PRIMORSKI DNEVNIK •SjggVSS." - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 228 (5002) 25- “ Ameriški predsednik Kenned/ -2®*®1 ie nn, ana^nJi seji glavne skupščine OZN. ^naj bi ,0 J zah°dni načrt o razorožitvi, o kate-ti^iagai i. P°Sajaii s Sovjetsko zvezo. fa Coian naj bi « 1 aaj hi funkcionar- Sgj S fes - *fainedy je v !L°v načrt o Zasedanje glavne skupščine Združenih narodov New Yorku obrazložil postopni razorožitvi Predlagal je hkrati, naj se takoj imenuje funkcionar, ki bo vodil posle tajnika OZN - Izrekel je pripravljenost pogajati se o Berlinu Mansfield predlaga Nehruja za tajnika i7?ds^vu: G ^de J**°vem mnaVd’ da so po »^ianjs u možnosti iertVoT-L Pogodbo o L" tai bko talo! poizkusov. C!rebr>° da 3 napravi Sti^irgajan3 A u movi v ni?iiaake namene in a o poizkusov ,N n^J,e smejo čakati) ™ , - izdki0 razorožitvi. t J**i v Ivanja atom- U „V»CQ »vttr “Uiucuc Mjj ^tero j.bSveSa uvaža-, drzavo, ki i j -«.» na e^a orožja. ^ ti rskim ^ Se- nadzorstvo S> SžarŽ36m prepu->i sedaj Sl’ jedrci?''4' PrePro-^Ql° nova K or°žie u-gojišča v izven- %° pičiti ?l2Bt0.ru- 5* Po' IT N v'" “Porah!?36 ',edrsko H .. . atomske jr Wc “aniene Ufi3UMv miro' Ud.i Prneie^; ' Napraviti k »10yaniu , Poizkusom ■> ^Manjo firateških vozil ,2,1' lih p0 grškega orož-SS i« prPHPTa uničiti. t?k° zve?n k pozval zai0 .“na tekmova- Si j 9 na„ j bl ta mir napredoval med bo dejansko zvezo acelnega ji pf!illjj'ip'raktr-<3e do sPora- lj /.SV £k^7na{a3? na postop"-%»,No „ ‘»stimi, ki eo- ovVorn bi postavil 'i v '» «.*ornost. n >a° o w“‘u’ Kl g0' K'2ultatu» T ln P0‘ -< °se X “4°>p\utieni "a_?°.d; Lov. fcNfiS m°rala t^dno1’ da *ag°: h. eVan;„ varnost in varnost m sPorov. b) STr* v na. udfe"-omnord! K.»tooMJe in” stopnja. 5 VV‘‘> d?3i kos?adaorstvo v morala J- \S h6 b«'-!no- *) Ran- 1 Sfti tv„ Hi6 biua't oboV sl,opni' ne ° <3°ločenoZltVe’ ka” J. i?'. henh°rala izvaja-NvN^av- škodovala .»)V.t,°Žija SraistelUk!'epi za ®; - 'I l u liro*,___«• V^vL^tlrsk, PreP°vedi - 1« V0; aMje ‘Pl OroŽiov« sno- mo* rl V '‘MO l?iN,^vujas^rale Upo-K HI ® namene. S« jedrsko N nad- CJl ^tsk' 3 Drž« am' ki »w« I?!9 °a°ž1aea °rožjaStte36va' 'if iia * t* 1‘ p6m 'sred- s ^V^žen'p Preizkuša-\W> bo,P ZDA in a °t °meje- 66 ločena primerna višina, ki ne bo presegala tega števila. Oborožitev se bo znižala sorazmerno, in isto velja tudi za izdelovanje orožja, h) Prepovedano bo postavljanje v tir okoli Zemlje orožja za mno: žično uničevanje, i) Sprejeti bodo ukrepi: za razvoj in o-krepitev sredstev,^ s katerimi razpolagajo Združeni narodi za arbitražo, za pripravo mednarodnega zakona in za prj“ pravo stalne mirovne sile OZN v drugi stopnji razorožitvene-ga načrta, j) Ustanovila se bo mednarodna organizacija za razorožitev, predvsem z namenom, da nadzoruje izvajanje posameznih stopenj in da omogoči prehod iz ene stopnje V drugo. 3. Druga stopnja: . a) Novo znatno znižanje cet, oborožitve, vojaških ustanov, sredstev za izstreljevanje jedrskega orožja in sredstev proti temu orožju, b) Razvoj miroljubnih metod za reševanje sporov preko OZN. c) U-stanovitev stalne mirovne sile OZN. d) Prekinitev izdelovanja kemijskega, bakteriološkega in radioaktivnega orožja ter zmanjšanje zalog jedrskega orožja, e) Ukinitev nekaterih vojaških oporišč in njih spremenitev v nevojaško uporabo. 4. Tretja stopnja: a) Države bodo obdržale sa. mo tiste oborožene sile in tisto konvencionalno oborožitev, ki bodo nujno potrebne za vzdrževanje notranjega reda, ter bodo dale na razpolago število vojakov, ki bodo določeni za mirovno silo UŽ.N. b) Mirovna sila OZN, primer-no opremljena, bo nastopila funkcije, c) Prepovedano bo izdelovanje orožja razen za o. premljanje mirovne sile O.-N. Vse drugo orožje bo uničeno ali bo spremenjeno, da se lahko uporabi v nevojašKe namene, d) Združeni narodi bodo morali biti zadostno o-premlieni, da lahko ohranijo vizijo sestave organizmov Organizacije združenih narodov. Načel je zatem vprašanje Berlina in je dejal, da je nesmiselno trditi, da ZDA grozijo z vojno ((enostavno zaradi tega. da bi preprečili Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji podpis mirovne pogodbe«. ((Zahodne države, je dejal govornik, niso zaskrbljene zaradi ((ureditve na papirju«, ki bj jo hoteli Sovjeti skleniti z režimom, ki so ga oni ustvarili na o-zemlju, zasedenem po njihovih četah in ki ga vladajo njihovi agenti. Nobena taka akcija ne more prizadeti naših pravic ali naših odgovornosti. Če obstaja nevarna kriza zaradi Berlina, je to zaradi groženj protj življenjskim interesom in proti formalnim obveznostim zahodnih držav, kakor tudi proti svobodi zahodnega Berlina. Ne moremo se odpovedati tem interesom. ne moremo se odreči našim obveznostim, ne moremo izdati svobode ljudi, za katere smo odgovorni. Mirovna pogodba, ki bi uničila mir. Di bila sleparja. ((Temeljno dejstvo te krize je, da je nepotrebna. Temeljn instrumenti za mirno rešitev so v listini, ki določa, da je treba sporazume spoštovati, razen če jih ne menjajo tisti, ki so jih sklenili. Politična ureditev narodov mora biti odvisna od njihovih svobodno izraženih želja s plebisciti ali s svobodnimi volitvami. Če obstajajo pravna vprašanja, jih je treba rešiti s pravnimi sredstvi, če gre za grožnjo z uporabljanjem sile, jo je treba odbiti, če je namen izvršiti spremembe, jih je treba podrediti pogajanjem, in če pride do pogajanj, morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju in na spoštovanju pravic drugih. Zahodne države so odločene braniti z vsakim sredstvom svoje obveznosti in svoj dostop do svobodnih državljanih svobodnega Berlina, kakor tudi pravico teh državljanov do samoodločbe.« Kar se tiče pogajanj je Kennedy pripomnil: »Naša generacija se je po grenkih izkušnjah priučila, da grožnje, kakor tudi popuščanje pred grožnjo lahko pripeljejo samo do vojne. Toda odločnost in razum lahko pripeljeta do tiste mirne rešitve, v katero moja dežela veruje. Nismo po. vezani z nobeno togo formulo. Ne vidimo nobene popolne re. šitve. Priznavamo, da vojaki in tanki lahko za določen čas delijo neki narod proti njegovi volji, naj bo taka politika še tako nemodra. Toda verjamemo, da je mogoča mirna rešitev, ki naj ščiti svobodo zahodnega Berlina, navzočnost zaveznikov in zavezniške dostopne poti ob priznanju zakonitih in zgodovinskih pravic drugih držav, kar se tiče varnosti Evrope. Raziskujemo možnosti pogajanj. Prezgodaj je, da bi nakazovali perspektive teh pogajanj. Z naše strani bomo zadovoljni, če bomo v danem trenutku lahko sporočili, da se je našla rešitev. Ni namreč potrebna nobena kriza zaradi Berlina, in če tisti, ki so krizo ustvarili, želijo mir, bo ta v Berlinu vedno vladal.« Predsednik je predlagal tudi, naj desetletje od 1960 dalje postane deseltetje razvoja Združenih narodov in v tej dobi naj se povečajo in koordinirajo napori za gospodarski razvoj. Kar se tiče kolonializma, je dejal, da je treba na zadevo realno gledati, in je pripomnil, da je po drugi svetovni vojni dosegla svobodo in neodvisnost milijarda liudj in devet milijonov kvaadratnih milj v dvaintridesetih državah. Manj kakor dva odstotka svetovnega prebivalstva živita sedaj na neavtonomnih ozemljih. Dejal je, da bodo še nerešena vprašanja vsekakor rešena s potrpežljivostjo, dobro voljo in prepričevanjem, in je dodal: «V mejah naših odgovornosti na tem področju namerava moja dežela sodelovati pri dinamičnem in mirnem procesu prehajanja narodov iz položaja kolonij v položaj enakopravnih družabnikov. Stalni zalet k samoodločbi uživa našo simpatijo in našo podporo. Toda na drugi strani se ne more ignorirati dejstvo, da samoodločba ni še dosegla komunističnega imperija, kjer mno. go večje število prebivalstva kakor tisto, ki se uradno naziva neavtonomno, živi pod vladami, ki so jih postavile tuje čete. Diskutirajmo o kolonializmu na vsem svetu in uveljavljajmo na vseh delih sveta načelo svobodne izbire in metodo svobodnih plebiscitov.« Predsednik je govoril zatem o ((žariščih vojne« v jugovzhodni Aziji, ter je s tem bežno prisazal tamkajšnji položaj, kako ni sicer omenil ameriškega nasprotvanja samoodločbi na južnoameriški in srednjeameriški celini. Na koncu je Kennedy izjavil, da bi dogodki in odločitve prihodnjih desetih mesecev lahko odločali o usodi vse napore ZDA, da se prihodnje generacije obvarujejo pred vojno, in je dodal: ((Obljubljam pred vami, da ZDA ne bodo izvršile ali povzročile napadov, se ne bodo umaknile pred grožnjo, ne bodo grozile in se ne bodo nikoli pogajale iz strahu, toda nikoli se ne bodo bale pogajati.« Ameriški demokratski senator Mike Mansfield je po televiziji izjavil, da bi moral Nehru prevzeti mesto Ham-marskjoelda. Dodal je, da se po njegovem mnenju Sovjetska zveza ne bi mogla upirati tako vidni osebnosti, kakor je Nehru. Na današnji popoldanski seji skupščine je govoril perujski delegat Prado, ki je predlagal, naj varnostne sile OZN postanejo stalna ustano- Sledila je razprava o dnevnem redu, kakor ga je predlagal glavni odbor. Portugalski delegat je protestiral proti razpravi o Angoli. Sovjetski delegat se je uprl zahtevi, naj bi o prepovedi jedrskih poizkusov razpravljali ločeno od razorožitvenega vprašanja. Skupščina je s 85 proti 10 in tremi vzdržanimi sprejela na dnevni red razpravo o prepovedi jedrskih poizkusov. Dalje so sprejeli na dnevni red razpravo o rasni diskriminaciji v Južni Afriki ter razpravo o Južni Tirolski. Na dnevni red so nadalje sprejeli razpravo o Tibetu in Madžarski ter o kitajskem predstavništvu v OZN. Delo skupščine se bo nadaljevalo jutri. Konferenca pri «0krogli mizi Vzhod-Zahod» RIM, 25. — Prva plenarna seja konference se je vršila pod predsedstvom socialista Lombardija, ki je imel kratek uvod o razorožitvi. Razorožitev je namreč prva točka dnevnega reda, o kateri so diskutirali tudi na popoldanskem zasedanju . \č diskusijo o tem vprašanju so posegli Noel Baker, Kornejčuk in Ju-les Moch. Na popoldanskem zasedanju so o tem vprašanju spregovorili še rektor varšavske u-niverze Turski, Belgijec Ro^ lin, Rus Inozemcev, Francozi d’Astier in Haamon, Anglež Noel Baker, Rus Adjubej, Anglež Ziliakus, ponovno Belgijec Rolin in Kornejčuk, končno še Vitorelli, ki je zaključil diskusijo. Sklenili so imenovati tri komisije za sestavo zaključnega sporočila: eno komisijo za razorožitev, drugo za Berlin in Nemčijo in tretjo za vprašanja OZN. Ameriški senator Humphrey, s katerim so imeli organizatorji telefonski razgovor, je sporočil, da je še vedno zadržan v Washingtonu. ker zaseda senat. Izjavil je, da ga konferenca izredno zanima :n da bo prispel v Rim z letalom, brž ko mu bo mogoče. Konferenca bo nadaljevala delo jutri, ko bo na dnevnem redu razprava o Berlinu in Nemčiji. TRST, torek 26. septembra 1961 Vztrajne govorice o spremembi ameriške politike glede Berlina Zanimiv članek Jamesa Restona ■ Britanski laburisti poziva/o Kennedyja in Hruščeva, naj se lotita pogajanj BERLIN, 25. — Predsed- nik zahodonemške republike Heinrich Lubke je imel dimes dolg razgovor s Kennedijevim predstavnikom v zahodnem Berlinu generalom Luciusom Clayem. , V londonskih političnih krogih je napravil velik vtis članek znanega ameriškega časnikarja Jamesa Restona v «New York Timesu«. Kmalu zatem je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da se je stališče britanske vlade glede Berlina znano in da se ni spremenilo. Ni pa hotel komentirati trditev tiska o morebitnem priznanju Vzhodne Nemčije «de faeto«. Dejal je, da,.zu"a' nje ministrstvo ne misli Komentirati «številnih .hipot®*f nih novic«, ki se tičejo zahod-nega stališča do Vzhodne Nem- Reston pravi v svojem članku, da je začel predsednik Kennedy novo ocenjevanje a-meriške zunanje politike, kar je posledica berlinske krize m ‘krize v Združenih narodih. Reston pravi dalje, da je predsednik prišel do kritične točke, kar se tiče odnosov ne sa- iiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii,liiii,illinii,iiliiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii>iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii|i|,ii|,i Italijanski parlamentarci so se vrnili na delo Poslanska zbornica o proračunu zunanjega ministrstva Razprava o zunanji politiki vlade je povezana z interpelacijo misovskih poslancev o «atlantski zvestobi* Italije - Senat razpravlja o javnih delih - Prva seja sicilske deželne vlade (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Po poletnih počitnicah sta se danes popoldne sestali poslanska zbornica in senat, ki imata na dnevnem redu diskusijo o državnih proračunih. V poslanski zbornici se je začela razprava o proračunu zunanjega ministrstva, pred tem pa je poslanec Roberti (MSI) najprej obrazložil interpelacijo vseh svojih kolegov, v kateri vpraSuje, ali vlada ne smatra za potrebno uradno protestirati pri vladi ZSSR za- radi «nasilja in obnovitve jedrskih poskusov*, hkrati pa bi hoteli vedeti, če zadržanje italijanske vlade v zvezi z zaostritvijo berlinskega vprašanja pomeni «spremembo mednarodnega položaja Italije*. Ferrarotti (Comunita) je podčrtal, da so zunanjepolitični dogodki povzročili zbližanje med najodgovornejšimi italijanskimi politiki, vštevši socialiste, ki so odgovorili pozitivno na poziv Saragata po dogodkih v Berlinu, kar da je v še večji meri izoliralo skrajno desnico in levico. Glede OZN je podčrtal potrebo po reviziji, njene strukture, ki pa se ne more izvršiti na temelju sovjetskih predlogov. Lupiš (PSDI) pa je omenil resnost mednarodnega položaja, hkrati pa odobril pobude, ki sta jih predsednik vlade in zunanji minister sprejela v mednarodni politiki. Nato se je zadržal na vprašanjih italijanskega izseljenstva, zlasti v zvezi s skupnim tržiščem in z novimi političnimi in gospodarskimi razmerami v Južni Ameriki. Zadnji govornik na današnjem zasedanju je bil Colitto (PLI), ki je priklical pozornost vla de na vprašanje posvojitev otrok izpod 14 let v ZDA in Kanadi, predvsem najdenčkov in zapuščenih otrok z italijanskega Juga. Jutri dopoldne bodo govorili Pirastu (KPI), De Marsanich (MSI), Malagodi (PLI) in Marija Jervolino (KD); popoldne pa bodo posegli v diskusijo o zunanji politiki Vedovato (KD), Riccardo Lombardi (PSI), Pintus (KD) in Won-drich (MSI). Po diskusiji o zunanji politiki imajo komunistični poslanci namen zahtevati čimprejšnjo diskusijo o zakonskem osnutku za izvolitev deželnih svetov ter o za- konskih osnutkih o gradbenih zemljiščih, o nacionalizaciji e-lektrične energije, o minimalnih pokojninah in o deželi s posebnim statutom Furlaniji-Julijski krajini. V imenu socia. listov bosta v diskusijo o zunanji politiki posegla Lombardi in Vecchietti. Vecchietti (levica PSI) je izjavil novinarjem, da soglaša v bistvu z Lombardijem in da smatra, da med njima ni razlike v gledanju na vprašanja, o katerih sedaj diskutira poslanska zbor. nica. Po diskusiji o zunanji politiki bi liberalci utegnili predložiti resolucijo, v kateri se zatrjuje, da je »politika atlantske solidarnosti možna le s sedanjo vladno formulo, nemogoča pa z vlado levega centra«. O predložitvi take resolucije bodo odločili po Fan-fgnijevi in Segnijevi izjavi pred poslansko zbornico. V senatu so začeli z razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Pred tem pa je senator Messer (KD) počastil spomin generalnega tajnika ZN Hammarskjoelda. Njegov spomin so počastili predstavniki vseh skupin senatorjev, Terracini pa je še podčrtal, da so smrt Hammarskjoelda zakrivili tisti, ki (ise v onih deželah ne nameravajo odpovedati krivičnim privilegijem«. Predsednik Zelioli Lanzini je izrekel sožalje senata spričo nesreče, ki je zahtevala življenje šestih delavcev na avto cesti sonca 16 kilometrov od Rima. Sicilska deželna vlada, ki je začela s sejo že v soboto in jo nadaljevala včeraj dopoldne in popoldne, jo je zaključila danes dopoldne. P.redsednik deželne vlade D'Angelo je poročal o svojih razgovorih v Rimu z voditelji strank, ki podpirajo sedanjo deželno vlado in dejal, da je tudi pri ministrih naletel na popolno razumevanje za vprašanja, s katerimi se bori javna uprava na Siciliji. Na seji so podrobno analizirali proračun dežele in že pri prvi reviziji našli 2 milijardi in 300 milijonov, ki jih bodo uporabili v produktivne namene, hkrati pa sprejeli vrsto ukrepov upravnega značaja. Po seji je D'An-gelo dal dopisniku ANSA izjavo, v kateri pravi: »Izvršili smo uspešno delo v mejah, ki nam jih dopušča sedanji proračun; toda predvsem smo u-gotovili duha iskrenega sodelovanja, ki obstaja v deželni vladi, hkrati z voljo, da se nadaljuje s politično in upravno akcijo, za katero smatramo, da je za Sicilijo nujna.« Predsednik vlade Fanfani je danes povabil na kosilo uradno delegacijo ameriških parlamentarcev, ki so obiskali Ita lijo ob priliki proslav stoletnice zedinjenja Italije, V napitnici je Fanfani izrazil zahvalo vlade za obisk delegacije, hkrati pa podčrtal, da sta pomoč in solidarnost ZDA prispevali k povojnemu razvoju Italije. V odgovor na Fan-fanijevo napitnico se je An-fuso v imenu delegacije zahvalil italijanski vladi za sprejem m dal Italiji priznanje, da je bila vedno lojalna do Zahoda in do Amerike, Fan-faniju pa dal priznanje, da je v Moskvi s (tpogumom branil pozicije in načela Zahoda«. A. P. mo do Sovjetske zveze temveč tudi do zaveznikov, do nevtralnih držav, OZN in do republikanske opozicije. Dalje pravi, da je Kennedy skušal v prvih osmih mesecih svojega vladanja doseči kompromis z vsemi temi silami, toda ostal je razočaran. Berlinska kriza in kriza v Združenih narodih pa narekujeta novo ocenitev položaja. In glavna skrb predsednika je odstraniti nevarnost vojne. Ce bo pri tem uspel, bodo sle-cile perspektive resnih pogajanj o Berlinu in Nemčiji, o razorožitvi in o jedrskih poizkusih. Časnikar omenja zatem, da Kennedy ni uspel doseči večjega sodelovanja z de Gaul-lom, in dodaja: »Medtem ko je britanska vlada v nemški krizi pokazala bolj togo stališče kakor v prejšnjih letih, :e povečanje manifestacij za mir v Veliki Britaniji povzročilo v ameriških uradnih krogih dvome glede britanskih namenov*. Zatem pravi Reston, da je Kennedy razočaran tudi zaradi stališča nevezanih držav. V zvezi z naraščajočo opozicijo republikancev pa pravi člankar, da ta opozicija ne za-skrblja Kennedyja, toda skupina njegovih svetovalcev ga prepričuje, da je odločilen či-nitelj v svetovnih sporih nacionalna moč, bolj kakor mnenje »zaveznikov ali nevtralnih držav, in da bi to moralo imeti večji vpliv na odločitve predsednika. »Svetujejo r.amreč predsedniku, naj upošteva zaveznike in nevtralce na podlagi njihovih dejanj tor naj sprejema odločitve, kikor delajo te skupine, na podlagi nacionalnih interesov. Konec koncev ni rečeno, da bodo ti svetovalci prevladali, nadaljuje Reston, toda med zavezniki in nevtralci ne bi smelo biti dvomov, da se o vitra tem sedaj razpravlja na r.ajvišjem mestu, v ameriški vladi*. Britanski zunanji minister lord Home pa je po televiziji izjavil: »Mi smo z Američani; med nami ni nobeni!} nesoglasij. Zato bi rekel, da bi bilo malo pametno s sovjetske strani računati, da bodo med nami zabili klin*. Skupina 59 laburističnih poslancev je poslala Kennedyju in Hruščevu pismo, v katerem pravijo med drugim: »Svet je tako blizu vojne, da bi najmanjši nameren ali nepredviden korak lahko pripeljal na prag spopada. Nočemo nič slišati o vojni zaradi Berlina, ki bi lahko pripeljala do u-ničenja Vzhoda in Zahoda*. V zvezi z razgovorom Spaa-ka s Hruščevom v Moskvi je predstavnik ameriškega dr- .iiiiiii.minulimi......................nun Pogajanja za sestavo nove vlade v Zahodni Nemčiji z4cfeyiaiier-0//eyi/t«iier Zdi se, da je možna le koalicija med demokristjani in socialdemokrati, ali pa koalicija z liberalci, a brez Adenauerja - Reakcija na izjavo Claya BONN, 25. — Kancler Adenauer je danes sprejel voditelje socialdemokratske stranke predsednika Ollenhauerja, podpredsednika Wehnerja in berlinskega župana Brandta. Ta sestanek se je vršil po resoluciji socialdemokratske stranke, v kateri se izraža želja, da bi vodstva strank poučili o mednarodnem položaju, preden se razpravlja o sestavi nove vlade. Na sestanku so razpravljati pretežno o zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti v zvezi z nemškim vprašanjem predvsem v luči dogodkov, ki kažejo, da postaja ameriška politika vsaj bolj elastična, če že ne moremo govoriti o njenem preobratu glede vprašanja Berlina in Vzhodne Nemčije. Wehner je namreč s tem v zvezi pripomnil, da gre za sestavo zvezne vlade, ki bo sodelovala pri bližnjih medno-rodnih pogajanjih, pri katerih bo šlo za «splošen obračun o Nemčji«. Ta sestanek med Adenauer- mir in zagotovijo pravično re-• človeka za prhndnjih deset sevanje sporov v razofožejient^aof lef isvetu. da' ' bo posvetil Hltt To karikaturo je objavil pariški tednik »LEapiess* jem in socialdemokratskimi voditelji tolmačijo v političnih krogih zelo različno. Vsekakor je že napoved tega sestanka delovala kot bomba, ker je vodstvo demokristjanske stranke odobrilo pogajanja z liberalno stranko za sestavo koalicijske vlade, Adenauer pa se za ta sklep ni zmenil in je povabil na sestanek socialdemokrate, ki zagovarjajo potrebo vlade »narodne koncentracije« spričo izrednega mednarodnega položaja. Ali gre pri tem le za taktično potezo starega kanclerja?, ali pa se tudi sam zaveda, da v takem položaju ne more prevzeti le na svoja ramena odgovornost, ki bo padla nanj za kompromis med Vzhodom in Zahodom glede Berlina in Vzhodne Nemčije. Kakšno vlado bo imela Zahodna Nemčija še ni znano; vendar v političnih krogih v Bonnu smatrajo že sedaj za »nemogoči* dve rešitvi: koalicijo med socialdemokrati in liberalci in enobarvno manjšinsko vlado z Adenauerjem; pa tudi koalicija med demokristjani in liberalci ni verjetna, ker liberalci ne pristajajo niti na predlagano prehodno koalicijsko vlado z demokristjani, v kateri bi Adenauer ostal kancler le eno leto, nato pa bi ga zamenjal podkancler Erhard. Govori se, da se liberalci otepajo odgovornosti, ker ne marajo povezati svoje stranke z nujnimi koncesijami, na katere bo bodoča zvezna vlada morala pristati, da bi omogočila rešitev berlinskega vprašanja. Kar zadeva Adenauerja, še ni znano, ali misli predlagati zavezništvo s socialdemokrati; ve pa se, da namerava sestaviti trdno in močno vlado, ki bi imela tudi v mednarodnem merilu potrebni prestiž in avtoriteto. 2e takoj po izidu volitev je Adensuer namreč izjavil, da je v bližnjih tednih in mesecih »moč pričakovati presenečenja in razočaranja, ki jih bodo morale prenašati v enaki meri vse nemške stranke in ne samo Krščansko-demokratska zveza* in »Krščansko - socialna zveza*. S tem v zvezi se pojavlja jiožnost koalicije med demo- kristjani in socialdemokrati, če bodo liberalci vztrajali pri svojem stališču, da nočejo A-denauerja; ali pa se bodo morali demokristjani odreči A-nauerju, če se hočejo ogniti «črno-rdeči koaliciji«. V zvezi z izjavo, ki jo pripisujejo generalu Clayu, ki pa jo je ameriški državni departma kasneje demantiral, piše hamburški »Die VVelt«, da bi vtis, ki so ga povzročile' Clayeve izjave, bil manjši, če demanti ne bi vseboval potrditve bistvene spremembe ameriškega stališča glede pogajanj s Sovjetsko zvezo. Zelo razširjeni dnevnik «Bild Zeitung« pa komentira vesti iz Berlina in VVashingtona pod naslovom «Nemčija je na tem, da jo prodajo?« V nadaljevanju svojega komentarja pa si člankar zastavlja med drugim naslednja vprašanja: «Ali je mogoče, da Zvezna nemška republika ne pomeni več nič v atlantskem zavezništvu? Ali nas bodo prodali v zameno za nasmeh Hruščeva? Cernu obljube ameriškega podpredsednika Lyndona John. sona, če nas sedaj zapuste in pristajajo na obstoj dveh nemških držav? Ali moremo zaupati, sedaj in pozneje? A-meričani naj pomnijo.« Gromiko o govoru Kennc(lyja NEW YORK, 25. — Sovjetski minister Gromiko je danes izjavil: ((Sporazum za začasno rešitev, kar se tiče glavnega tajništva Združenih narodov, je mogoč, toda na podlagi trojke: to trojko bi lahko sestavljali trije pomočniki glavnega tajnika in naj bi služila kot poizkus, ali la sistem lahko deluje ali ne.» V zvezi z današnjim Kenne-dyjevim govorom pa je Gromiko izjavil: «Proti nekaterim delom govora nimamo^ ugovorov, posebno kaj se tiče otožnosti pogajanj o Nemčiji « Dodal pa je, da je Sovjetska zveza še vedno odločena podpisati mirovno pogodbo z Nemčijo. Nocoj se je Gromiko sestal z britanskim zunanjim ministrom Homejem, žavnega departmaja izjavil, da je Spaak poročal zahodnim zaveznikom o tem razgovoru in da Hruščev ni povedal »nič novega*. «#----- Poziv Mendes-Francea PARIZ, 25. — Danes so sporočili, da bo de Gaulle govoril 2. oktobra po radiu in televiziji. Takoj po povratku s svojega potovanja po treh francoskih departmajih je de Gaulle začel posvetovanja s predstavniki parlamentarnih skupin Najprej je danes s-.*, jel skupino golistične zveze za’ novo republiko, popoldne pa je sprejel delegate MRP. Jutri bo sprejel neodvisne, socialiste in radikale. De Gaulle se trudi, da bi dosegel od političnih skupin premirje v sporu med zakonodajno in izvršno oblastjo; zlasti sedaj, ko se je odpovedal izrednim pooblastilom in ko skuša rešiti alžirsko vprašanje z ustanovitvijo slamnate vlade v Alžiru. Vsa napovedovanja pa bi bila sedaj tvegana, ker bo mogoče glede tega kaj več vedeti ob zaključku izrednega zasedanja vsedržavnega sveta socialistične stranke, ki bo v sredo in v četrtek. Kakor je bilo pričakovati, je de Gaulle v glavnem dobil vso podporo od golistov, toda tega ni mogoče reči o voditeljih MRP. Najbolj kočljivi razgovori pa bodo jutrišnji. Vsekakor pa ni rečeno, da so socialistični voditelji odločeni zavrniti vse morebitne de Gaullove predloge. Važen dogodek je bil danes tiskovna konferenca, ki jo je imel nocoj bivši predsednik vlade Mendes-France, ki je predlagal sestavo »začasne prehodne vlade*, ki naj bi načela dve glavni nalogi: rešila naj bi alžirsko vprašanje ter izvedla reformo sedanjih ustanov. Mendes-France je pozval vse Francoze, naj se združijo proti nasilju in nevarnosti državljanske vojne. Poudaril je: »Vsak dan bolj se vključujemo v ciklus nasilja. To, kar se dogaja v Alžiriji, se nekega dne lahko dogodi pri nas v Franciji. Naša nujna naloga je preprečiti to Franciji in zaradi tega sem vas danes sklical*. Preteklo noč je bilo v Alžiriji nekaj eksplozij plastičnih bomb. V nekaterih mestih Alžirije in v Alžiru pa so bile manjše demonstracije ultrasov. Tudi danes so francoski ultrasi demonstrirali v Alžiru in so se spopadli z varnostmi silami. V uradnih krogih pravijo, da je »množična demonstracija*, ki jo je ciganizirala OAS, popolnoma propadla. Sovjetska nota Turčiji MOSKVA. 25. — Moskovski radio javlja, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Firjubin sprejel v soboto turškega poslanika v Moskvi in mu sporoči! ustno noto, s katero sovjetska vlada protestira »proti izzivalnim in sovražnim manevrom NATO na turškem ozemlju*. Sovjetska nota pravi: »Ze dejstvo samo, da države NA TO delajo te manevre v trenutku, kakršen je sedanji, priča o njihovi izzivalni naravi. Povsem očitno je, da taki manevri, ki se delajo v bližini meja Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav v sedanjih izrednih pogojih, ne morejo imeti drugega značaja nego sovražno razpoloženje držav članic NATO in napadalni manever NATO, katerega namen je poslabšati mednarodno ozračje*. Obisk iz Tanganjike v Jugoslaviji BEOGRAD, 25. — Predsednik vlade Tanganjike Niere, ki je prispel včeraj na obisk v Jugoslavijo, je danes obiskal podpredsednika zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča in tajnika za prosveto in kulturo Krsta Crvenkov-skega, s katerim se je razgo-varjal o gospodarskem sodelovanju in tehnični pomoči Jugoslavije Tanganjiki, poseb. no pa o šolanju tanganjiških študentov na jugoslovanskih univerzah. Opoldne je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Colakovič priredil kosilo v čast visokemu gostu. Na kosilu sta Colakovič in Niere izmenjala zdravici. Colakovič je pozdravil gosta kot uglednega borca proti koloma, lizmu in za svobodo svojega ljudstva in je poudaril, da se bo Jugoslavija še vedno borila za likvidacijo kolonializma in neokolonializma v vseh oblikah Colakovič je obrazlo. žil glavne smernice jugoslovanske zunanje politike in za. tem poudaril važnost gospodarskega razvoja nerazvitih področij. V odgovoru na zdravico Co-lakoviča je Niere govoril o borbi Tanganjike za svobodo in je poudaril, da bo Tanganjika. ko bo postala neodvisna, vodila popolnoma neodvisno politiko in da se ne bo priključila nobenemu bloku ter bo sodelovala z vsemi miroljubnimi narodi na svetu, 0 volitvah vlil Sedemnajstega septembra je 32.4 milijona zahodnonem-ških prebivalcev volilo 4. aiemški »Bundestag«. Čeprav v tem trenutku nimamo kakih bolj določnih vesti o splošnih izidih in ker do nadaljnjega ne moremo pričakovati kaj več, vendar lahko že danes napravimo nekaj opazk. Kakor za zdaj vemo, se 12.5 odst. volivcev ali 4,7 milijona ni udeležilo volitev. Čeprav zahodnonemški tisk ves čas označuje udeležbo na volitvah kot »dobro« (1949. leta je bila udeležba le 78,5 odst, 1953. leta 86 odst. in 1957. leta 87,8 odst.), se lahko vprašamo, zakaj tako velika skupina volivcev ni oddala svojih glasov. Pojasnilo nudijo poizvedovanja najrazličnejših inštitutov, ki so jih ti delali še v zadnjih dnevih in urah pred volitvami. Iz teh je razvidno, da se še na predvečer volitev okrog 30 odst. zahodnonemških volivcev ni bilo odločilo, ker niso v nobenem volilnem programu videli uresničitev svojih želja. Zaradi mnogih nejasnosti v nastopu najvažnejših kandidatov je le vsak drugi teh neodločnežev na pol prepričano oddal svoj glas za tega ali onega kandidata. O politični ceni take oddaje glasov, ki je često bila pod vplivom »svetovalcev«, ni nikakršnega dvoma. Hkrati v novem Bundestagu ne bodo zastopani tisti volivci, ki so skušali dati priliko novim močem. To je približno 1,9 milijona prebivalcev, katerih glasovi so izgubljeni zaradi nedemokrat-ske «5-odstotne klavzule«. V novem Bundestagu bodo zastopane le tri najmočnejše stranke, ki so mogle skupno združiti 82 odst. volilnih u-pravičencev: Krščansko - demokratska unija in Krščansko - socialna unija, ki sta s 14,6 milijona glasov dosegli 45,2 odst. oddanih glasov; Socialnodemokratska partija, ki je z 11,8 milijona volivcev dosegla 36,3 odst., in Svobodna demokratska partija — ta je s 4,1 milijona volivcev doprinesla 12,7 odst. celotnega števila volilnih glasov. Zahod-nonemške volilne pravice zagotavljajo, da bodo najmanj te tri stranke, ustrezno svoji moči, zastopane v Bundestagu: CDU-CSU sta dobili 241 odposlanskih mest, SPD 190 in FPD 66. Eno mesto v Bundestagu je ostalo še prazno, ker je volilni boj v tem delu prekinjen zaradi smrti nekega kandidata. Precejšen uspeh teh volitev je dejstvo, da nista volilna zmagovalca niti Konrad Adenauer niti Willy Brandt. Vladna stranka je izgubila, kot je bilo tudi sicer pričakovati, svojo absolutno večino, medtem ko Socialdemokracija ni dosegla svojega cilja. Nedvomen zmagovalec bitke je bila FDP, ki je svoje številne glasove skoraj podvojila in bo s tem mogla igrati v Bundestagu ugodno vlogo »jezička na tehtnici«. Do neke mere moramo priznati uspeh tudi F. Josephu Straussu; uspelo mu je namreč obdržati za CSU, ki jo je sam vodil, mesto, ki ga je dosegla leta 1957. Straussova zasluga je, da socialdemokratski volilni glasovi niso prišli preblizu Adenauer-jevi CDU, ker bi sicer v nasprotnem primeru zaupnica za sestavo vlade prišla v roke Willyju Brandtu. Volilni poraz demokristjanov — kljub velikemu številu glasov so jih izgubili 400 tisoč — moramo v bistvu pripisati dvema osebama: dr. Konradu Adenauerju in Ni-kiti Hruščevu. Adenauer je bil oškodovan za precejšen del svojega prestiža s tem, da je zaprl pot v kanclersko palačo zahodnonemškemu ljudskemu favoritu prof. Ludvigu Erhardu s tem, da je pokazal na njegovo »pomanjkanje politične izkušnje«. »Staremu« iz Rhoendorfa je očitno ušlo, da bo šlo 3,7 milijona mladih novih volivcev letos prvič na volitve, s simpatijami prej za mladega Wil-lyja Brandta kot za okame-neli konservatizem Adenauerja. V izgubah CDU se kaže tudi dejstvo, da je prvič prišlo k volilnim skrinjicam več moških kakor ženskih volivcev. Hitlerjevi politiki, ki se zaradi zloma nacističnega režima ni mogla uveljaviti po drugi svetovni vojni, se mora CDU predvsem zahvaliti za svoj neuspeh. Krščanstvo, ki ga je forsirala CDU, je vplivalo — interpretirano s katoliškimi pastirskimi pismi — samo še na starejše volilne sloje, ter sem in tja na čustva ženskih volivcev. Delitev Berlina je imela na za-hodnonemške volitve nepričakovan vpliv. Medtem ko je minister Strauss to razumel in je znal razvneto vojna psihozo s pomočjo gesel iz hladnih in vročih vojn uporabiti v svoj prid se je pojavil A-denauer — zadržali so ga razgovori z zahodnimi zavezniki — šele osem dni po 13. avgustu v tako imenovanem »mejnem mestu«. Bila je tragikomično, kako je Adenauer — medtem ko se je trudil za enotno mejo — moral pozabiti na besedo »nevaren položaj«, prav ko jo je naj-nujneje potreboval. Willy Brandt se ja znašel zaradi akcije Hruščeva v u-godnem položaju. Kot župan prizadetega mesta mu je u-spelo, da je razen njemu dodeljenih ur dneve in d reve skoraj sam zabaval gledalce in poslušalce zahodnonemške-ga radia in televizije. Njegov nepotrebni in verjetno tudi neefektni »klic na pomoč Kennedyju» mu je priskrbel ne le videz »rešitelja Berlina«, temveč tudi videz »intimnega prijatelja Kenne-dyja». Ostala 2,3 milijona volivcev, ki so se v tem letu dodatno pridružili SPD, sodijo med politično popolnoma dezorientirane, na predvečer volitev še neodločene volivce — če ne upoštevamo mladih volivcev, ki so jih psihološko pritegnili spričo njihove relativne mladosti in z »zlatim planom za šport«. F DP je končno delovala kot zbiralec preostalih. Na Bavarskem je dala propadajoči, separatistični »Bayernpartei» priljubljene ljudske govornike, ki jih je FDP pritegnila s svojim federativnim programom. V severnorenski tVestfaliji je za volitve FDP pridobila celo preostale volivce nekoč zelo vplivne »Nemške Zen-trumpartei«, čeprav se liberalno - protestantski videz te partije temeljno razlikuje od političnega katolicizma »Zen-trumpartei«. Vzrok temu nenadnemu in presenetljivemu preobratu v mišljenju te partije je brez dvoma jeza, namenjena CDU (CDU je usne-lo po 1945. 1. z združitvijo katoliških in protestantskih slojev popolnoma odjesti kruh zgodovinski partiji nemškega katolicizma!). V nizki Saški je FDP zaposlila politike, ki so še pred letom dni podpirali »Nemško partijo«. V najsevernejšem delu zvezne pokrajine šlezija - Holstein je FDP končno uspelo pridobiti zase politične brezdomce »bloka pregnancev in brezpravnih« in s tem priseljence nekdanjih vzhodnonemških področij. Temu primerno se je uspelo novoosnovani »Ge-samtdeutsch Partei« prav tako slabo obdržati kakor desnim ekstremistom: v pisa- nem zboru so propadli v širokem naročju »tretje sile«. Volitve so bile tragične predvsem za novoorganizira-no «Deutsche Friedensunion«. Še dva meseca pred volitvami je minister Strauss oznanil, da se je treba bati relativnega uspeha te nevtralno-pacifistične partije. Socialdemokratom so bili levi sosedje celo tako neprijetni, da so zanje zahtevali pri notranjem ministrstvu prepoved. Ce je uspelo DFU 17. septembra kljub temu zbrati le 600.000 glasov, vzrok za to ni v prvi vrsti v raznovrstnih policističnih, sodnijskih in propagandističnih trenjih, ki jim je bila podvržena. DFU, ki je šla v volilni boj s portretom Alberta Schweitza, je — to govorimo tu z največjo resnostjo — Hruščev v parlamentu dobesedno napadel. Podobno kot za KP Norveške in Socialistično partijo iste države ni bilo za to pravo opozicijsko partijo nobenega upanja več od tistega trenutka dalje, ko so sovjetske atomske bombe pretresle seizmografe in upanja vsega sveta. Da bi račun Hruščeva vzklil iz strahu, je danes že dvomljivo. Vendar je gotovo, da so ideja pozitivnega nevtralizma, nemško delavsko gibanje in ideja napetosti po takih pravilih u-trpele hudo škodo. Seveda: tako slabo, kot bi se bil lahko iztekel zadnji politični razvoj za Zahodno Nemčijo, se zopet ni. Ob uri, ko pišemo ta rokopis, je še povsem dvomljivo, če bo dr. Adenauer mogel še dalje predsedovati svojemu dvanajstemu poizkusu, zadušiti mlado zahodnonemško demokracijo. FDP se še vedno obotavlja, ali bi postala v zvezni kabinet, ki ga vodi Adenauer, svojega ministra. Tembolj pa si FDP prizadeva za čimprejšnje ustoličenje prof. Erharda — očitno po nalogu zahodnonemških industrialskih krogov. Prof. Erhard je nedvomno osebnost, ki se v mnogočem razlikuje od Adenauerja. Ta ne bi notranjepolitično degradiral najvišjega urada zveznega predsednika na izvršni organ. Erhard ne bo javno kritiziral in ponižal za-hodnonemškega zveznega sodišča zaradi »napačnih zaključkov«, kot je to storil A-denauer. Erhard ne bo hotel kot Adenauer uničiti federativne oblike zvezne republike in prav tako ne bo v isti meri preganjal kot škodljivcev vseh, ki politično drugače mislijo kot on. Za svobodne demokrate pomeni Erhard prednost tudi v tem, da se je do sedaj resno zavzemal, obdržati na višku zahodnonemško izvozno tržišče. Zato je bil v stalnem nasprotju z Adenauerjevimi nameni, obkrožiti Veliko Britanijo s ponovno celinsko zaporo in sploh uničiti trg z vzhodom. Morda tiči najpomembnejši rezultat teh volitev v tem, da se je ojačana FDP vedno zavzemala za pozitivno nevtralnost in za sprostitev položaja v srednji Evropi. Delegati FDP so bili že večkrat v nemški demokratični republiki in tam pripravljali »vsenemška pogajanja« v skoraj konspirativnih razmerah, saj jih je Adenauer prepovedal. Vendar nas to ne sme preslepiti: nedavno so iz F DP kolektivno izključili tako imenovano »Liberale Hoch-schulbund«, ki se je resno zavzemala za vzhodnonemške pregovore. Za nadaljnji razvoj zahodnonemške politike bo važno, katere smeri bodo v svobodnodemokratski skupini najmočnejše: ali oborožitveni dobičkarji, revanšisti in nacionalisti ali nevtralisti, liberalisti in liferanti vzhodnoevropskih investicijskih potreb. Še neko drugo dejstvo kali pretirano veselje nad volilnimi izidi: prof. Erhard, ki se je najbolj približal kanclerskemu stolčku, bo sicer gospodarsko konjunkturo Zahodne Nemčije še za nekaj časa mogel obdržati, vendar bo na strokovnem področju odvisen od pripravljenosti svojih ministrov. In kdo je tisti, ki je 17. septembra postal najmočnejši človek CDU-CSU? Omenili smo ga že v začetku članka: Franz Joseph Strauss. H. P. R. Dinamitni naboj BOČEN, 25. — Pod stolpom električne visokonapetostne napeljave so v bližini San Leonarda odkrili dinamitni naboj, ki ni eksplodiral. Bilo je dve kili eksploziva, ki ga je odkrila patrulja karabinjerjev. V nedeljo iz Perugie v Assisi Veličasten pohod miru in bratstva med narodi Na desettisore ljudi najrazličnejših prepričanj je s pohodom manifestiralo enotno zahtevo po 24 km dolgini miru ASSISI, 24. — Veličastna «povorka» miru se je v nede-j ljo odvila iz Perugie pod vročim jesenskim ' soncem do 24 kilometrov oddaljenega mesta Assisi. V povorki so se zbrali znanstveniki, umetniki, politiki, delavci, uradniki, podjetniki, kmetje... na tisoče in tisoče ljudi, ki so na tak nov, miren, a istočasno izredno u-činkovit način manifestirali svojo željo po miru v svetu, da bi se mednarodni spori in razna vprašanja, reševali ne več s silo temveč na miren način. Pri odhodu iz Perugie je bilo v povorki nekaj tisoč ljudi, množica pa je stalno naraščala, pridruževale so se nove skupine, tako da je na hribih pred Assisi že narasla na pravo človeško reko, saj je bilo prisotnih nekaj deset-tisoč. »Pohod miru in bratstva med narodi« je bil izveden na pobudo skupine osebnosti, ki so se zbrali okoli antifašista in filozofa Alda Capitini-ja, ki je poznan zaradi svojih proučevanj verskih vprašanj. Tako je na pobudo Croceja objavil 1937. leta knjigo »Ele- rpenti religioznih izkušenj« ki so jo prečjtajl in prou -Pi številni mladi ljudje, ki so se kasneje znašli v antifašističnih vrstah. O pohodu se je pričelo govoriti v Perugii že pred letom fn pol in niso lahko premostili neza.uoanj.e ter različna stališča oseb ter sil, ki so se sicer vedno dosledno borile v demokratičnem taboru. Končno pa so pohod podprli vsi z izjemo demokristjanov, ki molče in fašistov, ki so objavili nesramno izjavo ter napovedali, da bodo manifestacijo motili. Končno je tudi prefekt Perugie prepovedal številnim občinam, da se udeleže pohoda s svojimi občinskimi zastavami. Ze pri odhodu iz Perugie je vladalo med udeleženci svečano razpoloženje. Skupina s prvimi napisi se je zbrala o-koli študentov iz Turina, ki so peli. Zbrali so se delavci, profesorji, poslanci, lepo oblečena dekleta, premožne gospe. Pri odhodu množica ni bila številčna, vendar se je le zbralo nekaj tisoč oseb. Nikjer ni bilo niti ene zastave ali znaka stranke, samo šte- vilni napisi, ki izražajo globoko enotnost in voljo za mir, pa čeprav istočasno tudi različna stališča. Tako se je lahko čitalo: »Sovraštvo poraja sovraštvo, nasilje poraja nasilje«. «Mir je ljubezen«. (Poklonimo se spominu Lu-mumbe«. »Mir, v spomin Ane Frank«. »Bombe s strupenimi gobami so vedno nevarne«. »Marzabotto«. «Hirošima in Nagasaki«. »Znanost in kultura v službo miru«. »Zemlja, ne vojna«. »Mir se zagotovi s socialno pravičnostjo«. »Vse za splošno dobrobit, ne za vojno«, Profesor Lucio Lombardo Raggia iz univerze v Rimu je nosil napis: »Naj žive dve razoroženi in mirni Nemčiji.« Profesor Bianchi Bandinelli: »Mir in prijateljstvo med narodi«. Prisotni so bili tudi številni socialistični in komunistični poslanci Umbrie: Angeluc-ci, Guido, Capponi, Valori, Ceccati, Andrellini in nekate-di vidni predstavniki KPI ter .............................................milil........nun umi mi m iimnniiiiim minil um nun............................................................................ n Na «Avto cesti sonca» v bližini Rima Sest smrtnib žrtev pri gradnji viadukta Oder je popustil in deset delavcev je padlo v globino 25 metrov Samo eden se je rešil - Aretirana inženir in geometer Opornika, med katerima so postavljali železobetonski most. Crtkasta črta kaže, kjer je bila železna oporna konstrukcija in kjer so cementirali; puščica pa žalostne okrvavljene ostanke n» dnu doline RIM, 25. — Globok je vtis strahotne nesreče, do katere je prišlo v nedeljo dopoldne pri gradnji »Avtostrade sonca« v bližini Salarije poleg Rima in pri kateri je izgubilo življenje šest delavcev, štirje pa so težko ranjeni. Nenadoma re je namreč podrla podporna konstrukcija in vceh deset delavcev je treščilo 25 metrov v globino. Nepoškodovan je ostal samo en delavec, kateremu je zadnji trenutek uspelo, da se je z eno samo roko oprijel va-gorčka žičnice. Gradnja »Avtostrade sonca« nadaljuje z mrzlično naglico in skuša podjetje izkoristiti vsak dan lepega vremena ter so zato delali tudi v nedeljo. zoval dva odseka avtostrade preko ozke in visoke doline. Tam sedaj grade vrsto visokih podpornih stebrov, preko katerih bo položen bel trak avtostrade. Delavci so cementirali nekak most, ki združuje dva taka stebra, pri čemer so vse žc v naprej pripravili. Stebra je združevala konstrukcija napravljena iz jeklenih cevi, in se je tak sistem že mnogokrat dobro obnesel. Vozički žične železnice so vezili stalno novo cementno mešanico, katero je enajst delavcev tlačilo, da ne bi ostale razpoke in da bi bil cement povsod enakomeren. Neredoma, začetka počasi in brez vsakega šuma, pa' se je pričela ugrezati jeklena kon- Viadukt »Malpasso« bo pove- imm milni iiiiiiiimiimmiimuiliiimiMiiiMiiiiiuiiiiniiUMiHmilHHiHiiiiiiiiiiiiiHiiitimmii Dva otroka živa zgorela AOSTA, 25. — Dva otroka sta živa zgorela v neki baraki v vasici Vernayaz na francosko - švicarski meji. Brata Damiano in Nicoletta (6 oz. 4 let), sta se igrala z vžigalicami v baraki, ki je služila za skladišče slame. Prižgala sta vžigalico in lahko vnetljiva slama se je takoj vnela. Gasilci so sicer takoj prihiteli na pomoč, vendar se jim ni posrečilo, da bi takoj ogenj pogasili ter so šele po več poskusih vdrli v barako in iz nje odnesli otroka, ki sta bila hudo opečena, tako da sta v bolnišnici umrla. Bivši kaznjenec toži ministra NEAPELJ, 25. — Ministra za sodstvo je tožil pred civilnim sodiščem di Nola, katere- ga so obsodili na dosmrtno ječo in mnogo kasneje popolnoma oprostili »ker ni zagrešil zločina«. Medtem pa je že presedel v zaporu osemnajst let. Sedaj bivši kaznjenec toži in zahteva odškodnino za vsa dela, ki jih je zastonj opravljal v zaporu in tudi odškodnino, ker nihče za njega ni plačeval socialnih prispevkov za zdravstveno zaščito in za pokojnino. Margaretin otrok oktobra-novembra LONDON, 25 — V Claren-re House, stalni rezidenci kraljice - matere, se izjavlja, da pričakujejo rojstvo prvega o-troka princese Margarete oktobra ali začetka novembra. Porod bo v Londonu. strukcija. Nato pa so železne cevi, leseni opaži in že postavljeni cement zgrmeli v dclino. Istočasno je padlo tudi deset delavcev, od katerih je šest cement, kamenje in železo zmlelo do smrti. Povsem nepoškodovan se je rešil samo 36-letni Filippo dp Simone, ki je kasneje povedal, da je manjkalo samo malo minut, ko bi delo končal« in vsi zapustili delovišče. On je bil nekaj metrov proč od trvarišev in je pridržal voziček žičnice, ker se je preveč nagibal. Takrat je začutil, da so mu zmanjkala tla pod nogami. Z vso silo se je oprijel vozička, kar pa mu je i spelo samo z eno roko. Kričal je in si ni upal odpreti oči, da ne bi ničesar videl. Ne ve povedati, koliko časa je tako visel nad prepadom, vendar zdele so se mu ure. Kor.čno je zbral vsi sile m mu je uspelo, da se je dvignil in vsedel v voziček. Takrat mu je pomagal Renato Purgatorio, ki je bil ns desnem hribu in ki je upravljal žičnico. Videl ga je namreč, kako se je nevarno zibal na vozičku ter žičnico spustil počasi, brez vsakih tresljajev v tek. Kmalu po nesreči so že prispeli avtomobili rdečega križa, v bližnji bolnišnici pa so vi- pripravili, da so lahko rešili vsaj štiri od ponesrečencev. Od šestih smrtno ponesrečenih so v bolnišnico tri pripeljali že mrtve, dva sta izdihnila po nekaj minutah in šesti v noči med nedeljo in ponedeljkom. O vzrokih za nesrečo so takoj uvedli preiskavo in je načelnik komisariata iz Mon-te Sacro priprl inž. Chiaffre-da Bellera ter geometra Gio-vannija Dediera, ki sta bila zaposlena pri podjetju, ki je gradilo viadukt. Pokrajinski sindikat gradbe- nih delavcev CGIL, CISL in UIL so se takoj po nesreči sestali in so skienili, da prire-ae danes v Rimu na Trgu del Colosseo javno zborovanje. Sindikati namreč ugotavljajo, da so preštevilne nesreče zlasti pri graober.i dejavnosti. Ugrabili so za 250 milijonov zlatnine MONTECARLO, 25. — Za približno 250 milijonov frankov zlatnine in draguljev so odnesli banditi ob belem dnevu v središču mesta. Zena ravnatelja zlatarne Ferrario je ob 10. uri urejala izložbo, ko je zagledala avtomobil, v katerem so se vozili štirje maskirani mladeniči. Hotela je zapreti vrata, vendar je bilo že prepozno. Tudi uslužbenec zlatarne, k, je pritekel, ni mogel ničesar opraviti, ker mu je eden izmed banditov nastavil samokres na prsi. Nato so pričeli metati zlatnino in dragulje v vrečo za premog. Šofer, ki je ostal v avtomobilu, pa je preprečil, da bi oropali vso zlatarno, ker jih je opozoril z avtomobilsko hupo, da je nevarnost policije. Nekateri uslužbenci bližnje igralnice so bili priča dogodka in so namreč telefonirali policiji, ki pa je prišla prepozno. Štirje v «blue-jeans» oblečeni mladenipi so se z avtomobilom z vso brzino že odpeljali. Itii[irjo ^ rjlpflnlibM \g'> med njimi Pietro Ingrao. Togliatti je poslal posebno pozdravno pismo, v katerem pravi, da se moramo zavedati, da se lahko ohrani mir, če bodo ljudske množice: možje in žene, odrasli, mladeniči in otroci, premožni in revni, verni in neverni, uspeli na vedno nov in vedno močnejši način, da se čuje njihovo voljo. Zato pravi, da podpira to pogumno pobudo in poziva vse člane stranke, da se pridružijo pohodu miru. Niso bili prisotni samo prebivalci iz neposredne okolice, temveč so se pohodu pridružile tudi delegac le te, •> sa-mezniki iz Tunna Florence, Lecca, Bologne Riet:’a Rima ter celo iz Taranta ter dru-*..i oddaljenih krajev. 50 mož in žog , temno oblečenih. je nosilo preprest napis: »Jaz sem prežive) pokol v Marzabottu«. Pohod miru jo moral nujno spomniti na enega izmed ne; st ra hotne j šili zlcičnov nemškiga militariz ma, ki še vedno predstavlja resno nevarnost za mirno sožitje evropskih nandov. Manifestacija ■»«■ je zaključila okoli 16.30 z veličanstnim zborovanjem v Assisi]u, kjer je navzoče pozdravil v imenu mesta občinski svetovalec republikanske stranke. Nato je pobudnik prof. Capitim p-iečital obsežen pozdrav pastorja Colinsa in telegram pref. La Pire: »Florenca je z vami prisotna v tej manifestaciji miru«. Neki japonski študent, član odbora proti atomskemu oboroževanju, je na kratko orisal strahote Hirošime in Nagasakija ter opozoril na vedno težji mednarodni položaj ter na nevarnost krepitve japonskega in nemškega militarizma, tako da se bo v kratkim govorilo o »osi Washing-tor.—Bonn-—Tokio ». Arturo Carlo lemolo je podčrtal različnost sil, ki so se združile v tei manifestaciji, »ki mora biti draga vsakemu kiistjanu«. Guido Piovene je dejal, da je treba glasno in jasno de jati svoj ne smrti. Renato Gutuso je izjavil, da z besedami ni mogoče izraziti lepote in pomembnosti tega pohoda. Sedaj smo sposobni, 'Ja, odločamo o svoji usodi in danes biti za mir- pomeni, da je treba odstraniti slabo od sveta. Treba se torej boriti za pcpclno razorožitev in preprečiti ponovno porajanje fašizma. Končno je Evnestn Rcssi govoril o aktivni vlogi, da se prepreči, da bi Italija nosila posledice zunanje politike, ki ne odgovarja potrebam prebivalstva. V nedeljo dopoldne je prišla do podobne manifestacije, pa čeprav v manjšem obsegu, tudi v Milanu. Pobudnik so bile različne mladinske organizacije, ter ni sodelovala samo KD. Iz Trga della Scala se je odpravila povorka, v Kateri je bilo več sto milanskih mladeničev, pa središču mesta. S številnimi napisi so mladinci izrazili voljo za mir, nujnost, da se mednarodni spori rešijo s pogajanji in zahtevali konec kolonializma. Cuh so se glasni vzkliki: »Mir«, »Razorožitev«, »Aktivna koeksistenca«. Številni meščani so se spontano pridružili povorki, ki se je zaključila opoldne. •■i t ijlubtfn Harmonikarji iz Niirnberga bodo gostovali v Sloveniji LJUBLJANA, 23. —- Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana bo vriredil skupno s DPD Svoboda Šentvid v okviru svoje znane akcije «Po delu razvedrile)» koncert dveh znanih harmonikarskih orkestrov, niirnberškega, ki je eden izmed vodilnih na svetu, in orkestra šentviške Svobode, ki je letos prejel odlično oceno na evropskem harmonikarskem festivalu v Stuttgartu, lani pa prav dobro oceno na enakem festivalu v Luzernu. Posebnost tega koncerta bo, da bosta oba orkestra, jugoslovanski in nemški, nastopila drug za drugim na istem večeru, tako da bo mogoče primerjati njuno kvaliteto. Koncert bo prvič v dvorani Slovenske filharmonije v T.jubljani v ponedeljek, 25. septembra, ob osmih zvečer, naslednji dan bo ponovljen v Domu Svobode v Velenju, v sredo, 27. septembra, pa ga bodo lahko poslušali tudi Trboveljčani v dvorani Delavskega domam Na Svetu Svobod okraja Ljubljana so povedali, kako je prišlo do tega gostovanja. Niirnberški orkester uNiirn-berger Akkordeon Orche-ster», ki ga vodi Willy Munch (nastopil je med drugim že v Moskvi), je izrazil željo, da bi vzpostavil zvezo z enim izmed jugoslovanskih harmonikarskih orkestrov. Mednarodna zveza harmonikarjev (Confedera-tion internationale des accor-deonistes) iz Lausanna mu je priporočila, naj se poveže s Svobodo Šentvid. Okrajni Svet Svobod v Ljubljani je pri tem organizacijsko pomagal. Vodja nemškega orkestra Munch je hkrati skladatelj in prireditelj skladb za harmonikarske orkestre. Igra 20 članov, ki imajo tudi dva elektronska inštrumenta in čembalet. Nastopili bodo s skladbami Wiirth-nerja, Haaga, Liszta in Rossinija. Najprej pa bo na koncertu nastopil orkester šentviške Svobode, ki si je med 160 orkestri v Stuttgartu priboril evropski sloves. Pod vodstvom dirigenta S. Vidmarja bo zaigral skladbe Simonitija, Bdraftdviča;rC\' Ma-hra in R. Mohra. Mednarodna konferenca o zaščiti in obnovi umetnin RIM, 25. — V dvorani Promoteca na Campidogliu se je danes začela mednarodna konferenca o vprašanjih konservacije in restavracije umetnostnih in zgodovinskih vrednot. Konferenci prisostvujejo predstavniki 45 držav, ki bodo svoje delo zaključili v soboto 30. t.m. Delo konference bo v glavnem obravnavalo način ravnanja in znanstvenega proučevanja slik in drugih predmetov umetniške in zgodovinske narave. Znanstveniki bodo predvsem osvetlili vprašanja aplikacije znanstvenih metod pri čiščenju slik, iskanje novih sintetičnih smol za obnavljanje kakor tudi metode kemičnih in fizikalnih analiz v zvezi z obnavljanjem in konservira-njem umetnin. Italijanski predstavniki bodo še posebej prikazali rezultate, ki so bili doseženi v Rimu in reit*1 encah Vr' jv „ i aha swy — ■Hotnoč)0 ™ i d t\,W iid11 R 11 rodn'® lufef f Hit*"1.; ki ‘i ! "Ji P. 1 I 5 t t i i v Firencah fresk, anal' bodisi s po' ce z žarki močjo snopa mikrovalov. Konferenca J* nalogo povečan med mednaro ščem za pr° servacije ,n , « turnih vrednot, nim organom «International ^ Conservation 0 Artistic w°r!’ta ustanovljena Žaklji sredozemski *** FIRENCE, cah se je ““7 jO IV. 'Sredozem^ ki ga je org" m šče za zveze Nacionalne zve ^ štev italiianS se j<’ (UNURD in flj#* 23. avgusta « to nadaljeval ključna tema ft bila: *Pf3> j mednarodni m rac,ji in udel^ skega ekonO ,negl '' nega, sindika , turnega sveta’- ^ ^ Seminarja okrog 50 pr j zemskih organ / ^ žav Južne Srednjega / V zaključnem L župan prof- ,/ drugim deja , j; vi korak k , j Ijati bratstvo a namene w9ota j / elementov m civilizacijami’- Raz5tj;> italijanskega 5 _ it MUNSTEB. sterju je bila ^ va italijanS flj Ottocenta. GT t»* ško, a obenem J stveno in te kj J szveno i" - ^ no razstavo, ^ mesecev mesecev P°l nejših mesti l| Razstavljenih I, Andree ApPl(I so , Andree ApP^a)*Jso\ tinija. IzbJ^a1iS^ glavnih lta L i* / nostnih ga“e , važnejših Pr,v Tekm°v' / mladih operfli# „,i i PARMA, 25- j( nistk, trije te čl. ” . uFi n\ V' A zosopranistkh in en basist s” ^ finale četrteg* ^ nr, +nlsm.nVan] jinaie - ga tekmovanj* nih pevcev, «Nagrada u Finalisti so: s°pran'°antc iocchi iz Bazzoni *z Maria Golta-l Giuliana L™ K/ i jii fe ■ . R,. ! /i ! m ar,a 'J i Giuliana (flj, ( Cecilia yeal1 J 1 Caracasa v ,g l noristi A"^ontfl|1"’ Riminija, ‘ iz Firenc , ,ne; ce iz Milalia’g(it"’-s 1 ki Norman /J Vorka ter m e- f iz * V Raul di F‘ inf' basist Sergt p Zaključek seminarja u .,r>' centra** .f g i' f t “V; “V ’ BEOGBAP-^Iii ’/ setdnevnem soboto v seminar ,n / ■*i i bene vede> ^ ^ ■ razpravi]0 1 Mt# jf, zem v j«0°V /i in Prask>’k0 I ki ga vff uaiK/j beograjska delovalo univerzitet«• 26 drŽaV' ’ 32' oni .■ i esperant^/ Z ( SANH^^i valskem ** //d - \e- jonski c h .M ,* gres ob « j] lijanskth eist Ji zemskih f j 16 držav- | s nT^A renče s° V ji'J- Literatu' it> •Espera"1 oSt /■?; « Medna'0 i pi//' f, njegove« V/j ranto in /*i«J / ranto v strij' mu, indv ^ , .fHf »'“■ ta*S> $ nškth P pfičtpjVi stvovaloi k „t n ima «K‘ aO dUS KlecPalra’fj|i,J J/ Na desettisoče ljudi se Je zbralo na pohodu miru Dosledna nedoslednost v agrarni politiki er skupine kmetov todruge Italo Grimaldi p°tem ko so v petnajstih letih puščobno zemljo spremenili v vinograde, sadov-vrt- jih sedaj z nje sodno izganjajo - Izgon za nekaj dni odložen '*k» v'"evpb dneh smo bili r^wtudkot vsrednii Sr velikiJ 3UŽni Ita' &ni< J \ m manifesta- 82?-* =; neči 5kcijii iey- Kmečki°dpiIn spolovinar-!i akciji L VC1. so v dali-jstvo vsako"^3 S°’ kot w°inih letih ]asno’ v 'n ga eh ,povsem poza- ! toliko nUSai° Seda-> re' a® načrtnm pfvan'm »zele-»!la 'udodei *’ nai bi bil N'31 Popra Palica’ ki nai !e v ? avi to, kar se Mletjih "“e Dona "l- zamudilo. Ne >gCl1],ali ^a- kar f rekli , “zelenega načrta« •nur znan Je menda vsa-ft' ki hi , ,da ie ta na- hi:s:^'ubruai ,bi lahko bil poziti- '“•* Dn«le velikim zem- r Uetu n kom- droblie- v' Pr,kti,Pa ,ne bo hasnil, Letn°goče i ° ne more. |tVab' da h6 namreč priča-1*”- 1 sredstva iz «ze- L* s'roma5a# m°Se' izkori- J* C- k~>. « N smo kom ob- al kak hektar hi' razdrobi6’ da 'e pri se' ateiij . aroblienosti tilnpa! acrt zemlje S°distom‘L* v Pomoč le la-f 1,1 Pose ^ ■ velik>m zem- n kmetn'k°m’ sto tis0‘ ti blvi 50n °V Pa bodo pri Ni ona/ mil;iard lir le n,?rimeru “valci- Toda ne-le v Sn?6- naorta», li(SeEa ?!”’ kier gre le seri °bdelovalca zem-. sedan a te, N°VSknanja ' 0blast bolj .Nov h- razPoložena. Več n&vesti1 N,®.1' glede te- ft»T0 on„-misbm° pa, da jNe kmN tud' Pr‘mer t?No ‘°V’ ki obdelu* . Moli. _na PospstviVt (flt !„ klanih®3 dodeljeva-A v ^Ijišč i„, ali zapušče-<1 z. °bdela, a 1946 izro- t?5ft festPT de^- ? t,eni k' iu lo- S i6za tern ani se da- Nn-1 s° jo**° rjava Pla- }$: >nin0ekPoreoraU za t. 'len; zo/,. namera-N tčVo, Jj mljo posaditi «a se ra ,druSi strani S >a azt.eza d°lini Snčem; tiNle fi Posestvih «Pe-k>lo» 'Pestre« in «Pra-S. ob cesti Pallom- ie n CWte Precej stara: na PoSe,etSlranega 'astni-CCn 6V Princa Ro-3SSS?ia ie agrarna J} l 'Us). Pega sodišča v ki da mora' SIS V h° Se pred 15 C'N e delovalno za- RN nan maldi>) in s Sn,^0 rmi*1 in sredstvi VH v °bn° zemljo 'ie l Posest p odna tla in tili, Plod t«hSedai sv°i® žu-t‘11 Nku i žuliev prepu-IV^rSitev11,216011!0 zapu-t:°dr^er tgl„!!dneg,a H .Italo Gri. ho* 0 odi v? sklepu so-5 n spr ?Zl^vi prisilne- vto5ed sede3*-1' ”a sestah-} V ie kraL!m zadruge: (|t>iii Zemije ,n Pogled nad ■ia t. Nišče iim i'h ie >Sh®a ,d°delieva-'jišč i„, ab zapušče- a l/ trenutno od-16 do Prihodnje- &onnakar bo sie' *!»>£' niti za* ®a sindi-o Praviee '[Prekanje SlSeE ,roma Plti za iz-N N! to je gostovanje V Cl*. veljav- \ ote Gre a C.8 dva ajtomobilu ’ *ti st. , sodna lunk- ci niso bili sposobni na svojih veleposestvih pridelati, ker niso imeli niti iniciative, niti volje. Tudi najnižji pridelek jim je bij dovolj. In sedaj, po 15 letih naporov in truda, ki je na pr. teh 28 ha bivše zapuščene zemlje spremenil v vrt, se najde spet paragraf, ki daje prav princu Brancar-ciu in zanika pravice kmetov, ki so tu pustili svoja leta, svoje moči. Zadeva, smo že rekli, ni nova. Kmetje iz zadruge« Italo Grimaldi« se že dolgo pogajajo s princem Brancac-ciom, kajti »zakon je zakon«. Od princa so hoteli zemljo odkupiti in so mu ponudili milijon lir za ha. Princ pa je odgovoril, da je pri prodaji zemljišč v neposredni bližini dobil milijon 700.000 lir za ha. In tedaj so bili kmetje iz zadruge «Italo Grimaldi« pripravljeni tudi na L' CNu S"Cema. ki ‘je S J1 zad'raaj so tu kmet- L.° s neoie^a s*r°kov- ^ “a:e CeSt re°kovnjaka. !CN d°m kfred tem .l,al>, Ztlois’ ^ P'od :ja.ln. truda, k/vNp “-14 lmela nalogo vičn 6rev-?0cla kaj n kmetov VXn,{ p4r?če’ da nista (» *4h-i eSa ^h.aria v Pra' t»|aWk» zadru„epa in sta °b ^ Nn kletne-Pokll v Sodni Lmu spo- k' °ktobra ?n pre" O« k izvedh ob 16-3°. "itjčo „ Preds) 1 sodnega N Dr kbeacci princ SSNi J'° s" kak 'ki bil topnik. .HNv .°Uo »živila;. Vta> V podaliŠZ1Vlienje>> S kaktis«o t d0H 5- V i , aJ, e dva k t 8t b> se zgodba Sl8.?0'Vež n!*=neverjet- ga ‘C Vrtala , ■ Xesfga n»- kruha ODŠEL JE MOZ... Prerana smrt prof. Blaža Cukona Profesor Blaž Cukon iz Meduiina v južni Istri je bil iz tistega rodu hrvatskih intelektualcev, ki so skupaj s slovenskimi tesno sodelovali v boju proti fašizmu in v kulturnem izobraževanju slovenskih in hrvatskih množic med dvema vojnama pod Italijo. Ko je bila leta 1929 razpuščena ((Dijaška Matican, so zaprli tudi Blaža Cukona, ki je takrat študiral na univerzi v Padovi. Onemogočili so mu; kot toliko našim študentom, nadaljnje študiranje na univerzi, zasledovali so ga doma, zato je moral zbežati v staro Jugoslavijo, kjer je diplomiral na zagrebški univerzi v filozofiji in literaturi. Blaž Cukon je v organizirani slovenskohrvatski emigraciji v Jugoslaviji spadal v napredne antifašistične vrste, pisal v emigrantski list «Istra» ter se brigal za kul-turno-umetniško dejavnost v emigrantskih organizacijah. Pred vojno je služboval v raznih hrvatskih mestih kot profesor, a po vojni predvsem v Istri: Opatiji, Labinu in Pulju. Starejša naša generacija ga je dobro poznala iz časov najtesnejšega sodelovanja med Slovenci in Hrvati ter jo je zato toliko bolj prizadela težka vest, da je resnega in delavnega profesorja Cukona pobrala letos poleti smrt na enem izmed njegovih vsakoletnih potovanj v daljne dežele. V daljni Latakiji so ga pokopali, a mi preostali njegovi prijatelji mu ohranimo spomin v domačih krajih ter v Trstu in v Istri, kjer je skupaj z nami držal visoko zastavo človečanskih odnosov in lju. bežni do naših jezikov —■ slovenskega in hrvatskega pod Italijo A. R. to žrtev. Dali bi tudi milijon 700.000 lir za ha. Takšna je bila njihova druga ponudba na zavrnitev prve. Toda princ na naslednjo ponudbo ni niti odgovoril. Morda bo tudi odgovoril, toda 5. oktober je pred vrati in predsednik zadruge Antonio No-velli glede tega pravi: Strokovnjaki izjavljajo, da to odkritje omogoča največji napredek pri spoznavanju osnovnih delcev jedra snovi - Mnenje dr. Savica iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiimiiiiiim um ii iiiiiiimiiiiiimiiiii m mm mini Človek proučuje tajnosti ptičjega življenja Avstrijska ptičja postaja ob Neusiedlerskem jezeru Stepsko jezero z visokim trsjem - bivališče okrog 270 ptičjih vrst - Vloga in pomen ptičjih postaj (Dunajsko pismo) DUNAJ, septembra. — Razmišljal sem kaj naj bi napisal z mojega obiska na Dunaju, pa da bi se pri tpm izognil sicer še vedno zanimivim, toda že davno ne več življenjskim spomenikom nekdanje mogočnosti avstro-ogrske monarhije, ki jih je Dunaj natrpan' kot naš Kras kamenja. Skušal sem najti motiv v dunajskih predmestjih, kjer se ne gradi nič matij kot ria primer pri nas ali pa v Ljubljani in kjer so moderne stavbne linije kot nekaka protiutež muzejski zapraše-nosti mestnega središča. I-skal sem jih v živalskem vrtu, ki sodi med najboga- m. Jezerski muzej v Neusiedlu ob istoimenskem jezeru Torelc, 26. septembra 1961 Radio Trst A ring; 22.35: Bocchertnijev Koncert za violoncetlo in orkester; Slovenija 8.05: Iz zakladnice Christo-pha Willibalda Glucka; 8.35: Trio Jožeta Privška in Kvintet Shearingu; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Vesela godala; 9.40: Komorni moški zbor; 10.15: Iz ustvar-jana S. Prokofjeva; 11.00: Pet pevcev — pet popevk; 11.15: Branje za vroče dni; 11.35: Rudolf Matz: Koncert za flav- bena skrinjica, pripravila Mir- giedališče;”*15.15‘: Z glasbo na to’ obo°', Y,io,° in violončelo; — to on- r>nrl ion ta . ’ _ __ ... ID fWV niačhAnu finnoio ra n~ počitnice; 15.55: Vreme na ital. Nacionalni program 6.30; Vreme na ital. morjih; 9.00: Angelinijeva pesmarica; 9.30; Jutranji koncert; 11.00: 7.00: Koledar; 7 30: Jutranja 23.00; Prenos RL. glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra orkester Carlo Pacchiori;. 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umet- .............. .................... .......... nost, književnost in prireditve, zenski liki v operah; 11.30: 18.30: Povia: Rapsodija; Pre- Najnovejše pesmi; 12.30: Glas- mrl: Scherzo; 18.45: Albinoni: peno življenje v Ameriki; 12.20: Koncert v D-duruj lSl.OO:^ Glas- Glasbeni album; 13.30: Operno 12.00: Glasbena oddaja za o-io usode; 19.40: Poje kvartet morjjn; 16.00: Program za mla- troke; 12.15; Kmetijski nasve- Radar; 20.00: Spori; 20.30: dlno. 16 30. Nove afriske dr. ti; 12.25: Melodije za opoldne; Znane melodije; 21.00: Alpske jave’. 17.20: Simfonična glasba; 13-30: d arlJe do anje; 14 05- ... ... o.k.*« w,. ir4fl-; Zanimlvosti od vsepo- Radijska šola za višjo stopnjo- ,ll'V {Ut „ . nekai ' L lSH6atnih zak V bila6. tak Zak°bov. V ‘h j. ra*tn«4 p0 V05nb V° bol b" ban Se bo'i S*0 živ a dni duh b NtiN d’od»l ■s Poseb-SvtHi^ho , J*vali za-*'» leti e> ali ! stpmu, ki obdeb! Je pri- ^tSh- v^: N^^-ntereai-" raz«i prin- legende; 2.1.30: Rihard Wa gner: «Walkira», opera v treh dejanjih; nato Plešite z nami. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Purlanija v dobi zedinjenja Italije; 14.40: Concertino; 15.10: Zborovsko petje; 15.30: Italo Svevo v prvih sto letih po njegovem rojstvu; l3-43; Orkester Franca Vallisnerija. Koper vsod; 18.00: Poje Charles Tre-net; 18.30; Sinje potovanje; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Anton Cehov: «Strič Vanja«; 23.00: Dogodki doma in v svetu. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Mi in pesem; 11.00: Glasba za vas, 14.35: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.40: Ida Tarjani-Toth igra na cimbale; 16.00: Počitniška zgodba; 16.20: Zabavni zvoki; 17.15: Iz jugoslovanske orkestralne glasbe; 18.00: Človek in zdravje; 18.10: Od plesišča do plesišča; 18.45: Ljudski parlament; 20.00; Slovenski oktet; 20.30: Radijska igra; 21.06: Anton Lajovic: Sanjarija; 21.11: Zvočni kalejdoskop; 22.15: Leoš Janaček in fi is- Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL' 7 15: Glasba za cert; 16.00; Program ob štirih; S jutro! 11.00: Otroški ko- 17.30: Staro in novo; J - — -----/-. i—i-— nagradno ki delate; 14.00: Naši pevci; Johannes Brahms; 23.05: Ples- 15.00: Kratek simfonični kon- na glasba. 20.30: tekmo- Ital. televizija tiček- 11 30: Dve uverturi; Glasbeno 12.00: Glasba po željah; 13.40: vanje; 21.45: Večerna glasba. V zabavnem Titmu; 14.00: S popevkami doma i,n na tujem, 14.30: Sola in življenje; 14.50: Mladinski mešani zbor iz Ce- lia- 15 30: Kvintet »Kranjčani« orkestri; 18.30: Filmski pre-’ Trio Bardorfer; 16 00: Or- gled; 18.45: Dve Bergovi sklad- kestri Almeida, Zacharlgs, Bua itd ' 16 30: Tretja stran; 16.45: Izbrane strani iz ruskih oper; 17 40- Stanley Black in Latinska Amerika- 18.00: Prenos RL; «Egrr>ont»; 22 55: Za radio pre- 17.00: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Hen-ry Fielding: «Tom Jones«; 19.50: Beseda, dve o Andori; 20.30; TV dnevnik; 21.15: Film: «Mož brez sovražnikov«; 22.00: Pojte z nami; 22.25: Srečanja; 23,05: TV dnevnik; 23.30: Prfc-bi; 19.15; Portret Filippa Buo- h°s kakega športnega dogodka. III. program 17.00: Koncert za pihala in narottlja; 20 00: Vsakovečerrii koncert; 21.30: James Joyce; 22.05: Beethovnova skladba Jug. televizija 19 00- Trlo Don Baker; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvintet Shea- vedena dela; 23.35; gramu Čajkovski. Italija 21.00: Zabavno reklamna oddaja; 21.15: Stalni Na pro- naslov — TV film; 22.00: Glasbena oddaja (konec ob 22.30). tejše v Evropi in kjer imajo vedno kaj novega. Stopil sem tudi v sloviti Pra-ter pa še sem in tja, na letališče na primer, kjer me je odhajanje in prihajanje velikih potniških letal povprečno vsakih 10 minut prepričalo, da je Dunaj vendarle še vedno pomembno evropsko velemesto, križišče in postajališče zračnih poti, ki s hitrim povezovanjem najbolj oddaljenih točk sveta z neverjetno naglico manjšajo njegovo podobo, ožijo njegov • obseg in zbližujejo narode in ljudstva. Vse to bi morda utegnilo biti zanimivo za bralca, ki ga pot še ni zanesla do avstrijske prestolnice, kakor bi utegnila biti zanimiva tudi ugotovitev, da so spričo južno-tirolske napetosti italijanski turisti praktično izginili z avstrijskih cest. Toda motiv, ki me je posebno pritegnil sem našel šele na izletu na Gradiščansko (v Burgen-land) k Neusiedlerskemu jezeru na madžarsko mejo in prav tega bom nekoliko podrobneje opisal. Panonska ravan Kmalu ko se izviješ iz zapletenega sistema mestnih in predmestnih ulic, spremljajoč nekaj časa donavski kanal, se ti odpre enolična panonska ravan, ki jo sprva nekoliko južno samo za hip zapira Leitha gričevje, ki pa s° nato sprosti v nedogled-no prostranstvo onstran Neusiedlerskega jezera, ki ga nekje sredi njegove južne polovice seče madžarska meja. Tudi vasice ob glavni cesti, z nizkimi hišami na obeh straneh, spominjajo na madžarsko panoramo, katere tipičnost podčrtujejo tu in tam sredi polj dvigajoči se vodnjaki z dolgim lesenim vzvodom na nagib kot nekaki jradedi mogočnih žerjavov. Ozračje je toplo, v teh dneh še posebno, in od jezera prihaja vlaga, ki učinkuje kaj malo osvežilno. Cilj mojega obiska jo bil točno določen. Po naključju in preko skupnih prijateljev sem se seznanil s človekom z nenavadnim hobijem. Bil ju to Teodor Sanvvald, vodja avstrijske ptičje postaje (<:Vogelwarte»), amater v tem poklicu, sicer pa železniški uradnik na Dunaju. Z znano dunajsko vljudnostjo, ki nima prav nič skupnega s prav tako znano nemško nadutostjo, nam je bil pripravljen razkazati in razložiti pomen te ptičje postaje in kar je z njo v zvezi, predvsem seveda značilnosti Neusiedlerskega jezera. Jezero stepskega izvora Jezero, ki ima obliko fižola, je dolgo 37, široko pa na najširšem mestu 8 km. Njegovo povprečno okrog 1,20 m globoko vodovje pokriva okrog 22o kvadratnih kilometrov, od katerih jih je 47. močvirskega značaja, okrog 60 kvadratnih kilometrov bregov pa je zaraslih z dva do tri metre visokim trsjem, ki predstavlja pravi raj za ptiče vseh vrst, pa seveda tudi bajno lovišče za divje race. Razen nekaj turističnih obratov in kopališč, preživlja jezero tudi ne- kaj ribiških družin, vendar pa ta poklic l-i posebno donosen in izgublja na svojem pomenu, čeprav se opaža v zadnjih letih vztrajno naraščanje vode, verjetno iz še ne povsem ugotovljenih talnih izvirov. Dejstvo, da se prav na tem področju, sredi trsja, zadržuje kakih 270 vrst ptičev, od katerih jih okrog 170 vrst v gostem trsju , tudi gnezdi,'ostalih 100 vrst pa se zadržuje le prehodno, je že razmeroma zgodaj dalo povod za ustanovitev biološke postaje pri kraju Neusidel Vloga in pomen ptičje postaje Znano je, da se je človek že od nekdaj zanimal za tajnosti ptičjega življenja, pri čemer so tajnosti sezonskega preseljevanja bile morda najbolj mamljive. Sistematično proučevanje tega ptičjega pojava je vodilo k ustanavljanju ptičjih postaj po vseh evropskih m drugih državah, k izmenjavi izkušenj med posameznimi postajami in strokovnjaki, predvsem pa k sistematičnemu beleženju vseh ugotovitev, kar je pomagalo razjasniti že marsikatero u-ganko. Kako. izgleda taka postaja, konkretno ta ob Neusiedlerskem jezeru in kako deluje? Po dolgem in zavitem mostišču, speljanem skozi gosto trsje, dospe obiskovalec v spremstvu ravnatelja Sam-walda do skupine koč na koleh, ki močno spominjajo na nekdanja mostišča oz. mostiščarje. Vsaka od teh koč služi svojemu namenu. Ena je neke vrste muzej,' v katerem so hranjeni, seveda nagačeni, vseh vrst ptiči od velikih štorkelj do najmanjšega čivkača. V posebnih predalih so zbrana po skupinah njihova jajčeca, prikazan pa je tudi način gradnje gnezd za vsako vrsto posebej. V drugi koči so kletke in vse potrebne naprave za opremljanje ulovljenih ptičev z obročki ter za njihovo katalogiranje. V tretji je biološka postaja, v ostalih pa sobe za goste in za strokovnjake, ter seveda bivališče za vodjo in njegovo družino. Poleg koč je v bližini še razgledni stolp, s katerega je mogoče z daljnogledom videti celo na madžarsko stran, predvsem pa nadzorovati celotno področje postaje, ki se z mostišči in nastavljenimi mrežami, razteza na dokaj obsežnem prostoru. Pogled s tega stolpa je res slikovit. Po dolžini daje jezero vtis morja, gosto in visoko trsje pa vtis tropskega močvirja, ki skriva nešteto nevarnosti in tajnosti. Tu jn tam se na vodnih jasah med trsjem prevažajo divje race, znatno večje od naših divjih rac, nebo pa neprenehno pre-sekavajo glasovi pestre ptičje družine, h kateri se bomo povrnili v nadaljevanju z opisom načina lovljenja krilatih prebivalcev trsja, načina ravnanja in uspehov, ki so . bili na tem področju doseženi. j. k. Kongres ravnateljev zooloških vrtov RIM, 25. — V veliki dvorani zoološkega muzeja v Rimu, ki je del zoološkega vrta, se je danes dopoldne začel kongres direktorjev zooloških vrtov, katerega se udeležujejo predstavniki 21 držav. Med udeleženci sta tudi predsednik mednarodne zveze direktorjev zoo-iGŠkih vrtov Shelly iz Filadelfije ter podpredsednika Mottersheal iz Chesta in La-ny iz Basela. Kongres se bo nadaljeval in zaključil prihodnji teden v Neaplju, otvoril pa ga je z orientacijskim govorom direktor rimskega živalskega vrta prof. Bronzini. označil z besedami, da to odkritje «omogoča največji napredek v spoznavanju in razumevanju osnovnih delcev materije«. To izjavo je direktor laboratorija MacMillan dal na nedavni tiskovni konferenci. On je tedaj brez kakršnega koli prizvoka romantike dodal, da je ves ta dogodek .podoben «veliki pravljici«. Dramatična kronika dogodkov, ki so si sledili pred tem odkritjem, te besedo o »veliki pravljici« dopolnjuje in upravičuje. Teoretična predpostavka o obstoju delcev omega je bila postavljena že leta 1957 na Japonskem. Od tedaj se je šest skupin znanstvenikov v raznih krajih sveta z vso vnemo vrglo na delo, da bi delec omega odkrili. In pred tremi tedni je skupini štirih znanstvenikov na kalifornijskem vseučilišču in sicer Magliču, Alvaresu, Rosen-feldu in Stevensonu, ki jo je vodil vprav mladi jugoslovanski znanstvenik dr. Maglič, u-spelo, da po dvoletnem napornem delu odkrije osnovni delec materije tako imenovani delec omega. Zanimivo je, da so med znanstvenim delom za odkritje tega delca prevladovale zgrešene predpostavke o lastnostih omega mezonov, zaradi česar so bili dotedanji napori znanstvenih skupin zaman. Pokazalo pa se je, da je omega mezon težji kot se je mislilo in vprav dr. Maglič je bil tisti, ki je dal pobudo, naj bi u-brali drugo pot, pravo po-t, Omega mezon je 1.540-krat težji od elektrona, je naelektren njegovo življenje pa je neverjetno kratko tudi če ga primerjamo z življenjem vseh doslej znanih delcev materije. Lastnosti o-mega mezona so tako posebne, da lahko zavedejo tudi najbolj drzno fantazijo. Delci omega mezon imajo tako kratko življenje, da so njihov obstoj odkrili in dokazali le po posledicah, ki so jih pustili za seboj, kajti delec mezon ima življenje, ki traja komaj desettisoč milijardni del milijardnega dela sekunde. Omega mezon so odkrili v poizkusu, v katerem antipro-ton trči v proton, Ta poizkus se da izvesti s pomočjo enega največjih akceleratorjev s silo 2,6 milijard elektron voltov in v ogromni komori mehurjaste oblike. Ko antiproton trči v proton, daje enega izmed možnih produktov — omega mezon. Ker pa je ta dogodek fantastično kratek, so morali napraviti 30.000 fotografij tega procesa. Nato so s pomočjo ogromnega računskega stroja iz te gore fotografij izločili 90 fotografij, na katerih se vidi ((prisotnost« omega mezona. Sliko, ki jo prinašamo, pred. stavlja proces enega izmed teh trčenj, v katerem je bil «produkt» trčenja tudi — o-mega mezon. Ravna črta obeležuje pot kretanja antipro-tona iz akceleratorja. Pri trče- nju s protonom tekočega vodika pride do uničenja tako enega kot drugega elementa, nastanega pa pozitivni in negativni »mezon pi» ter delec omega, ki takoj zatem preide v novi par mezona pi (črte, ki se razčlenjajo.) Odkritje omega-mezona je v ameriški javnosti vzbudilo, o-gromno zanimanje. Ko so o tem dogodku objavljali obširna poročila, so skoraj vsi a-meriški listi dogodek ocenili kot «velikanski korak«. Sam predsednik ZDA Kennedy je skupini znanstvenikov poslal brzojavko, v kateri jim čestita k uspehu. Kennedy v svoji brzojavki med drugim pravi: «To odkritje bo, kot mi je bilo rečeno, omogočilo znatno globlji vpogled v strukturo atomskega jedra. Posebno sem zadovoljen, da je eden izmed odkriteljev tega mezona jugoslovanski znanstvenik, Trčenje pri katerem nastan* notnega mezon« ki je na vašem vseučilišču na specializaciji.« Vtem ko so teoretiki prepričani, da bo to odkritje o-mogočilo strnitev popolne teo. rije o osnovnih delcih snovi še v tei generaciji, ameriški tisk ne štedi s čestitkami in pohvalami znanstvenikom, posebno pa mlademu jugoslovan. skemu strokovnjaku, ki je, kot vsi zatrjujejo, za ta podvig dal pobudo. Ameriški tisk je vsestransko ocenil pomen tega odkritja. Eden izmed časopisov je med drugim napisal tudi tole: ((Atomska fizika je z odkritjem enega važnega novega cenovnega delca materije napravila velikanski korak naprej v ustvarjanju lestvice osnovnih sestavnih delcev. «... Fiziki s kalifornijskega vseučilišča, ki jih vodi Jugoslovan, so objavili, da so odkrili omega mezon. Kot pravijo, je ta delec mnogo teže odkriti kot pa odkriti ugasli planet v neki daljni meglici vsemirja.«... «Omega mezon je prišel kot vrhunec mednarodnih naporov, da se njegov ob. stoj dokaže ali zanika.« Ob uspehu mladega jugoslovanskega znanstvenika je znani jugoslovanski strokovnjak prof. Pavle Savič, čigar učenec je bil dr. Bogdan Maglič, povedal, da odkar je iz prve generacije jugoslovanskih mladih fizikov dr. Maglič zapustil univerzitetne klopi, stalno poroča prof, Saviču o svojem delu, kot to delajo tudi ostali njegovi bivši učenci. Nedavno je dr. Maglič svojemu bivšemu profesorju dr. Saviču poslal znanstveno študijo, ki se nanaša vprav na odkritje omega mezona. Ko so prof. dr. Pavla Saviča vprašali za mnenje o uspehu dr. Magldča, je rekel: «To je izredno važno odkritje na področju temeljnih znanosti, oziroma znanosti, ki se ukvarja s strukturo snovi, kot so odkritje protonov, nevtronov in drugih delcev. Da je bil ta uspeh dosežen v tako kratkem roku, se 'je treba zahvaliti razviti tehniki eksperimentalnih raziskovanj. Posebno pa se veselim nad uspehom svojega dijaka, ki pa ni bil tako nepričakovan, kajti dr. Maglič ima potrebne kvalitete, talent, znanstveno upornost ter željo do uspehov, D. J. ......................................................................................................... pred zavistjo in domišljavostjo. Tipični panonski vodnjak z lesenim vzvodom OVEN (od 21.3. do 20.4.) Napetost v odnosih s predpostavljenimi. Danes se boste morali zadovoljiti s skromnejšimi uspehi. Zdravje zelo dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji dan ne bo prinesel nič pozitivnega Odpadel bo vsak dvom o iskrenosti osebe, ki jo ljubite. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21,5. do 22.6.) Imeli boste izredne ideje, ki pa jih ne boste znali uresničiti. Bolj upoštevajte želje življenjskega druga. Zdravje zadovoljivo RAK (od 23.6. do 22.7.) Nasveti kompetentnih oseb bodo zelo dobrodošli. Manjša nerodnost utegne vznemiriti družinski red v in mir Nervoznost. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Sreča vam oo naklonjene pri drznih podvzemih. Lahko ukrepate brez strahu. Odlični odnosi z ljub-lieno osebo. Zdravje zadovoljivo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro razpoloženje za praktična in organizacijska dela. V družinskem okolju nič posebnega Zabaven večer. Zdravje di- TFHTN1CA (od 23.9. do 23.10.) Nepričakovana sreča utegne 1-meti tudi svoje negativne strani. Izogibajte se nevoščljivih o-seb v vaši okolici. Utrujenost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11 ) Vaša intervencija utegne pomeniti zaključek nepotrebnega spora. Zadovoljstva umetniškega značaja. Zdravje d°br0- STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Mnogi elementi odpiiajo lepšo perspektivo. Zajamčena vam je brezskrbna bodočnost Pozor KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše pobude utegnejo sprožiti nasprotovanja predpostavljenih. Brez nezainteresiranih nasvetov boste težko premagovali težave dneva. VODNAR (od 21.1. do 20.2.) Poglobljena dtsKusija b0 vplivala na sprememDo vašega delovnega programa Harmonija m medsebojno razumevanje z ljubljeno osebo. RIBI (od 21.2. do 20.3.) Lahko, mišljeno sklenjeni sporazumi u-tegnejo biti posledica mnogih težav. Ljubezensko pismo z zanimivo ponudbo. Možno daljše notovanje. Vreme v£eraj: najvišja temperatura 23,8, najnižja 17, ob 19. uri 212, zračni tlak 1023 raste, vlaga 69 odst., veter severozahod-nik 3 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22 stop. Tržaški n e v n i k Danes, TOREK, 26. seP‘e0ln Justa Sonce vzide ob 5.56 irj * ^ 17.56. Dolžina dneva ‘‘'"L jm, vzide ob 19.25 in zatone Jutri, SREDA, 27. sept«’’«* Damijan ^ Zaključek zasedanja mestne čistoče Za Trst je najbolj predelovanje smeti koristno v gnojilo Izbira je odvisna tudi od kakovosti smeti in od možnosti prodaje komposta, ki bi ga naše kmetijstvo porabilo približno eno tretjino Včeraj se je zaključilo tridnevno vsedržavno tehniško-gospodarsko zasedanje občinskih podjetij mestne čistoče. Prva dva dni sta bila posvečena vplivu, ki ga ima sistem ustreznih občinskih podjetij na razvoj službe mestne čistoče, zadnji dan pa industrijski predelavi smeti oziroma odpadkov sploh. Bodisi glede prve kakor tudi druge teme je bilo večje število poročil, ki jim je sledila diskusija. Kar se tržaške občine tiče, jo je pač najbolj zanimala druga tema, ker se mora dokončno odločiti, ali naj izbere predelovanje smeti v kompost, fto je organsko gnojilo, ali pa njihovo sežiganje. Odločitev je bila pravzaprav okvirno že sprejeta, kar se vidi tudi iz poročila, ki ga je podal na zasedanju ravnatelj tržaške mestne čistoče. Vendar pa so bili še razni dvomi in ravno zasedanje naj bi jih razpršilo. No, po pravici povedano, se na zasedanju niso kategorično izrekli ne za predelovanje smeti ne za njihovo upepelitev, ker so se na njem oglašali zagovorniki ene ali pa druge rešitve. Vsekakor pa imamo vtis, da so vendarle prevagali zagovorniki predelovanja smeti v organska gnojila. Večina strokovnjakov, ki so o tem spregovorili, je namreč zatrdila, da stane predelovanje smeti približno enako kot njihovo sežiganje, da pa imajo nato občine še dohodek od prodaje komposta, s čimer delno krijejo izdatke, medtem ko ne morejo povsod izkoristiti toplotne energije, ki se razvija pri sežiganju odpadkov. Vendar pa je značilno za to zasedanje, da se niso jasno izrekli niti za eno niti za drugo, saj niso povlekli iz razprave nobenih zaključkov ter niso sprejeli nobenih sklepov. Zasedanje je pač služilo predvsem temu, da so se na njem seznanili z najnovejšimi tehniškimi pridobitvami na tem področju. Na.i le mimogrede omenimo, da je zadnji poročevalec inž. Sarolji, funkcionar občine v Varese, odločno zagovarjal sežiganje smeti, češ da je tudi bolj higienično. Pred svojim poročilom je tudi dal vrteti kratkometražni film, ki je prikazoval, kako se smeti sežigajo. V nedeljo dopoldne so se zvrstila zadnja porbčila na prvo temo zasedanja. Ravnatelj mestne čistoče v Florenci je poročal o moderni' tehniki mehaničnega pometanja ulic in nakazal prednosti te tehnike •ter koliko se z njo prihrani. Ravnatelj mestne čistoče v Genovi Italo de Luca je govoril o higiensko-socialni plati pobiranja in odnašanja smeti iz stanovanj, dr. Giacchetto pa je obravnaval vprašanje obveščanja javnosti na področju mestne čistoče. Po teh treh poročilih so šli udeleženci zasedanja na kosilo na Repenta-bor, od tam pa v Postojnsko jamo, s katere ogledom so bili zelo zadovoljni. Včeraj so govorili o industrijski predelavi smeti inž. Rodella, tehniški svetovalec genovske občine za mestno čistočo, in inž. Pacetti. O sežiganju smeti in o izkoriščanju toplote, ki se pri tem razvija, je govoril prof. Bruno Setti iz Milana, o izkoriščanju organskih gnojil, pridobljenih iz smeti, pa je govoril prof. Romano iz Rima. Popoldne je bila razprava, v kateri je podal daljše poročilo tudi inž Giuseppe Vas-selli, ravnatelj mestne čistoče v Trstu. V njem je v glavnem zagovarjal predelovanje smeti v kompost, ki je tudi bolj gospodarno, saj prinaša občini tudi dohodek od prodaje. Kot smo že poudarili, se je občinska uprava v glavnem že izrekla za predelovanje odpadkov, za kar se poteguje tudi kmetijsko nadzorništvo in seveda kmetje. Vasselli je zlasti poudaril, da povprašujejo po organskih gnojilih, to je kompostu, posebno vrtnarji in cvetličarji, saj obogate zemljo tudi z raznimi glivicami, tako i "N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tvdnu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel, 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst V______________________________J da postanejo rodovitna sicer zelo nerodovitna zemljišča. Pri tem je treba tudi omeniti, da je pri nas zemlja večinoma ilovnata in da se s kompostom tudi zrahlja, medtem ko to ne velja, postavimo, za Lombardijo. Tam namreč kmetje tudi zato ne povprašujejo po kompostu, kar je poudaril neki drugi strokovnjak na tem zasedanju. Seveda ima važno vlogo pri izbiri med sežiganjem in predelovanjem odpadkov tudi njihova kakovost in možnost, da se uporabi toplotna energija, ki nastaja pri sežiganju. Kar se Trsta tiče, je inž. Vasselli tudi poudaril, da se morajo pri nas voziti odpadki kakih 15 km daleč in da znaša višinska razlika med mestom in Krasom, kamor odvažajo smeti, kar 360 m. To pomeni zelo velike izdatke, ki bi odpadli, če se zgradijo naprave za predelovanje smeti v kompost. Omenil je tudi razne ponudbe, ki jih je prejela občina od podjetij, ki bi predelovala smeti in poskrbela tudi za prodajo komposta ter prevzela del stroškov za gradnjo naprav. Za sežiganje smeti pa so prišle samo ponudbe, po katerih bi zgradili peči zgolj v breme občine. Na našem področju bi sicer prodali komaj 30 odstotkov pridobljenega komposta, ostalega pa bi lahko prodali v Furlanijo. Cena komposta pa bi bila od 150 do 350 lir za stot, upoštevajoč njegovo kemično sfestavo. Čeprav ni nakazalo zasedanje glede tega vprašanja nobene določene izbire, pa bo sedaj občina razpolagala z obširno dokumentacijo, ki ji bo omogočila, da sprejme dokončno odločitev. To pa je najbolj važna in zanimiva plat tega zasedanja za Trst. Danes zborovanje za mir ZDŽ Zveza demokratičnih žena prireja danes, 26. septembra ob 18. uri na Trgu Garibaldi zborovanje za mir. Na zborovanje, na katerem bosta govorili Jole De Ferri in Nadja Pahor, so vabljeni vsi meščani, zlasti pa tržaške žene, ki naj s svojo prisotnostjo podprejo organizacijo v njeni kampanji za ukinitev vseh jedrskih poizkusov, za splošno razorožitev, za posredovanje italijanske vlade za takojšnja pogajanja pri velesilah, za odstranitev vojaških oporišč iz naše dežele ter za borbo proti obnovitvi nemškega militarizma. Obisk generalnega tajnika Italsider Generalni tajnik Italsider, ki ga je spremljal ravnatelj tržaške železarne ILVA Salvi, je imel včeraj vrsto stikov s kra- jevnimi oblastniki v vidu programa za njeno prenovitev in okrepitev. Oba funkcionarja so sprejeli vladni generalni komisar dr. Palamara, župan dr. Franzil in poveljnik pristanišča Ascoli. Ravno na tem poslednjem sestanku so proučili razne plati vprašanja v zvezi z načrti razširitve prostora železarne z zasipanjem morja pred sedanjimi napravami. Skupno bodo morali pridobiti 280.000 kv. m nove površine. Program za Italsider v Trstu predvideva zvišanje proizvodnje litega železa od sedanjih 190.000 ton letno na 590.000 ton. Zgraditi bodo morali nov pomol, oo katerem bodo lahko pristajaj ladje do 35.000 ton, pridobiti površine za železno rudo m premog, zgraditi tretjo baterijo peči za koksarno in namestiti nove naprave za aglomerat rude. Najvažnejši del načrtov predstavlja nova visoka peč, ki bo lahko proizvajala 400.000 ton litega železa na leto. V nedeljo v Tržiču Splavitev ladje za Lloydovo progo v Avstralijo Ceremonije se je udeležil tudi podtajnik za trgovinsko mornarico pričal v avgustu, ko je obiskal velesejem v Sydneyu, kjer so prikazali model ladje v Lloydovem paviljonu. Zadnji je spregovoril podtajnik Mannironi. Rekel je, da so nekateri ljudje menili, da ni pametno podpirati gradnje novih ladij zaradi krize brod-nin in zaradi prevelike razlike med povpraševanjem in razpoložljivo ladijsko prostornino. Toda ta skrb je pretirana, če se upoštevajo demo-licije ladij in gospodarski razvoj v Italiji in svetu ter naraščanje trgovinskih izmenjav, ki se vrše v glavnem preko morja. Spričo tega je izkoriščanje italijanskega ladjevja skoraj normalno, saj počiva samo 7,5 odstotka ladij. Zato je možno gledati v bodočnost z optimizmom, zlasti ker se je italijanska mornarica vsa zadnja leta krepila, čeprav ni dosegla v odstotkih porasta brodovja, ki so ga zaznamovali po vsem svetu. Podtajnik je še poudaril važnost zvez z Avstralijo, kamor odhajajo novi italijanski izseljenci in se vračajo nazaj v Italijo stari. iiiuiliiluiiiiilliiiiiiiiiiHimiiilifiiiiiltMiiiriiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiMiimmifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiii V Tržiču so splavili v nedeljo drugo 35.000-tonsko ladjo za Tržaški Lloyd, ki bo plula na progi proti Avstraliji. Ladjo so imenovali po Marconiju, čigar vdova in otroci so se tudi udeležili splavitve. Poleg številnih delavcev, tehnikov, inženirjev ter voditeljev CRDA so bili navzoči pri splavitvi tudi vladni generalni komisar dr. Palamara, go-riški prefekt dr. Nitri, predsednik tržaške pokrajine dr. Delise in drugi predstavniki oblasti. Vlado pa je zastopal podtajnik trgovinske mornarice Salvatore Mannironi, Ko je ladja spolzela v morje, je spregovoril predsednik CRDA inž. Vignuzzi, ki se je poklonil spominu znanstvenika Marconija «očeta radia« in poudaril, da je delalo pri gradnji ladijskega trupa nešteto strokovnjakov, medtem ko bo sedaj opremila ladjo druga velika skupina specialistov, ki jo bodo spremenili v pravo plavajoče mesto. Predsednik Lloyda je za njim dejal, da, v Avstraliji željno pričakujejo novo ladjo, o čemer se je tudi osebno pre- Smrtna nesreča Tržačana pri Postojni S tovornikom je zavozil od koder so ga izvlekli v Pivko mrtvega Domnevajo, da je šoferja premagal zaspanec, ali pa ga je prijela nenadna slabost Na cesti med Hraščami in Postojno se je včeraj ob 13.35 zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 23-letni šofer Aurelio Pelizzer iz Ul. Parenzo 6. Nesreča se je zgodila na mostu preko reke Pivke. Tovornik je podrl ograjo in padel v vodo 7 metrov globoko. Šofer je bil na mestu mrtev; stisnilo ga je namreč v kabino, v katero je vdrla voda, tako da se nesrečnež ne bi mogel rešiti, tudi če bi bil laže ranjen. Policijski organi so u-vedli preiskavo, da bi ugotovili vzrok nesreče. Domnevajo, da je šoferja premagal spanec, ali pa ga je prijela nenadna slabost. Cesta je namreč tam dovolj pregledna in ima le gladki ovinek. Tovornik so s posebnim vozom in žerjavom potegnili iz struge, truplo ponesrečenca pa so odpeljali v mrtvašnico v Postojni. Ko so preiskovalni organi ugotovili, kdo je ponesrečenec, so takoj obvestili njegovo družino in svojce v Trstu. Popoldne so v Postojno odšli njegova žena, mati in oče, truplo pa bodo pripeljali danes v Trst. Pelizzer, ki je bil v službi kot šofer pri podjetju «Triestina», je šel v noči med ponedeljkom in torkom s praznim tovornikom in prikolico, da bi naložil v Jugoslaviji tovor. Ta bi bila njegova zadnja vožnja pri o-menjenem podjetju, ker bi čez dober teden nastopil v službo kot šofer pri občinskem iiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiiiii Mlecnozobi tatovi avtov in motorjev Najmlajši je imel 13, najstarejši pa 15 let V eni noči so ukradli kar sedem avtomobilov Skupina pobalinov v starosti od 13 do 15 let je pred dnevi kradla po mestu avtomobile, motorje in razne stvari iz vozil, zdaj pa so jim prišli na sled in jih prijavili sodišču. Nekaj lastnikov avtomobilov se je 16. t.m. pritožilo na komisariatu javne varnosti Stara Mitnica, da so jim neznanci ukradli avtomobile Fiat 609. Policija je takoj uvedla preiskavo in izvedela, da se je skupina tržaških pobalinov tiste dni vozarila s fičoti po bližnji okolici. Nato so začeli mečno sumiti, da je med te mi pobalini 14-letni Renato Izvedeli so, da je Renato že dober teden prej odšel od' doma, ne da bi se vrnil. Iskali so ga po mestu in našli v vrtu za Vatikanom. Zaslišali so ga in jim je dejal, da je ocšel z doma z očetovim dovoljenjem, pa se je bal vrniti demov, ker je bilo že pozno. Lepo se mu je zdelo, da je prest in je našel družbo. Povedal je, da sta se mu nato pridružila Ennio in Sergio. Trojica si je zaželela vožnjo z avtom in tako so v noči med 15. in 16, t.m. ukradli najprej prvi avto. Peljali so se dokler je bilo bencina, nato so ga pustili, pa poiskali drugi avto in se nato vozarili. V eni noči so ukradli kar sedem avtomobilom in se z njimi vozili. Agenti omenjenega komisariata so seveda takoj poiskali še Ennia in Sergija, ki so ju zaslišali. Povedala sta, da sta skupno z Linom in Robertom ukradla kar 21 avtomobilov in motorjev, s katerimi se je druščina vozarila, dokler ni bilo več bencina. Tako je policija izvedela še za dva malopridneža in ju poiskala. Pobalinom ni zadostovalo, da so se vozili okrog z ukradenimi avtomobili. Iz avtomobilov so vrgli na cesto, kar jim je pač prišlo v roke. Obdržali so le prometne knjižice, ki so jih izročili Renalu, katerega so imeli za pogla- varja. Agenti komisariata javne varnosti so zaradi tega nemudoma odšli po cestah, koder so se podleži vozarili. Našli so vse predmete, ki so jih metali le-ti iz vozil, in katerih vrednost' znaša približno dva milijona lir. Nekaterim članom te pobalinske bande pa vse to ni bilo še dovolj. Ko so morali zapustiti vozila, ker jim je zmanjkalo bencina, so vozila še poškodovali in jih razbijali z brcami, pestmi in kamenjem. Zdaj se je pustolovščina končala. Renato in Ennio sta v zaporu ter se bosta morala zagovarjati pred sodiščem za mladoletne zaradi tatvine in kršitve predpisov cestnega zakona, na začasni svobodi pa čakajo na razpravo Lino, Roberto in Sergio, ki se bodo morali zagovarjati zaradi tatvine. «»-------- Neroden padec Ko se je včeraj popoldne 24-letni Josip Mohorič iz Mo-ščenie med vožnjo v Bergamo ustavil na obrežju in je hotel pritrditi verigo med stranicama tovornika, je nerodno padel in se pobil ter ranil po prsnem košu in desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo mogel zdraviti dober teden. Z avtom v žensko ko je prečkala cesto V Istrski ulici je sinoči 20-letni Sergio Cepič iz Ul. Fre-scobaldi 8 povozil z avtom 58-letno Albino Cok por. Zakrajšek iz Istrske ulice št. 3, ki je hotela prečkati cesto. Ženska si je zlomila levo nogo in se je hudo pobila po glavi in desni nogi. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 40 dni. podjetju ACEGAT, medtem ko je njegov oče že več let v službi kot šofer pri RK. Usoda je hotela, da je bila ta njegova vožnja res zadnja in da je izgubil življenje prav ob rojstnem dnevu svojega prvorojenčka, ki je prav včeraj imel eno leto. Obnovitev direktne proge Trst-Dunaj? iZ Dunaja se je zvedelo, da bodo v poletju 1962 verjetno obnovili staro direktno progo med Trstom in Dunajem, ki je delovala za časa bivše av-stro-ogrške monarhije. V načrtu je, da bi na tej progi vozili ekspresni vlaki s tremi vagoni, in sicer z Dunaja čez Gradec, Spilje, Maribor in Ljubljano. Vožnja bi trajala 10 ur. Vlaki naj bi odhajali z Dunaja ob 12.15 ter prihajali v naše mesto ob 22.45. Odhajali pa bi iz Trsta ob 7. uri ter prihajali na Dunaj ob 17. uri. Jugoslovanske oblasti so menda že pristale na obnovitev te proge. Avstrijska delegacija bo predložila ta načrt na bližnji mednarodni železniški konferenci, ki bo zasedala v Bruslju od 27. septembra do 3. oktobra. Zgodilo se je v Opatiji Morski pes umoril študenta Iz Opatije poročajo, da je predvčerajšnjim morski pes odgriznil 20-letnemu študentu Sabitu Planu obe nogi in eno reko. Nesrečnežu so takoj pritekli na pomoč, a zaman, ker je bil že mrtev. V Opatiji je še precej turistov iz inozemstva, zlasti ob sobotah in nedeljah, pa pride veliko število domačih izletnikov, ker hočejo uživati v prostih urah lepo in sončno vreme na morju. Tako je prišla v nedeljo popoldne tudi skupina študentov iz Srbije, ki so bili nekaj dni v Opatiji in so hoteli izkoristiti zadnje ure svojega bivanja pri morju, da bi se kopali. Sabit Plan se je nekoliko od-ciaiil od s-kupine, približno 80 metrov, čeprav ga je prej profesor, ki je spremljal študente, opozoril na nevarnost. Znano je namreč, da včasih pridejo morski psi z ladjami do Kvarnerskega zaliva in o-grožajo življenje neprevidnih kopalcev, ki se preveč oddaljujejo od obale. Nenadoma je nesrečni študent začel vpiti in klicati na pomoč. Izginil je v vodo, nato pa so ga njegovi tovariši videli spet na površju, toda prizor je bil grezen Nesrečnež je bil že plen morskega psa, ki so ga tudi zapazili m tako spoznali, da se je zgodilo nekaj zelo hudega. Nemudoma so odšli rešitelji s čolnom, toda bilo je že prepozno Očividci pravijo, da je bil morski pes dclg 7 metrov. * Novi vladni komisar za Trst prefekt Libero Mazza je odgovoril na voščilno brzojavko župana dr. Franzila in med drugim napisal, da želi, da bi lahko prispeval k napredku mesta. Podivjana krava ranila žensko v Mavhinjah V nedeljo zjutraj je v Mavhinjah neka krava poškodovala 72-letno Marijo Pereč iz katerem je bila zaprta. Gospodinja jo je hotela ustaviti ter se je postavila pred vrata. Krava pa se ni prestrašila. Sklonila je glavo ter se zakadila v Perecovo in jo ranila po trebuhu. Nato jo je vrgla na tla in odšla na travnik. Ranjena ženska je začela klicati na pomoč. Svojci in sosedje so takoj prihiteli na mesto nesreče ter poklicali rešilni avto RK. Perecovo so nato prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rano, zaradi katere se bo morala zdraviti približno 20 dni. Dvanajst dni stavke v ladjedelnici Felszegy Na skupščini so delavci sklenili nadaljevati s stavko, dokler ne bo vodstvo podjetja spremenilo stališče glede nameravanih od-pustov in drugih ukrepov, ki jih hoče izvesti v škodo delavcev Delavci ladjedelnice Felsze-gy stavkajo že dvanajsti dan, ker vodstvo podjetja vztraja na svojem stališču glede odpustitve 136 delavcev. Kot o-bičajno, so se delavci ponovno zbrali včeraj dopoldne na enotni skupščini v Miljah, kjer so jim sindikalni predstavniki poročali o sestanku, ki so ga imeli v soboto na uradu za delo. Kakor smo že poročali, so sindikalni predstavniki na sestanku v soboto sporočili ravnatelju urada za delo sklep delavcev, da nadaljujejo stavko, ravnatelj pa jim je sporočil, da je imel. s predsednikom podjetja ing. Giacomellijem sestanek in da mu je povedal, da vztraja še vedno pri zahtevi, da se odpusti omenjeno število delavcev in uveljavijo znani ukrepi, ki bi v bistvu poslabšali delovne in življenjske pogoje delavcev. Danes ob 8.30 se bodo stavkajoči delavci ponovno sestali na enotni skupščini. Tesarji ladjedelnice Sv. Marka pa stavkajo že od petka in nameravajo nadaljevati stavko, dokler se ne ugodi na pravičen način računanje akordnega dela. Včeraj dopoldne so se stavkajoči tesarji sestali na enotni skupščini, da bi jim člani centralne komisije poročali o razgovorih z vodstvom ladjedelnice, kakor so sklenili na sobotni skupščini. Člani centralne komisije pa so sporočili, da niso imeli sestanka z vodstvom podjetja, ki ni imelo za to dovolj časa na razpolago. Spričo tega so na skupščini sklenili, naj člani notranje komisije ponovno zahtevajo sestanek z vodstvom podjetja, da bi ugotovili, če vodstvo namerava razpravljati o vprašanju pravičnega računanja akordnega dela. Člani notranje komisije bodo posredovali pri vodstvu, nato pa bodo poročali delavcem o izidih razgovora. Sestanek vodstva PSDI Iz Rima sta se vrnila nacionalna svetnika PSDI Giorgio Cesare in Franco Zucalli, ki sta zastopala tržaško in gori-ško federacijo stranke na sestankih centralnega odbora. Snoči je Cesare poročal pokrajinskemu vodstvu o delu centralnega 'odbora, ki se je sestal, da bi razpravljal o tržaškem političnem in upravnem položaju. Sekcija PSDI prj Sv. Soboti se je namreč te dni izrekla proti nadaljevanju sodelovanja socialdemokratov z demokristjani in drugimi sredinskimi strankami v občinskem in pokrajinskem odboru. Predavanja o I. Svevu Tržaško vodstvo Italijanske radiotelevizije je povabilo Bruna Maierja, naj proslavi z vrsto predavanj na tukajšnji radijski postaji Trst I stoletnico rojstva tržaškega pisatelja Itala Sveva. Bruno Maier je pripravil sedem predavanj, v katerih obravnava delovanje tega pisatelja. Prvo predavanje bo danes ob 15.30, a ostala se bedo zvrstila v naslednjih torkih. Komisija za ureditev nadurnega dela Tudi v Trstu bo v kratkem pričela z delom posebna pokrajinska komisija za ureditev nadurnega dela, ki naj skrbi za dosledno izvajanje zakona št. 1079 od 30. oktobra 1955: Znano je namreč, da je bilo z zakonom urejeno nadurno delo, da bi se preprečile špekulacije delodajalcev in resnično izvajala določila o najdaljšem osemurnem delovniku. V praksi pa se je izkazalo, da podjetja o-menjenega zakona ne izvajajo in je zato minister za delo in socialno skrbstvo Sullo pred kratkim s posebno okrožnico opozoril na strogo izvajanje zakonskih določil. Pri nas bo komisijo sestavljalo sedem članov: po dva predstavnika obeh sindikalnih organizacij in trije predstavniki združenja industrijcev iiiiimiiiiiiiiiiiiiintiiiiimiiimiminiiiiinimimiiiiHiiiHiiiiiiiimmiimiiimiiiiiiniMiiiiiimuuiiiiiimiiiiiiimiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii iz sodnih dvoran Menice z lažnim imenom Odmevi procesa o sladKor ju Ukradel je avtomobil vladnega komisariata in se z njim vozil po mestu brez šoferske izkaznice Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal včeraj 49-letni Aifredo Trisolini iz Istrske ulice 30, ki je bil obtožen, da je podpisal z izmišljenim imenom sedem menic ter da je na ta način ogoljufal nekega trgovca. Sodišče ga je spoznalo za krivega pripisanih mu prestopkov in ga obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora ter na 6.000 lir globe. Trisolini, ki je po poklicu trgovski potnik, je imel že večkrat razne sitnosti z menicami, ki so zapadle. 19. decembra 1959 se je zglasil pri trgovcu Sergiu Olivi, ki prodaja radijske aparate v Ul. Madonnina 12. Predstavil se mu je pod imenom Silvano D:Eri. Trgovec mu je verjel, ker ga je večkrat videl v družbi nekih svojih klientov, ki so se pisali D’Eri. Mislil je torej, da je verjetno kak r.iihov sorodnik. Ne da bi pomišljal mu je prodal radijski aparat, ki je bil vreden 23.000 lir. Trisolini mu je takoj plačal 2.000 lir predujma, a za ostalo vsoto je podpisal 7 menic, in sicer s priimkom D’Eri. Nekoliko pozneje mu je še izročil 1.000 lir, a nato izginil brez sledu. Ogoljufani trgovec je prijavil zadevo policijskim oblastem, ki so kmalu ugotovile, da ni šlo za nekega D’Erija, temveč prav za Trisolinija. Sodeč po bistvenih značilnostih sleparskega dejanja, so Trisolinija prijavili sodišču zaradi zgoraj omenjenih prestopkov. Na včerajšnji razpravi Obte ženca ni bilo, ker živi že dalj časa v Milanu. Vendar pa je poslal sodišču zdravniško potrdilo, ki naj bi opravičilo njegovo odsotnost. Sodnik: pa niso imeli navedenih vzrokov za dovolj tehtne ter so mu sodili v njegovi odsotnosti. Na zaslišanju med preiskovalnim postopkom je bil Trisolini izjavil, da ni nameraval oslepariti Olivo. Podpisal pa se je z lažnim imenom, ker se je bal, da mu ne bi trgovec prodal radijskega a-porata, če bi vedel za njegovo pravo ime. To je bilo namreč že objavljeno na seznamu zapadlih menic. Pred istim sodiščem bi se morala včeraj začeti tudi sodna razprava proti 37-letnemu da mu bo preprečil vsako dejavnost v prosti luki), da mu je izročil 150 stotov sladkorja, ki jih je bil odkupil od Du-bravca. Nadalje mu je moral baje izročiti tudi tri pooblastila za prevzem blaga ter ključe skladišča v hangarju št. 72. Filippo Stella je na procesu ikal te trditve ter je vloži! vero 100, katerega je znani Filippo Stella, ena izmed najvidnejših osebnosti na procesu proti tihotapcem sladkorja, zatožil, da ga je oklevetal. Kot je znano, je Baroni na svojem zaslišanju 6. oktobra 1959 izjavil finančnim funkcionarjem, da ga je Filippo Stella svoj čas klical po telefonu iz Lignana. Dejal mu je baje, naj pride takoj v omenjeni kraj. Naslednjega dne pa ga je baje prisilil z grožnjami (še posebej mu je menda zagrozil, prav dobro spominjajo, da so na obravnavi, ki se je končala 14. aprila lani, sodniki obsodili Stello na 6 let in dva meseca zapora ter 30 milijonov lir globe, Baronija pa na 20 dni zapora ter 5 milijonov lir globe. Začetku včerajšnje razprave obtoženec ni prisostvoval. Zastopnik zasebne stranke, se pravi Filippa Stelle, odvetnik Berton, je zaprosil sodnike, naj odložijo razpravo, ker je zaposlen pri nekem drugem procesu. Sodniki so tej zahtevi ugodili. * * * Kazensko sodišče je včeraj sodilo tudi 39-letnemu Brunu Kogovšku iz Furlanske ceste št. 417, ki je bil obtožen, da je 23. novembra lani upravljal avtomobil v vinjenem stanju. Policijski organi so ga bili zasačili ponoči na Greti ter ugotovili, da ga je imel preveč pod kapo. 7. marca letos je pretor prisodil Kogovšku en mesec pripora ter 25.000 lir denarne kazni. Kazensko sodišče, ki je sodilo v svojstvu prizivnega sodišča, je potrdilo prejšnjo razsodbo. *# * Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Roatti, se iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiniciiiii . Nezgoda na delu Sreča v nesreči mladega tesarja Padel je dva metra globoko na mali oder, ki je preprečil, da bi strmoglavil še globlje je moral zagovarjati 20-let-ni Silvano Spazzal od Sp. Magdalene 699, ki je bil obtožen, da je 11. marca letos ukradel avtomobil znamke «Fiat 1400» TS 94, ki je last vladnega komisariata. Poleg lega so obdolžili Spazzala, da je upravljal avto brez vozniškega dovoljenja. Omenjeni avto je Spazzal ukradel nekemu Santu Hreščaku, ki ga je bil parkiral na javni ulici. 9. marca se je Spazzal pripeljal z veliko naglico po Ul, Fabio Severo v smeri proti Trgu Dalmacija. Prav v bližini tega trga pa je trčil od zadaj v neki «Fiat 600». Takoj nato je Spazzal skočil iz avta ter zbežal. Imel pa je smolo, ker je nezgodi prisostvoval neki policijski a-gent, ki si je točno zapomnil, da je bil neznani vozač plavolas mladenič. Se istega večera so policijski organi našli avto na Šentjakobskem trgu, in sicer pred nekim drevesom, v katerega se je bil zaletel. Dva dni kasneje so prijeli Spazzala, ki pa ni hofel priznati svoje krivde. Dejal je, da je bil omenjenega večera v nekem baru v Ul. 30. oktobra z dvema prijateljema. Povedal je njuna imena. Toda ko so ju zaslišali, je postalo jasno, da je bil Spazzal z njima zelo malo časa. Takoj nato je mladenič priznal svoj prestopek. Spazzaiu je sodilo kazensko sodišče julija letos. Obsodilo ga je na 1 leto zapora ter 6.000 lir globe zaradi tatvine ter na 3 meseca zapora in 12 tisoč lir denarne kazni zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo" Včeraj zjutraj je prišlo na nekem gradbišču na vogalu ulic Piccardi in Gambini do težje nezgode na delu, ki bi lahko imela hujše posledice. Na vogalu omenjenih ulic gradi podjetje «Cardea» neko novo poslopje. Delo je teklo že kake pol ure in večina delavcev je bila v bližini prostora za dvigalo, kjer so pripravljali leseni opaž za betoniranje. Med njimi je bil tudi 29-letni Guido Basezzi iz Ul. Rossetti 43, ki je pribijal deske na nosilce. Delal je na za n Mavhinj 54. Nenadoma se je | tožbo proti Baroniju. kravi zahotelo paše na pro- I Naši čitatelji se gotovo še1 deski, ki je bila kaka dva me-stem ter je hotela iz hleva v Albertu Baroniju iz Ul. F. Se-1 tra nad prostorom za dviga- lo. Na srečo je bil ta prostor pokrit. V nekem trenutku se je Basezzi hotel prestopiti ter se je spotaknil ob razno o-rodje, ki je bilo na deski. Izgubil je ravnotežje ter padel z glavo navzdol. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili rano in podplutbo na desnem sencu ter podplutbe z možnimi kostnimi poškodbami na desni strani prs. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek s prognozo od 10 do 30 dni zdravljenja. ter Intersinda. Komisija bo razpravljala o vsakem primeru nadurnega dela v industrijskih podjetjih, ki imajo preko sto zaposlenih. V takih primerih bo moralo podjetje dokazati, da je nadurno delo potrebno, ker ne najdejo primerne delovne sile, ali ker v izjemnih primerih to zahteva tehnološki postopek. V nobenem primeru pa ne bo mogoče nadurnega dela odobriti, ko gre za izvršitev naročil. Kraja motornih koles Zelo pogoste so v zadnjih dneh tatvine motornih koles. Tudi predvčerajšnjim je bilo več takih primerov. 22-letni Cosimo Differio od Spodnje Magdalene je prijavil komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti, da so mu neznanci u-kradli motor TS 27227, ki ga je bil parkiral v soboto zvečer v bližini poletnega kina «Primayera». Podobna nezgoda se je pripetila tudi 22-letnemu Dariu Leghissi, gi je bil parkiral svoj motor TS 20439 v Ul. Punta del Forno. Mladenič je prijavil tatvino letečemu oddelku kvesture. Ta oddelek preiskuje tudi primer tatvine motornega kolesa TS 27242. ZANIMIVO PREDAVANJE Z BARVNIMI DIAPOZITIVI Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 5. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi s temo «Po dolinah in gorah«. ki ga bo imel prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Vabljeni planinci in fotoamaterji. o;ococo™0 * stu». Mickey n ^it, Cochra-n, M2nue g... Astoria 17.00 «VatusS ' V? gomery, D. Farr • ior- , vel Astra 16.30 «Cesta, Vittorio Veneto & 1M V, Clark Gable, M'ary tei>-J Ideale 16.30 «Južni Marconi 16.30 na P r]es' »Zakon mesta«- J son, Susan Cabot- ^ Abbazia 16.00 Jeal «Zapeljivka«. nl. Odeon 16.00 «Tolpa GjtJ| technicolor, Clark a. vonne De Carlo.^ Skedenj 14.00 Ava Gardner, «Lepa Dirk arna\hmui0 18* • predvaja danes 26. t. m. z začetkom ^-naceP1 klasične strašne dogodke v filmu Edgarda *»a* Teroristična (La banda del terrore) Igrajo: JOACHIN FUSCHSBERGER DOR in FRITZ RASP OD VČERAJ DO D ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 25, septembra 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 87-letna Emma Zor-zettig vd. Francesch-i, 54-letna Maria Vecchi por. Cover, 58-letna Albina Vegi la por. Zu-gna, 94-letna Maria Sticovich, 74-letna Antonia Predonzani, 80-letna Aliče Ra-nzato por. SUH, 59-let-na Regina Miloš por. Sa-lich, 61-letni Glovann,i Riservato, 74-letni Francesco Fiumani, 75-letni Rodolfo Cesare, 73-letna Francesca Balestra por Acone, 57-letna Va-lerla Furlan por. Burdian. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Al- VCERAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče . . J . • — 470 — limone i 106 153 141 smokve 50 118 118 jabolka I 94 129 112 jabolka II [ . . . : 18 88 77 hruške 1 100 188 112 hruške II . 41 141 83 slive se 90 53 grozdje . . .C I ! I 71 165 94 pesa 40 120 80 kumarice 59 94 83 cikorija............ 30 50 40 čebula 3 l 36 59 47 svež fižol 165 188 176 stročje ....!!!! 60 141 118 razna solata » . . ! 60 150 100 jajčevci 59 94 77 krompir.........! . 25 54 44 paprika 36 59 41 paradižnik . . . t . 30 118 47 zeleni radič I ; . : 300 400 350 zeleni radič II . . . 50 250 130 bučice ...... I 59 150 106 Večina blaga se prodaja po prevlad, cenj (3, stolpec). K istrska ji; ^ la Maddaieria, tlo > Pizzul Cignola, Aerci* Azzurra, Ul. ^ dolar švicarski fra funt 3terhdg francoski tX marka šiling pezeta duri ar marengo z1 ato VESPAGENZIA^ na obroke od g fr , šport«, Trst. via ' vespagenzia 5160 11- za l5^, rimi prestavam- oHc.’) vespagenzia d, 4500 lir za l25' Poskrbimo tur' - K L- . vino- lau^elev • ’1In pbeta glav' lefaln, za’Kai ne tudi i« Vseh „ temveč je praz-vpoW asik ljudi. Trgatev ,*l)e •l., rpda tudi veliko tat m«stuTnlade in stare. Ui„’ So k:,’ na trgih in uli-L,': kier Postavljene stoj-H ' sadjeS? pr°dajali naj-, 9 'Pokrit,, ga casa; grozdje, ti *„me,p trgu v ul. Car- Vc>^hem trv8 Dri. So trgu v ur. car. tii^tavile watere branjevke ih obL- okrašene stoj- oošaT6 V raznih lia' j, dje n so prodajale In* pa je bil V Bo- 6ti„0'iht rti- prazni’k grozdja 5>ila ri , e»’ ki ga je >o 0 s Pm nska občina Up turizemrajinsk0 ustan> > v>' vreme je pri- i? ? iinščice mno-štev^0liških vasi in Do,, trga ,1 lz mosta. Na >vljea «ha Gorici« je bil S ppiliko er’ • kjer bil k 111 koga* pripravljen pe-ftJVj gSt 'Ptosram. i «6 na bik ,nastopili člani ''i^rrri.t^graV & <bor r> znani moški Prosek-Kontovel. Na pokritem trgu so bile stojn ga branjevke v narodnih noša Niso zaostali tudi člani mešanega pevskega zbora «Sai-ci» iz Torviscose, ki so prav dobro zapeli nekaj pesmi v italijanščini in v furlanščini. V zadnji točki pa so nastopili v narodnih nošah člani folklorne skupine ((Danzerini« iz Krmina. Opazili smo, da je množica povečini pozorno sledila programu, ki je bil mogoče predolg, ampak dobro izbran. Po končanem programu pa je ljudstvo napolnilo vaške gostilne, tako da lahko rečemo, da so imeli v nedeljo zelo bogato trgatev tudi domači gostilničarji. °8 športnike! ice okrašene s grozdjem, ki so h prodajale številnim kupcem G. Giuricin potrjen za predsednika INAM Giannija Giuricina so ponovno imenovali za predsednika pokrajinskega sveta INAM, in sicer na prvi seji pokrajinskega odbora ustanove, kj se je sestal v Ul. Nordio. Novi svet je imenoval tudi člane treh komisij, preko katerih deluje. ( Šolske vesti ) Havnateljsivo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. oo 13. ure v tajništvu šole Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli vse oruge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih Presenečenja tudi v šestem kolu nogometnega prvenstva serije A A LIGA IZIDI L.H. VIcenza-Atalanta 1-» ♦Fiorentina-Udinese 5 2 *Mantova-Lecc0 3-tt Sampdoria-*MiIan 3-2 Inter-*Padova 2 0 *PaIermo-Venezia 1-tt *Roma-Catania 4-9 Juventus-*Spal 3-0 •Torino-Bologna 2 1 LESTVICA' Inter 6 4 2 0 16 4 10 Sampdoria 6 4 1 1 11 4 9 L.R. Vicenza b 4 1 1 9 6 9 Atalanta 6 4 0 2 9 10 8 Milan b 3 1 2 12 7 7 Fiorentina 0 3 1 2 10 7 7 Torino 6 2 3 1 10 9 7 Bologna 6 3 1 2 7 8 7 Roma 6 3 0 3 14 8 6 Mantova 6 2 2 2 10 7 6 Juventus b 2 2 2 9 8 6 Spal b 1 3 2 5 7 5 Lecco b 0 5 1 5 8 5 Palermo 6 1 2 3 4 9 4 Catania b 1 2 3 2 10 4 Venezia 6 1 1 4 9 14 3 Padova 6 1 1 4 3 7 3 Udinese b 1 0 5 8 16 2 Prihodnje tekme (1.10.1961) Catania-Fiorenfcina, Inter-Milan, JuverHus-Torino, Vicen-za-Roma, Lecco-Atalanla, Man-tova-Padova, Sampdoria-Paler-mo, Spal-Bologna, Venezia-Udinese. B LIGA IZIDI *Alessandria-Brescla 'Catanzaro-Messina •CosenzaBari •Genoa-S. Monza Napoli-*Lucchese Lazio-*Modena •Novara-Como •Parma-Regiana *Pro Patria-Prato 1-0 0-0 1-0 10 1-0 1-0 o u 2-0 2-1 *Sambenedettese-Verona 1-0 LESTVICA Napoli 4 2 2 8 2 0 6 Reggtana 4 3 0 1 7 2 6 Genoa 4 3 0 1 5 3 6 Parma 4 1 3 0 3 1 5 Alessandria 4 2 1 1 4 3 5 Lazio 4 1 3 0 4 3 5 Modena 4 1 2 1 4 2 4 Verona 4 2 0 2 5 3 4 S. Monza 4 2 0 2 7 5 4 Prato 4 1 2 1 7 6 4 Catanzaro 4 1 2 1 3 3 4 Como 4 1 2 1 3 5 4 Messina 4 1 2 1 4 6 4 P. Patria 4 1 2 1 4 6 4 Brescia 4 1 1 2 3 3 3 Lucchese 4 1 1 2 4 5 3 Cosenza 4 1 1 2 3 5 3 Sambened. 4 1 1 2 1 5 3 Novara 4 0 1 3 0 5 1 Bari 4 0 2 2 2 4 8 Prihodnje tekme (1.10.1961) Bari-Verona, Brescia-Napoli, Como-Reggiana, Cosenza-Catan-zaro, Lazio - Sambenedettese, Messina-Lucchese, Modena-No-vara, Parma-Genoa. Prato-Ales-sandria. S. Monza-Pro Patria. Športne stave T0T0CALCI0 Atalanta-Lanerossi (0-1) 2 Fiorentina-Udi nese (5-2) 1 Mantova-Lecco (3-0) 1 Milan-Sampdoria (2-3) 2 Padova-Inter (0-2) 2 Palermo Venezia (18) 1 Roma-Catania (4-0) 1 Spal-Juventus (0-3) 2 Torino-Bologna (2-1) 1 Cosenza Bari (1-0) 1 Lucchese-Napoli (0-1) 2 Modena-Lazio (0-1) 2 Parma-Reggiana (2-0) 1 KVOTE 13 — 2.373.000 lir 12 — 105.000 « TOTIP i. — 2. — 3. — 4. — S. — 6. — 1. Aegior 2. Argo 111 1. Karima 2. Arly 1. Kansas 2. Maleo 1. Antoniuccio 2. Metafora 1. Fillberta 2. Otto 1. Nidiace 2. Ultimo KVOTE 12 — 11 — 667.322 lir 10 — 40.525 « OLIVER LA FARGE: Milan jeizgubil doma s Sampdorio Juventus se popravlja - L. R. Vicenza je zmagala v Bergamu Precej nešportnih izpadov na igriščih in izven njih Od kola do kola presenečenja ter neprestane zamenjave pri vrhu lestvice — to dela letošnje nogometno prvenstvo v seriji A zanimivo. Rezultati se ne vrstijo s tisto monotonostjo, po kateri je vedno domačin že na pol zmagovalec, ali pa je zmagovalec priznani favorit. Da je na tujem terenu zmagal favorit, se je v nedeljskih tekmah zgodilo samo v Padovi, dasi se morejo z zmago izven doma postaviti še LR Vicenza, Sampdoria in Juventus. Od teh treh bi pač bila favorit tudi Juventus v »normalnih* razmerah. Toda letošnja igra državnega prvaka je bila še vse do prejšnje nedelje tako čudna, da so se voditelji tega kluba zares lahko spraševali, kam bo vse to vodilo. Mogoče se bo prav s to zunanjo zmago pri prvakih obrnilo na bolje. Toda štiri točke, ki jih že ločijo od vrha lestvice, bodo pač še nekaj časa nagajale. Vendar se že v nedeljo lahko spet kaj spremeni v obeh tekmah, ki bosta glavna privlačnost tega kola: Inter - Milan ter Juventus - Torino. Mogoče je za Juventus koristno, da se je branilec Gar-zena poškodoval in je bilo treba napraviti v moštvu kako spremembo. V Ferrari je s številko 5 igral Charles, kar je dalo vsej igri drugačno obliko. Zlasti se je utrdila in bolj uredila obramba, nakar je tudi ostala igra postala nekoliko bolj smiselna. Predvsem pa je Charles sam prekašal vse ostale tovariše po perfektni igri v vseh pogledih. Tudi kazenski strel, s katerim je za svoje moštvo dal prvi gol, je bil tako silen, da vratar žoge niti ni videl. Res je sicer, da je Spal igral ves drugi polčas z 10 igralci, pa tudi v prvem polčasu je poškodovani Montana-ri dlje časa samo statiral. Kljub temu pa je treba priznati, da je bila nedeljska Juventus le kaj drugega, kot je bilo to moštvo še pred nedavnim, tako da uspeha nikakor ne gre pripisovati samo dejstvu, da je bil nasprotnik številčno oslabljen. Rekli smo že, da v tekmi v Bergamu LR Vicenza ni bila favorit. Do sedaj sta obe moštvi — Atalanta in Vicenza — dovolj dobro igrali in Atalanta se je prejšnjo nedeljo usidrala kar poleg Inter-ja na prvo mesto. Po pravici se je torej lahko pričakovalo, da bodo domačini zmagali. Mogoče bi po igri niti ne bilo kdo ve kako narobe, če bi zmagali. Toda gostje tudi niso bili manj vredni. Nekoliko manj smole pri domačih in malo manj sreče pri gostih, pa bi bil lahko rezutat tudi drugačen. Vendar ni mogoče govoriti le o sreči, če je krilec gostov De Marchi znal lepo ujeti iz kornerja streljano žogg^ in jo poslati v gol. Posledica te tekme pa je, da se je LR Vicenza postavila v lestvici pred Atalanto. Toda mesto takoj za Inter je pripadlo moštvu Sampdo-To ne toliko preseneča, jo je za Sampdorio prinesel Veselinovičev gol. Skoglund je streljal iz kornerja, Veselinovič se je dvignil in z glavo poslal v gol. To je bil efekten, obenem pa prvi Veselinovičev gol, odkar igra za Sampdorio. Sicer do sedaj večinoma v moštvu ni nastopal medtem ko v nedeljo ni igral Boškov. saj je bilo tudi lani to moštvo ves čas prvenstva med najbolj solidnimi. Presenetljivo pa je, da je v nedeljo prišla Sampdoria zmagat kar v Milan. Pri tem velja pribiti, da je bila njena zmaga častno priborjena, saj je imelo moštvo za nasprotnika ne samo Milan temveč tudi slabotnega sodnika. (Na koncu tekme pa se je moral odpeljati v policijskem avtomobilu.) Poleg drugega je ta sodnik povsem neupravičeno dosodil proti gostom enajstmetrovko, ki jo je Greaves pretvoril v gol. Toda končno ni mogel več odvzeti zmage, ki Tekma, kjer je bilo gostujoče moštvo res favorit, pa je bila v Padovi. Z izvrstnim režiserjem i: re- Zagliom je v Interju vse funkcioniralo precizno, čeprav Padova ni bila moštvo, ki bi predstavljalo miško v krempljih mačke, in za Interjem bo težko še kdo drug odnesel iz Padove obe točki. Razen omenjenih tekem, kjer so bili zmagovalci gostje, so v vseh ostalih tekmah zmagali domačini. Neodločenega rezultata ni bilo nikjer nobenega. Najbolj izdatno zmago je dosegla Roma, ki je imela v gosteh Catanio. V dosedanjih tekmah tudi Romi ni šlo vse tako, kot se je pričakovalo spričo odličnih igralcev, ki si jih je pridobila, kolikor jih ni imela že prej. Toda tudi nedeljska tekma ni pokazala velikega moštva. Visok rezultat gre bolj na račun zelo slabe igre Catanie, ki je itak šla v borbo s prepričanjem, da mora izgubiti in katere igralci — razen kake izjeme — res ne morejo predstavljati ovire za boljše nogometaše. Občinstvo je Ro-mo že ob prihodu na igrišče sprejelo z žvižganjem. Med tekmo pa se je še Lojacono »odlikoval* s svojim obnašanjem, tako da je občinstvo, ki bi se končno z zmago zadovoljilo, zopet spravil v slabo voljo. Mantova, ki je v seriji A novinec, je že komu zagodla kako neprijetno. V nedeljo so prišli k njej v goste nogometaši iz Lecca. Domačini so jih odpravili s čistim rezultatom, ki so si ga zaslužili, vendar nasprotniki niso bili tako slabi, kot bi se moglo sklepati po tem rezultatu. Razen tega so od polovice prvega polčasa igrali z desetimi ljudmi, ker se jim je ponesrečil branilec Galbiati. Zelo zveneča je tudi zmaga Fiorentine nad Udinese. Furlanom letos še prav ne gre; seveda ni bilo pričakovati, da bodo kaj opravili prav v Firencah. Sicer so se v začetku zagnali, da se je že zdelo, da bo morala Fiorentina spet doživeti kaj neprijetnega. Furlani so s Sassijem že v 8. minuti dosegli gol. Toda ko je Milani v 17. in 19. minuti zabil dva gola zaporedoma, se je vse menjalo. Fiorentina je začela igrati zares in tedaj so se pokazali igralci kot Hamrin, Johnsson in drugi. Torino je lahko zadovoljen, da ima v svojih vrstah Angleža Lawa. Ta igralec je zelo sposoben individualno, obenem pa tudi zelo moder graditelj igre. Pri tem pa Torino še ni dosegel prave vigranosti in bo lahko čez nekaj časa postal še mnogo bolj nevarno moštvo. Kot kaže že minimalen poraz, Bologna ni igrala zelo podrejene vloge, vendar je bilo v njeni igri premalo odločnosti. Venezia, drugi novinec v seriji A, nima posebne sreče. Ena zmaga in neodločen rezultat doma — to je vsa aktiva, ostalo pa so štirje porazi, katerih zadnji je prišel v nedeljo v Palermu. Palermo — prav tako novinec - povratnik v seriji A — je pa prav v nedeljo slavil svojo šele prvo zmago po povratku v najvišjo kategorijo. Poročila pravijo, da bi si zmago bolj zaslužila Venezia, ker je vsaj pokazala nogometno igro, medtem ko je bilo pri Palermu vse zmedeno. Toda kljub temu je nekje sredi prvega polčasa prišla žoga tako rekoč nepričakovano pod noge Brazilcu Fernandu, ki jo je odloč- TENIS Zopet Gardini državni prvak no poslal v mrežo. iiiiti im n n mu m milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili 1111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mu m iiiiitiiiiii milili n uimiiiiiii n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiin MILAN. 25, —■ Danes se je končal dvoboj med Gardini-jem in Pietrangelijem za italijansko prvenstvo posameznikov v tenisu. Igralca sta že v nedeljo odigrala tri sete ter prispela v četrtem do stanja 6:6. Ker pa je postalo temno, sta morala igro prekiniti in nadaljevala sta jo danes. Včeraj je Gardini v prvem setu zmagal, toda potem je Pietrangeli pokazal svojo igro, v kateri je nekaj elementov, ki jih je malokdo drug poleg njega sposoben. Drugi in tretji set je Pietrangeli odločil zase. V četrtem pa sta igralca dospela do 6:6. Pietrangelijeva zmaga ni bila daleč, vendar se je danes popolnoma odmaknila. ko je najprej Gardini dobil tri game, njegov nasprotnik pa samo enega. Ko sta si bila tako nasprotnika enaka v setih, sta pričela odločilni peti set. Tu pa je spet Gardini krepko zmagal ter tako po večletnem presledku, zopet osvojil državno prvenstvo. Končni rezultat: Gardini-Pie-trangeli 6:3, 2:6, 5:7, 9:7, 6:2. V dvoje mešano sta včeraj zmagala Gordigiani in Jacobi-ni proti dvojici Bassi-Maggi s 4:6, 6:3, 6:1 in si tako osvojila prvenstvo. Danes pa sta Jacobini in M. Pirro z zmago nad dvojico Tacchini in Maggi 6:0, 6:3, 6:3 postala prvaka moških dvojic. Prvo kolo prvenstva serije C Za začetek Triestine v Lodiju Najlepši uspeh je dosegel Vittorio Veneto z zmag0 nad Cremono, ki bo v nedeljo gost Triestine Ce pogledamo, v kaki družbi je letos Triestini usojeno igrati, potem lahko takoj u-gotovimo, da bomo imeli letos priložnost spoznati čisto neznana moštva. Tu pa tam se ob kakem imenu spomnimo, da gre za moštvo, ki je že kdaj prihajalo v Trst, bodisi, ko je Triestina igrala v seriji B (n. pr. Marzotto) ali pa še iz davnih časov serije A (n. pr. Legnano). Zdi se, da uživa Triestina zaradi svoje preteklosti vendar še nekaj ugleda v novi sredini, v kateri se nahaja. Toda ta ugled bo najbrž kmalu splahnel, če bo Triestina igrala vse tekme tako kot svojo prvo v seriji C v nede- Lepa prireditev odbojkarjev na stadionu «1. maj» Odbojkarice Ljubljane v tekmah s tržaški V tekmi s tržaškimi gasilci so odbojkarji Bora pokazali enakopravno igro Dolgo vrsto let ni tržaška odbojkarska publika imela priliko prisostvovati tako kvalitetnim ženskim tekmam, kot nam jo je na nedeljskem turnirju na stadionu «Prvi maj» pokazala ljubljanska in obe tržaški ekipi: Ljubljana, Casa della Lampada in Bor. Tekme si je z zanimanjem ogledalo nad sto ljudi, vendar smo prepričani, da danes mnogi obžalujejo, da so to odlično prireditev zamudili. Ljubljančanke so se prvič predstavile tržaški publiki in jo na mah osvojile, kljub temu da niso pokazale vsega, kar znajo. Njih nasprotnice e-nega in drugega kluba niso bile zmožne vztrajnejše o-brambe in so se morale ukloniti njihovi nadmoči. Pri tem moramo pripomniti, da gre za klub Ljubljana in ne morda za kako repiezenatnco mesta Ljubljane. Italijanske prvakinje Case della Lampada so se tu pa tam enakovredno borile, vendar pa njihov odpor ni bil dolgotrajen. Tudi njihova o-bramba se je morala vdati ljubljanski prodornosti. Za Borove igralke je pomenil turnir istočasno prvi na- stop v letošnji sezoni in če so nekoliko razočarale v prvem nizu v igri proti Casa della Lampada, so v naslednjem in proti Ljubljani zaigrale zelo dobro; skoraj na svojem najvišjem standardu, tako da je publika tudi njim živo ploskala ob najboljših akcijah. Z dvema zmagama si je Ljubljana priborila pokal, medtem ko so drugo mesto zasedle italijanske prvakinje. V prvi tekmi dneva sta se pomerili tržaški ekipi. Borov-ke se nikakor niso mogle vi-grati in prvi niz je bil kmalu mimo z velikim naskokom Case della Lampada. Naslednji set je bil mnogo bolj privlačen. Zdaj so bile Borove tolkačice dobro servirane in so lahko napadale. I-gra je postala bolj zanimiva in izenačena. Kljub temu pa sta Daprettova in še posebno Tomasijeva s svojimi močnimi udarci zapečatili usodo Borove ekipe. V drugi tekmi turnirja so se spoprijele italijanske prvakinje in Ljubljančanke. Po začetni izenačenosti so Ljubljančanke prevzele vodstvo in z močno napadalno igro osvajale točko za točko. Tržačanke so se krepko branile in tu pa tam odgovarjale na nasprotnikove udarce, vendar kljub dobri obrambi niso mogle zajeziti navalov B. Trkuljeve in Steletove. V zadnjem srečanju so gledalci večkrat ploskali tudi Borovi ekipi, ki je zaigrala zelo lepo in v drugem nizu dolgo časa celo vodila. Ta kljub porazu pozitiven nastop je vlil Tržačankam novih moči, ki bodo dobrodošle v prihodnjih tekmah. Rezultati: Casa della Lampada-Bor 2:0 (15:3. 15:8) Ljubljana - Casa della Lampada 2:0 (15:8, 15:6) Ljubljana - Bor 2:0 (15:8, 15:11) Ekipe so igrale v naslednjih postavah: Ljubljana: Recelj, B. Trku-ija, S. Trkulja, Jarc, Stele, Ziherl, Usenik, Rabič in Benkovič. Casa della Lampada: Dapret-to, Suppani, Kermoli, Tomasf, Berto, Favento. Bor: Mijot, Zavadlal, Paule-tič, Orel, Hmeljak, Batista, Regent, Sirca. Istočasno z ženskim turnirjem je bila na stadionu «Prvi lllliliiiilliiiiillilllllitliiilliiiiiiilliilllllllilliliiiiillillliiiliilllllliiiiliiitliiiiiililliillllllliillllliiiiiiiiiilllliillllllllliillllllllllllllllllllllllllliillllillliiniililiilliilllllllliiiilillllllllillilllltlllllllllllllll V B so tri moštva na čelu lestvice V seriji B je borba za prvo mesto na lestvici še bolj napeta kot v seriji A. Doslej imajo tri moštva 6 točk iz štirih tekem: Napoli, Reggiana in Genoa. (Pri tem je zanimivo, da je Napoli v vseh štirih tekmah dosegel šele dva gola; prejel ni nobenega. Razmerje 2:0 v golih mu je torej zadostovalo za dve zmagi in dve neodločeni igri.) V nedeljo je Napoli premagal Lucchese na tujem igrišču. Spet pravijo, da bi bilo bolj pravično, če bi ostalo pri 0:0, toda nekaj minut pred koncem je padel gol za Napoli in pri tem je ostalo. Da pa ni prišel noben gol v mrežo zmagovalca, ima veliko zaslugo vratar Pontel, mlad igralec, ki je prišel iz Interja in se v Napoliju lepo uveljavlja. Doslej nepremagana Reggiana je doživela prvi poraz v Parmi. Pri tem se pa nima kaj pritoževati. Na vrh lestvice se je povzpela tudi Genoa z zmago nad Monzo. Skromna zmaga, ki bi bila zlasti po igri v prvem polčasu lahko izdatnejša, vendar zmaga, ki velja v vsakem primeru dve točki. V nedeljo pa se je pokazal dovolj močan Lazio, da si je priboril svojo prvo zunanjo zmagb v Modeni. (Poleg Napolija in Parme je samo Lazio, ki ni izgubil nobene tekme.) Ostali se v se- riji B pač bore z več ali manj sposobnosti in z več ali manj sreče. Vsekakor je to ugledna družba mnogih bivših prvoligašev, med katerimi se Triestini ne bi bilo treba sramovati. Med temi so tudi taki, ki so zagazili tudi nižje kategorije, pa so se znali vrniti vsaj v serijo B, od koder bodo poskušali doseči še višje cilje (n. pr. Lucchese, Pro Patria). Ali bo to uspelo tudi Triestini? maj» tudi povratna tekma za pokal Julijske krajine med moško Borovo ekipo in moštvom tržaških gasilcev. Borovi igralci so zaigrali res odlično in skoz in skoz so bili enakovredni nasprotnikom. Le pomanjkanje rutine jim ni dovolilo, da bi iztrgali tako re-nomiranemu nasprotniku zmagoviti set. Za gasilce so igrali. Cataneo, Rosset, Norbedo, Pecile, Beaz-Zi, Cortale. Za Bor: Šušteršič, Drašič, Mijot, Veljak S., Veljak W., Škrinjar in Vitez. Rezultat: Gasilci - Bor 2:1 C LIGA IZIDI •Biellese-Pordenone 2-1 Vittorio V .-'Cremonese 2-« •Fanfulla-Triestina *Ivrea-Pro Vercelli •Marzotto-Sanremese •Mestrina-Treviso 'Saronno-Legnano ‘Savona-Casale ♦Varese-Bolzano LESTVICA 1-0 1-1 0-0 1-1 1-0 5-2 2-0 Vittorio Veneto Varese Biellese Savona Fanfulla Saronno Marzotto Sanremese Ivrea Pro Vercelli Mestrina Treviso Triestina Legnano Bolzano Cremonese Pordenone Casale 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 0 2 0 2 0 2 1 2 2 2 0 2 0 2 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 1 0 0 2 0 0 2 0 112 0 12 5 0 Prihodnje tekme (1.10.1961) Bolzano - Biellese, Casale -Ivrea, Legnano-Savona, Porde-none-Fanfulla, Pro Vercelli-Va-rese, Sanremese-Mestrina, Tre-viso-Saronno, Triestina-Cremo-nese, Vittorio Veneto-Marzotto. ljo, v Lodiju. Fanfulla ni tak nasprotnik, da ga ne bi bilo mogoče premagati. In če ima Triestina kaj v mislih povratek v serijo B, potem ne bi smela nič odlašati. Kdor hoče biti prvi, mora zmagati tudi izven domačega igrišča. V nedeljo pa so igralci Triestine — in na žalost tudi taki, ki so že igrali v seriji A — izgubili glavo in niso znali napraviti ničesar koristnega. Sicer je še prezgodaj lomiti kopje nad moštvom, ki se bo mogoče vendarle znašlo in zaigralo tako, da ga bomo še veseli. Najbolje se je v nedeljo odrezal Vittorio Veneto. S solidno igro si je osvojil obe točki v Cremoni. Cremonese, ki bo v nedeljo gost igrala zelo slabo W mo upati, da bo nle”il0 prt vanje v Trstu pofflf dve točki za Triestm . —«»-—"**" Jugoslovansko PfV Tudi Partizan Lepa zmaga Nove G° Hjgtfl0": Jugoslovansko no^za venstvo ima aosw prav tako šest ko1l'ea n* V ko* jansko, toda neporažena .... ................... *VSJ e poskrbel Vardar- aj0#J 3eogradu izbojeval jjtf štva ni več no Beogradu izdojcv«— v vodečim Partizanom- fy majhna senzacija J W je zmaga Vojvodine ^ mom v Zagrebu, n je pjj majhna senzacija, K njel. mo v krizi poraz na domačem 0 »J ti več ne Presen^.jjg *e 4 najbolj zgovorno P' j govo mesto na lest jgvetj, Maribor, edini nj predstavnik v II- n m; < (zahodna skupina), uj|oP ! na domačem iSrls(L jo : zagrebške Trešnjev** 01 še“ naprej dokaj sla*. zentira slovenski V Novi Gorici nogometaši iz S°D Lji* 1)< či so po začetni nerv JU Zdi-Cim .r 3" a bolje zaigrali, čep** gg prvi znašli gostje. .p PI VI Z II a Ni I. -g 1- * kar trikrat poslal z m* sprotnikovo mrežo, te' so gostje pred konc dosegli častni (15:13. 13:15, 15:13). Šahovski turnir na Bledu Talj in Fischer vodita BLED 25 — V soboto so j remi. Fischer ima v prekinjeni ' . ‘ . . • • . I i : TV__«1^>1-, ,.*vi *-*-» n-žn.Vel i igrali na šahovskem turnirju na Bledu XIII. kolo ki je dalo siedeče rezultate: Pachman-Fischer remi, Por-tisch-Germek remi. Najdorf-Bisguier 0:1, Ivkov-Darga 1:0, Talj-Parma 1:0, Olafsson-Don-ner 1:0, Geller-Gligorič remi, Matanovič - Petrosjan prek., Beitok-Keres prek., Trifunovič-Udovčič prek. Rezultati XIV. kola: Fischer-Udovčič prek., Keres-Trifuno-vič remi, Petrosjan - Bertok prek., Gligorič - Matanovič prek., Donner - Geller prek., Parma - Olafsson 1:0. Darga-Talj remi, Bisguier - Ivkov 1:0, Germek-Najdorf 0:1, Pachman-Portisch remi. V XV. kolu so nocoj dosegli naslednje izide: Talj-Bisguier prek., Portisch - Fischer prek., Najdorf-Pachman prek., Ivkov-Germek remi, Olafsson-Darga prek., Geller-Parma 1:0, Matanovič-Donner prek., Bertok-Gligorič 0:1, Trifunovič-Petros-jan remi, Udovčič - Keres 0:1. V partiji štirinajstega kola sta se Fischer in Udovčič brez nadaljevanja sporazumela za partiji s Portischem možnosti za zmago. Najdorf je med vso partijo imel prednost proti Pachmanu. Končno mu je uspelo osvojiti kmeta; vendar je še vprašanje, ali mu bo to zadostovalo za zmago. Boren potek je imela partija Talj-Bisguier. Kazalo je da ima ameriški velemojster malenkostno prednost. Pozneje pa je slabo nadaljeval. Talj je osvojil kmeta in v prekinjeni partiji irrta možnost za zmago. Olafsson ima v prekinjeni partiji proti Dargi nekaj možnosti za zmago. Donner ima proti Matanoviču prednost. Stanje po petnajstem kolu: Talj in Fischer 10 (1), Gligorič in Keres 9,5 (1), Petrosjan 8,5 (2), Bisguier in Geller, 8 (1), Najdorf in Trifunovič 7,5 (1), Parma 7,5, Portisch 7 (1), Donner 6,5 (2). Darga 6,5 (1), Matanovič 5,5 (3), Pachman 5,5 (1), Germek 5, Olafsson 4,5 (1), Ivkov 4,5, Bertok 4 (2), Udovčič 4 (1). Jutri je na turnirju prost dan, popoldne bodo igrali prekinjene partije. liga Partizan-Vardar Dinamo-V oj vo(hna Velež-Hajduk . Sarajevo-Crv. zvezna Beograd-Borac Novi Sad-Rijeka LESTVICA 6 4 1* Partizan Vajvodina Beograd Crvena zvezda Rijeka Sarajevo Velež Borac Vardar Hajduk Novi Sad Dinamo II. LIGA Proleter-Sibenik Celik-Varteks Borovo-Lokomot'** Maribor-TrešnjeVKa Split-Zeljeznič« Sloboda-Karlovac • ! i? žlSjf' J žV. S loboda Split Čelik -1 rešnjevka ZeljezniCar Froleler Karlovac Varteks Borovo Šibenik Maribor Lokomotiva lestvica j, r 5 1 . ii: s ’ 3; n;!'! ; :ii 6 2 h < lV\ fe ij 5 2 0 : I 6 1 z ? ;>i .< L'!. 5 2 " \ Ji’ l! 6 i S C L Celje-Slovan Rudar Klad var Gorica-Sobcta Krim-Kovirar Ilirija-Ljublja' * v Triglav K-TrUP3’ Rudar Triglav (Lj.) Celje Slovan Gorica Ljubljana Sobota O. Krim Kladivar Kovinar Ilirija Triglav (K.) SPECIALITETA MONSIEURA DUCLOSA Tedaj se je sklonil k mojemu klientu in mu prišepnil strahotne besede: ♦Prihodnjo sredo vas vabim na kosilo, dragi moj!» Potem je izgovoril tri besede, skrivnost sauce blanche Duclos, in se znova tiho nasmehnil.» Maitre Bechamil je za hip utihnil, tako da so se vsi lahko globoko zavedeli grozljivega položaja. «Moj klient je bil dolga leta v odporniškem gibanju in v tistih časih se je navadil naglo misliti in ukrepati. V eni sami sekundi, naglo kakor v tedanjih kritičnih trenutkih, je dojel položaj. Ta moški hoče z neveščo roko ustvariti krivo podobo in jo odslej ponujati svojim gostom kot sauce blanche Duclos. še preden bi resnična stvaritev stopila na svojo pot, bi prišel med ljudi njen posnetek ter porušil njen sloves in tako ne bi bil oropan le njen stvaritelj, temveč tudi Francoska republika. Kaj naj stori? Kako naj iztrgamo človeku to, kar ve? Preostalo je le eno in to je storil moj klient, storil pri polni zavesti, čeravno je bilo po božji volji treba žrtvovati tudi življenje. Kar je sledilo, je v glavnem znano. Beg mu je čudežno uspel. Nočem nespodobno visokemu sodišču jemati časa in podrobno o-pisovati njegovo potovanje v Mehiko ali vkrcanje na ladjo. Zadošča naj, da si je ta rodoljub potem, ko je spet stopil na tla svoje ljubljene Francije, spet mirno nadel svoje pravo ime, prepričan, da je ravnal pravilno. Imel je le eno željo, da bi dokazal svojo nedolžnost.* Maitre Bechamil je u-molknil. Predsednik je izjavil, da bi bilo izrednega pomena, ko bi sodišče sa- mo pokusilo to specialiteto Monsieura Duclosa. Pripeljali so mizo, na kateri so bile kuhinjske potrebščine in potrebne sestavine. M- Duclos se je pojavil, se priklonil sodišču ter se brez besede lotil dela. Medtem ko je delal, je odvetnik pojasnil, da obstoji predjed le iz nekaj rezin kokošjih prsi, opečenih in kuhanih v belem burgundcu. Da bi se visoko sodišče lahko prepričalo, kakšen pomen je pripisovati omaki, so postregli s pladnjem, na katerem so bile mesne rezine. Sodniki so preganjali čas z ugotavljanjem letnika in porekla uporabljenega vina. Cez čas je vzel Duclos iz zavitka tri steklene cevčice, izlil vsebino v ponev ter jih vrgel v košaro za odpadke. Toplo meso je oblil z omako in vse skupaj še enkrat prevrel. Zatem so vse naložili na krožnike ter servirali s tenkimi koščki imenitnega kruha in izbranim belim vinom. Sodniki so pokusili in takoj je bilo opaziti, da je jed delovala. Vedno več je bilo znamenj, da bo Maitre Bechamil enega svojih najnenavadnejših in najbolj blestečih primerov odločil v svojo korist. Sodniki so se umaknili k posvetovanju. Maitre Bechamil je mirno čakal. Vedel je, da je nastopil z najvažnejšimi točkami. Prav tako je bil prepričan, da noben član Societe Ga-stronomique ne bi dopustil, da bi skrivnost takšne o-make ostala skrita svetu. Razen tega se je skrivaj veselil, kajti medtem ko so odpeljali mizo, se je polastil treh steklenih cevčic in tačas že ugotovil vsebino ene izmed njih. Sodniki so se vrnili, Predsednik je opozoril, da sodi k človekovi prirojeni pravici braniti, to, kar je sad njegovega življenja; sem sodi tudi ta enkratna umetnina. Zraven sodijo tudi vprašanja nacionalnih interesov. Razpravljati je treba tudi o izročitvi človeka, katerega naj bi postavili pred sodišče pod pogoji, ki ob vsem občudovanju ameriškega pravosodja dopuščajo sum, da bi ob upoštevanju temeljnih razlik v običajih in kulturi ne prišlo do pravične razsodbe. Dvomljivo je, če v omenjeni deželi jedi iz ostrig in margarine sploh ne obstoji pristojna ustanova, ki bi lahko spoznala omenjena dejstva. «In končno,* je dejal predsednik, «je kraja recepta te vrednosti, pri če- mer bremeni tatu še njegova nesposobnost, posebnega prezira vredno žepar-stvo. Usmrtitev tatu med dejanjem je pred sodiščem sicer enakovredno z ustrelitvijo povprečnega vlomilca, ki pravkar leze skozi okno, vendar je mnogo plemenitejša. Izročitev se zaradi tega odklanja.* Izbruhnilo je odobravanje. Ameriški ataše se je izmuznil iz dvorane. M. Duclos je objel Maitre Be-chamila. Zmaga je bila velikanska. Naslednjega dopoldneva ob enajstih je odvetnik povedal svojemu osebju, da ga nekaj ur ne bo zaradi osebnih opravkov. Odšel je domov in se odpravil naravnost v kuhinjo. S premišljenimi, preračunanimi kretnjami je pripravil splošno znane dodatke za sauce blanche Duclos. Tri skrivnostne sestavine, dognane v minuli noči, je vzel iz zaklenjenega predala. Odločilno je bilo vprašanje: koliko od vsake? Ni računal, da bo napravil natančno enako o-mako. Kot sladokusec je dobro vedel, da je le povprečen kuhar. Duclos bo ostal zdaj ves mesec v Auvergni. To je zadoščalo, da bi se resničnemu receptu tako približal, da bi celo sam predsednik združenja s svojim tenkočutnim okusom čez nekaj tednov smatral, da je on, Bechamil, sauce blanche Duclos napravil točno le po oni pokušnji na razpravi. Tako bi si nedvomno zagotovil sprejem v Societe Ga-stronomique. Slekel si je suknjič, si opasal velik predpasnik ter se lotil dela. Majhen ščepec, tega, je razmišljal, nekaj več tegale — od tretjega pa le drobno kapljico? Izid je bil napačen. Omaki je nekaj manjkalo do popolnosti — morda je šlo za drobno toda jezljivo napako pri dodatkih. Bechamil je vzdihnil in pričel znova. Medtem ko je meša' in premišljeval, poza-bivši na svet okrog sebe, se je nenadoma zdrznil tako da mu je žlica padla iz rok in zažvenketala na tleh: za seboj je slišal korake in znan glas z naglasom ljudi iz Auvergne: «Dober dan, Maitre Bechamil.* Naglo se je zasukal. Proti njemu je stopal Duclos, ki bi moral biti že v Auvergni. Nosil je črno obleko, belo srajco s trdim ovratnikom in umerjeno kravato. Maitre Bechamil je opazil, da so njegovi čevlji potihoma škripali. Duclos je odložil svoj trdi klobuk na stol in prijel z rdečim baržunom prevlečeno, skoraj pol metra dolgo skrinjico, ki jo je nosil pod pazduho. «Pravkar odhajam na kolodvor,* je dejal, «in želel sem vam le v hitrici pokazati, kaj sem pravkar kupil po ugodni ceni. Tukaj!* Odprl je skrinjico. V njej je ležal velik kuhinjski nož iz najboljšega jekla, komaj rabljen in strahotno oster. M. Duclos je položil skrinjico na mizo in ga vzel iz nje. «Verjemite mi, Mon-sieur, prav takšen je bil nož, ki sem ga žrtvoval, ko sem umoril tistega Wil-loughbyja.» Maitre Bechamil je nerazumljivo zamrmral. Mali mož je mimogrede pogledal, kaj je stalo na mizi. «Poskušate kaj nove-vega, gospod odvetnik? Ali ne gre dalje?* Auvernški naglas je bil izrazitejši kot kdajkoli poprej. «Najbrž bo nesposobnost. Nobenemu dobremu kuharju ne bi prišlo na misel,* pri tem je pokazal na dodatke, «da bom v omako primešal kaj takšnega. Cevčica je bila le slepilo. Nesposobnost, gospod odvetnik!* In pri tem se je nasmehnil. KONEC 4 Ji, H;l Richard Hardivick: KLJUČE^ / Frank Pilcher je izginil. Nihče ga ni mogel najti. Minilo je že leto dni, od njega pa ni ne duha ne sluha. Toda v Carisonu so še vedno govorili o njegovi izginitvi. To je bila glavna tema razgovorov na čajankah v boljšem delu mesta, kjer je živel Frank s svojo ženo Vero, pa tudi v sumljivih krčmah predmestij, ki jih je Frank pogosto obiskoval. Nekateri so mislili, da je izgubil spomin in da zdaj blodi po svetu. Drugi so pa bili prepričani, da uživa pod palmami na Tahitiju ali na Havajih. Le redki so verjeli, da je mrtev. Dokazov ni bilo niti za prvo niti za drugo niti za tretjo domnevo. Znano je bilo le to, da je neko noč odšel od hiše. Z dvema kovčkoma, nekaj oerila in najnujnejšimi stvarmi... George Sin7?Svidel prisegal, da J jtof j* ka v Atlanti, p ,0 . Garisona. \e Df iL pazil Georgea- J uiic«' t*( na drugo stra flef j pa je stopil , blagovnico J množici. „ if Lahko bi se reKe' A Lahko bi a ‘ v obraz in ^ - izmišU0*1e J?, ! J -■ Kje -1 moj! Jaz vem, jaz — Burt jijii ft sem ga s sv , pokopal. Seveda sem želel, da pU * je življenje lici. Zakaj sem S u Zakaj sem »UJjft najboljšega P -ju (f nai sva ,j,gč91 J / paj sva jaz sem oar vi senci. <7Vai A