"tgJig"" letolBL aeu.213_P LluMlonl v sredo 18. septembra 1929. Ceno Din r- Izhaja v6ak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. velja letno v Jugoslaviji 144.- — Ineerati do 30 petit a\ Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vreta Din 4.—. Popust po dogovoru. Ineeratni davek posebej, >Slovenski Narode - Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nale telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. w I Voditelji Heiimvehra napovedujejo odločitev za 29. september - Doktor Steidle dobil dopust - Svarilo „Daily Telegrapha" London, 18. septembra. »Dailv Telegraph« objavlja alarmantne vesti o skorajšnjem izbruhu revolucije v 'Avstriji. Dunajski dopisnik omenjenega lista že del j časa proučuje položaj v Avstriji in prihaja po raznih znakih in dogodkih zadnjega časa do sklepa, da je položaj v Avstriji nevzdržen in izbruh državljanske vojne neizbežen. Neprestana hujskanja med Heimwehrom in Schutzbundom, pisanje tiska, napovedi pohodov in najnovejša napoved o premestitvi parlamenta z Dunaja v kako drugo manj eksponirano mesto, se zde poroče\>alcu »Daily Telegrapha« zanesljiv znak, da se vrše za kulisami na obeh straneh mrzlične priprave in je morda samo še vprašanje nekaj dni, da pride meščanska vojna do izbruha. List opozarja angleško vlado na vse to in pravi, da se noben pomnavalec razmer ne bo čudil, če pride v Avstriji do presenečenj. Pri tem namiguje zlasti na nedavne izjave nemških nacionali; stičnih voditeljev, ki so napovedovali, da bodo priskočili Heimwehru v slučaji potrebe na pomoč. Če pride do tega, smatra dopisnik, da lahko slede težki politični zapletijaji v srednji Evropi. Dunaj, 18. septembra. »Relchspost« se bavi v svojem uvodniku z izjavo vodje republikanskega Schutzbun*da, ki je v svojem govoru v nedeljo dejal, da delavstvo ne bo gledalo prekrižanih rok, a^o bodo meščanske stranke skušale izvesti samovoljno revizijo ustave. List vidi v tej izjavi neke vrste grožnjo socijalnih demokratov, da hočejo s silo vplivati na parlament. Zato zahteva, naj predsednik republike na podlagi Čl. 25 ustave skliče parlament »glede na izredno zasedanje i v Gradec ali v Inomost, da ga na ta način oprosti te- rorja ulice. Ta predlog »Reichsposte« dokaj osvetljuje napeto stanje, ki vlada v Avstriji navzlic demantijem od uradne strani. Dunaj, IS. septembra. V VVeisshofenu je vodja Heimwehra Rath izjavil med drugim: »Mi vemo, da se sedaj Heim-wehr približuje svojemu cilju. 29. t. m. na dan nadangelja Mihaela, bo priredila Heimwehr v štirih četrtih na Dunaju velike skupščine. Tu mora pasti končna odločitev.« — Inomost, IS. septembra. Deželni poslanec dr. Steidle, vodja Heunwehra, je odšel na daljši dopust, ki ga utemeljuje s tem. da bi kot vodja Heimwehra ne mogel istočasno izvrševati svojega poslanskega mandata. Sodi se, da je ta dopust v zvezi z napovedanimi akcijami Heimwehra, ki hoče mobilizirati vse svoje sile za odločilen udarec proti Socijalni demokraciji. raščaioča napetost med Vatikanom in fašizmom Papežev odgovor na Mussolinijeve izjave je izzval silno ogorčenje v vseh fašističnih krogih „Giornale d'ltalia" svari papeža pred nadaljnimi izzivanji in grozi z odkritji o delovanju papeške policije in katoliške akcije — Rim, IS. septembra. Včeraj je imel p2pež pred 13.000 člani katoliške akcije covor, ki je izzval v vseh fašističnih krosrih vihar ogorčenja. Iz besedila v vatikanskem glasilu Izhaja, da je papež hotel s tem govorom zavrniti %botne izjave predsednika vlade Mussolmija o T>odre»enosti cerkve državnim organom. Papež je izjavil, da ni daleč dan, ko se bo potrebovalo močne verne katoličane. Omenjal Je rudi neznosno nadzorstvo nad katoličani, nad njihovim privatnim življenjem in celo nad njihovimi poklici. 7ato ie pozval mlade katoličane, naj vstraiajo v svojem mučeništvu, ker bodo kmalu ootrebni pošteni in resni možje. — Rim, 18. septembra. Govor papeža PMa XI., v katerem je pozval katoliško mladino, naj se hrabro drži v borbi, ki ji je bila vsiljena in da pojača svoje vrste, bi na ta način čim uspešneje uveljavila svoje ideale, je izzval v vseh fašističnih krogih veliko ogorčenje. »Giornale d' Italia« objavlja uvodnik, v katerem ostro napada papeža. Med drugim pravi, da ie papež s tem svojim govorom izzval vse Italijane. Zapustil je s tem člankom, pravi list, mistične, modre horiconte, ki mu jih odmerja vera in se hoče sedaj vplesti v nacijonalno življenje Italije, obravnavajoč vprašanja, s katerimi se smejo baviti samo Italijani. Če pa to papež želi, morajo Italijani reagirati. Če jih papež prijemlje za jezik, mu pač morajo odgovoriti. Naš odgovor mora biti zato jasen in končen kakor So bile agresivne papeževe besede. Naš odgovor bo odgovor vseh Italijanov. Papež je trdil, da še vedno obstojajo mučenik?, ki bi jih bilo treba v kratkem proglasiti za blažene. Ti mučeniki so poosebljeni v katoliški omladini. Pppež ustvarja iz njih neke vrste mučenikov, sklicujoč se pri tem na dozdevno pre-canianje od strani italijanskih oblasti. Takih mističnih vesti ni težko demantirati z dejstvi. Katoliška mladina ie prispela v Rim in nihče ji tega ni prepovedal. Voditelji te omladine so zahtevali popust na železnicah in fašistična vlada jim le dovolila SOodstotno znižanje. Katoliški omladinci so torej svobodno prispeli v Rim ter prepevali po Rimu, ne da bi lih kdo insulttral. Vprašamo torej, kakšne vrste Je to novo mučeništvo, o katerem govori papež? AH se danes mučeniki obračajo k svojemu krvniku in ga prosijo za popust na železnici? Papež je v svojem govoru navedel, naj bo katoliška mladina oprezna, češ da jo režim nadzira. List odgovarja, da ni države na svetu, ki bi ne varovala svojih pravic in izvajala kontrole nad vsemi političnimi organizacijami. Svojčas je tako kontrolo izvajala tudi posvetna papeževa država. Naj nas papež ne izziva, ker bomo sjcer prisiljeni, da obiavi-mo dokumente o delovanju nekdanje oapeževe politične policije. Organizaciia katoliške omladine Je brez dvoma politična organizacija in zato je dolžnost vlade, da nadzira politično delovanje svojih državljanov. Papež ne more zahtevati, naj Italija izpremeni postopek, ki velja za vse vlade na svetu. Papež je razžalil vse Italijane, ko ie izjavil, da bo nastopil dan, ko bosta država in narod potrebovala poštenih in resnih lmdi. k! bodo prežeti z verskimi čustvi. Ta žalitev je bila izrečena proti vsem Italijanom ne slede na to, ali s0 člani fašistične stranke. Nato navaja list, da ie bilo v delovanju katoliške akcije prav mnogo nerodnih afer, o katerih je bolje, da se za enkrat ne govori. Na koncu daje list papežu tale nasvet: »Nočemo dajati papežu nasvetov, toda dejstva, ki so očividna. naj bi ga vendar spametovala, da postane oprezen. Kadar se že oddaljuje od Boga in vmešava v posvetne stvari, naj bi vsaj ne nastopal agresivno, ker se bo sicer znašel pred nacijonalnim odporom 99 odstotkov Italijanov, ki niso člani katoliške akcije.« Katastrofalna neurja in požari V Franciji še vedno razsaja neurje z nalivi — Ogromni gozdni požari v Ameriki ogrožajo cele pokrajine — Pariz, 18. septembra. Nad Francijo še vedno razsaja neurje, ki že več dni divja ob zapadni obali, a se je tekom včerajšnjega dne razširilo tudi na notranjost Francije. Železniške zveze so zlasti v zapadnih pokrajinah večinoma prekinjene, ker so zadnji nalivi in nastale poplave iz-podjedie nasipe, deloma pa so Droge zasuli veliki plazovi. Samo v okolici Dineura cene škodo nad 1 milijon. V bližini San Brieuxa se je porušil železniški most. Posledica je bila, da ie tovorni vlak, ki je ponoči vozil po tej progi, zdrvel v 20 m globok prepad. Okolica Toulusa je pod vodo. Neko vas ie voda docela odnesla. Nad Parizom se je v večernih urah utrgal oblak. Sledil je strahovit naliv, ki je trajal nad 2 uri. Med bliskanjem in grmenjem Je voda vdrla v nižje ležeče dele mesta, kjer so bile poplavljene vse kleti in suterenska stanovanja. Več okrožij je bilo brez luči, ker je udarila strela v električne napeljave. — San Francisco, 18. septembra. V gozdovih v Kaliforniji. Origona in VVashing-tona divjajo strahoviti požari. Ogromni plameni so zajeli kar cele naselbine ter uničili nepregledne količine lesa. V Santa Paula je v kratkih minutah pogorelo do tal nad 100 hiš. Požar divia z nezmanjšano silo in se razširja zaradi ugodnih vetrov in suše s strahovito naglico. Oblasti so brez moči in ne vedo, kako bi ugnale uničevalni element. Iz mnogih kraiev poročajo, da so našli v plamenih smrt tudi mnogi prebivalci, ki se niso mogli pravočasno rešiti. V pogorelih naselbinah je bil uničen ves pridelek in je poginila vsa živim- Susa v Nemčiji Berlin. 18. septembra. Zaradi trajajoče suše so reke padle tako nizko, da je ogrožena redna plovba. Trgovina trpi zaradi tega ogromno škoda Železniška nesreča na Hrvatskem Zagreb, 18. septembra. Davi ob 2.40 se je pripetila pred signalnim znakom na postaji Suhopolje železniška nesreča, ki bi bila lahko imela težje posledice. Tovorni vlak je ob tem času prešel preko signalnega znaka in zavozil v ranžirno lokomotivo na postaji. Sedem vagonov tovornega vlaka se je prevrnilo preko nasipa. Strojevodja, kurjač in trije zavirači so bili lažje ranjeni. Težje poškodbe pa je zadobil vla-kovodja. ki so ga morali prepeljati v bolnico v Virovitici. Materijalna škoda J? precejšnja. Tz Zagreba je v jutraniih urah odšla na kraj nesreče tehnična komisija, da fgotovi vzrok nesreče in oceni škodo. Ob 9. dopoldne je bila pro^a očiščena in so vlaki vozili brez zamude. Italija odplačuje vojne dolgove Rim, lii. septembra. AA. Rimski dopisni urad poroča, da je včeraj Italija plačala Angleški banki 2.125.000 funtov šterlingov. To je 8. obrok italijanskega vojnega dolga Angliji. Naši gopodarslri odnosa ji s Poljsko Poslanik Lazarević o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Poljsko Varšava, 17. septembra. AA. »Pat« poroča, da je jugoslovenski poslanik v Varšavi g. Branko Lazarević v inter-vjuvu, ki ga je dal poročevalcu lista »Epoha«, izjavil, da sta vladi Jugoslavije in Poljske navdahnjeni z željo, da učvrstita gospodarske odnosaje med obema državama, vodili začetkom pomladi pogajanja za trgovinsko pogodbo. Splošni del te trgovinske pogodbe je bil tedaj sestavljen v glavnih obrisih. Med obema delegacijama je bil dosežen sporazum glede ukinjenja gotovih carinskih postavk. Pogajanja, ki so bila prekinjena zaradi poletnih počitnic, se hodo nadaljevala v najkrajšem času v Varšavi ali pa v Beogradu. G. Lazarević se je zelo pohvalno izrazil o mednarodni razstavi v Poznanju. Jugoslovenski poslanik opisuje svoje vtise z obiska gradu Zamojski Kornik pri Gdi-nju. Dejal je, da ima ta del Poljske veliko prihodnjost in da je Gdinj delo vsega poljskega naroda. Obenem je Lazarević podčrtal zasluge poljskega ministra za trgovino Kvijatovskega za splošno gospodarsko obnovo Poljske. Na kraju je Lazarević izjavil, da se .Jugoslavija iskreno raduje nad gospodarskim razmahom Poljske. m i! Sporazum o reparaciji ba Banka bo imela svoj sedež v Švici — Predsednik bančnega direktorija bo Anglež — Konferenca nemških deželnih vlad Ženeva, 18. septembra. Pogajanja med angleškimi in francoskimi delegati glede pravil bodoče mednarodne reparacijske banke so popolnoma uspela. Na podlagi tega sporazuma bo banka ustanovljeni v Švici. Predsednik bančnega direktorija bo Anglež. Nemški listi ugotavljajo pri tej vesti, da so se ta pogajanja vršila brez sodelovanja Nemčije, da pa bo morala Nemčija pač vztrajati pri tem, da prepreči politični zna- čaj nove banke. Berlin, 18. septembra. Vlada je sklenila, da bo imela 3. oktobra z vsemi predsedniki deželnih vlad konferenco, na kateri bo proučila uspehe in 6klepe konference v Haagu. Ženeva, 18. septembra. Juristična komisija Društva narodov je začela proučevati angleški predlog, naj bi se Kellogov pakt spravil v soglasje s statuti Društva, narodov ki dopuščajo v gotovih okolnostiH, da posamezna država proglasi vojno. Senzacijonalen umor v Parizu Atentat na šefa pariškega kriminalističnega urada — Ustrelil ga je neki trgovski potnik iz maščevanja Pariz, 18. septembra. V vseh pariških krogih je izzvalo ogromno senzacijo vest, da je bil v justični palači na stopnišču, ki je vodilo v njegove urade, ustreljen sloviti vodja kriminalističnega biroja dr. Bayle. Storilca so aretirali policijski uradniki takoj po izvršenem atentatu. Gre za 431etnega trgovskega potnika, ki je ustrelil dr. Bavla iz osvete, ker je o njem izpovedal neugodno. Umorjeni je veljal za avtoriteto na kriminalističnem polju in se je zlasti odlikoval pri določevanju pristnosti umetnin in starin. Morilec, tekstilni potnik Philippone, je smatral, da za je dr. Bavile oSkodoval Dr. Bayle je namreč Odnošaji z Bolgarijo 7 — Beograd, 18. septembra. Avala poroča: Z ozirom na vest Telegrafske unije in >Vremena* od 17. tm. o ponovnem sestanku med dr. Marinkovicem in Burovom kakor tudi o dozdevnih pogajanjih, ki eo se pri tej priliki vodila, smo pooblaščeni izjaviti, da tega ponovnega sestanka med obema ministroma sploh ni bilo. _ Beograd, 18. septembra. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je izjavil novinarjem, da je včeraj pozval jugoelovenskega poslanika v Sofiji Ljubo Nešića in da se je ž njimi razgovarjal o pogajanjih, ki naj se vodijo na podlagi priprostih protokolov. Nova železniška delavnica — Zagreb, 18. septembra. Beograjske >Les Nouvelles YougosIaves< poročajo: Doznavamo, da se bodo podvizala dela ca instalaciji novih delavnic za popravo železniških strojev in vozov v Kraljevici. Te delavnice bodo zaposlovale nad 3000 delavcev in bodo po svojem obsegu prekašale delavnice v Nišu. Skupni stroški za te delavnice kakor tudi za stanovanjske kolonije uradnikov in delavcev bodo znašali 200 milijonov Din. Izvrsten pridelek tobaka — Beograd, 18. septembra. Po poročilih iz posameznih pokrajin bo letošnji pridelek tobaka izvrsten. Ceni se, da bo znašal letošnji pridelek 12 do 13 milijonov kg Kongres cerkva za podpiranje miru — Beograd. 18 septembra. Snoči je odpotovala v Avignon v Franciji delegacija pravoslavnega svečenistva. ki jo vodi episkop dr. Irenej Gjorgjevie. č*lana delegacije sta bivši minister ver dr. Janjić in svečenik K os t a Luković. Delegacija bo prisostvovala svetovnemu kongresu cerkva za podpiranje mednarodnega miru. Šahovski turnir v Wiesbadnu VViesbaden, 18. septembra. Sedmo partijo za svetrvno Šahovsko prvenstvo je odločil v svoje korirt Aljehin. Stanje po tej partiji je sledeče: Aljehin 3, Bogoljubov 2. v nekem procesni, kijor je So za določitev vrednosti pohištva v skupnom znesku 3500 frarikov, podal kot veSčaJk iz&a^ vo, ki ni bila v rrvteresu Phiiitpjpona. Zato era je trsov, potnik že tri drnj. zalezoval. Ko se ie Bayie vrnil s svojega dopusta in je hotel nastopiti slufbo, ca je morilec zadel s tremi revolversklmi streli. S prvim strelom mu je prestrelil srce. z drugim pa mu je poškodovali levo oko. Po storjenem dejanju se le skušal morilec odstraniti povsem zbrano in mirnega koraka. Ko pa so ga dohiteli stražniki, je hladnokrvno izjavil: »Ustrelil sem umazanca, kaPetki«. Prisrčen sprejem je goste prijetno presenetil in z ogledom zanimivosti Dubrovnika so bili zelo zadovoljni. — Razid društev. Društva litijska podružnica ^Slomškove zveze«, >Mladinska godba< v Šmarjeti pri Rimskih toplicah in »Streljačka družina* v Zagorju ob Savi so se prostovoljno razšla. — Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambulatoriju v Ljubljani službo pogodbenega zdravnika specijalista za dermotologijo z mesečnim honorarjem 2500 Din. Prošnje je treba vložiti do 5. oktobra do 12. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 1. do 7. t. m. je bilo v mariborski oblasti 23 slučajev tifuznih bolezni, 2 griže, 66 škrlatinke, 8 ošpic, 15 davice, 6 šena, 1 krčevite odrevenelosti, 1 povratnega tifusa in 1 vnetja priušesne slinavke. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: posestnikov sin v Sov-jaku Jože Kolbl, posestnikov sin v Zgor. Korenini Janez Kurnik, njegov brat Viktor, poljski delavec v Renkovcih Štefan Reionja, poljski delavec v Nedeljici Štefan Lutar, posestnik v Vodrancih Štefan Balažkovič, posestnik v Murskih Črncih Nikolaj Flisar, poljedelec v Dolgi vasi Štefan Penhoffer, poljedelec v Gomilici Štefan Matjašec, poljedelcev sin v Kamovcih Pavel Vfilvgi, trgovčev sin v Donji Lendavi Rudolf Szalavarv, delavec v Ptuju Jožef Zelezinger, kovač in posestnik v Radvanju Andrej Drofenlk, posestnikov sin v ščavnici Janez Sneider in posestnikov sin v Gomilici Štefan Matjašec. Deželno sodišče v Ljubljani je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin v Sebenjah Franc Fajfar Vsi so odšli začetkom vojne na bojišče in se niso vrnili. — Švicar]! kupujejo naše elektrarne. Za naše elektrarne se najbolj zanimajo Švicarji. Kakor znano imajo že več elektrarn in hidrotehničnih podjetij v rokah, te dni pa poročajo iz Beograda, da so kupili rudi Zemunsko elektrarno d. d., ki je bila doslej popolnoma v naših rokah. Švicarji so plačli delnice, ki so bile izstavljene na 100 Din nommale in so z valorizacijo dosegle vrednost 500 Din, po 800 Din komad. Baje nameravajo Švicarji kupiti tudi električni centrali v Stari Pazovi in Sremski Mitrovici — Zagrebčanka izginila v Vrbskem je- ieru? Iz Celovca poročajo, da že teden dni pogrešajo zagrebško študentko Izabelo Ri-stič, slušateljico filozofije. Splošno prevladuje prepričanje, da je utonila v Vrbskem jezeru. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno Jasno. Včeraj je bilo lepo samo v Ljubljani, drugod pa deloma oblačno. V Beogradu je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29, v Ljubljani 23.6, t Skoplju 21, v Beogradu 20, v Zagrebu in Sarajevu 19, v Mariboru 18 stopinj. Davi j« kazal barometer v Ljubljani 765.8 mm, temperatura je znašala 8.2 6topinj. — Naraščanje števila samomorov v Zagrebu. Na medicinsko nigijenični razstavi na zagrebškem sejmu je med drugim tudi statistika o samomorih v Zagrebu. Iz statistike je posneti, da število samomorov v Zagrebu stalno narašča. Leta 1927 je bilo v Zagrebu zabeleženih 65 samomorov, lani je število poskočilo na 94, letos pa bo tudi najbrž to Število prekoračeno. Večino samomorilcev tvorijo moški. Značilno je, da je največ samomorov jeseni in da se 70 odstotkov samomorilcev zastrupi z oetovo kislino, po kateri najraje segajo ženske. Največ samomorilcev je med 2a in 80. letom. Na samomorilce najbolj učinkuje slabo, delovno ali megleno vreme, kar je iz statistike točno razvidno. — Čudodelna lilija v Sremski Mitrovici. Iz Sremske Mitrovice poročajo o »čudodelni liliji« sv. Alojzija. V tamošnji cerkvi sv. Demetrija je kip sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Na dan sv. Alojzija, L j. 21. julija, je cerkovnikova žena odstranila pločevinasto lilijo iz svetnikovih rok in mu stisnila v roko naravno lilijo. Ko je nedavno brisala v cerkvi prah. je presenečena opazila, da se je sicer lilija posušila, da pa poganja nove popke. Razvilo se je 21 lepih popkov. Zanimivo je, da je bila lilija v leseni svet-nikovi roki in da ni imela potrebne vlage. Lilija je brez korenin in gre samo za stebelce s posušenim cvetom brez listov. Seveda se je vest o jČudežu, naglo raznesla po Sremski Mitrovici iu verniki so začeli kar trumoma drveti v cerkev. Za slučaj se zanimajo tudi cerkveni krogi in učenjaki. Slučaj proučujeta tudi znana biologa Matija Krmpotić in Fedor Biljčevič, ki sta vzela več popkov s 6eboj in bosta skušala nenavadni pojav pojasniti z znanstvenega ftal5-šca. Tamošnji župnik dr. Franc Rački je prepovedal lilijo odstraniti, dokler učenjaka ne pojasnita zagonetnega pojava. — Podgane v zagrebškem Zoo. V prostorih zagrebškega Zoo so se zadnje čase silno razpasle podgane, ki delaio veliko škodo in so zlasti nevarne manjšim živalim. Uprava zagrebškega Zoo na vse načine preganja podgane, pa iih ne more za-treti. Strupov si uprava namreč ne upa nastavljati boječ se, da bi se ne zastrupile živali. Nastavila je pasti, pa so se ujele tudi druge živali. — Na 20 let obsojen morilec. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici se je te dni vršila razprava proti 18-letnemu Lazarju Stojancu, ki je bil obtožen, da je v noči od 4. na 5. Julija na železniški čuvajnici s sekiro ubil spečega kretničarja Stevana Magrča. Za razpravo ie vladalo v mestu splošno zanimanje. Začetek procesa je bil najavljen za 3. uro. toda ob 2. je bilo pred sodiščem že toliko radovednežev, da so stražniki komai vzdrfevali red. Stojanac je pri razpravi izoovedal, da je ubil Magoča zato. ker mu le bil dolžan 100 Din in mu jfh ni hotel vrniti. Tndi je nahujskal svojo ženo proti njemu in ga je nekoč pretepel. Dejanje je izvršil iz osvete. Nasprotno pa so priče izpovedale, da Je Stojanac zalezoval mlado kretničarjevo Ženo in da ga je Magoč zato pretepel. Sodišče je morilca obsodilo na 20 let ječe. Smrtni kazni je ušel le zato, ker je še premlad. Morilec je sprejel kazen s ciničnim smehljajem. — Ugotovitev. Včeraj smo poročali med policijsko kroniko, da je iz Tržiča pobegnila gospa J. B. Kakor smo naknadno zvedeli, gospa ni pobegnila in je odšla za časa moževe odsotnosti po trgov, opravkih. Gospa se je včeraj vrnila. — Kinopodjetniki, restavraterji, kavarna rji! Problem godbe v vaših lokalih je rešen z novimi specijalnim! gramofoni. Čitajte današnji oglas tv. »Gramofone A. Rasber-ger, Ljubljana. 522/n — Radi deložacije pila oetovo kislino. V GodešiČu pri Skofji Loki so včeraj deložirali 701etno starko Katarino B. Njena hčerka je zato iz obupa pila oetovo kislino. Včeraj j»o-poldne so jo s težkimi notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Nesreče in neigode. Posestnikov sin Ivan Sušnik iz Mevelj pri Kamniku je včeraj pri košnji na travniku stopil i boso nogo na koso, ki mu je odrezala štiri prste na desni nogi. — štiriletni delavčev sin Iv. Pogačnik iz Škofje Loke je zašel z desno roko med slamoreznico, ki mu je odrezala Štiri prste. — Adolf Trampuž, posestnikov sin z Golega brda, je padel z okna h še in si zlomil desno nogo. _ Vse tri ponesrečence 60 prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz Ljubljane —lj Proslava jubileja ravnatelja naše tiskarne. Kako priljubljen in spoštovan je jubilant g. Fran Jezeršek, je že snoči dokazala podoknica >Grafikec, davi mu je pa čestital konzorcij >Jutra<, upravni svet tiskarne in uradništvo uprave >Slov. Naroda«, ki mu je poklonilo v spomin krasno srebrno cigaretno dozo, s šopki in darili so mu pa izkazali 6voje spoštovanje tudi uredniki »Slov Naroda« in »Jutra«, uprava in oglasni oddelek >Jutra«, klišarna »Jugogra-fika« in dr tako, da je bila ravnateljeva soba ves dopoldne polna gratulantov. Ob 11. mu je Čestitalo tehnično in pomožno osobje tiskarne in mu izročil lepa spominska darila in cvetje. Tajnik organizacije tipogra-fov g. Kosem mu je čestital v daljšem govoru v imenu osobja in organizacije, nakar se je jubilant vidno ginjen zahvalil za izraze simpatij. —lj Roditeljem šoloobveznih otrok ▼ vednost. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da je vsako prodajanje šolskih potrebščin in pobiranje denarja po šolah potom šolskega osobja v svrho skupne nabave šolskih potrebščin v zmislu odloka g. velikega župana brezpogojno prepovedano. Učencem je na prosto dano, da si za šolo potrebne predmete nabavljajo poljubno pri posa- meznih trgovcih. Revnejšim učencem je pri trgovcih olajšano tudi z delnim odplačevanjem nabavljenih Sol. potrebščin. —lj Okrevališče »Bolniške blagajne mestnih nameščencev v Ljubljani«. Bolniška blagajna mestnih nameščencev v Ljubljani proslavi svojo lOletnico na zelo primeren in umesten način. V Kamni gorici na Gorenj-sem si je namreč uredila okrevališče za svoje članstvo in svečana otvoritev istega, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 10 dopoldne, bo obenem proslava lOletnice te vzorne socijalne ustanove. —lj Otvoritev palače Poštne hranilnice. Palača Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti je dograjena in bo v soboto 21. t m. ob 10 dopoldne svečano otvorjena. -41 Baraka na Marijinem trgu. V ponedeljek sta začela dva delavca podirati barako na Marijinem trgu, v kateri je bila trafika. Občinski svet js namreč na predlog gradbenega urada sklenil trafiko odstraniti, barako pa prodati. Kupil jo je mestni aela-vec Karel Hajne, ki jo namerava preurediti za stanovanje. Postavi Jo v mestni jami ob Vodovodni cesti, kjer je Že več delavskih stanovanjskih hiš in barak. Baraka bi bila premajhna za stanovanje, zato napravi Hajne Še prizidek tako, da bo imel skromno stanovanje in kuhinjo. Hajne je rodom iz Žužemberka in biva v Ljubljani že nad 38 let. Zadnjih 8 let je zaposlen kot mestni delavec in stanoval je v plesnivi kleti, pa 5e iz te so ga hoteli izgnati. Ko ga js nekdo vprašal, kako bo krstil svojo »hišo«, je odgovoril, da ji je namenil ime »Vila Sirota«. lj— Abonlrajt« se! Sprejem abonentov za A, B in E je skorajda zaključen. V te skupine se sprejme Ie še omejeno število reflektantov. V skupini C in D ie še dokaj prostora. Opozarjamo na izredno nizke cene, ki so jih deležni državni uradniki ter organizacije privatnih nameščencev, ako prijavijo vsaj 50 svojih članov. Od 23 Din mesečnega prispevka dalje dobite sedež za okroglo Štiri predstave na mesec. Prijave se sprejemajo v blagajni (dramsko gledališče), odnosno telefonično na telef. štev. 2306 ter štev. 2231. —Ij Za obe dramski premijeri. Ooethe-jevega »Fausta« in Pagnolove komedije »Velika Abeceda« se dobe vstopnice od petka dalje pri dnevni blagajni Narodnega gledališča v operi, pol ure pred začetkom predstave pa v drami. —lj Merkurjev! večerni učni tečaji ter plesna šola. Trg. društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. okt. t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in oemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike In b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče I7/I. med 10. in 12. uro dopoldne in 8. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne ura-duje. Hkrati si usojamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbioami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo, pod vodstvom prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek pričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina 10 Din za osebo in večer Odbor 528/n Opozarj amo celotno publiko, predvsem pa naše odjemalce, da so Izjave, Id Jih daje Viktor Oblak češ, da poleg nekaterih drugih tvrdk zastopa tudi naše podjetje, neresnica«, ter svarimo vsakega, da za naročila, a še posebej za denar, oddan nJemu za naš račun, ne prevzamemo nobene odgovornost!. Poleg tega najvljudneje prosimo, da se v vsakem slučaju, kjer bi se dotični predstavljal za našega zastopnika, kakor tudi morebitne Izjave proti reno-meju našega podjetja, to nam sporoči, da ga zamoremo poklicati na odgovornost, a nJega samega, prosimo, v takem slučaju zavrniti, ker ni naš nameščenec. Manufaktura Josip P 1 a n k a r, Ljubljani S»leafeurtova «1. 4 —lj V mestni klavnici se bo na prosti stojnici v četrtek 19. t. m. ob 15 popoldne prodajalo prašičje meso. —lj Anketa r ibornici TOI. V petek ob 10. dopoldne se bo vršila v zbornici TOI anketa predstavnikov raznih gospodarskih organizacij o sedanjem stanju in o reformi našega zavarovanja. Sklicatelj je OUZD. Re-feriral bo ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec. —lj Risalna oradja kupit« najboljše pri Fr. P. Zajec, izprašan optik, Ljubljana, Stari trg 9. 86 T —lj Socijalno politični urad mestnega magistrata bo radi snaženja uradnih prostorov v petek 20. in v soboto 21. t. m. zaprt —lj Udrušenje jugoslovanskih inienerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane arhitekte in inženjer je gradbene in sorodnih strok na članski sestanek« ki bo v petek 20. t. m. ob 20. v društvenem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu bo razprava o važni komunalni zadevi. —lj Vidovičev klub ▼ Ljubljani otvori začetkom oktobra t. L svoje večerne učne tečaje, kjer se bodo predavali vsi predmeti nižje gimnazije (meščanske šole) in pred-meti višje gimnazije. S temi predavanji se nudi članstvu čim širša izobrazba. Pismene prijave t označbo tečaja, katerega ie namerava udeleževati, je vposlati do 22. t. m. na naslov kluba »šola na Ledini v Ljubljani«. Ustmene informacije Istotam dne 25. t. m. ob 7. zvečer. —lj Mestno središče ljubljanske trezne mladine naznanja vsem svojim Članom in članicam, da se bo vršil prvi kurz lz alkoholnega vprašanja v soboto 21. t. m. v preddvorani Delavske zbornice ob tričetrt na 5, (vhod iz Miklošičeve ceste) •Sport — Balkanske iere v Atenah. Včeraj ob 13.30 je prejel JLAS v Zagrebu obvestilo zunanjega ministrstva, da je podpora za udeležbo pri balkanskih igrah v Atenah odobrena. Od slovenskih atletov so odpotovali davi Skok, Medica in Korče (ASK Primorje). Rezek, Sporn in Stepišnik (SK. Ilirija). — Stepišnik je odšel kot rezerva, ker prvotno določeni atlet Pavšič ni mogel urediti svojih šolskih obveznosti radi nerazumevanja šolskih oblasti. — Ne moremo razumeti, da merodajni činitelji v takih slučajih ne pokažejo niti najmanjše volje podpreti naš itak šibki sport, ko gre za prestiž naše države v zunanjem svetu. NTi treba ponavljati, da je danes sport in športna vzgoja važen činitelj narodne kulture. Naša ekipa lahkoatletov bo zelo han-dikapirana radi odsotnosti g. Pavšica, ki se je razvil v zadnjem letu poleg g. Skoka v enega naših najboljših sprinterjev v državi. — Pavšič bi moral startati v štafeti 4 krat 100. 4 krat 200 in v solo teku 300 m. Nedvomno bi njegov nastop odločilno vplival na placeraent naših v Atenah. — Dru- Da je reforma mestnih uprav, posebno pa njih finančno gospodarstvo skrajno potrebna, ni dvomiti. Diskusija o tem predmetu se je načela v naši javnosti že večkrat, pa se je vedno le kakor mimogrede dotaknila posameznih predmetov ne da bi posegla globje, k pozitivnim predlogom. Temeljiteje, sistematično ter skoz in skoz stvarno se pa kritike loteva v svoji ravno izdani študiji >Nova Ljubljana«. Henrik Lindtner. mož, ki je na odgovornih mestih skoz desetletja imel prilike dosti, prav od blizu motriti tehnične in finančne težkoče kakor državne tako občinske uprave. Zato se tudi izvajanja njegove študije ne love za fantazmi in idealnimi pa neizvedljivimi načrti, se ne gube v teoretiziranju o umnem komunalnem gospodarstvu, temveč kažejo predvsem praktična pota in sredstva. Stvarnosti na ljubo se avtor omejuje na kardinalna vprašanja: na industrijalizacijo Ljubljane in njeno prenovo v interesu tujskega prometa ter na ugodnejšo rešitev in končno odpravo stanovanjskega vprašanja. Izhajajoč od nepobitne resnice, da ekonomska, pa tudi politična bodočnost slovenskega prebivalstva temelji na dosledni industrijalizaciji in na pospeševanju nevidnega izvoza t. j. tujskega prometa, izpregovori Lindtner začetkom prve študije nekaj zelo kritičnih besed o zastarelem upravnem sistemu in o nesistematičnem finančnem gospodarstvu ljubljanske občine. Njegova kritika se ne giblje v meglenih splošnostih, kar je po ceni, temveč navaja polno konkretnih primerov in prikazuje, kakšne kvarne posledice groze mestu, ker je njega politika od danes do jutri in ni usmerjena v pravcu večjih, stalnejših ciljev. Kar zahteva za pospeševanje industrijalizacije, ni povsem novo, ker ravnajo dejanski tako vse uvidevnej-še moderne občine, koristno je pa, da to v zveznosti z ostalimi postulati ponovno podčrta. O vseh praktičnih sredstvih, s katerimi naj se po njegovih nasvetih Ljubljana preuredi, ako naj za tujski promet sploh pride Iz Celja —c Poročila sta se v nedeljo \ Ljutomeru g. inž. Milan Thaler, namestnik šefa pro-govne sekcije v Celju in gdč. Zinka Lovre-čeva, strokovna učiteljica na drž. dekliški meščanski Soli v Celju. Poročil ju je nevestin stric monsign. Andrej Lovrec, mestni župnik v Ljutomeru, priči pri poroki sta pa bila nevestin oče g. Fran Lovrec, šolski upravitelj v pok. in g. Josip Segula, strokovni učitelj na drž. deški meščanski šoli v Celju. Obilo sreče! _c Merodajnim faktorjem v prevdarek! Med avtomobilisti, motociklisti in pešci vlada že od nekdaj nekako nasprotstvo in včasih celo zagrizeno sovraštvo. Pešci se pritožujejo, da lastniki motornih vozil vozijo z nedopustnimi brzinami, da po nepotrebnem hupa jo in brezobzirno ropotajo, da nalašč oškrope pešca v deževnem vremenu z blatom itd. Avtomobilisti in motociklisti pa se zopet popolnoma upravičeno jeze nad pešci, ki imajo zlasti v mestu grdo navado, da hodijo večinoma sredi ceste in ne po stranskih hodnikih, kakor je edino prav. Potem so seveda vsake nesreče krivi vozači. Tudi postajanje ljudi sredi ceste na najpremetnej-lih krajih se mora ie enkrat nehati. Nedvomno bodo merodajni faktorji stvar premislili In izdali potrebne stroge odredbe o ureditvi mestnega, stalno naraščajočega prometa. —c Zveza Dobrne s Celjem ostane stalna. Ker je mestno avtobusno podjetje izlici-tiralo pred dnevi prevažanje pošte med Dobrno, Lsmbergom, Vojnikom in Celjem, bo ohranjena tudi pozimi permanentna enkratna dnevna avtobusna zveza med Celjem in Dobro ter obratno, kar prebivalstvo obeh krajev iskreno pozdravlja. —c Zdravstveni dom v Celju. Ker je bil dosedanji Invalidski dom, ki je bil name-iotn v bivli Senu taki vojašnici v Grsgorči- gič bo moral JLAS rudi pri ministrstvu prosvete ukreniti vse potrebno, da se taki slučaji ne ponove. v poštev. Čitatelji morda ne bodo z avtorjem prav istega mnenja, vsi bodo pa pritrdili njegovim podrobnim in zanimivim izvajanjem o estetskih hibah ia mnogih drugih nedostatkih, zaradi katerih >raanjka Ljubljani še mnogo, preden bo res taka, da bo povsem ugajala tujcu.t Nad vse resne 60 one strani razprave, ki opozarjajo na tehnične zaostalosti in nerodnost mestnega budžetiranja, na nesistematično^ in neenotnost investicijske politike in na nepraktično financiranje mestnih naprav. Kot računovodstveni vesčak se Lindtner k:i?pak ne zadovolji z negativno platjo, temveč pove tudi jasno, kje je z reformo zasaditi in kako je kaj preurediti. Drugi del spisa vsebuje podrobno izdelan načrt, po katerem bi se dal brez znatne obremenitve mestnih financ rešiti stanovanjski problem. Tudi v tem delu je vse polno podrobnosti, o katerih nekateri Čitatelji no bodo istega mnenja, o katerih pa 6e da diskutirati, ker dopuščajo razne varijacije. Pritrjevanje bodo našla tudi kritična izvajanja o dosedanji stanovanjski politiki ljubljanske občine. Publikacija je na vsak način zelo zanimiva in vredna, da se vname o njeni vsebini med občinstvom in na odgovornih mestih diskusija in da da pobudo za skorajšnjo izvedbo reform, kjer so najbolj potrebne. Kajti ako pogledamo le malce preko slovenskih meja, se moramo zares Čuditi velikemu delu ljubljanskega prebivalstva, kako se more relativno tako malo zanimati za politiko svoje prestolice. Spis naj vzdraml zaspane in zanemarjene interese k večji pazljivosti, kajti danes se živi hitreje, nego pred vojno in bogve, ali bo prihodnja generacija imela časa in pa sredstev dovolj, da popravi, kar sedanja zamuja. Kar je Lindtner napisal o ljubljanskem mestnem gospodarstva pa velja mutatis mutandis za gospodarstvo vseh večjih občin v Sloveniji. Zategadelj bo zanimala njegova Študija vse, ki jim je napredek v slovenski komunalni politiki količkaj pri srcu. Dr. A. O. čevi ulici, z ministrsko naredbo ukinjen, se bo v poslopje Invalidskega doma po sklepu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje vselil celjski Zdravstveni dom z vsemi svojimi oddelki in Institucijami. S tem se bo delokrog Zdravstvenega doma seveda znatno razširil in izpopolnil. Vselitev se bo izvršila takoj, ko bo poslopje izpraznjeno. —c Občni sbor celjske Streljačke družine se vrši, kakor smo že javili, nocoj ob 20.90 v mali dvorani Celjskega doma. Udeležba vseh nacijonalnih Celjanov naj priča, kako potrebna je ta organizacija v nalem mestu. Pred občnim zborom se vrši istotam vpisovanje novih Članov. Iz Kranja — Priprave za kongres narodnega delavstva. V ponedeljek 16. t. m. s«* je vršila v društvenem lokalu na Podrtini seja odbora podružnice NSZ v Kranju, katere so se udeležili trije Člani izvršnega odbora NSZ iz Ljubljane, med njimi predsednik tov. Rudolf Juvan. Na seji se je razpravljalo o pripravah za kongres narodnega delavstva, ki te bo vršil v nedeljo 6. oktobra. Napredna javnost simpatično pozdravlja prihod narodno zavednega delavstva na svoje zborovanje v Kranj in mu pripravlja dostojen in veličasten sprejem. Pri astmi In boleznih srca, prsi In pljuč, škrofulozl in rahitisu, povečanju ščitn* žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josef-ove grenčice* velike važnosti. Kliniki svetovnem slovesa so opažali pri je-Mčnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Jo« sef-ove vode«, ne da bi te pojavile driske, ki se jfii vsak bolnik boji. Franz-Jozefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah In spec. trgovinah« Kritična beseda o mestnem gospodarstvu Nekaj stvarnih ugotovitev k študiji g. H. Lindtnerfa »Nova Ljubljana« — Prebivalstvo se bo moralo bolj zanimati za politiko svoje prestolice tAugust cBlanche: 137 vSfa valovih strasti cJčcman — In vidva z Laroche-Jaquel:nom sta glasovala za te može? — Kaj sva mogla storiti? . . . Sicer bi bMa pa rak glasovala za najslabše ftŠaze, nego da bi posadila otroku krono na glavo . . . Iin-eli smo republiko v -prozi pod Robespierforn . . zda i jo imamo v s>tih:h pod La.martin-om. No, torej, kai porečete na to? Ali ni ta naša preljuba Francija čudovita dežela? — Kaj nameravate zdaj. Berrver? — Kričal bom: Vive la repufb;ique! kol-kor se bo dalo. In ves Sr. Germain bo kričal z menoj. — Jaz pa nikoM, monsieur Berrver! — Tudi vi 'boste kričali, monsieur de Vandeuil. — Nikol'1 — Morate, če nočete biti aretirani in ustreljeni. — Ne~ tudi najstrašnejših muk se ne bojim. JVroja usta ne smejo biti oskrunjena s temi sramotnim: besedami. — Morate kričati »vive la republi-que« dva tedna, kakor jaz. če hočete 'tretji teden vzklikniti: Vive fienri V. — Kaj mislile, da gre vse za tem? — Dva tedna bomo vsi republikanci. Toda tretji teden, ko se ljudstvo naveliča razgrajati, pleniti in moriti, se za-teko vsi v to pribežališče, ki edino more rešit: Francijo, zateko se h kraljevskemu beguncu v tujini. Kar potolažite se, grof de VandeuiL vse bo dobro in mi dosežemo svoj cilj, čeprav bo treba preskočiti nekaj tisoč nemirnih butic. ki pa bodo morale najti poprej mir, seveda mir v grobu. — Monsieur Berrver, — je odgovoril* de Vandeui'1, — celih osemnajst let sem -p-ros'1! boga, naj nakloni zmago naši pravični stvari. Toda moja usta *ne bodo nikoli pozdravljala republike, katere moje srce ne priznava. Nočem se zapisati hudiču, tudi če bi vedel, da služim s tem domovi.ni. Prepričan sem, da se Henri V. vrne, nočem pa, da vkoraka v Pariz med tlečimi razvalinami in kupi Človeških trupel. — Slab pofttik ste, moj znameniti de VandeuJl, Vstop'ii je sluga. — Dva oborožena moža stcjita pred vrati, t— je dejal p-restrašeno. —Pravita, da bi rada govorila z go<5T>odom grofom. — Vidite, vidite! — je vzkliknil Berrver in prebledel. — Kai hočeta? — ie vprašal de Vandeuil mi«rno. — Vem samo to, da bi rada govorita z gosipodom grofom. — Sta grozila? — je vprašal Berrver ves prestrašen. — Ne. monsieur. — ie odgovoril sluga, — na-sprotno. zelo vljudna sta. — Tiger obliže svojo žrtev, predno jo raztrga, — je menil Berrver. — Naj prideta gori, — je deja.l grof. Sluga je oašel. — Za boga, bodite oprezni! — ga je svarH Berryer. — gre za vašo g'Iavo in za življenje vaše rodbine. Ponovno vas opozarjam, da moramo b t: začasno vsi republikanci. Kmalu je stopil v grofov kabiinet visok mož v bluzi, oborožen ćd pete do glave. — Kaj bi radi? — je vprašal grof osorno. -r- Jaz in moj tovariš, ki čaka pred hišo. sva dobila povelje stati na straži pred vašimi vrati, ie odgovoril prišlec. — Povelje sta dobila? Od koga? — Od našega poveljnika Armanda Gamfhcna. — In kaj mu je dalo povod za to povelje? — Poslal je naju na stražo pred vašo hišo. ker se klati po bogatih okrajih mesta mnogo sumljivih elementov, ki bi radi ribarili v kalnem, dokler se da. To so ljudje, ki se ne ustrašijo nobnega zločina, samo da si napolnijo žepe s tujim denarnem. — Pri meni nimajo kaj ukrasti in zato tudi straže ne potrebujem, — je odgovoril grof ponosno. — Sem vas prav razumel? — je vprašal obo-roženi delavec. — Tore4 nama ne dovolite stati pred vašimi vrati na straži ? • — Hvala za dober namen, —je odgovoril grof. — toda straže pred hišo nočem imeti. — Za ta prirniar sva dobi'la še drugo povelje. — je pripcTrmil prišlec smeje. — In sicer? — Da ostaneva na straži vsaj zunaj, če grof Vandeuil dovoli ali ne. In oboroženi delavec je odšel. — Ti ljudje imajo resen namen skrbeti za red, — je zamrmral Berrver za-miišMeno in stopil k oknu. Ko Je delavec odhajal iz grofovega ikabimeta, je opaziil dve mladi lepi dami, bi sta stali pri drugem oknu in prestrašeno gledali negovega tovariša pred hišo. Ena, bolj bleda, se je obrnila k njemu, ko ie stopil iiz grofovega kabineta. — Kaj pomeni to? — je vprašala in se prestrašeno ozrla nanj. Mož v bluzi ji je odgovoril približno tako. kakor malo prej grofu. Pri imenu »Armand Cambon« se ie obrnila tudi druga dama od okna. — Vaš poveljnik se imenuje Armand Cam'bon? — ie vprašala začudeno. — Da, madame. — In on vaju pošiija k nam na stražo? — Da, naroČil je nama paziti, da se ne zgodi nič hudega stanovalcem te hiše. Pa tudi za varnost drugih je poskrbel. V Foubourg St. Germain je nas nad Šeststo. Slavna gospoda lahko torej mirno je. in spi. — je pripomnil mož v bluzi rekam zaničljivo. Zrač: letalo i avtomobil bodočnosti Senzacionalen izum ameriškega letalca Cierve — Dviga spušča se skcro navpično, pzsil pa sn!ch na mere in Polet nemškega zrakoplova >Grof Zeppelin« okrog sveta je preseneti! vse ki so še dvomili, da ni daleč čas. ko bo potovanje po zraku prav tako pri* jetno in varno, kakor z avtomobilom po cesti ali s parnikom po morju. Pa ne samo zrakoplovi, temveč tudi eno= krilna in dvokrilna letala so zdaj že ta= ko izpopolnjena, da bo bližnja bodoča nost v tem pogledu naravnost pravljic* na. Čez nekaj desetletij bo nudil z aeroplani posut nebosklon sliko, o ka* kršni ni sanjala niti najnujnejša fan* tazija. Škoda, da te slike večina nas ne bo videla. Vse kaže, da bodo zračne višave čez nekaj desetletij polne letal, ki bodo letala svobodno ne glede na vreme in pota. Aeroplani bodo letali nad našimi mesti, spuščali se bodo na strehe, premožnejši ljudje bodo zavr* gli avtomobile, potovanje po železnici ali po morju ne bo več praktično, ker bo letanje hitrejše, pa tudi cenejše. Kas kor vsi industrijski izdelki, ki jih po* šiljajo tvornice na trg v velikih množi* nah, tako se bodo sčasoma pocenil: tu* di aeroplani. Poleg tega se bodo tako izpopolnili, da bodo letalske nesreče zelo redke. Aeroplani za splošno vpo* rabo bodo seveda manjši in motorji šibkejši, zato bodo letali razmeroma nizko. Nad njimi bodo pa letali dcse= danji aeroplani, ki se bodo rabili za polete na večje razdalje. Prevladovali pa bodo aeroplani za splošno vporabo. Eden naj konservativne j ših ameri= ških pilotov je izjavil nedavno pri no* skusnem poletu, da se bodo ameriški trgovci čez pet let vozili po zraku prav tako varno, kakor se vozijo zdaj z avs tomobili po cestah. Trgovec poleti v mesto, spusti se na streho svoje trgo* vine in izroči aeronlan pilotu, da ga spravi v hanger. Proti večeru bodo zračne višave polne aeroplanov, kate* rih lastniki se bodo vračali po delu v vile daleč za mestom. Z aeroplani v se* danji obliki" je-seveda zračni promet v tako velikem obsegu izkliučen Šele ko začno izdelovati v velikih množinah takozvane avtogire. ki se lahko spuste na majhnem prostoru in lete s poljub* no hitrostjo, se bo zračni promet raz* Širil tako, kakor je že razširjen avto* mobilski. Vse to se sliši kakor pravljica, če človek ni videl zanimivega poskusa na letališču pri Clevelandu. kjer se je zbralo nedavno nad 50.000 gledalcev, ki so kar strmeli nad letalcem Juanom de la Ciervo in njegovim aeroplanom Kdor je videl ta čudoviti aeroplan, ki zelo spominja na mlin na veter, je pač prepričan, da ni daleč Čas, ko bodo ljudje letali po zraku tako. kakor se vozijo zdaj po cestah z avtomobili in motocikli. Avtogiro ali zračni avtomobil letal* ca Juana de la Cierve v marsičem pre--kaša dosedanji aeroplan. Glavna nje* gova prednost je v tem. da se lahko spusti skoraj navpično na tla in da ostane tam. kjer se je spustil. Kadar leta, je podoben nečemu, česar človek doslej še ni videl ne na nebu. ne na zemlji. Po zračnih višavah leta in kroži tako. da zastaja sapa celo ljudem, ki ki se na letalstvo razumejo. Spusti se tako. da je komaj deset metrov od tal, naenkrat si pa letalec premisli in se zo* pe dvigne v višave. V oblakih drvi z večjo hitrostjo, nego najhitrejši eks* presni vlak, končno se pa spusti počasi na tla. da pristane na določenem kraju in se hipoma ustavi. Gledalci se niso mogli dovolj načuditi, kako je to mo* goče. Vsi so mislili, da bo čudovito Ie* talo naenkrat padlo in se razbilo. Toda aeroplan se je počasi spuščal in obstal kakor pribit. Strokovnjaki so izjavili, da pomeni ta izum novo epoho v letal* stvu. Letalec Cicrva je poletel s svojim avtogirom v ClevH:nH. da $e ndt ci\ !?r.i!ske tele me in dobi 100.000 dolar« jev za izum. ki pomeni pope In > nji* nost letann. Avtogiro ima vse b'Stvene dele nt* \adnega aeroplana Im i tudi kfib ki so pa zelo majhna in slutijo v jtfavnem samo za izprememb«* lege at'rop!:iri. Poseben sesrjvni del ie takozvani re» tor. to so štiri lopatic? v rbliki elek, trične pahljače, ki sc vrte vodoravno. Cierva se je dvignil s svojim avt< rom 1000 čevljev visoko in prči si se je spuščal nazai. Nekaj čevljev od tal se je za hip ustavil, potem se je p.i spustil na tla. Med gledalci je vladali grobna tišina. Vsi so mislili, da jih oči \arajo. £ele ko so si opomogli od pre« senečenja, so zaorili po letališču navdušeni klici in letalec je postal nredmet nepopisnih ovacij. Novo letalo se lahko prilagodi vsakemu, še tako kritičnemu položaiu C« se motor ustavi, aeropbn ne pade. marveč se počasi spušei na tla. Za start potrehuie neznaten pro = stor in dviga se zelo strmo. Vse kaže, da poštene novo letalo zračni »onvv bil. Pri zdravniku. — Grom in strela, hotel sem vam napisati recept pa se mi je to vražje nalivno pero zamašilo! — Gospod profesor, to. kar držite v roki. bo menda toplomer. Nali\ no pero ste mi vtaknili pod pazduho. Merotzu potrebuj tavoo t Umrl je naš dragi oče, brat, stric, stari oče, svak in tast, gospod — - Anton Soetek računski ravnatelj v pokoju v 83, letu starosti. Pogreb bo petek, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Gosposvetska cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja V Ljubljani, dne 18 septembra 1929. Žalujoči ostali. >mfcš.€&K o£lasi< Vsaka beseda 50 par. Plača sc lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamke ne ■ ndčnvarjnma. — Najmanjši oglas IMu 5*—*. 11 Več lokalov pripravniih za skladišča, pisarne, delavnice ali drugo, odda.m takoj-T. Novotn.v Ljubliana. Friškovec. 1935 Veliko sobo v pri.tiii£ju, za pisarno, pripravno za vsako obrt, takoj oddam. FVhz-ve se Kolodvorska ulica 26. 1962 2 slikarska in pleskarska pomočnika sprejmem takoj. Ljudevit Fa.in. Zagorje ob Sa.vi 28. 1946 Nemške knjige prvovrstne romane od Samarova, krasno vezane, zvezek po 60 D»n, proda A. Turk. knii'S^vez. Dunajska cesta 3. . 1960 Dva vajenca takoj sprejmem za specijalno £rko-slrlkarstvo. Avg. Štrukelj, Ljubljana. Tržaška cesta 11. 1964 Upokojen železničar k>vec. vajen vsega gospodarstva, Želi primerne službe. Gre tudi za hišnika. Ivan Oman, Hrušica 56. Jesenice. 1966 Salonsko garnituro (sttarinsko), kupim. Ponudbe na upr. ■tega lista pod »Starinska 1948«. Majhen lokal za trgovino, z opremo in stanova-n-iem takoj po nizki ceni oddam v industrijskem kraju z lesom. Jama 16. Dvor. Dolenjsko. Ogleda se. i&totam do 25. septembra. 1965 Lokal v sredini mesta iščem. Ponudbe na upravo lista pod >Centnsm*. — 1934 Parni kotel S kompletno armaituro, kuriLnoc-ev-ni ali stoječ, od 4—10 mJ kurilne ploskve, v dobrem stamij-u. v svrho impregnacije kupim. Dopise z "-na-•vedbo cene. teže int. poslali na naslov: Tonao Rakočevič, piiana. Kola&m. črna gora. 1971 Pozor opekamarji! Ustuik (Muindsttick mi-t Vorsetz-platte) "in mizo za odrezovaiije (Absehneidetiseh) oboje za zarezai strešnik k stroju, sistema Steim-bruck, Gr&z, kupi opekarna Feliks Ta^-čar. Vodice nad Ljubljano. 1953 povsod inteligentne gospode itn dame, ki na}. če Ie mogoče, razumejo tnnd na domu (budi poleg poklica). Zaslužek po kakovosti dela vsak dan 150 Din in več v maJo delaivnJh urah. Vprašanja na »E. Hundertmark, Abt. N. Berlin - WeJssensee, Lebderstr. 65.« * 1945 milini IfHakutatutni papir Kino PODJETJ HH izredno lepo in zelo efektno goabo Vam proizvaja naš novi tip GnamoFonn Največji izum v zgodovini gramofoni/e Enostavna manipulacija. Zmanjša režijo. Privabi posel rike. KOLfssHLnn pnivLRčnn silu Itudi za kavarne, rt stavracife, bare, plesne dvorane i t. d. — Sooroate nam Vaš cenjeni naslov, pošljemo Vam prospekte. — Aparate oddijamo i udi na odplačevanje v (t rokih. — PrinVt v raso tn oviao m poslušajte tt umotvore: CENTRHLH ZH SPLOSUO GRHmOF£NIJ£ GRHmiiFOn" H. RUSBIRGER d* I« fuge s lev. tvornica so tsradu paten- to vatlih Gaša i (conirotnih bloiceva JC. iVoM Sad 5e otrvorjena. v ^4ov€cn Saxiu m Je iunida pri&ela z delocn. Tvoraca >Omega« dela z najbolj dovršenimi, pa