NtjTtiji V«li» u rse leto • . . Za pol lete ..... Za Ne« York celo leto • $7.00 Za nozanrtvo celo leto $7.00 GLAS NARODA* listglovenskih jJelavcevv Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TKLKT0M: CHtlta 3—3878 NO. 199. — fiTEV. 199. Entered M Beoond 01— Matter September H, 1903, » ttu Port Offlce at Mew York, M. Y., rad«r Act of Oongr— og March 3, 1870 __NEW YORK, SATURDAY, A UQUST 25,1934. — SOBOTA, 25. AVGUSTA 1934 TELEFON: OHel—e 3—99711 VOLUME XLII. — X.ET9IK XIJ1.. MUSSOLINI NAPOVEDUJE SKORAJŠNJO VOJNO ZADNJI LAŠKI MANEVRI SO SE VRŠILI NA OZEMLJU, KI JE SUČNO KRAŠKEMU General Johnson pri predsedniku * Mi moramo postati bojevit narod!" je vzkliknil i Mussolini ter pokazal proti vzhodu. — Vojaški atašeji tujih držav so se čudili njegovi odkritosrčnosti. — Manevri so se vršili v hribovitem in razoranem ozemlju, kjer je veliko pomanjkanje vode. OSTER PROTEST S0VJET0V Rusija protestira proti a-re taci ji sovjetskih državljanov. — Obdolžbe proti njim so "neumno" iznajdene. MRS. CLIFF JE NAPAČNA SLED OPISALA UMOR ] ZA ROPARJI Wright je bil omamljen' Dva osumljenca sta bila Moskva, Rusija, 24. avgu- z udarcem s kladivom po glavi. — Nato je bil večkrat povožen. izpuščena. — Oba sta se prostovoljno zglasila.— Roparji so popolnoma izginili. Trije dnevi so žt» potekli po BOLOGNA, Italija, 24. avgusta. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je zaduhal vojno. Tega svojega odkritja pa ne skriva in ga ne skuša obdati z diplomatskimi frazami. Odkrito in brez o- vinkov je povedal, kaj in kako. Ko so bili končani letošnji armadni manevri, je'11^ protestirala naravnost pri pozval na prostrano polje v tukajšnji bližini pet ti-! ^"^i vlat se vdrli v zemljo TUDI PRAVNI ZASTOPNIK JE BIL POZVAN V BELO HIŠO WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Pred-sednik Roosevelt se je danes več kot dve uri posvetoval z generalom Joknsonom, diktatorjem NRA. Razpravljala sta glede reorganizacije te važne vladne agenture. Predsednik je odredil, naj bo načrt reorganizacije dovršen v dveh tednih ter naj stopi takoj nato v veljavo. ka- najdene. j Dalje pravi la so vse neumno" iz- so v jet ski pro- — Sovjetska vlada ne more drugače misliti, kot da slične lil ]M)gOsto japonskega vojnega ministr- smrtno jeeo. Mrs. Clift je v noči 14. junija vozila avtomobil, zadej pa je sedula Mrs. Coo z Wrigli-tom. Na Crumliorn hribu sta Ki'm. l-i .. i_ i i • • l-i- - niški uslužbenci v zvezi z ro-1 sojena na električni stol, "T N' \°}lko potrebno, da bi se pripravljali za voj- ~ ra/(lojali ^lozniSki tir.[teri čaka Mrs. Coo, temveč bo no, ki lahko izbruhne jutri, pač se pa moramo pri- napadali vlake in delali drugo dobila večletno, ali cclo do- praviti na vojno, ki utegne izbruhniti že danes. Mi škodo na železnici in « moramo postati vojaški narod, militaristični narod! takt' olKlo,žitv<* "1,01,1 Pravzaprav bi moral reči — bojevit narod! Italijanski častniki so mu navdušeno zaploskali, test: Mussolini je pa nadaljeval: — Proti koncu meseca julija se je razvil položaj, ki ga ni nihče slutil. Ta položaj je bil sličen onemu leta 1914. Ce bi ne bili poslali svojih divizij na me-«*™* skupno z dejanji v Man jo, bi nastali taki zapletljaji, da bi jih mogel edino- >»žuriji, clokazujejo. da imajo , « . nekateri ja|>oiiski uradni kro- le glas topov raz vozi jati. ^ agresivne namene. Mussoliniju se je obraz še bolj zresnil kakor obi-J Ker sovjetska vlada smatra jmandžurske oblasti in japon- kt . »t • . v .. . .i j •• . . . fsko vlado odgovorne za gori INavzoci vo laski atašeu tuuh sil. med mirni stot- • i • • - - J J " ■ "J1"" ,imenovana dejanja, mi je naro- čila, da vam vročini ta protest. Vlada socijalističnih sovjetskih republik pričakuje, da bo Predno bo NBA reorganizirana, bo pa poteklo najmanj ,par mesecev. j Komaj je zapustil Johnson j Belo hišo, je bil pozvan v predsednikovo pisarno Donald Rich berg, pravni zastopnik NRA. i Richberg in Johnson sta odločno zanikala, da vlada med njima kakšno nesoglasje. Na-vlic temu se pa te govorice vztrajno vzdržujejo. I Iz preeej zanesljivega vira se je zvedelo, da Roosevelt do-Havana, Kuba, 24. avgu- sti bolj vpošteva Richbergove sta. — Dva štabna častnika ku- kakor pa Johnsonove nasvete močjo znanih zločincev in vsak banske armade, major Angel glede reorganizacije NRA, Eclievarria in mladi načelnik Na vprašanje, če bo ostal na DVA ČASTNIKA OBSOJENA NA SMRT Dva častnika sta skušala strmoglaviti Batisto. — Vstaja Je bila določena za 4. september. policist je dobil naročilo are tirat nekdanja tovariša zloglasnega, sedaj že mrtvega tihotapca z žganjem Cliarlesa Bannie ITigginsa, Jaeka Mc-Oartlivja in Billa Baileya. Kakšen posel imata sedaj, po- gencio Batista toda poizvedovalne službe stotnik čelu NRA, je Johnson odvrnil, Agostino Eriee sta bila pred da ne ve. Vbodoče bo načelo-vojuini sodiščem zaradi zarote val NRA odbor petih admini-proti vrhovnemu poveljniku stratorjev. Načelnik tega od-kubanske armade oberstu Ful- l»ora bo imel odločilno besedo. obsojena na Pozneje je določena nik časniške ponovljene izjave j korakov naprej. I — Približno kako sprejel predsed-poročevalce* ter jim rekel, da bo prihodnjemu daleč sto Wriglita nekatere določbe NRA trajno v veljavi. ca j no. nik ameriške armade, Francis Brady, so napeto poslušali, da bi ne preslišali niti besedice te velevažne izjave. Duce je značilno zamahnil z roko ter pokazal na ozemlje v okolici: — — Gospodje, opozoriti vas moram, da je ozemlje, na katerem so se vršili manevri, zelo slično o-emlju ob naši vzhodni meji. Hribovita in razorana zemlja, v kateri zelo primanjkuje vode. (Mussolini je s tem namignil na možno vojno z Jugoslavijo. Prvi spopadi bi se v tem slučaju zavr-šili na Krasu. Op. ur.) japonska .vlada storila vse potrebne korake AVTOMOBILSKE NEZGODE TREH LET Washington, D. C., 2. avgusta, beta 1931 je bilo v Združenih državah 860,000 avtomobilskih nesreč; pokodovanih je bilo 860.000 Mrs. Coo m \\ right izstopila i; • •• - 9nnnn tr.lhi Qvni . ~ , . - ... i - Hciji ni znano, totia s\oj eas smrt. \ staja le bila iz avtomobila in sta sla nekaj . i»;io »i..«., .lin^i^ L-; i« v*i i ■. t • , st.i bila člana družne, ki je \ti- nil dan prve obletnice 4. sep- hotapljala pre|M»vedano ž^a-. tembra, ko je tedanji sergeant kongresu predlagal, naj bodo , i tt • ait • w • Batista prevzel vrhovno po- bdi od Harryja V ,u { Preri prevozu v Havanno pa skočiti bU avtoinobilski nesreči Kansas City, Kaus., 22. avgu- T^rcCartliv je bil policist, ko 'ubit lBta ~ Pa srednM>m »a^du so zauei uoarec airs, roo Higgins pričel s svojim de-, Pri obravnavi je šest častni vJTv£ t ■vtomob.l lovanjem. Higgins je s proda-^ov pričalo, da sta obtožen« AStaVItlT yio^Ia WatDl In' 1T........_____ ___________i...... vstran. V tem trenutku zadel udarec Mrs. Coo. — Ne. — Zakaj ne? — Bila sem prenervozna in nisem ga mogla vstaviti. Mrs. Benjamin Hunt je iz- a za- janjem žganja naglo bogatel in s Hernandezom zasnovala __ McCarthy ga je občudoval. [ roto, po kateri naj bi bil Bati-Tn ko je bil leta 1928 Higgins sta odstranjen, ali pa, če bi bi-aretiran, je McCarthy na poli- j0 jiotrebno, tudi umorjen, cijski stražnici položil svoj po-i Smrtno obsodbo ie mi i i mu. — srednjeau za>i>adu so zaitrli eJektriene A^etrnice ia so si ljudj«* 'poiska-li sweaterje, ko je po dolgih mt^tv.ih vročino pregaalo hladnejše vreme. Po državah Missouri, Kansas..,. Nebra-^ka, Ie ženi stati pri avtomobilu in slišala, kako je 'rekla Nekateri domnevajo, da je Mussolini temeljito C™ — Storila . i-.-i nii- • j l-i c _ 'ju__,____:u - cTo „ J T . nisem nie vee kot ti in bom do šel z besedami: —Ne morem 'predsednik Mendietta podpi-več gledati, da mojega stare- gaj. ga prijatelja tako preganjate.--- izpremenil svojo politiko. Rad bi pridobil Francoze vanih in 28,240 ubitih. Ltft* na svojo at ran in sicer proti Nemcem in Jugoslova- nom. lflfJ3 pa je bilo 756,000 -nesreč, 850,700 poškodovanih in 29.900 o»»eb ubitih. jutri tukaj ostala. Mussolini in tudi kralj, ki je opazoval manevre, Sta Z uspehom povsem zadovoljna. Mussolini je pri tej priliki pohvalil častnike in vojake za njihovo pridnost. Posebno je hvalil gozdno milico in oddel- \ ke, ki so preskrbovali armado z vodo. Svoj govor je zaključil z besedami GRADBA BOJNIH LADU Washington, D. C., 24. av Byrdu se zdravje boljša. I DUUNGERJEV TOVARIŠ USTRELJEN ODPUST UČITELJIC Washington, D. C., 24. avgusta. — Tajnik za notranje zade ve Harold L. Tckes je odslovil' stopmj. Toda ni še bilo dovolj dežja, da bi pričelo kaj zeleneti, aH pa da bi reke in potolči zopet tekli. POSREDOVANJE GLEDE CHACO __Buenos Aires, Argentina, 24. St. Paul, Minn., 24. av^t«.^,^ J?«^ " j"™*■tej^lSi* radiju sporočil, da se Byrdu | ^erjeve roparske tolpe Homer I gusta. — Da postane ameriška zdrvje vidno izboljšuje in *r«jvan Meter je padel pod krogla I mornarica me8> pamaal. de hitreje najd—»o —toralM. NARODA", 210 W. lSth Street, New York, N. t. s—sni BOJ 8 TEHTNIMI ELEMENTI Til LAMEST gLOTUTB DAILY b U. I. £ Waukegan, HL Konečno smo vendar dočakali nedeljo, da nima nobeno tukajšnje društvo ali organi-, zacija svojega piknika, ker do) sedaj je že večina društev svo- Cenjeni gospod predsednik! Z veseljem sem sprejel Vase cenjeno pismo od 12. t. m., v katerem mi sporočate, da me je imenoval klub vrhniških enajstošolcev za svojega čast- je piknike imela, in tako je se-T*. *lia' , , . A daj priložnost, da priredi svoj I* .?ej.8tvo!.d® ^ledujete Vrh- piknik tudi naš Klub vrhniških\m«*™ tuom v kratkem poslal tudi Va-n i man je za ta piknik, bo to šemn klubu nekaj izvodov, nekaj posebnega, zavave in • Za danes Vam prilagam svo-razvedrila bo dovolj za mlade jo sliko in z njo iskrene po- "CLAS a akoda* Kdor ga hoc« nike aH prijatelje, to kUco atorL Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Hita ne po- nja Nedolgo tega'so hfli ^e najbolj prebrisani politiki pre-»ričani, da začasa sedanje generacije ne bo mogoče odpraviti zveznih in državnih postav, ki prepovedujejo iz-elovanje in prodajo opojnih pijač. Treba je bilo pa le pogumnega voditelja, ki je v pre-endtljivo kratkem ča«u završil nekaj dozdevno nemogočega. , --------------------„ ----------- Stvar je bila preveč zapletena, da bi jo bilo mogoč* 111 'Zrasle. Bo to piknik one,zdrave vsemi Vrhničanom. „. . * _ |vrste, karsne smo imeli pred Z izrazi odličnega spoštova- ;ar preko non urediti v splosno zadovoljstvo. p letit tam im claljnem Staten - Ob odpravi proMbicije ni bilo v deželi več kot sedem j Islandu, ko ni bilo treba ved- milijonov galon 44v sodih uleaauega žganja". To je le kap- 'no se*ati v ^P, in kupovati ti- iiiea na vroče železo ,ketn ter je bila *lavna fikrb' lia Vr°te zelezo- j kje je kaj prostih vrčkov. Ta- Polegtega je bil pa navzlic resnem svarilu predsed-,krat smo namreč zložili vsak i)ika naložen na opojne pijače dosti previsok davek — moški en dolar, pa je bilo do- zvezni davek, državni in občinski. jbre pijače dovolj za cel dan. m . . ,, , , . , , „ .Približno na ta način bo tudi lo je dovedlo do razmer, ki .so prevladovale zacasa 'piknik našega kluba, kateri je prohibicije. f | ustanovljen v namen zabave Tedaj je bilo tihotapstvo Z opojnimi pijačami silno!1" razvedrila članov, njihovih jcago je bil 29 julija jugoslo- n^lJ^n 1 i družin in prijateljev. vanski dan. Bil sem skoro u- Sia,iec» (,a rani cel pro- v, * . . . verien. da hode med tem v *ram zadržujejo. Ce ga sedaj S. Hočevar. Vrhniki zamoremo samo čestitati, da ima na vodilnem mestu za trg tako skrbnega moža. obrazov, a začeti le še niso hoteli. Koga za vraga pa še pričakujejo, sem si mislil. Poleg govorniškega odra u-gledam orjaško postavo jugo-slovanskega konzula, kateri nekaj govori z osebo poleg njega. Nagovorjeni pogleda na uro, nato proti dohodom in zmaje z glavo. Od odra sem prideta dve brhki mladi Slovenki v narodnih nošah. Na prsih iiiuita pripete lepe velike rudeči nageljne, še lepše pa držita v desnicah. Tudi na njih obrazih je bilo videti, da med občinstvom nekoga iščeta. Vsaka zase pa si je mislila, da bi ga le jaz prej zagledala kot ti, da bi mu pripela na prsi tale znak goreče ljubezni. Vrnili sta se z nageljni še vedno v rokah. Nato zagledam A. Grdina z njegovo kamero. Zdelo se mi No, pa naj o enajstšolskem da bi tnd! 011 ™1 Vfko pri" klubu neham, saj se je že itak ""kovanega kje izsledil ter ga preveč zavleklo. ' ovekovecil v filmu. Zopet sem Na svetovni razstavi v Chi- si mialil' P««*kovani mora biti najmanj kak kraljev odpo- ru zMr j eno, ker je donašalo ogromne dobičke. Vlada, ki je na vse mogoče načine ustrezala suhaškim :ana/t ikoni, je rekrutirala krdela dvomljivih elementov, oborožila jih je ter jim dala neomejeno uradno oblast. Vsled tega se je čuditi, da, se tudi sedaj zvezni zaklad, ličar Morgenthau' in njegovi uradariki zanašajo na ista reistva in skušajo nasilno zatreti nepostavno tfrgovino z žganjem. Slednjič bi morali vendarle eprevideti, da ne gre. Te dni je bila izdana odredba, da mora biti na stekle-i:ci natančno označeno, kakšno vrsto žganja vsebuje. za enoletno ela- f • fed d . , . " £ , da bo prej konec, narino, katera vsota se porabi/V i ■ ®J l??r0(aI» Pa i za to prvo klubovo prireditev T" daneS niSem se meesar ' ^ pripekalo vedno kakor se bodo porabili tudi i ^ • „ . buje. Ze sem svetoval naši dru- dohodki, vplačani od prijatelj-1, K7 ^ one T1^1^ z^tra-l žbi» tla ^ najbolje, če kar gre-skih družin, katere je članstvo kaZal° leP°- ub(;re' mo, ko zagleU" mi prav vseeno Pri<1(i ali 73ripravljeno dovoli zabave ■ : Gorenjca, pra- ne, in če bi mislil priti, bi lah- sladoleda, sladke piiače m'Vm miustaY,m' da PovPra" ko med tem ko tu čakamo pri- samo, kateri prostor na raz- šel že prav iz Belgrada. drugih sladkih dobrot, ne da i« i;™ • j, stavi je določen za prireditev; govati st^TS Skfc .iugoslovanskega je bilo, da pri- qi; J JT J, J i ^ 1 1 1 ca je razodel a, da je Belo- pravzagotovo, — povzame dtrJl : Pa D«1 V Potrebne ^pet Math - in tudi veliko dtfcTbi se 3i pri ^ -o je bilo o tem, - pri- KSl-tor Tron ^ * hrepeni po nikaki stalni bla- ** °ečiiia-stih gora. V tem malem mestecu, Bowie, Colo., kjer začasno živim, obirajo v sedanjem času sadje. Sladke hruške so že pošlje, pač so pa na vrsti sedaj zelene, ki jih gospodinje pripravljajo za zimo. I Za nekakšno zabavo nastavljam pasti in sem že vjel devet lepih svetlo-črnih belolisa-stih živalic, ki so slične drago-: cenim angorskim mačkam. Gorje pa, če te ta živalica poškropi s svojim "parfumom", ki ga ji je dala narava za obrambo. V mislili imam namreč dihurje, ki delajo farmer-jem veliko škodo. | Dihurju ne gredo v slast samo piščanci in jajca, pač se je pa zadnjič spravil celo na najbolje slive. Dosti j ill je poje-,del, pri tem pa še veje polomili!. To me je napotilo, da sem (napovedal vojno tej živali. I Sosednje farmerje le redko obiskujem, ker so ni i noge no zadnji bolezni precej otrdele. No, m<» pa zato farmerji obiskujejo, da včasi kakšno domačo ukrenemo in se pogovorimo o prejšnjih časih. Pozdrav! Matija Pogorele. Na pikniku bodo tudi vsako-i v splošnem jk* bilo čuti največ! Jaz ga debelo gledam: — DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Za $IM .......... Din. IN 9 . ......... Din. 290 t 7 JS9 .......... Din. 309 fltJB .......... 1Mb. M0 tZ4J& .......... Dfn. 1MV T ITALIJO Za S JU* .......... lir 100 $18^0 .......... Lir 210 *H.®0 .......... Lir 500 »8.20 .......... Lir W00 $176.— ....................2000 W BE CEN M SEDAJ MITEO MENJAJO 80 NAVEDENE PENE PODVRŽENE BPBEMEMIŠl GORt ALI DOLI 1m Hphrfilo ▼etftii makov kot sgor&j navedeno, bodlai v •U UcmH a»vol)a)OTno fte bolje poco*. v iMnrtgiH DOLftim I manU pmšaU..........$ 5.75 .......... fi9M " " ......... w " ......... $2L- ^ " " ..........MU5 " - ..........HIM Prejmnlk dobi ? atim kraja Imbfllo t dolarjih. ijM Hhidi Inihjn pa Cahit LeUar ta prM«JMaa $L—. SLOVEN1C PUBLISHING COMFANY \ Naroda" ^ me* mi, m. t. * l* % -i ^f ' vrstne tekme, za katere po do fočene tudi male nagrade v de narju. Edino kar se tiče jedil ali prigrizka, naj prinese vsaka družina seboj, četudi bo nekoliko tudi na pikniku pripravljenega. Na prostor piknika bo vozil s svojim trukom tudi nas sošolec John Mesec, in sicer bo odhajal izpred Slovenskega Narodnega Doma ob 10.30 do-poldne, 12.30 popoldne in ob 2. popoldne. Razume se, da ni tudi za prevoz tja in nazaj kake posebne pristojbine. Za slučaj deževnega vremena pa se vrši piknik prihodnjo nedeljo. Klub je medtem tudi v številu nekoliko napredoval, ter šteje danes čez 40 sošolcev, Oni, kateri so se izjavili za pristop h klubu do 16. julija, «o pristopnine /prosti, kdor pristopi pa sedaj, je določeno poleg claharine en dolar pristopnine. O našem klubu j*e bito žitati lepo priznanje tudi v ljubljanskih dnevnikih Jutru" in "Slovencu". Prejeli smo med tem tudi pismo vrhniškega župana Mr. Stanka ' Hočevarja, katerega je klub imnoval za častnega Mana ter podajam njegovo pi- p v prevodu. •A - It IT (■•' . > srbohrvaščini. j .Ta, koga za vraga pa tako tež- Program je bil določen za 3..iko pričakujejo, — ga vpra- uro popoldne. Soparno solnee je pripekalo posebno na one, katere ni zadela senca strehe. Pred začetkom sem opazil nervozno tekanje rediteljev in vodilnih osebnosti sem in tja. Gledali so na svoje ure m proti dohodom. V bližini velikega odra je fcilo videti skupine nežnega spola v pestrih narodnih nošah troimenega naroda. Najbolj so mi ugajala seveda Slovenke z pozlačenimi -avbami in svilenimi rutami. Občinstvo si je otiralo pot z ML KflMDVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-tlovensko Berilo KN0LI8B SLOVENE MtADER 8TAVK SAMO $2 N cro^fti jfia pn — KNJIGARNI 'GLAS NAHODA' 116 WMTT lUk 8TRKCT r Mir mu cm sam.. — Koga drugega kot Petra Zgago! Žal, Petra pa ne bomo pričakali. bi vedel, da pa on pride, bi pa rad čakal se par ur, četudi je bdo solnee neznansko vroče. Če bi prišel sedaj, bi mu bilo moje prvo vprašanje, kdaj je hodil po Vrhniki, da zna njene krasote tako lepo opisati, kot je to storil zadnjič v svoji koloni. Hvala, Peter! Med pogovorom se je tudi •program začel, pa sprvega so "bili večina govori. Program je bil zelo obširen in predolg, da bi ga mogel opisati. Urejen pa je bil tako, da so glavne točke nastopa Slovencev uvrstili že čisto proti koncu ter Če bi pred zaključkom deževalo, pa bi Slovence napralo. Saj OBISK. v; •eraj nas je obiskal Mr. Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe" in originator satirične kolone "V.^ak po svoje". Svoje zaslužene počitnice bo porabil, da obiAre svoje prijatelje in znance po vzhodnih državah. Kil J S rojak Dominik Z a gore, kateri je prišel v Ameriko pred 9. leti in je doma % Dolenjskega. Zadnji njegov natslov je bil Domian Z&-gore, '225 Jururt St., Hnmbotth Com., Eureka. Oalif. — Prosim, naj se oglasi 'na »podJiji naslov, mm imam poročati zelo važne starati »tare domovine. — MSci Piteoltt, Victor tL P., Mršit, Mich. giBipjpJBiBiBrenaB^^ a OMAN "PROKLETSTVO UU8EZN1" je tako lap in pretresljiv, da ga boste čit&li s največ^ jim zanim&njera. 11.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga Ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New Ytofc, K. Y. MMaiaiaaiSMgiaii^^ Naj lm pa za nameček A« ena o avtomobilih, ker sem baš |>ri tej stvari. Povtnlal Iwm o roja k it, ki je imel čedno ženico in si je kmn-jltt po poroki kupil čeden avtomobil. Ko se je nekoč vozil sani, ga je dohitela nesreča. Zavozil je v globok jarek ter avtomobil [popolnoma razbil. Po čudnem naključju se ni njemu nič z^o-'dilo. Nesreča pa nikdar sama ne pride. Skoro vedno ima koni-panijo. i Neka čndna bolezen se je za-jeela širiti po mestu. Roja kova žena je legla in po treh dneh jo je Bog poklical k sebi. i Ubogi vdovec je žaloval leto dni, dve leti, tri leta. Ni in se ni mogel potolažiti, i — Pozabi vendar — ga je tolažil prijatelj. — Je bila pač božja volja. Saj so še drut^e ženske na svetu. Niso sicer ta-■ ko dobre in pridne kot je bila :tvoja ranjka, pa tudi druge se j boš privadil in boš sčasoma zadovoljen ž njo. \ — Vem — je odvrnil. — No. če veš, e do, si nit i v sanjali ni mogel žala. BREZPOSELN Vedel je, da ni prijetno bitij je izvoljenki liotel poljubiti ro- lostno gledala. Ni je ogovoril. Sam in resen se je odpeljal, saj je spoznal, da mu je brezposelnost mnogo koristila, kajti preje je bil tako naiven, da je računal na prijatelje in na izvoljenko, zdaj je vedel, da nima nikogar v tem mestecu, ki bi ga res nesebično ljubil. Zato je mirne duše odhajal. -! misliti. Nekdaj, ko jo bil še zaposlen, si je dejal, da se že živi, če tudi je člov«*k brez tistega stalnega nameščanja, ki mu pravimo brezposelnost, saj je človek zato lepo svoboden in gre kamor hoče. Opoldne potrka pri tem ali onem znancu, kjer dobi kosilo, za samca je kmalu dovolj. f'e pa nima znancev, se oglasi v kuhinji za brezposelne, kjer mu postrežejo. Oe je zima, se lahko ogreje v ogrevaIniei, n poleti je o-grevalniea vsa božja priroda. Ko je postal brezposeln, je spoznal, da se je pošteno motil, za strmel se je v prepad, iz katerega ni videl izhoda. Spoznal je, da brezposeln i k ni izgubil samo svoje službe, tem-več vse kaj več, tudi svojo čast in sploh vse. Spočetka je nastopal še dokaj svobodno. Obiskal je nekaj znancev hi jiin zaupal, da je ob kruli. Njegov prvi prijatelj je neverjetno zmajal z glavo, o-braz se um je zasenčil, postal je ves uraden in st»-og. Nazad-nje jo vzel iz žepa nekaj dinarjev, mu jih dal in pripomnil, da obžaluje, da poslej ne more več z njim na .skupne nedeljske izlete. Tih in potrt je pri drugem prijatelju, ki mu je samo sočutno stisnil roko, a ko je brezposelni odhajal, je hitro za njim zaklenil vrata. In tako je šlo dalje in naprej. Kmalu je spoznal, da se ga vsi ogibajo, da ga nihče večne povabi v družbo, skratka, da je izoltčen ne samo iz službe, temveč iz človeške družbe sploh. Njegovi znanci so priredili veselico. TTotel se je je udeležiti, zlasti še, ker je vedel, da bo tam našel svojo izvoljenko Angelo, hčer bogatega trgovca, kateri so vsi dvorili, pa si je vendar izbrala njega. Laskala mu je misel, tla bo dekle pristopilo k njemu, mu stisnilo roko in šepnilo: "Kaj zato, če se brezposeln! Moj oče te bo sprejel v pisarno, da se uvedeš, saj itak kmalu postaneš moj mož!" Komaj je čakal tiste nedel j;-. Ko pa je prispel na veselico, je bil razočaran. Znanci in prlja-tel ji so mn pokazali hrbet. Ko Pobegnil je, hitel je v priro-do, v polje, v gozd. Trpel jo in drhtel v svoji nemoči in klel usodo. Zjutraj se je vrnil domov, se zaprl v sobo hi pisal svojemu bogatemu svaku, kako se mu godi. Ker je imel trd tilnik, ga ni hotel takoj nadlegovati, a zdaj se je čutil preveč v stiski in izbruhnilo je v njem. Svak mu jo takoj odgovoril in ga oštel, zakaj so ni takoj o-glasil, saj vendar ve, da ima svak zveze irrbi mil no bilo treba na cesto. Zabičal mu jo, naj zataji, da je brez službe, in naj reče, da je dobil že drugo nameščen je. Priložil mu je tudi večjo vsoto denarja. Brezposelni si jo kupil novo obleko in razglasil, da mu jo svak sam svetoval, naj skn*a priti drugam v službo, ali pa | naj pride k njemu za drnžab-. nika, kar bo zdaj tudi storil, j Brezposelni si .je kupil novo j obleko in razglasil, da mu jo } svak sam svetoval naj skuša priti drugam v službo, ali pa naj pride k njemu za družabnika, kar bo zdaj tudi storil. Spet so njegovi tovariši priredili veselico in udeležil se je Vso se jo spremenilo. Prija- OD PASTIRJA DO KRALJA KRALJEV Sedanji vladar Perzije je sin siromašnih kmetskili staršev. Ker doma ni bilo kruha za vse, je odšel na vo jno. Dolgo je služil kot navaden vojak in tudi takrat, ko mu jo bilo že nad 30 lot, bi še nihče no bil mislil, da so skriva v njem bodoči kralj kraljev. Saj mož ni znal niti čitati, niti pisati. Imel je. pa odprte oči in bistro glavo. Težki» jo prenašal, da jo njegova ljnbljona domovina p o d vodstvom nesposobnih vladarjev, igrača v rokah Rusov in Angležev. Ko so je pa začela ruska moč lomiti, je spoznal, da jo napočil čas, koko se lahko Perzija za vedno otrese tujo nadvlade. Vso svojo moči in misli jo posvetil temu cilju. Ponoči je i .i•• v t• .. i študiral, podnevi agitiral. telji so so vračali, ga prijazno „ , 1 A t „ A 'r>. . __ i - v - - i- 1 Kmalu je posta častnik in ko pozdravljali m mu napivali, ' •njegova Angola je imela dovolj li Angleži, v srednjem, ki naj bi bil po tihem sporazumu obeh velesil nevtralen, sta pa gospodarili prav za prav obe. Rusi so utrdili svoj vpliv v Perziji z železniško progo od Kaspiškega morja do Tabrisa, z ustanavljanjem rusko-perzij-skih bank in ne v zadnji vrsti z močnimi kozaškimi posadkami na meji. Angleži so pa zna-znali izpodkopovati politično in javno življenje Perzije. Ni bilo nobenega starejšega plemiškega rodu, ki bi se bil upiral njihovemu denarju. <~V so pa le ni dal podkupiti, je podle^«*! diplomatskim intrigam. Angleži so večno pošiljali v Perzijo svojo najboljši* agente in politike. Perzija je bila res brez moči in krvavečega srea je morala gledati, kako črpajo Angleži iz njene zemlje skoraj zastonj olje in petrolej in kako Rusi izvažajo njena mineralna bogastva. Ko jo prišel Resa Kltan na krmilo, je korak za korakom u-vel javljal svoj program. Naj-proj jo reorganiziral vojsko. Ko jo bil že tako daleč, da se je lahko naslonil na fanatično mu udano armado, je stri moč tujcem prodanih starih perzijskih rodov. Pobral jim jo ves denar ter odvzel pravico do pobiranja davkov in carino. Poklical jo iz inozemstva gospodarski« strokovnjake in se točno ravnal po njihovih nasvetih. V pičlih treh letih jo postal perzijski proračun aktiven, dolgovi so bili poplačani, državni dohodki so so pomnožili. Kjer jo mogel, je novi šah podpiral domačo trgovino, gradil ceste, železnico in letališča. JCo je spoznal, da perzijsko gospodarstvo no potrebuje več -tujcev, je z ono potego peresa odpravil tako zvane kapitulacije, kakor so so imenovale sko so inii postala tla pod nogami časa in vedno se je smukala o-1 P^vroča, je pobegnil s svojimi koli njega. A ni se menil šestimi pristaši iz armade m,zi Poletja veljavno posebne njo, ostal io nedosegljiv, saj jo ! V°*ta} P"Srf«var opoz.cijoname I lin,jtične in gospodarske ugod- vedel, da jo vso samo zato, ker 1ol»J°/ /n!a*a -,e: *>0stal 5?' ™>sti tujcev v Perziji. „ •__i.i ^i. neral m kmalu se vojni inim-j T ^znesla vest. .la postane ' | N j 5al, si „; pri. EttNEfctf 395 Tedaj se je pa Marest odločil za vprašali jo : — Ali jni izvoli nionseigneur dati v pomoč otuijo vojaštva t — < Vmn pa i Kaj nimate dovolj policajev t — Da, za navadno delo. Toda za to. kar mi jo naložil gospod policijski ravnatelj, je potrebno dvojno, trojno število.. . — Za iskanje ? — Da, ker mi je šinila v glavo srečna misel. — In sicer? — Naročiti policajem, naj preiščejo istočasno vsa prenočeval išča. — < emu pa ? — Da begunec ne ho mogel uiti, če se skriva v eni 'teh hiš. Ko bodo naši ljudje v enem okraju preiskovali hiše, se 'bodo gotov o našli ljudje, ki bodo druge obvestili o tem. (frof de Linieres se je ozrl na Maresta, ki je povešene glave pričakoval odgovora. — Pa naj ho, —^e dejal grof, — takoj bo izdano povelje. Sedel je k pisalni mizi in napisal nekaj vrstic. Potem je zvil papir, pritisnil nanj pečar in ga dal Marest ti. Marest je že holtel oditi, pa ga je grof zadržal z besedami: Policisti so so boječe spogledovali; toda nobenemu ni dišalo odgovarjati. Marest je nadaljeval osorno: — To je torej edina prilika, da se mi zopet prikupite. .. Po«tein roku vas odpustim. Tako. zdaj veste vso. In nehote je pri tem posnemal grofa v njegovih kretnjah. Ko so hoteli" policisti po kratkem molku oditi, jih je Marest zadržal z besedami: Hočem viis še obvarovati nesreče, ki bi vas zadela, če t»i vas odpustil. Zasnoval sem osežen načrt. Policiste so te predstojnikovo besede pomirile. — Da dosežem svoj cij j. — jo nadaljeval Marest. — potrebujem pomoči vas vseh. Toda prodno vas pošljem v boj. vas moram vprašati, kaj ste počeli v mestu. Obrnil se jo k prvemu rekoč: — Kje ste bili vi, Ledru? :— .Ja-Z sem preiskoval okraj Temple.. — In seveda zaman. — X obe nega sledu za plemičem,, ki bi bil podoben zasledovanemu... — Tepec!. .. i i romska strela, kaj mislite da... obdrži jetnik neizpremenjeno zunaj os t in obleko, ki jo nosi vedno... f'e je le malo spreten, gospod Ledru, se preobleče in za- I krinka... — Zdaj se vsaj ne boste mogli več izgo- Poltem se je obrnil k drugemu: varjati, če bo vaše iskanje zopet zaman. f — A vi, Truffemc'... Tudi nič. seveda.. Marest je odgovoril povešene glave: i Niti vi. Chantepole... Tn tako ste vsi zaprav- — Kvečjemu, če bi begunca ne bilo v .ljili čas, tristo vragov!... f'lovek bi upal. mestu... , I Sicer pa... Ne da 1>i odgovoril je grof de Linieres na- j Kar je opazil, da enega policista ni. glo pripravil več povelj. Marestova opazka I — Kje je Xikomed ! — je vprašal, ga je bila zadela v živo in hotel je takoj j — Išče v okraju Saint Martin in des Innocents, — se je glasil odgovor. — Tam išče, pravite? V samem središču mesta, kjer nihče iie more napraviti sto korakov ne »la bi ga opazili in spoznali. Po kratkem molku je začel Marest razla.: ga t i policistom svoj načrt. < — Po mojem mnenju bo treba preiskati vse dele mettta. .. Policisti so se spogledali kakor da se štejejo. — Se bolje bi bilo, — je nadaljeval nji-j hov pre-.lstojnik, — če bi preiskali istočasno vse stanovanjske hiše, vse krčme in prenoce-vališča od vrha do tal. — Za to bi bila potrebna cela armada, —-je pripomnil Ledru boječe... — Imel jo bom... fete Njegovega Veli. čanstva so jmhI mojim povelja?vom... Poveljeval jim bom iji če se skriva begunec v Parizu, ga primemo. — Da. — je za mrmral Truffeme, — če jel v mestu: toda... zdi se mi... da ni ostal v| Parizu. — Pomo že videli... Zaenkrat naj pa vsak točno izpolni povelje ki ga dobi pi-j meno. In Marest jo stopil dostojanstveno k črnij mizici. i . Odprl jo predalček, vzel iz njega paiSir'fti|| začel pisati z obrazom ministra, ki pošiljž brzojavke kraljevskim poslanikom. reagirati na njo. Ko so bila vsa povelja zapečatena, je pozvonil in jih izročil slugi. Marest je še vedno nepremično stal. — Lahko greste, — je dejal grof, — i h ne pozabite na povelja, ki seni vam jih dal. Marest se je globoko priklonil in odšel. III. Slika nam lote model nove mornariške postaje French Line v Havre s parnikoma "Normandie" in "IDe delftance"; is lope vosi jo posebni vlaki proti Parim; motorne rampe omogoč ajo avtomobilom dostop v vsa tri nadstropja; na 280 čevljev visokem stotpn je termometru slična priprava, ki je ponoči razsvetljena ter vidna daleč v zaliv in registrira plimo in oseko. kreta, 4800 ton jekla in 9700 ?je prodajalna časopisov, toba-fgoče videti daleč v zaliv. Na ton cementa. Najmodernejše ka, florist, bara, telefonski, br-; strani proti morju bo ponoči zojavni in kabelski nrad. Es-j razsvetljena priprava, ki bo calatorji, elevator ji in široke kazala gibanje morja, stopnice omogočajo v poslop- Ogromna French Line potniška in blagovna postaja v Havre, največja te vrste na svetu je dovršena ter bo formalno otvorjena to poletje. Dolga je 1897 čevljev, 148 čevljev široka in obsega f»et akrov. Za zgrabo je bilo treba 27,000 kubičnih metrov kon- priprave bodo mogoči le naglo izkrcanje in vkrcanje potnikov ter nalaganje in razlaganje tovora. Vse priprave so ju prehod s parnika na vlak. rt vojne, tako da je mogoče isto časno dva parnika opremiti. V- veliki dvorani za potnike po Avtomobili lahko vozijo vseh treh nadstropjih. 280 čevljev visok stolp je r Poslopje sta zgradili French Line in državna železnica v namenu, da potnikom še bolj ustrežeta. • Komaj jo stopil Marest v predsobo, je iictstala v njem nenadna izprememba. To ni bil več ponižen sluga, kakor malo poprej; našel je bil zopet strogi izraz dostojanstva, kakor vedno vpričo -svojih podrejenih. Bil je globoko užaljen v svojem samolju-bu in čutil je potrebo stresti nad nekom svojo jezo. Stisnenili pesti je stopal napre j kakor grof de Linieres, kadar je bil slabe volje. Oredoč proti sobi, kjer so ga pričakovali podrejeni policijski organi, je v duhu znova našteval očitke, ki mu jih je bil zalučal v obraz policijski ravnatelj, da bi našel po. vod za srdit izpad proti svojim agentom. Videč ga na pragu, so policijski organi takoj spoznali, da prihaja od grofa slabe -volje in da se jim bliža nevihta. \ Vstali si vsi naenkrat in čakali, da jih predstojnik ogovori. Počasi, dostojanstveno je stopil Mare^r v sobo in povešenili oči se je začel izprehajati po nji, kakor bi raz mišljal o zelo težavni in zapleteni nameri. Tu pa tam je dvignil glavo in uprl srepc oči v tega ali onega podrejenega policista. Vsi policisti so vedeli, da je njihova slu žba odvisna samo od Maresta in zato so se vsi bali njegove jeze. Ta je res takoj izbruhnila. Razjarjeni Marest je naenkrat obstal in vzkliknil: — Zelo nezadovoljen sem z vami. Treba bo odpustiti vse, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Iz Marestovih oči so švigale iskre. Policisti, ki so dobro poznali svojega predstojnika, niso dvomili, da f. Mic-li fi, C. r. \ j&utai n. ikm tAl V AIO D A' NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 25, 1934 LAZOSST BLOYX9S DAILY tfi U. ■. X. IZGINAINCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. U ' (Bozo mu ponutli y>isnao. In ko ga Kolnrko prebere, pravi Bt*zo : — Kakor »tuje stvari, moram biti 've*el. tla ima mojo sestra gotovo službo. Dokler ji nam ne morem ustanoviti primernega doma. jo moram (pustiti v njeni službi. Toda u*pam, da ne bo več* dolgo trajalo. A bo mi iznajdba prrnesa {Kpeh. bom mogel skrbeti /a sestro. — Poteni pa bova oba želela, da- imaš u»peli. Prihodnji dnevi potekajo obema prijateljema v napetem pričakovanja. Slednji«"- ipride pirano in na o-vitku je bilo ime nove delniške družbe. iRan~natelj te družbe je Božu sporoči1), da jra je profesor Zfle xeloipriporoi'il in je tvrdka pri-pnavljena w.eti ga v služfeo. In ker j*< aam avojega prijatelja Štefana Kolnika tako toplo priporočil, t« bodo tudi ž njim pogajali. Za njegova iznajdbo se zelo zanimajo In je aeio najboljše, da o njej ž njimi osebno govore. X»to je bilo izmenjanih še nekaj pisem meti tvrdko in obema prijateljema Tudi profesor Zele je Božu še enkrat pi>al. Sam je govoril « ravnateljem Herderjem. ki je glasni delniear podjetja in zelo cM>er trgovee. Sreer je tudi med tistimi, ki *o šele v zadnjem ča- au obogateli, toda ni tako semap* Vn. kot so drugi te vrste ljudje. Xekaj dni pozneje je g<*»pa Lentikoff s svojo družbo odpoto- Pogajanja so se za oba zadovoljno iztekla. Zelo sta bila vesela, vala iz Hedgehouiše ter je odšla v "Brighton. .Tukaj se je nastanila v ko jima j«» tvrdfka poslala -pogodbo za ipet let. ftazveljav.'j^uje nju palači ipodobnem hotelu na korzu morskeg«' obrežja, nih obveznosti v StocMiolrmi je bilo popolnoma lahko. | DaniHa je vidno oživela pml osvežujočim vplivom morskega ko- Ko je bilo vse ure-jeno. je Božo pisal .svoji »sestri. kateri natanč- pallšT*a in bre7Mkrbnega življenje. Bila je lepža kot kdaj poprej in no popiše vse. kar se je egodilo. ! gosopdje so z občudovanjem gledali za njo. kadar je šla z gospo — Sedaj ne bo -ve«" dolgo, draga sestra, ko bom v položaju za Ijentikf^f v ko»pali£«*e. ali pa. kadar se je "pokarala na terasi hotela Tebe skrbeli. I n tako se moreva v dogletlnem času »veseliti na zo-ifli pa v obednici. petno »videnje. Drugače pa sta obe. kot navadno, živeli sami za sebe. Gospa Daniela je bila še vedno v iHodgehotise. Vsled njenega vpliva Lentikoff ni nikdar sklepala novih prijateljstev. Ljudi se sieer ni je gospa Lentikoff ostala ovni tednov. j izogibala in je prenašala njihovo družbo, kadar je pač morala, to- Ko Božo skoriča pismo na sestro, ga i>aIo£i na mizo v družabni , da ni jim prišla bližje, kot je bilo neobhodno (potrebno. iNekoč gr« gospa Lentikoff -z Danielo k sim.fonijs.kemu kom-pr-tu v "domu". Danieli j<» hotela nuditi priložnost, da sliši glasbo, in Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. ve. In tudi jaz se tega veselim, kajti Štefan mi je postal tako drag prijatelj, da ga mora« Ti nekoliko eapreti v svoje sr-oe. Škoda, da se še osebno ne poznate, kajti prepričan sem, da bi se med seboj čudovito razumela. Božo je o Štefanu Kolniku toliko lepega poroča1 da ni mogla drugače, kot da se je aanj zelo zanimala. Bratu odgovori, še predno odpotuje iz Hedgehouse ter mu meti drugim . kot pa imenovana mlada dama. —>Z vami se ne maram pr. 11 selila nil v Hamburg z aeroplanom m so bih po ra-'z. s-otembra: diju v stalni zvezi s celino. | S^J ^citr^ 8. septembra; ___J Vo fendam v I^tulogne sur M r I Ue de Krajce v Havre '11. teptembra: I Hr 12. septembra: A1 > mpic v Cherbourg kolajne in dru^a odlikovanja, \ Iluvre ki naj bi jih bili dobili sarajev- ?lilWiUlk"e v "«'nburg >?ki trsrovei na raznih razsta- Sleparske diplome. V Sarajevu so se pojavile najrazličnejše diplome, zlate hol-tk im ženam in aanimali. Sedaj pa- nas boste vi razvedrili h svojim veseljem. — Žejo ste dobri, milostljiva gospa. Gospa Lent % off vzdibne. — Draga Daniela, nekaj moram storiti, da vas 001 plača m za svoje sitnosti, ki jih tako voljno in potrpežljivo prenašate. — Sicer sem mnogokrat opazila, da ste Žalostni in potrti in včasih tudi obupani, tod«, o kaki sitnosli pri vas do sed"i še nisem ničesar opazila. BH je Trendar le lep in prijeten občutek, da je mogla biti kaj tej ubogi, nesrečni materi. — Ne mislim na to. da bi vas zapustila, milostljiva gospa — dokler me sami ne odšlovite.% — To se pač ne bo nikdar zgodilo. Daniela, — odgovori t prepričanju stara gospa. Po tem razgovoru odide Daniela v svojo sobo, da bi še- enkrat prebrala bratovo pismo. Njegovega uspeha je bila neizmerno vesela m ji je bilo seveda žal. d* sedaj ni v Vratislavi. ko pride tja njen brat. Toda ▼ svoji službi je bila zadovoljna in je bila trdno odlo-Čana. da na noben i^ačin ne pade bratu v breme, dokler more sama sa sebe skrbeti. Slika nam kaže grobnico slavnega perzijskega pesnika Oma- Smeje bere konee piana. > jra Khayama v Misliapuru, Perzija. Grobnico bodo popravi- — Ne smem pozabiti, draga sestra, da Ti izročim pozdravili z denarjem, ki ga je prispe valo perzijsko društvo za ohr Koinika. Zelo je >vesel, da mu vračaš njegove posdra-' ranjen je starih spomenikQV. 11a vah v inozemstvu. Ta oi i;i v Oliei bourg Saturnia v Trst 25. septembra: Sla tendam v liouln^ne sur M t 26. septembra: IMa urn ta nia v Cfi^rbourK \VashlnjTton v Ilavre Altn-rt liailln v Hamburg •js. septeinht a: 1 Hrtint-n -v- Hrrmm 29. septembra: I Cunlr <]i Sttvloa v Oerifia 1 111* de France v II a vre Povesti in Romani: (Nadaljevanje.) Povest o sedmih obeAenlb .................50 1'rmvira kladiva ________________________________JS* Pubirki iz Koža (Albrecht) ............55 Pariški zlatar......................................J6 Prihajni, povest ................................M 'oiigalN__________________________________________29 Povesti, pesmi v pro»f (Baudelaire) trdo Tesano ..._____________________^..,.1.— Po strani klobuk ________________________M Plat kvona ___________________________ ..40 Pri strica ___________________________________________.M Prst boiji ______________________________^ Sanjska knjigK, mala ........................fiO L grabi jeni milijonar ............... 1.2» Sanjska knjiga, velika .................90 V krempljib inkvizicije ..................1.8f Sanjska knjiga, (Arabska) .........1.50 V robstvu (Matlčlči ........................|J6» Spomini Jugoslovanskeca dobro- j V sorskem zakotju ..............ja voljea 11)14—1918 .......................1.251 Sredozimei, trd. res..........................60 broS.............................................49 fitranote vojne ___________________________________.50 Sliri smrti, 4. iv...............................„35 Stanley v Afriki .................................5« V oklopnjakn okrog sveta: 1. del __________________________ 2. del .............................. OBA SKUPAJ ............. ..........Jt --------l.fltf Veliki inkvizitor............................ Patrim, povest is Irske janaBko d' b~ _____________________ J« Spomin znanega potoval« ............i-5o|yera (Walilova), broš......30 Stritarjeva Anthologija. brufl ........-8® \ojska na Balkanu, s sUkaml Sisto Šesto, povest iz Atirucev .........SI l'o gorah tn Minah____________M Pol litra vipavea ________________________M Poslednji Mehikanec _______________________JSi Pravljice H. Majar ...........................<39 Predtržaoi, Tretorn Id drogi ivel- niki v gramofona__________________.....25 Prigodbe iebelice Maje, trda ves 1.— Ptice selivke, trda ves__________75 Pred nevihto____—_____________.35 Popotniki ___________________________________M Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................... ...........................3t Student naj bo. V, sv. ------------------ Sveta Kotburga _________________________.S3 Spisje, male povesti______________________JS stezosledec .......................................... Šopek Samotarke _________________________.56 Sveta noi ................................SI Svetlobe in sence _________________________lil Slike (MeSko).............................M Spake, humoreska, trda ves. _________Jk> SHAKESPEARE V A DELA t Poznava Boga Pirhi______ 1'ovodenj . .3« I Praikl judek........... Prisega Huronske^a glavarja Maehbet, trdo ves. ___________________________3% broširano _________________________________„7i Otbelo________________________________71 30' Sen Kresne noči________________71 jm' l ..je Pravljice in pripovedke (Kotutnik) 1. svesek____________4« 2. svesek__________41 Prvič med Indijanci Preganjanj« indijanskih Je? Slovenski pisatelji II. t\.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice _________________________£54 Vrtnar, (Kabtndranatb Tagore), trdo vetauo broSirano ______________ .75 Robinzon . Robinzon Crusoe_________________ Revolucij« na Portugalske« . Rdeča in bela vrtalen, povest Rdeča megla_________ Slovenski ftaljivee _______________ Slovenski Robinzon, trd. ves. ... i Stric Tomova koča ____________ Sueški Invalid _________ Skozi tirno Indije Tigrov! zobje Tik za i rente TalU, (Bevk), trd. ves. Pri Indijanske povesti Tunel. soc. roman _____ ' Trenutki oddiha _______ Turki pred Dunajem_________ Tri legende o razpelu, trd. ves. i Tisoč in ena net: I. svezek _____________________ II. svesek___________________ III svesek _______________________ 8 KNJIGE SKUPAJ____ 71 ..7* .1JW Volk spokornlk in drago povesti....1._ trdo vesaoo ----------------------|jgj Vojni, mir ali poganstvo, 1, »v. „...33 v pusti' ^ Sia, m. ..................m Vt!«utln Vodnika Izbrani spisi ___.30 Vodnik svojemu narodu_____________29 Vodnikova praiiks L 1927________M Vodnikova pratika L 1928 ____________J* Vodniki in preporokl _____________________,|| Zmisel smrti ________________________|| Zadnje dnevi nesrečnega kralja___.M Za kruhom, povest .......................„..51 Zadnja kmečka vojska_______75 Zadnja pravda, ves ____________79 Zmaj Is Bosne ____________________7« Življenje slov. trpina. Isbrani spisi Aleiovec, 3, «v skupaj _________1.59 Ziatokopl-----------------------29 Ženini nato Koprnele______________„49 Zmote In konec gdi. Pavlo____49 Zbirka narodnih pripovedk: I. del_____________4t II. del .49 Znamenje itirib (Doyle) Zgodovinske anekdoto Z ognjem In Zločin In kazen: L In II. svesek Zgodbe Napoleonovega vesana _____......_____ ZcadM zdravnika Zlati ___JI ...9.— ___1.— .59 JI 79 "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 6 Wert 18th SUmL New York