je Mary Daghlen vrnila in z njo neki Indijanec, ki so ga bili poslali po Jeemsa, naj pride in se udeleži plesa, ki se je pričenjal okrog skalpov.
Jeems je bil srečen. Z glasom se je pridruževal zmagoslavnim pesmim Senekov, mislil pa je na Tonijeto in na opojne besede, ki mu jih je bila šepetala pod hrasti Kakor hitro bo mogoče, se poročita! Tako je bila rekla! Pel je torej in plesal ob Tajaogovi strani in tulil z drugimi vred. Najbolj nezaupljivi izmed vojščakov okrog njega so zavrgli svoj sum in so mu postali pniatelji; oči, ki so ga prej spremljale z mrkim izrazom, so zdaj pohvalno gledale za njim. Tako je opravičeval Tajaogo, ki mu je bil pustil življenje, in stari Vusku je ponavljal, da ima zdaj spet sina. takisto hrabrega, kakor je bil Sivi lisjak v svojih zdravih dneh Tonijeta, ki se je najprej zavzela in zgrozila, ko ga je videla plešočega okrog skalpov je polaeoma doumela, kako je z niim: vendar §e ni spoznala vse njegove drznosti, dokler ni prišla vrsta nanj. da je
moral sam plesati ob ognju in pojoč pripovedovati svojo zgodbo.
Opici, ki je stala zraven Tonijete. ji je sproti prevajala besede, ki jih je Jeems govoril v jeziku očimskega ljudstva. Pripovedoval je o svojem in njenem domu na bregovih Richeiieuja, o svojih sanjah in upih, o svojih željah in molitvah, nazadnje tudi o Pavlu Tachu. Povedal je, kako se je bil spopadel z njim in bil premagan kako so minevala leta molka, med tem ko je ljubezen neudržno rasla v njem, in kako so Mohikanci nrinesli v deželo smrt Nato je opisal svidenje s Tonijeto. skupni beg. zmagoslavje ljubezni, svoj hoj z belim iznevemikom pri Luss?.novi hiši in srečanje s Tajaogovimi vojščaki. ki so ju zajeli. Pohvalil je te vojščake. da niso nočne kače kakor Mohikanci. ampak pcTumni. hitri in hrabn možje. Ponosen je, da jim je sin in brat. Njeeov pes, ki sovraži Mohikance. je takoj spoznal Seneke za prijatelje 2eli torej, da bi se ga ta plameniti narod naučil spoštovati in da bi vzljubil Tonijeto. ki jo ie Taiaora počastil s tem, da jo je spreiel za svojo hčer Kajti Tonijeta ie njegova, postala mu bo žena in mu bo rodila otroke v okrilju seneškega rodu.
Nazadnie je prenehal in obmolknil, v srcu zahvaljujoč strica Hepr *"*>. ki mu ie bil s svojim poukom omogočil, da je lahko povedal te reči vpričo vse°-a čenufsajskega ljudstva. Začulo se je o^o^ravaioče mrmranje, ki je se naraslo nato na utihnilo, ko je "tonil dme votseak na ni^^ovo rresto.
Jeems je bil videl Tonijetin bledi obraz In njene
svetle oči; ko pa jo je hotel poiskati, je bila izginila. Vusku. Sivi lisjak in Divja golobica so bili ostali pri njem. Vsi trije so bili ponosni nanj; toda kretnja golobice, ko je položila svojo drobno ročico v njegovo roko, je pomenila še nekaj drugega. Jeems si jo je pazljivo ogledal Dekletce je Lilo kakor cvetka, ki jo žeja življenje; in na njegovo vprašanje je Tokana, njen oče, odgovoril, da ima zdaj osem let in da je že nekaj časa sem čedalje bolj drobna in bolehna. Drevo, ki ga je pohabilo, je bilo hkratu ubilo dekličino mater Po tisti nesreči so se bili zavzeli za Divjo golobico drugI ljudje, ona pa je očitno potrebovala toplejše nege, in to pomanjkanje je }emalo njenemu življenju moč. Morebiti jo kliče materina duša k sebi, je Tokana dodal, deklica se ne vede polagoma osvo-boja telesnega bremena in se odpravlja k nji. Jeem« je začutil, da se mu mala Indijanka, ki ji je v očeh ia^no sija pri^etek tiheea oboževanja, prirašča k srcu; ko je nazadnje trudna legla v svojo samotno posteljico, je pokleknil ob njeno stran In govoril z njo nekaj trenutkov. Nato jo je poljubil. To je bilo Divji golobici nekaj noveea in nenavadnega; v ljubeči vdanosti mu je ovila roke okrog vratu, kakor bi ga prosila, naj jo varuje. A tudi Jeemsu se je zdel občutek da se otroška dušica zateka k njemu, nov in dobrodejen.
Tako se je začela Jeem^ova in Toniietina čudna usoda v Čenufsani Drugi dan in naslednje dni sc je življenje fndiianeev pojmoma vrnih* v običajni tir Moški so hodili na lov. ženske sc delale, otroci so se igrali.
Urejuje Josip AupanAič — Za Narodno uanarno Fran Jeran — Zm maerauu ^ei usta; Lgubouui VoiCiC — V« t a^juoijaai