Poštnina plačana v gotovfnL Leto XIX., št. 58. L]ubl]ana, Četrtek 10. marca 1938 Cena 2 Din Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga «slo 78.180, Wien št. 105.241. Iahaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 0. telefon 8122, 8128, 8124 3125. 8126. Maribor, Grajski trg it 7, telefon ftt 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica öt*v. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Italija in Poljska Poljski zunanji minister Beck je na obisku v Rimu. Poljska politična propaganda nima navade, da bi zelo eksploatirala državna zunanjepolitična podjetja in da bi pomen političnih posetov pretiravala. V tem pogledu se zdi. kakor da bi imeli še vedno opravka z molčečnostjo rajnkega maršala Pilsudskega, tipičnega predstavnika onih, ki malo govorijo in mnogo delajo. Tudi o zunanjem ministru Becku ne moremo reči, da bi se odlikoval po veliki zgovornosti. V soglasju s tem se drži nekako rezervirano vsa zunanja politika Poljske. Nemara so še drugi vzroki, ki so povzročili, da se razmeroma j ako malo razpravlja o bivanju ministra Becka v Italiji. Mislimo s tem dogodke splošnega evropskega značaja, ki jih v zadnjih tednih pač ni bilo malo. Med njimi je običajen diplomatski poset, za kakršnega so že v naprej proglasili Beckovo potovanje, res razmeroma malo pomemben dogodek. Toda podoba je, da more postati z neke perspektive vendarle več nego samo formalnost in diplomatska vljudnost. Poljska in Italija se moreta ponašati, da med njima ni nasprotij. Naravno je to, zakaj državi se nahajata V povsem različnem področju. Ena je povsem sredozemska, druga baltiško-srednjeevrop-ska tvorba, katere interesi se nehajo, kakor poljski državniki sami izjavljajo, na vrhu Karpatov. Toda povsem tako vendarle ni. Že če vzamemo one dogodke iz preteklosti, v katerih so se poljski in italijanski interesi stikali in medsebojno podpirali, se moremo poučiti, da na vrhovih Karpatov ne neha poljsko politično zanimanje. Prav te dni smo čitali, da se bodo proslavljala ona svobodoljubna prizadevanja, ki so sredi preteklega stoletja družila v skupno falango poljske in italijanske borce za nacionalno svobodo in zedinienje. pač ne v zadnji meri zato, ker so se oboji obračali zoper avtokratsko oblast starega avstrijskega cesarstva in jih je to skupno nasprotstvo družilo. S podobnega vidika se dado ugotoviti še marsikatera dotikališča poljske in italijanske politike. Iz Varšave so z vnemo naglašali, da jih zadeve Podu-navja malo zanimajo. Ko je sklenila Poljska znameniti pakt z Nemčijo, pred štirimi leti, se je trdilo, da se je desin-teresirala glede Avstrije. Toda povsem pojasnila se ta stvar nikdar ni. Po nekih znakih se zdi, da niti formalno niti dejansko l oljski ni vseeno, kako se razpletajo stvari z Dunajem in njegovim razmerjem do tretjega rajha. Tu se ponuja celo prav interesantna sličnost interesov z Italijo. Znano je, da zelo trdovratno vztrajajo v nekih krogih na zapadu na domnevi, da v Rimu nikakor niso resigziirali na določeni razvoj avstrijske politike. V Varšavi se je prav zadnje tedne na vso moč pokazalo, kako je bila politična javnost pozorna na dogodke, ki so kazali, da bodo končno prinesli veliko ojačenje Nemčije na srednjem Dunavu. Ne more se reči, da je samo opozicija povzdignila svoj glas zoper tako razvojno smer, poudarjajoč svarilno, da bi bil tak razplet v svojih posledicah zelo škodljiv, ako ne naravnost usoden tudi za Poljsko. In prav v istih presojevalnih kompleksih se je pokazalo naziranje, da bi se mogel najti v zvezah z Italijo tudi pripomoček za ojačenje one srednjeevropske politične smeri, ki računa s samostojno Avstrijo. Več ko verjetno je zato, da avstrijsko vprašanje ni bilo na zadnjem mestu dnevnega reda Beckovih rimskih razgovorov. Podoba je, da je tudi v Rimu neko razpoloženje za očuvanje raznovrstnih možnosti. Ideja pakta štirih, ki se je pojavila znova zadnje tedne, je eden onih delikatnih problemov, na katerem se lahko praktično pokaže obzirnost napram Poljski. Ni še pozabljeno, kako silno užaljena in ogorčena je bila Varšava pred leti, ko je Francija, največja zaveznica in prijateljica Poljske, pristala na to, da se vodstvo evropske politike prepusti eksekutivi samo štirih velikih sil, med katerimi bi seveda Poljske ne bilo. Zato je zelo zanimivo, da so se sedaj ravno iz Rima pojavile vesti, po katerih naj bi se k tej eksekutivi, ki je zopet aktualna, pritegnila tudi Poljska. Ni treba, da vzamemo to pobudo že kot konkretno, značilno pa je vseeno, da se je pojavila. V Varšavi in mnogo bolj v Budimpešti j ako radi govorijo o političnih simpatijah in kulturnih stikih, temelječih na zgodovinskih dogodkih in tradicijah. Več ko enkrat se je izrekla domneva, da bi moglo to razmerje tvoriti most na italijansko stran, pa da bi se mogel obseg rimskih protokolov razširiti tudi na Poljsko. Saj so se napovedovale v tej zvezi kombinacije kot ogrodje neke mednarodno politične asociacije, segajoče preko Podunavja od Sredozemskega pa do Baltiškega morja. V mednarodni politiki je za sodelovanje med Rimom in Varšavo manj prilike, odkar Italija ni več članica Društva narodov. Toda na drugi strani je DEBATA O ZUNANJI POLITIKI Včer j fe v narodni skupščini prišel na vrsto proračun zunanjega ministrstva — Po uvodnem ekspozeju predsednika dr. Stojadinoviča Je razprava trajala pozno v noč Beograd, 9. marca p. Za današnjo sejo narodne skupščine,, ki se je ves dan bavila z zunanjepolitičnimi vprašanji, je razumljivo vladalo veliko zanimanje. Galerije so bile prenapolnjene občinstva. Tuli diplomatska loža je bila polna do kraja. Med drugimi eo bili v njej francoski poslanik Brugere. angleški Campbell, italijanski Indelli, belgijski Viehney, poljski Dembioki, turški Ali Haj-da-r, bolgarski Popov, albanski Sila, rumun-ski Cadere, odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva dr. Spaček, odpravnik poslov nemškega poslaništva dr Jansen, otlipravnik poslov nuneiature msgr. Bertotti itd. V diplomatski loži so bili tudi višji uradniki zunanjega ministrstva, njim na čelu oba pomoč nika zunanjega ministra dr. Ivo Andrič n Milivoj Pilja. Seveda je bila do zadnjega kotička napolnjena tudi novinarska loža. Dvorana je bila polna narodnih poslancev, katerim se je pridružilo še veliko število senatorjev. Seja se je pričela ob 10. Öim je predsednik skupščine Cirič zavzel svoje mesto, so prišli v dvorano vsi člani vlade, ki so jih vladni poslanci sorejeli z aplavzom. Ko je bil preči tan zapisnik, ki je bil sprejet danes brez pripombe, ie skupščina takoj pre. šla na dnevni red. k razpravi o proračunu zunanjesra ministrstva. Proračun ministrstva zunanjih stvari znaša 158 milijonov dinarjev in je napram sedanjemu za 7.5 mil jona višji. Deli se na tri glavna poglavja: ministrstvo, za- stopništva v inozemstvu ter pokojnine ln dokladie. Redni izdatki ministrstva so preračunani na 77, redni izdatki zastopništev v inozemstvu na 76 pokojnine ln doklade pa na 4.4 milijona dinarjev. Osebni izdatki ministrstva znašajo 7, materialni pa 19 milijona. Anuitete za palačo min strstva v Beogradu, za nakup poslaniške palače v Pragi, za zgradibo poslopij poslanstev v Ankari in Sofiji in nakup poslopja v Parizu znašajo 4.4 milijona dinarjev. Spec alni zaupni kredit znaša 12.8, podpore nacionalnim in prosvetnim delavoecn 1.2, ter tečajna razlika za izplačila v inozemski valuti 47.8 milijonov. Naša država ima diplomatska predstavništva v Albaniji, Argentini i, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Braziliji, Češkoslovaški, Cilu, Danski, Egiptu, Finski, Franciji, Grčiji, Hoiandiji, Iranu, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Norveški, Poljski, Rumimi ji, Španiji, švedski, Turčiji, pri Vatikanu, v Veliki Br taniji in v Zedinjenih državah. Pri teh predstavništvih je 22 poslanikov, 17 poslaniških svetnikov, 19 generalnih konzulov, 7 konzulov, 34 sekretarjev, 10 \rcekonzulov, 20 pisarjev, 26 pisarniških uradnikov, 19 manipulativnih uradnikov, 13 uradniških prpravnikov, 72 zvaničnikov in 106 slug. Za vzdrževanje Društva narodov prispeva naša država 608 000 din na leto. movica Predsednik vlade dr. Milan Stoja linovič, katerega so poslanci in senatorji na desnici spet pozdravili s ploskanjem, je v svujstvu zunanjega ministra po al svoj ekspoze. Včasih eo ga posl.-snci na desnici prekinili in mu ploskali Vsa narodna skupščina pa mu je zaploskala, ko je v svojem ekspozeju govoril o Franciji, o Češkoslovaški, o piezdentu dr. Benešu, o Angliji. Mali antanti in Balkanski zvezi, pose1'ino pa ob koncu, ko je omenil kralja, kraljeve namestnike in vojsko. V svojem ekspozeju .je dr. Stojadinovič med drugim izvajal: Splošni veliki cilji zunanje politike vsake države ostajajo dolgo časa nespremenjeni, ker se ravnajo po prirodnih pogojih in njenih stalnih življenskih interesih. Cilji naše države so ohrantev mednarodnega miru in naših drago plačanih mej ter krepitev prijateljskega sodelovanja z vsemi evropskimi narodi. Razmere 'in okolnosti, v katerih je treba te cilje uresničevati, pa niso vedno enake in tudi sredstva ne morejo ostat vedno ista. Vedno je treba uporabljati sredstva, ki v danem položaju najbolje ustrezajo. Smernice vladne zunanje politike V lanskem letu je postalo tako očitno, kakor nikoli dotlej, da zahteva široko poj-movana konstruktivna politika miru neprestano in neprek njeno zunanjepolitično deio. polno iniciative in svežine v inspiraciji. živimo v dob , ki ji je glavna oznaka izredno nagli tempo političnega razvoja. Položaj nam zato narekuje velika in neprestana prizadevanja, da se moremo prilagoditi novim razmeram in poiskati nove možnosti za čim uspešnejšo izvedbo politike miru. Prav tako zahteva neprestano in pozorno diplomatsko delo v vseh smereh. V sedanji dobi velikega političnega preurejanja, ko iščejo vse države, velike in male, novih načinov mednarodnega sodelovanja, nismo mogli ostati prekirižanh rok. Naš splošni mednarodni položaj in tehtni državni interesi, ki jih moramo braniti, kakor tudi okolnost, da so se važne izpremembe dogajale tudi v naših neposrednih interesnih področjih, so nalagali vladi dolžnost aktivne zunanje politike. V intenzivnem diplomatskem delu, ki je izpolnilo vse prošlo leto, je tudi naša kraljev:^ vidno in živahno sodelovala. Beograd je postal kakor vam je znano, središče splošne pozornosti in cilj mnogih pomembnih diplomatskih dogodkov. Načini in pravei naše zunanje politike se ravnajo po treh osnovnih načelih: 1. sprejeti in omogočiti vsako mednarodno akcijo in sodelovanje splošnega značaja, ki skuša ohraniti mir in urediti razmere v Evropi, 2. ohranjati in razvijati naša tradicionalna zavezništva in prijateljstva. res, kar so italijanski listi naglašali te dni: Poljska se nahaja v zelo rezerviranem razmerju do Ženeve in je v sank-cijski politiki pokazala največje razumevanje za italijansko stališče. Saj je tudi Poljska postavila svoj program za kolonialno posest, to se pravi, za pridobitev stalnih virov surovin ter teritorijev za odselitev prebivalstva, ki mu doma ne more dati eksistenčnih pogojev v zadovoljujoči obliki in meri. Tudi v tej smeri bi se mogle najti možnosti za sodelovanje. Politični razvoj v Evropi še ni dosegel svoje dokončne razvojne stopnje Nekaj j ako interesantnih možnosti je ostalo še nepreskušenih. Ali je Beckov poset v Rimu to ali ono od njih načel in s kakim uspehom, se bo moralo šele pokazati 3. odstraniti vsa nesoglasja na naš h mejah in ustvariti naši državi nova prijateljstva kjer so za to dani realni pogoji. Glede prvega načela, to je sodelovanja naše države pri mednarodn h akcijah splošnega značaja, je treba pripomniti, da je Jugoslavija nadaljevala lani svoje sodelovanje z Društvom narodov v okviru njegove omejene aktivnosti, ki mu jo dopuščajo sedanje politične razmere. Kraljevska vlada bo tudi v prihodnje nadaljevala to sodelovanje v skladu s splošnimi stremljenji naše zunanje politike. Pazila bo na to, da s tem svojim sodelovanjem ne pride v nasprotje s Svojo željo, ohraniti z vseaii velikimi državami Evrope dobre in prijateljske od noša jo in ostati onstran vseh ideoloških blokov. Državljanska vojna v Španiji Znana vam je takisto mednarodna akcija, ki je nastala izven Društva narodov radi omejitve španskega spopada, španska državljanska vojna, ki se nadaljuje z nezmanjšanim ogorčenjem, spada med najbolj bolestne pojave sedanje dobe. Naša iskrena želja je, naj bi se ta nratonnor-na borba čimprej končala in naj bi španski narod, ki preživlja sedaj hude čase, zopet krenil na cesto mirnega razvoja in napredka. V pr čaikovanju tega je evropska diplomacija razvila živahno delo, da bi se spor ne razširil Z zadovoljstvom ugotavljamo ,da so ta prizadevanja uspela. Naša država je iskreno sodelovala pri ukrepih, ki jih je londonski odbor za ne-vmešavanje v tem oziru odredil. V zvezi s temi prizadevanji Je treba omeniti tudi dogovor o pobijanju piratstva v Sredozemskem morju, ki Je bil sklenjen v Nyonu septembra lanskega leta in ki ga je podpisala tudi naša država in ga izvedla. Pri tem dogovoru sodelujejo vse sredozemske države, njegova aktivna izvedba je pa poverjena Angliji, Franciji, in Italiji. Njegovi rezultati so ugodni, kar je za nas glede na našo obsežno plovbo po Sredozemskem morju velikega pomena. Odnošaji s Francijo In Veliko Britanijo Glede stremljenja po ohranitvi in gojitvi tradicionalnih prijateljstev, ki so se že prej izkazala kot dobra in koristna, Je na prvem mestu treba omeniti zveze neiz-premenjenega prijateljstva s Francijo. Pri svojem obisku v Parizu oktobra 1. L sem mogel v menu kraljevine Jugoslavije podpisati listino o podaljšanju prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo z L 1927. Obisk, s kater m je zunanji minister francoske republika Delbos nato počastil Beograd, je prav tako dal priliko za manifestacije prijateljstva ki ga čuti ves narod do Francije. Ti d plomatski obiski so bili izpopolnjeni z živahno izmenjavo misli in s koristnimi osebTmi stiki na vseh drugih področjih- Iz vsega tega sledi, da spada želja po prijateljstvu in sodelovanju s Francijo med temeljne smeri naše zunanje politike. Naši odnošaji z Veliko Britanijo, ki jim je kraljevska vlada vedno posvečala pozornost, so bili takisto dobri in prisrčni. Prijateljski odnošaji med Veliko Britanijo in Jugoslavijo so se pokazali v vidni obliki zlasti med prebivanjem Nj. Vis. kneza namestnika v Lond< nu med kronanskimi svečanostmi meseca maja lanskega leta. ko so prvemu kraljevemu namestniku izkazali največjo pozornost. Okrepitvi teh dobrih odnošajev je bil posvečen tudi moj uradni obi&x v London«: oktobra meseca lanskega leta. ko sem mogel ugotoviti, s kolikšno pozornostjo in razumevanjem spremljajo in pojmujejo tamkaj naše razmere in naše in terese Neusahljiva prizadevanja angleike vlade v korist splošnega miru smo tu spremljali z iskrenim zanimanjem in z največjimi simpatijami. Mala antanta in Balkanska zveza M ala antanta, ki ima že svoje stalne tradicije, je bila to leto pozitivna točka v bilanci naših miroljubnih prizadevanj. Naša iskrena želja po uresničenju konstruktivne politike in po polnem razumevanju tudi tujih interesov, se je izkazala pri pogajanjih med zastopniki Alale antante in Madžarske. Z našima zaveznikoma, kraljevino Rumu-nijo in s Češkoslovaško republiko smo bili ▼ stalnih stikih in v prijateljski izmenjavi misli Nj. Eksc. predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je počastil aprila lanskega leta s svojim obiskom jugoslovansko prestolnico, ki mu je priredila prisrčen sprejem. Septembra lanskega leta sem prisostvoval pogrebu velikega predsednika Masaryka, da izkažem zadnjo čast tvorcu češkoslovaške republike in iskrenemu prijatelju našega naroda. Prav tako pogosti so bili medsebojni obiski med našimi in rumunskimi državniki. Naj navedem tu samo svoje sestanke z gg. Titulescom, Micescom, Petrescom, Comne-nom, odgovornimi voditelji zunanje politike zavezniške kraljevine Rumunije. Razen tega sta bili v Beogradu maja meseca in v Sinaji konec avgusta lanskega leta redni zasedanji stalnega sveta Male antante, ki sta s svojimi sklepi vidno dokazali popolno medsebojno soglasje in razumevanje. Drugi regionalni pakt, ki mu pripada naša kraljevina in ki mu je mednarodni pomen dokončno utrjen, je Balkanska zveza. V popolnem skladu s skupnimi nazi-ranji o svetovnih dogodkih in razumevanju mednarodnih interesov je Balkanska zveza tudi lani razvila svoje blagodejno delovanje tako glede na odnošaje med državami. članicami zveze, kakor glede na splošne odnošaje bi na miren razvoj razmer na Balkanu. Na vseh mednarodnih sestankih, kjer je šlo za naše skupne potrebe in interese, so države Balkanske zveze nastopile s solidarnostjo, ki so jo v mednarodnih krogih opazilL Nemčija, Italija, Bolgarija Odnošaji z Nemčijo so se razvijali v smislu čedalje živahnejšega in globljega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Obisk, ki ga je napravil v Beogradu maja meseca lanskega leta nemški zunanji minister baron Neurath, je bil nov znak pozornosti in nov dokaz prijateljskih odnošajev med nemškim rajhom in našo kraljevino. Moje prebivanje v Nemčiji januarja t. L je prešinjal duh prisrčnosti in prijateljstva. Vse to utrjuje naše prepričanje, da se morejo dobri in prijateljski odnošaji z velikim in naprednim nemškim rajhom razvijati na vseh poljih ob polnem spoštovanju obojestranskih političnih naziranj. Lani je priSlo z Italijo do sklenitve dogovora z dne 25. marca 1937. Vse objektivne in prirodne okolnosti so narekovale kraljevini Jugoslaviji in njeni veliki sosedi prijateljstvo in iskreno sodelovanje. Lahko rečemo, da je spadal rimski pakt z dne 25. januarja 1924, ki izraža to politično smer, med zadnje velike poteze, ki jih je storil naš nesmrtni državnik Nikola Pa-Sič na polju zunanje politike. Toda razni dogodki, ki so nato nastali, niso dovolili, da bi to modro politično dejanje obrodilo svoje sadove. V odnošajih med obema sosednima državama je nastala doba napetosti, ki se je v bistvu opirala na nesoglasja psihološke narave. Med pogajanji v začetku lanskega leta smo razmotrill vsestransko vsa vprašanja, pri katerih sta obe državi skupno prizadeti. V ozračju medsebojnega razumevanja smo o priliki obiska zunanjega ministra grofa Ciana podpisali pogodbo dne 25. marca 1. 1. Isti dan je bil podpisan tudi gospodarski dogovor, ki ima namen, navdati z novimi pobudami gospodarske in trgovske odnošaje med obema državama, ki sta že po priro-di navezani druga na drugo. Pri tej vrsti pogodb je treba upoštevati to, da je glavno iskreni duh, v katerem je bila sklenjena ln v katerem naj se kasneje izvede. S tega stališča pomeni pogodba z dne 25. marca predvsem likvidacijo preteklosti, nato pa začetek nove dobe v odnošajih med obema državama. Enoletno izkustvo, ki ga imamo v tem oziru za seboj, je obrodilo dobre sadove in opravičuje najlepša upanja. Z zadovoljstvom lahko ugotovi- mo, da Je medsebojno zaupanje ln prijateljsko sodelovanje ne le v obojestranskem interesu obeh držav, marveč v splošnem interesu miru. Odnošaji s sosedno tn bratsko kraljevino Bolgarijo se razvijajo v duhu pakta večnega prijateljstva z dne 24. januarja lanskega leta. Ne le, da ni bilo nobenih spopadov in incidentov, ki so prejšnja leta kalili ozračje dobre soseščine marveč postajajo nasprotno stiki med zastopniki raznih ustanov v obeh državah stalni ln čedalje bolj pogosti. Prizadevali si bomo razviti te odnošaje v prepričanju, da bo bolgarsko-jugoslovenski dogovor, kar so v ostalem hoteli tisti, ki so ga ustvarili, ne le porok prijateljstva med obema državama, temveč tudi solidarnosti ln sodelovanja vseh narodov na Balkanu. Z vsemi drugimi sosednimi državami se naši odnošaji razvijajo ugodno, ostajajoö v mejah korektnosti in lojalne soseščine. Zaključek Vzporedno z diplomatskim delovanjem je naše zunanje ministrstvo kakor prejšnje leto posvetilo posebno pozornost trgovinski politiki. To delo zunanjega ministrstva se je gibalo v dveh smereh: Najprvo je moralo koordinirati naše gospodarske interese z zunanjo politiko, nato pa koordinirati gospodarske interese same med seboj. V ta namen smo ustanovili poseben koordinacijski odbor. Z njim smo hoteli zanesti v ta najvažnejša področja državne politike več reda in progra-matičnega dela. Ugoden rezultat naše zunanje politike priznavajo in pravilno cenijo tudi vsi objektivni opazovalci naših razmer. Jugoslovenskemu izvozu so sedaj odprta vsa tržišča sveta. Jugoslavija ni več obdana s sovražniki. Stara prijateljstva so ohranjena in pridobljena nova. Prijateljstva smo iskali tam. kjer obstoje objektivne podlage za prijateljstvo in kjer so to zahtevali interesi naše države in splošnega miru. Pri tem pa moramo vpo-števati, da nismo nikoli sprejeli kakršnekoli obveze, ki bi bila v nasprotju z našimi prejšnjimi obvezami. Pred zgodovino ln pred našo vestjo lahko rečemo, da smo vodili zunanjo politiko tako, kakor najbolje ustreza pravilno pojmovanim interesom naše države. Naš posebni zemljepisno-politični položaj, vprašanje naše notranje konsolidacije in vprašanje zunanjega položaja so imperativno klicali po tej politiki. Nobena vlada, ki se zaveda teh dejstev in ki vestno ln realno pojmuje svojo nalogo, ne bi mogla delati drugače ali drugače ravnati, kakor je delala in ravnala vlada, ki ji imam čast predsedovati. Naša zunanja politika Je le sestavni del naše zveste službe kralju in domovini, kajti naš cilj, nad vsemi drugimi je, da ohranimo našemu mlademu kralju neokrnjeno dediščino njegovega velikega očeta, da zavarujemo življenjske Interese naše države in da okrepimo Jugoslavijo pod vrhovnim vodstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kraljevskega namestništva ter z vašo podporo, opirajoč se pri tem na legendarno hrabrost naše vojske. V svoji zunanji politiki bomo nadaljevali smer, ki se je izkazala za dobra. Debata Ko Je predsednik vlade končal avoJ ekspoze, so mu vladni poslanci vnovič priredili ovacije. K debati o njegovem ekspozeju in k proračunu zunanjega ministrstva se je javilo 23 govornikov. Prvi je dobü besedo govornik vladne večine posi. L]a-ha Kostrenčič, ki je zagovarjal in odobraval vladno politiko ter pojasnjeval ln izpopolnjeval izvajanja v ekspozeju. V imenu poslanskega kluba JNS je obširno govoril posi. dr. K osta Knmanudl, ki Je analiziral naš mednarodni položaj ln zunanjo politiko sedanje vlade. Za njim so se vrstili dopoldne ln popoldne nadaljnji govorniki med njimi dr. Ivan Jančič, Stanko Lenarčič, Mita Dimitrljevič, dr. Janko Ba-ričervič, Karel Doberšek Itd. Razprava ob 22. Se traja ln se bo nadaljevala dokler ne bo končana la proraöan sprejet. Nevi senatorji Beograd, 9. marea AA. V tmeran Vet. kralji z uika7om kraljevskega namestntStva in na osnovi čl. 50 ustave so imenovani za senatorje dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino m industrijo, dr. Fran Kiilovec, minister v p., in Miljutin Stev^novié. ttekarnar ki novinar iz Beograda, in HuSein Cièié, ìu-pan v Mostam. Slovenski napredni poslanci pri predsedniku vlade dr. Stojadinovicu Beograd, 9. marca. Napredni poslanci iz dravske banovine, ki so se jim pridružili dr. Kramer, Pucelj in dr. Marušič, so se danes zglasili pri predsedniku kr. vlade, ki jih je sprejel v prisotnosti ministra No-vakoviča in predsednika narodne skupščine čiriča. Poslanec Mohorič je predsedniku vlade dr. Stojadinoviču obrazložil stanje slovenskega zadružništva po izvršeni akciji banovine za Zadružno zvezo ter je poudaril potrebo, da se enako upošteva tudi zadružništvo, ki nI včlanjeno v Zadružni zvezi. Izvajanja poslanca Mohoriča sta dopolnila s podrobnejši podatki senatorja Pucelj ln dr. Marušič. Predsednik vlade Je v svojem odgovoru poudaril, da bo zadev« skrbno proučil, da se bo vlada ravnala po načelu, da gospodarstvo ne pozna razvoja po politični pripadnosti. Vlada je najprvo sanirala kmeta, sedaj je na vrsti zadružništvo in kot tretja etapa pride na vrsto bančništvo. Rtbbentrop v London« London, 9. marca. br. Nemški zunanji minister Ribbentrop Je davi prispel v London. Popoldne je obiskal lorda Hal faxa, g katerim pa Je imel le kratek razgovor. K daljšemu razgovoru se bosta sestala jutri po avdienci pri kralju, kateremu bo laro-<91 svoja odpoklicana pisma. Za jutri zvečer je napovedan mstaoefe RJbtoentnopa • LJUDSKO GLASOVANJE V AVSTRIJI V nedeljo, 13. t. m. bo v Avstriji plebiscit o svobodni In neodvisni Avstriji ter za politiko dr. Schuschnigga Dunaj, 9. marca. g. Nocoj so dunajski listi v posebnih izdajah objavili naslednji proglas kancelarja dr. Schuschnigga: Prvič v zgodovini naše domovine zahteva vodstvo države odkrito izpoved za domovino. Prihodnja nedelja je dan ljudskega plebiscita. Vsi brez razlike poklica in stanu, moški in ženske, ste poklicani, da se pred V3em svetom izjavite, ali hočete iti po poti, po kateri stopamo mi in ki ima za cilj socialni sporazum in enakopravnost, končnoveljavno premostitev strankarskih razcepljenosti, nemški mir v zunanjosti in notranjosti ter politiko dela. Parola se glasi: za svobodno, nemško, neodvisno in socialno, za krščansko in edino Avstrijo, za mir in delo in za enakopravnost vseh, ki se priznajo k narodu ln k domovini. To je cilj moje politike. Kdor bo potrdil to parolo, služi interesom vseh in predvsem miru. Zaradi tega pokažite, da hoče Avstrija začeti novo dobo edinosti v interesu domovine. Svet naj vidi našo voljo do življenja. Avstrijski narod: Dvigni se in glasuj z »da«! Cas glasovanja bodo določili deželni glavarji v posameznih deželah. Za glasovanje so upravičeni vsi člani domovinske fronte brez ozira na njihovo starost, ter vsi nečlani domovinske fronte, ki so avstrijski državljani in rojeni najkasneje 1. 1914. Glasovnice bodo dvojne: Na eni bo natiskana beseda »da«, na drugi pa beseda »ne«. Nocoj se je vršilo v Inomoatu veliko zborovanje zaupnikov patriotske fronte, delavstva in kmetov. Na zborovanju je Imel kancelar dr. Schuschnigg velik govor, v katerem se je bavil z avstrijskim delovnim programom, ter sporočil, da se bo 13. marca vršilo ljudsko glasovanje. Avstrijska vlada potrebuje mir, da bo mogla izvesti svoji veliki delovni program. Ne bomo trpeli motenj nacistov. Od svojih prijateljev ne morem zahtevati, da ohranijo mirno kri, ako druga stran ne drži svoje besede. Kar je treba storiti, bo storjeno. Berchtesgadenski dogovori se bodo izvedli, toda ne tako. kakor si to predstavljajo drugi. Nedeljsko glasovanje bo veliko priznanje neodvisne Avstrije. Dr. Schuschnigg o pomenu glasovanja V svojem nocojšnjem govoru Je dr. Schuschnigg dejal med drugim: Daies ne morete od mene pričakovati, da bom razvijal kak program. Ni več treba dodati ničesar k temu, kar se je v zadnjem času govorilo o položaju. Vprašati pa moram Avstrijce: Kaj hočete, delati ali politizirati? Oboje ne more skupno trajati dolgo časa. To gre le za prehoeno dobo, nato pa mora nastopiti mir. Mi hočemo delati, ne pa se prepirati Da izvedem to delovno parolo, moram vedeti, ali »e strinja narod . potjo, po kateri hodim. V teh težkih časih gre za to, da se najdemo zopet skupaj, da premostimo težkoče poslednjih let, da pridemo k edinosti in k miru v narodu. Treba je zopet obnoviti medsebojno spoštovanje, treba je, da se izdela avstrijska parola tako jasno, da nihče ne bo niti s socialnega, niti z nacionalnega stališča videl v njej kaka nasprotstva. Ta mir, to je bila moja ambicija. Zaradi tega »em hotel, da pride zopet do sodelovanja, da se ohrani življenjska sila, kajti brez nje je ogrožena domovina. Hočemo svobodno in nemško Avstrijo. Hočemo neodvisno in socialno Avstrijo, hočemo krščansko in enotno Avstrijo! Hočemo kruha in miru v deželi, hočemo enakopravnost vseh, ki stojijo na strani naroda in domovine To so smernice mojih političnih misli. Sklenili smo dogovor od 11. julija 1936 in berchtesga-denski dogovor. Mi hočemo izpolniti oba dogovora in smo prepričani, da bosta z vseh strani smatrana tako, kakor to odgovarja njunemu besedilu in smislu. Toda jaz moram vedeti, ali narod Avstrije hoče svobodno, nemško, neodvisno, socialno in krščansko Avstrijo ter nobenih strankarskih nasprotstev. To moram vedeti in zaradi tega izjavljam: Prihodnjo nedeljo 13. marca bomo izvedli ljudsko glasovanje. (Veliko odobravanje. Prisotni »o zapeli pesem o Andreju Hoferju.) Leta ln leta so nas pozivali, naj Izvedemo ljudsko glasovanje in sedaj mislim, da je napočil ta trenutek. Sedaj na dan s priznanjem za Avstrijo! Zavedamo se, da neodvisnost Avstrije, o kateri se toliko govori, ni utemeljena z diktati mirovnih pogodb, marveč sloni na volji in hotenju avstrijskega prebivalstva. Zato mi je največ na tem, da pred vso nemško javnostjo dokažem, da se zavedamo svoje odgovornosti in dolžnosti v zgodovinski un ln da srno vsak čas pripravljeni zastaviti vse svoje sile za neodvisnost Avstrije. Zvesti svojim načelom se budi danes ne pustimo motiti od političnih strank. Politične stranke so v Avstriji za večne čase pokopane. Danes poznamo samo avstrijsko skupnost. Hočemo enakopravnost vseh do naroda in države in hočemo to zvesti svojim načelom vsakomur za jamči ti Parola je tako jasna in razumljiva vsakomur, da za to ljudsko glasovanje ni potrebna nobena posebna propaganda. Toda na patriotsko fronto naslavljam apel ; sedaj je pr šel trenutek, ko ni treoa več po-lemizirati. marveč dokazati z dejanji svojo pripadnost k avstrijski misli. Groženj, zastraševanja in sličnih manevrov pod krinko nacionalne misli ln sklicujoč se na sporazum, ne bomo več to- oozorju Chaiatempseva vlada zopet v krizi — Socialisti in komunisti proti izrednim pooblastilom Pariz, 9. marca. br. Politični položaj v Franciji se je od včeraj nepričakovano spremenil. 2e burna debata o novem delovnem statutu je pokazala, da je Chau-temps pri izvajanju svoje politike naletel na odpor v vrstah same vladne večine v poslanski zbornici Socialisti in komunisti so nastopil proti Chautempsu, češ da je preveč popustljiv napram desničarjem ter da se je Izneveril programu ljudske fronte. Notranji in zunanjepolitični razlogi silijo vrh tega Chautempsa, da posveti vso pozornost vojaški pripravi Francije, kar pa zahteva ogromne finančne žrtve. Poleg tega stremi Chautemps za tem, da pridobi zmerne desničarske skupine za sodelovanje. Iz vseh teh razlogov bi se želel Chautemps čimbolj osamosvoriti, da bi ne bil vsak čas odvisen od milosti in nemilosti skrajnih levičarjev. Vlada zahteva izredna pooblastila Na včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o kreditih za oboroževanje v zvezi z ustanovitvijo avtonomne blagajne za državno obrambo, je Chautemps sporočil, da namerava zahtevati od parlamenta zelo široka, dalekosežna izredna pooblastila. To svojo zahtevo je utemeljeval s tem. da je še v teku letošnjega leta potrebnih za narodno obrambo 15 milijard frankov, razen tega pa bo treba še za kritje nujnih državnih potreb dobiti okrog 20 milijard česar nikakor ni mogoče kriti z rednimi proračunskimi dohodki Zato je odločen razpisati posebno notranje obrambno posojilo v višini 15 milijard, do-čim bi se moralo posojilo za sanacijo državnih financ, ki so v tako delikatnem položaju, da finančni minister ne more kriti tekočih izdatkov iz sredstev državne blagajne, iskati v inozemstvu. Za izvedbo teh velikih finančnih operacij, ki služijo interesom državne obrambe in pospeševanju gospodarstva obenem, je po njegovem mnenju nujno potrebno, da se finančni politiki primerno prikroji tudi socialna politika. S tem je namignil, da bodo potrebne znatne koncesije desničarskim krogom in ukrepi, ki naj pomirijo kapitaliste. Chautemps je mnenja, da je samo pod temi pogoji mogoče računati na uspeh obrambnega posojila, h kateremu bodo morali prispevati predvsem težka industrija in denarni zavodi, ki pa bodo zato seveda zahtevali primerna jamstva. Odpor socialistov in komunistov Te napovedi Chautempsa so naletele na hud odpor socialistov m komunistov, ki nočejo ničesar si i lati o tem, da bi »e vladi, ki itigrava program ljudske fronte, dala tako dalekosežna izredna pooblastila. Že snoči po seji ministrskega sveta so se »glasili pri Chautempsu najprej socialisti, za njimi pa tudi komunisti, ki so izjavili, da njihove stranke ne morejo glasovati za ta pooblastila. Brez podpore socialistov pa je izključeno, da bi Chautemps v poslanski zbornici dobil potrebno večino. V takem položaju so se danes že dopoldne začele širiti vesti, da je vlada v krizi ter da bo moral Chautemps podati ostavko. Do tega jo je privede] ne samo odpor socialistov in komunistov proti zahtevanim pooblastilom, marveč predvsem finančne težave, padec franka, naraščajoč deficit trgovinske bilance, ki je februarja dosegel že dve milijardi, odtok zlata, in naglo naraščanje draginje. Sladikali za koncentracijo brez komunistov Popoldne so imela vodstva strank vladne večine ločena posvetovanja, na katerih so razpravljali o položaju. Radikali so prišli do prepričanja, da je osnova sedanje vlade prešibka, da bi mogla «poslovati tako široka pooblastila ter da je potrebna vlada široke koncentracije, k' bi obsegala vse stranke zmerne desnice in levice, toda brez komunistov. Glede socialistov sä še niso na jasnem, ali bi hoteli sodelovati v taki vladi brez komunistov, toda spričo napetosti, ki je zavladala med socialisti in komunisti zaradi moskovskega procesa, smatrajo za verjetno, da bodo socialisti pristali na tako vlado. Socialisti pregustili odločitev Blumu Socialisti so imeli dolgotrajna posvetovanja. Njihovo stališče jim narekuje predvsem bližajoči se kongres stranke, na katerem bodo morali polagati račun o svoji politiki. Zato so v težavnem položaju, če bi tik pred kongresom pristali na likvidacijo ljudske fronte, ki je že dve leti sem temelj njihove politike. Na drugi strani smatrajo, da je zunanjepolitični položaj takšen, da so ukrepi, ki jih predlaga Chautemps, nujno potrebni. Vodstvo stranke je prepusitilo Blumu proste roke, da se odloči v skladu z razvojem situacije. Komunisti so v hudih zadregah. Na eni strani čutijo, da so se s svojimi pretiranimi zahtevami zaleteli jn nehote razbili ljudsko fronto, ki se bo morala slej ali prej umakniti bolj desničarsko usmerjeni vladi, na drugi strani pa so se njihovi odnošaji do socialistov v zadnjem času tako poslabšali, da je nadaljno tako tesno sodelovanje, kakor je bilo zadnji dve leti, nemogoče. Zaenkrat so postavili zahtevo, naj se nemudoma sestane delovni odbor ljudske fronte, da prouči situacijo. V tem vidijo v političnih krogih taktični umik komunistov, ki Jim je, kakor isglsda, v Franciji skowj le odklenkalo. Zvečer j« »klical Chautemps sejo vlade, na kateri bo prillo do odločitve. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja. V parlamen- lerirali! S tem bi bila kršena sloga ln mir. Kar je dogovorjeno ln sklenjeno, se mora izvršiti, preko tega niti ene vejice! Ponovno naglašam, da so nam dobrodošli iz vseh bivSih strank, te se legalno udej-stvujejo ter bodo v tem primeru uživali popolno enakopravnost Toda, če mislijo, da se bodo mogli po prejšnjih strankah vezani nacisti vtihotapiti v patriotsko fronto in tam rovariti naprej, potem se motijo. To velja tudi za socialiste in komuniste, ki morda pomišljajo na to, da bodo pod krinko patriotske fronte širili boljševiško propagando. Nemški mir se mora dobesedno spoštovati in izvajati. Toda nemški mir ni mišljen tako, da bi se smel sedaj vsakdo zaletavati v nas. Nedelja naj bo manifestacija volje do samostojnosti in neodvisnosti. Popolnoma sam sem prevzel odgovornost za nedeljsko glasovanje ter se zavedam, da z izidom tega glasovanja stojim in padem. Množica, ki je testo prekinjala izvajanja kancelarja mu je ob koncu priredila dolgotrajne ovacije ter zaključila zborovanje s petjem avstrijske himne. Ovacije Schuschniggu pa so se še dolgo nadaljevale. Glasovanje in glasovalna pravica Dona], 9. marca. br. Zvečer Je bilo uradno objavljeno, da iimajo glasovalno pravico pri nedeljskem plebiscitu vai avstrijski državljani. moški im ženske, ki so roj ani na jkasneje leta 1914. ki so torej prekoračili 24 leto starosti. Glasovanje je javno ali tajno. Kdor noče glasovati javno, lahko zalepi svojo glasovnico ali pa jo da v posebno kuvarto. Nemški tisk o nacizmu v Avstriji B»rlin, 9. marca. br. Nemški listi zavzemajo danes nekako oficioz.no stališče napram pisanju gotovega avstrijskega tiska, ki nastopa proti nacizmu v Avstriji in vztraja na tem, da se mora ta pokret likvidirati. Usti se sklicujejo pri tem na pisanje tako zva-nega avstrijskega nacionalnega tiska ter na-glašajo, da ss motijo vsi oni, ki so mislili, da je nacizem v Avstriji po tolikih letih absolutnega režima njegovih nasprotnikov iz-trebljen. 2e kratka doba po berchtesgadem-skem s'astanku je po sodbi nemškega tiska pokazala, da je nacizem takoj, ko je dobil le majhno svobodo, z elementarno silo zajel vso Avstrijo in danes ie ni več sile, ki bi motgla ta pokrit zaustaviti. Celo najboljši poznavalci razmer v Avstriji so presenečeni nad tem fenomanalmim pojavom. Najbližja bodočnost bo pokazala, da je nacizem vse-avstrijski pokret, ki zajema najširše sloje prebivalstva. fcarnih krogih so prepričani, da bo vlada §e noooj podala ostavko in že razpravljajo o sestavi nove vlade. Po splošni sodbi bo prišlo sedaj do sestave nacionalne unije ali pa do široke koncentracije pod vodstvom Herriota, ki ga smatrajo za edino sposobnega, da prevzame težavno nalogo sanacije državnih financ in izgraditve državne obramba. Ozadje krize V poučenih krogih navajajo naslednje glavne nagbe, ki so Chauteanpsovo vlado pripravili do tega, da zahteva izredna pooblastila: nov mednarodni položaj, ki stoji v pričakovanju že napovedanih angle-ško-italij&nsk h in angleško-nemAkih pogajanj, nekateri važni sporazumi Francije, ki se nanašajo na sedanji položaj v srednji Evropi ter končno a Anglijo sklenjeni dogovor glede obsega francoskega oboroževanja, ki zahteva že posebne socialne ukirepe v francoski oboroževalni industriji. da bo zmogla vsa naročila. Glede angleško-italijanskih pogajanj na pristojnem mestu Še posebej poudarjajo, da je Chamberlainova vlada sama sporočla v Pariz željo, da bi v teh pogajanjih skupno z Anglijo sodelovala tudi Francija. Cham-betrlain je v razgovoru s francoskim poslanikom Corbinom baje dobesadno izjavil: V tem trenutku pričakujemo, da bo Francija dala iz sebe vse. kar zahtevajo sedanje izredne prilike. Spričo te angleške želje je po mnenju odgovornih krogov nujno potrebno, da francoski parlament čimprej izglasuje Chautempsovi vladi zahtevana pooblast la, ker bi se sleherna zakasnitev v tem pogledu utegnila maščevati. Pogajanja z Italijo so se ze pričela Rim, 9. marca. k. čeprav so dobro poučeni politični krogi še do zadnjega trenutka naglašali, da se bodo italijansko-angleški razgovori pričeli šele koncema tega tedna, ker je sedaj v ospredju italijanske politične akcije Beckov ob'sk v Rimu, sta se vendar Ciano in lord Perth sestala že včeraj popoldne. O sestanku, ki se je vršil v palači Chigi, so list' objavili danes kratko poluradno poročilo, v katerem ugotavljajo, da so se z včerajšnjim razgovorom obeh diplomatov pričela pogajanja med Anglijo in Ital jo za ureditev od-nošajev med obema državama v Sredozemskem bazen Na sestanku sta Ciano in lord Perth preliminarno in podrobno proučila vsa vprašanja, o katerih bodo pogajanja. Kriza cementne industrije v Dalmaciji Zagrebški in splitski listi poročajo, da je cementna tvornica Split v Dalmaciji ustavila obratovanje in odpustila delavce, ki jih je štela ob normalnih razmerah okrog 1200. Enako je skoro popolnoma ustaviia produkcijo tvornica Dalmacija, ki je tudi odpustil, več sto delavcev. Ostali dve cementni tvomici, Adria Portland in Lovo-kat, delata z minimalno kapaciteto ln za-poslujeta le malo Število delavcev. Do teb usodnih redukcij Je prišlo ker s. j. skoro popolnoma ustavil izvoz cementa, potrošnja v državi sami pa je tudi močno nazadovala. Beležke in poročila so danes tudi na 4* in strani Preokret na desno tudi na Madžarskem Da razširi osnovo svoje vlade, je Daranyi včeraj odstopil Regent mu je takoj poveril sestavo nove vlade Po splošni sodbi pomeni govor ministrskega predsednika Daranylja v Raabu napo. vel nove dol»e v madžarski notranji politiki. Nerjovedana gospodarska petletka, za katero je določen izre en kredit ene milijarde pengov, je dejansko povsem vojaàkeg-a značaja, saj bo oi cele milijarde odpadlo na (Poljedelske investicije samo 300.000 pengov. Iz Dananyijevih petkovih rzjav ter nedeljskih izjav prosvetnega ministra H o ma na. ki je znan pristaš rasistične ideologije na Madžarskem, se eeiaj lahko jija za fin.-nčne-sra ministra s širokimi pooblastili, tako d« bo lime] vlogo neknkega finančnega in gospodarskega diktatorja. Proračunska seja Ijubljan skega mestnega sveta Ljubljanski mestni svet se je sestal danes popoldne k letošnji proračunski seji. Prisotni so bili vsi člani mestnega sveta razen treh, ki so se opravičili. 2upan dr. Adlešič je najprej podal obširno skoraj eno uro trajajoče poročilo o delih in poslih, izvršenih v minulem proračunskem letu. Omenil je reorganizacijo poslovanja mestnega magistrata, razložil novo notranjo organizacijo mestnih uradov ki so bili razdeljeni v razne oddelke in odseke, poročal o delu posameznih oddelkov in odsekov v tekočem proračunskem letu in o njih načrtih za bodoče. Mesto ima sedaj en centralni trg, na Vodnikovem trgu in tri stranska tržišča na periferiji: na Šentjakobskem trgu, na Viču in v Šiški. Potreben je še nov trg za Bežigradom. Skrajno potrebna je za centralni trg nova krita tržnica,, ki se bo uredila v zvezi z novim magistratnim poslopjem, za katero je mestna občina nakupila že Ma-hrovo hišo in za katero se že izdelujejo načrti. Novo centralno magistratno poslopje je nujno potrebno, da se osredotočijo vsi mestni uradi in mestna podjetja, ki so sedaj vsa razkropliena po raznih privatnih hišah in je uradovanje silno otež-kočeno Glede socialnega skrbstva potrebe mesta neprestano rastejo. Socialno politični odbor in urad sta se v prvi vrsti bavlla z zaščito družine in mladine. Dnevno je bilo razdeljenih 600 zajtrkov, za božič je bilo obdarovanih 731 otrok. Mesto ima tri otroška zavetišča Dri Sv. Florjanu, na Taboru in v Spod. Šiški, nadalje v šoli za Bežigradom in v Mostah. Moderno zavetišče za 150 otrok ln z internatom za 30 otrok pride še letos v Trnovem pod streho. Mestna ubožnica daje streho in oskrbo 260 osebam, potrebna pa je nova mestna ubožnica. Brezposelnih le ▼ Ljubljani Se okrog 1200 delavcev. Pripravljajo se osnutki za stanovanja za nižje sloje. Sredstva za taka stanovanja bo treba razdeliti na več let. Poleg centralnega magistratnega poslopja je potrebno tudi novo poslopje za sre-sko načelstvo za okolico, za policijsko direkcijo ter zemljišča za zgradbe srednjih šol ter poslopja za žandarmerijo. Reorganiziral se je mestni ekonomat, ki bo odslej edini skrbel za mestne nabavke za vse mestne urade. Velike naloge čakajo tehnični oddelek radi obsežnih kanalizacij in tlakovanj cest in potov, ki so potrebne. Mestni vodovod se mora še razširiti v inkorporirano okolico. Pripravljalna dela ?.a novo mrliško ve*o so gotova ter se bo začelo z gradnjo v doglednem času. Novi proračun Načelnik finančnega odbora prof. Der-mastija je poročal o novem proračunu. Mestnim svetnikom je bil predložen tiskan proračun s pojasnili in pravilniki. Proračun beleži 117,821.468 Drn rednih izdatkov in ravno toliko rednih dohodkov in je v primeri s sedanjim proračunom za 18.8 milijona višji. Med osebnimi izdatki so bili za 3 milijone in pol zvišan: prejemki nameščencev mestnih podjetij Proračunani izdatki znašajo v milijonih dinarjev: za občno upravno oblastvo 4, za osebno in imovinsko varnost 1.5, za narodno pro-sveto 2.7, za finančno stroko 12.2, za gradbeno stroko 10.3, za narodno zdravje 1.4, za socialno skrbstvo 7.1, za trgovino , učenka An ere1 a Bratina je recitirala v slovenskem jeziku Prešernove pesmi, prof. Slavoljub Sekovanič ie govoril o Vrbi, sodeloval je tudi dijaški pevski zbor. Len primer pravega bratskega razumevanja! Ali naj se spričo požrtvovalnosti in dobre volje na mnogih šolah in mnogih nabiralcev ter posameznikov, izgovarjajo drugi z razlogi, ki ne prepričujejo in ki nam n-'so v čast ? Apeliramo znova na vse. ki čitajo te vrstice, da pomagajo s kakšnim prispevkom uresničiti načrt za odkup Prešernove rojstne hiše in za ustanovitev Prešernovega muzeia v Vrbi. Te dni izvedimo nabirke v Ljubljani in v vseh večjih mestih: iniciativo na1 bi prevzela krajevna društva. Ime našesa največjega pesnika bodi vez. ki naj združi v skupnem nabiranju vse zavedne Slovence. vrednot 5e ▼ tsžkih Saših slovenskega hlapčevstva. ni? manj pa ni bila v jugoslovenski domovini na mnogih koncertih tu in tam nositeljica jugoslovenske glasbene kulture. Glasbeno življenja in napredek trboveljske doline in Zasavja sta tesno povezana z imenom Moli. Ko bo naš jubilant v nedeljo vnovič dvignil svojo preizkušeno palico, bo vsa naša javnos* ene misli in želji, da Mollu Oskarju iz dna srca čestita k vsem njegovim dolgoletnim zaslugam za trboveljsko glasbo in mu zakliče: Še mnoga, mnoga leta. na čelu tega ztora. še in še vso mladeniško čilost in vnemo za dobro naše pesmi in probudo naroda. Naj te Oskar, ob tvojem lepem jubileju bodri Adamičeva beseda, ki ti jo je ta- BABYMIRA KREMA SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPLŠCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE LISAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SCSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10,— ZA ŠKATLICO. ko ginljivo prijateljsko napisal ob tvoji 25 letnici: »Delaj kar moreš, dokler ti taktirke ne izbijejo iz rok. Potem pa )0 poberi in zopet delaj. Kdor je držal to palico v rokah, je bila zanj čarobna palica in odprla mu js svet v kakršnega nikdo drugi ni moeel vstopiti. Daj. da te objamem in se ti kot slovenski muzikant zahvalim za vse grenke in sladke ure tvojega dela...« Cepljenje otrok proti davici Novo cepivo se je doslej izvrstno obneslo 30 let vodja trboveljskega „Zvona" Slavnostni koncert v počastitev Oskarja Molla Trbovlje. 9. marca Trboveljski »Zvon«, eden najstarejših in najpriznanejših pevskih zborov v Zasavju, priredi v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu svoj običajni vsakoletni koncert. Trboveljča-ni znani kot vneti ljubitelji in go.jitelji glasbi-. smo med vsemi pevskimi koncerti pač veino sledili s posebnim zanimanjem in domačinskim ponosom vsakokratnim koncertnim izvajanjem našega elitnega >Zvo- Bat, dovršenega glasnika jugoslovanski narodne in umetne pesmi. Nedeljski koncert našega prvega pevskega zbora pa nam v nizu glasbenih prireditev v tej sezoni obeta po svojem sporedu in jubilejnem značaju redko umetniško doživetje izven običajnega okvira doseianjih Zvonovih nastopov. Ojačeni mešani pevski zbor nam bo iz 60 grl zat-el težko, a melodično zelo učinkovito Parmovo simfonično skladbo »Povodni mož« cb spremljevanju izbranega orkestra Delavske godbe. Sledile bodo vedno lepe melodije iz opfere »Prodana nevesta«, ki jih je priznani skLadateijski talent Oskarja Molla prav spretno strnil v lepo zvenečo simfonično ceìoto. Solo toxke iz Povodnega moža in Prodane neveste zapojeta ljubi solista gdč. Polajnarieva. mnogo obetajoča opra-nistka. in operni pevec g. Kovač, naš stari znanec in prijatelj. Kecala iz »Prodane neveste« bo pel g. inž. Gašparin. ki je pri trboveljskem »Zvonu« že opetovano uspešno nastopil kot solist. Poseben glasbeni užitek narn bo nudila Ca'kovskega suita iz njegovega svetovno znanesa baleta »Casse Noisette - Orehoter*. ki ga to pod taktirko g. Molla zaigral orkester trboveljske delavske godb;. Oskar Moli ne bi bil najožji prijatelj pokojnega Adamiča, naš »Zvon« pa ne navdušen tolmač njegovih skladb, če ne bi svojega jubilejnega koncerta izpopolnil tudi še s tremi pevskimi biseri Adamičevega ustvarjanja »Lepa Jana«. »Ne maram te« in z uspavanko: »Spi, spi«. Spored je glasbeno doumljiv in pester, vendar pa umetniško visoko odbran, da bo v brezdvomno provrstnem izvajanju dostojno izrazil jubilejni značaj »Zvonovega« koncerta. Saj zbor tokrat slavi 30 letnico svojega pevovodje Dolga in težka ie vrsta let polna neumornega dela. samozatajevania in truda, a še lepša glasbenih uspehov, s katerimi je zborovodja .Moli z zadoščenjem dvignil svoj ljubljeni »Zvon« do zavidnib višin priznanega pevsko umetniškega ustvarjanja. Še mlad učitelj, je naš 25 letni Oskar s svojo prirojeno glasbeno nadarjenostjo — ki ji žal ni mogel dati pravega razmaha z nameravanim študijem na glasbeni visoki šoli — osredotočil vso umetniško zmožnost v pevski izgradnji »Zvona« in mu bil leto za letom kljub vsem mnogoterim neprilikam uspešni zborovodja, skladatelj in pobudnik. Zvonova pesem je pod njegovo taktirko zvenela v Trbovljah kot širitelnca nacionalnih Ljubljana. 9. marca Davica je nevarna, nalezljiva bolezen in kolikor vemo. je v naši državi najbolj razširjena v dravski banovini. Ne samo. da ta bolezen zahteva vsako leto. posebno med otroki, več smrtnih žrtev in zapušča večkrat težke posledice, amoak radi nje trpita v obilni meri tudi gospodarstvo in tujski promet. Davice se najlažje obranimo s tem. da zdravim otrokom ubrizgamo varnostno cepivo. ki Jih potem varuje pred okuženiem. V zadnjih letih so v Ameriki uvedli novo cepivo, ki ga nekaj let izdeluje tudi že ?ola narodnega zdravja v Zagrebu pod imenom »Dialpan« To capivo podeli cepljenemu otroku odpornost proti glivicam davice. Njegova velika prednost je. da je potrebno samo eno cepljenje, a ne tri. kakor je bilo to pri dosedanjih cepivih. Nadalje podeli otroku odpornost proti okužen ju za dobo več let. najmanj za 4 do 5 let. Otroci, posebno miajši, prenesejo cepljenje zelo dobro in =o reakcije pri njih precej lahke. Nevarno pa cepljenje sploh ni. Dosedanji rezultati cepljenja z nov^'m varnostnim cepivom so zelo ugodni. V Ameriki cepijo z mim do SO5 o otrok; na Madžarskem je bilo cepljenih preko milijon otrok z dobrim uspehom in to po večini z »Dialpa-nom«. Preteklo leto ji Higienski zavod v Ljubljani cepil skoro 20000 otrok v srezih Ljubljana-okolica. Krško. Novo mesto in Kočevje. Koukor moremo ugotoviti dosedaj. se je novo uneliani >Dialp>an< tudi pri nas odlično obnesel. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z ozirom na veliko razširjenost davice v dravski banovini odredilo za letošnjo pomlad obvezno zaščitno cepljenje otrok od 2. do 15. leta starosti in to v sre-\ zih Kamnik. Kranj, Litija, Radovljica in Skofja Loka. Starši, ki hočejo svoje otroke obvarovati pre>d to nevarno, nalezljiv boleznijo, tih bodo brez skrbi in odlašanja pripeljali k ceplje ! nju. Bolni otroci bodo s potrdilom banovin-j skega zdravnika, cepljenja oproščeni in po ozdravljenju od njega naknadno cepljeni. Ceplien'e bolo izvedli zdravniki brezpla'no, le za cepivo, ki se nabavlja pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu, bodo plačali starši po 50 nar za vsakega otroka, za revne oa ■ to ta znesek plačala občina Ostale stroške j pa no«;ta ban=ka uprava in Higienski zavoi v Ljubljani, ki bo izvedel tudi vso akcijo 1 cepljenja. Dve mladi življenji sta ugasnili Boris Gorišeh ni prebolel smrti svoje izvoljenke Maribor, 9. marca. V zorni mladosti, star komaj 27 let, je preminil v sanatorju Vračaru v Beogradu nadebudni medicinec Bor s Gorišek, sin uglednega nacionalnega in sokolskega borca g. Milana Goriška od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, še pred dnevi je bil pokojnik vesel ter n: niti malo slutil prerane smrti svoje drage izvoljenke Sonje, ki ji je prenehalo utripati njeno srce tam v daljnem Skoplju. Deset dni se je Boris veselo smučal, a pri tem si je nakopal nevaren prehlad. Dobil je ang no, ki se ji je pridružila še pljučnica. Moral je v sana-torij. Tam je slučajno izvedel za 9mrt svoje izvoljenke. ljubljene Sonje, kar ga je strašno potrlo in mu še bolj izpod j ed'.o zdravje. Ves poln nad je moral zapustiti ljubljene starše, brata in sestre ter nešteto prijateljev in znancev, ki so videli v njem idealno utelešene vrline ter kristalno čist značaj. Pokojni Boris je bil živ zgled idealnega, nesebičnega akademika, prežetega z ju-goslovenskim, sokolsk m idealizmom, polnega vere v veliko bodočnost našega naroda. Svojim roditeljem je bd ljubeč, hvaležen sin, vsem ostalim, ki so ga od bliže poznali .pa dober, odkrit n zvest prijatelj. Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v staroslavne Ruše in bo v soboto, 12. marca ob 14-SO pokopano na farnem pokopališču, kjer ima Goriškova rodbina grobnico. Vsi. ki so mladega Borisa poznal:, ga bodo ohranili v svetlem spominu. Globoko žalujoči Goriškovi rodbini naše iskreno sožalje! Novinar Zdrav ko Štangt je umrl na Golniku Ljubljana, 9. marca. Davi malo po 8. je v zdravilišču na Golniku umrl g. Zdravko Štangl. urednik »S'o-venskega doma«, eden izmed najbolj marljivih in najboij talentiranih predstavnikov mLade slovenske novinarske generacije. O njem — umrl je komaj 27 let star — bi lahko rekli, da je svoje m'ado življenje žrtvoval v vnemi za poklic, ki si ga je bil izbral. Ko je lansko veliko noč prišlo do smučarske katastrofe pod vrhom Storžica. je bil Zdravko Štangl med prvimi repor-terji, ki so s fotografsko kamero v roki prebredli težavne terene, da čitajočemu občinst%-u oskrbe čim podrobnejše p>odat-ke o nesreči, ki je presunila svet. Že iz-mlada ni bil Zdravko Stangl čez mero krej>-ke narave, pa si je na belih bregovih Stor-ž:ca nakopa! želo zavratne morilke. Pravna pragu f>omladi. ki mu je zdaj prinesla smrt, so ga morali pred letom dni prepeljati v sanatorij. Ko r je ob skrbni negi zdravnikov opomogel preko najhujšega, je šel za nekaj časa. poln vere v življenje, ki je bila od nekdaj motor njegovega dela. Iz življenja naše kolonije na Dunaju Občni zbor krožka — Svetosavska beseda Dunaj, v marcu. Po krasno uspeli proslavi desetletnice »Slovenskega krožka« na Dunaju s koncertom v češkem Narodnem Domu smo imeli 20. februarja občni zbor v svojih prostorih v hotelu Puchs na Mariahilferstras-se ob številni udeležbi in velikem zanimanju. Zbor je vodil predsednik prof. Anton Trost, ki je v nagovoru omenjal živahno delovanje v preteklem letu, posebno pa zadnji veliki uspeh s koncertom, ko je nastopil tamburaški zbor s 36 igrači in pevski zbor s 45 pevkami in pevci, poleg odličnih solistov. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in drugih so bila z odobravanjem sprejeta. Novi odbor pa je tako sestavljen: predsednik prof. Anton Trost, podpredsednik Krumpak Vinko, odborniki: Blazina Fran, Batič Josip, Travnik Zdravko, Katnik Slavko, Hafner Josip, Dobrin Ignac, Kodela Alojz; preglednika Volk Jakob in Batič Josip. Občni zbor je počastil ob desetletnici troje naj-požrtvovalnejših odbornikov: Volka, Blazino in prof. Trosta na ta način, da jih je izvolil za častne člane. V nedeljo 27. februarja smo imeli pri Fuchsu prijetno pustno zabavo. Sodeloval je tamburaški zbor pod vodstvom profesorja Klema Viškoviča in ob solospevih gdč. Toni Loutkove. Sledil je ples. Prav živahna zabava je trajala pozno v noč. Tako smo častno zaključili predpust ob splošni zadovoljnosti članstva. Z veliko nočjo pride čas izletov v dunajsko okolico. Dne 23. februarja je bila v luksuznem Kursalonu ob Ringu običajna Svetosavska beseda z akademijo in plesom. Pod pokroviteljstvom poslanika Branka Lazareviča so bili prireditelji ravnatelj Svetoslav Jo-vanovič, častni generalni konzul Juraj Jo-simovič, poslevodeči predsednik jugoslo-vensko-avstrijske trgovske zbornice pl. Stirling. predsednik zbornice princ Edvard Liechtenstein, bivši poslanik v Beogradu von Ploenies in Slovenski krožek na Dunaju. Kursalon je bil poln odličnega dunajskega občinstva iz vseh vrst prebivalstva. Ob zvokih avstrijske himne je došla soproga zveznega predsednika Miklasa. gospa Leopoldina s hčerkama, ki jih je spremil v dvorano naš poslanik. Dalje so Jo-šli zastopniki raznih ministrstev, diplomatski zastopniki številnih držav, zastopniki raznih dunajskih korporacij itd. Umevno je, da so došli tudi zastopniki vse na- še kolonije na Dunaju. Odlično je bil zastopan Slovenski krožek, naše dijaštvo, Društvo jugoslovenskih žen in drugi. Akademija se je pričela z našo himno, ki smo jo poslušali stoje. Nato je nastopil veliki tamburaški zbor Slovenskega krožka pod vodstvom prof. Klema Viškoviča. ki je odigral dvoje njegovih obširnih skladb: »V deželi sevdalink« in »Neretvanski ples«. Vložke petja je izbomo izpolnila znana naša pevka gdč. Toni Loutkova. Nato so sledile solistične točke štirih naših pevcev Milana Timotiča, Rada Eiča, Pjera Pjero-tiča in Štefanije Lenkovičeve. škoda edino, da naši pevci za take prilike izbirajo arije iz tujih oper, ki jih dunajska publika dovoljno pozna iz dunajskih gledališč, namesto. da bi pokazali najboljše naše glasbeno blago. Po akademiji je bil v vseh protsorih Kursalona živahen ples do jutra. V celoti je treba reči, da je bila letošnja Svetosavska beseda ena najlepših prireditev na Dunaju, ki dela naši koloniji vso čast. Jugoslovensko-avstrijska trgovska zbornica je imela 15. februarja v svojih lepih prostorih v I. okraju, Gauermanngasse 2 svoj letni občni zbor pod vodstvom predsednika princa Edvarda Liechtensteina ob marljivem sodelovanju poslevodečega predsednika Evgena Stirlinga. Ob lepi udeležbi dunajskih članov te zbornice je predsednik najprej spominjal smrt našega marlji- ▼ Mojstrano nabirat novih moči. Toda čez zimo se mu je zdravje vnovič nevarno poslabšalo. Vrnil se je na Golnik, a se je vrnil zaman. V petek ob 15. ga na župnem pokopališču v Krizah pri Tržiču poloie k večnemu počitku. Pokojni Zdravko je bil sin ugledne slovenske družine iz Šmihela pri Pliberku na Koroškem. Ko se j« morala rodbina zaradi očetovega narodnega dela po plebiscitu preseliti v Jugoslavijo, je Zdravko študiral gimnazijo v Mariboru. Se preden je mg-turiral, je šel nekaj časa za uradr.ika k sreskemu sodišču r St. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa k odvetniku dr. Miil-lerju v Maribor. Med službovanjem je pridno študiral dalje in na mariborski realni gimnaziji položil vse izpite kot privatist. Mnogo se je zanimal za sp>ort, in ker ga je že od nekdaj veselilo novinarsko delo. je postal športni poročevalec mar.borskega uredništva »Slovenca«. Pozneje je bii nekaj časa beograjski dopisnik »Slovenca«, od ustanovitve »Slovenskega doma« pa je bil član njegovega uredništva. Zadnji čas pred boleznijo je bil tudi dopisnik beograjskega »Vremena«. V svojem delu je bil vzgleden pnmer reporterja. ki »o mu dogodki prva in edina strast, svojemu poklicnemu delu je p>odredil vse zasebne interese Nemirni, zmerom borbeni temperament ga je kdaj pa kdaj zavedel v ostre polemike s tovariši iz nasprotnega tabora, a borbe na potiskanem papirju nikoli ni zanašal ▼ odnose človeka do človeka. Naj bo pepelu Zdravka Stangla žemljica lahka! Mi mu ohranimo časten spomin. Spominska plošča dr. Pivku ni bila dovoljena Dobrovolici in soborci pokornega Sokola, narodnega junaka, graditelja Jugoslavije, odličnega pedagoga in pisatelja, profesorja dr. Ljudevita Pivka «o hoteli počastiti njegov spomin in njegovo ime z vzi-danjem spominske plošče v veži učiteljišča v Mariboru. Spominsko ploščo so hoteli vzidati bai v tej šoli, ker je tu pokojni profesor dr. Pivko že pred vojno najdalje deloval in z velikimi uspehi vzgajal učiteljski naraščaj. Za ta akt priznanja pokojnikovih vrlin, uspeho\' in junaških čmov — bodočim učiteljskim pokolenjem za zgled in opomin — je bilo treba odobrenja iz Ljubljane. Prošnja je torej potovala iz Maribora v Ljubljano, iz Ljubljane v Maribor pa je dospel odgovor, in sicer se ta odgovor glasi kategorično: ».Ve/« . ............................ POČITNICE Za mestne otroke, potrebne oddiha, to določili kraj, kamor naj pojdejo čez počitnice. Tam iščejo zdaj družine, ki bi vzele otroke v oskrbo. Občinski tajnik prebere zato v nedeljo po maši naslednji razglas: »Vaščani, ki hočejo dobiti letos otroke, naj se oglase pri županu, ki jim jih bo priskrbel.« Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi S dni, za-željeno čiščenje in 8 tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo! Ogi. reg. à. Or. 15. 4SSW vega poslanika ministra Nastasijeviča. kar je zbor sprejel stoje na znanje in izkazal pokojniku častno priznanje. Nadalje je podal predsednik ob sodelovanju tajnika in pl. Stirlinga poročilo o delovanju zbornice v letu 1936. in 1937. Poročilo je bik) z odobravanjem sprejeto na znanje. Poročilo izide v tisku. Opisuje pa jako obširno delo za posredovanje pri vseh tukajšnjih oblastih za naš izvoz. Neštetim izvoznikom j« šla zbornica odlično na roko. Izredno marljivemu predsedstvu tn tajništvu je bila izrečena topla zahvala. Potek nadaljnega zborovanja je pokazal, kako živo se je zanimala zbornice za vse naše interese v sosednji državi. Vedno pa na korist naše države. To dokazuje tudi redna publikacija zbornice, ki izhaja v nemškem jeziku pod imenom »Mitteilungen der jugoslawisch-österreichischen Kandelskammer«. ki izhaja v obliki običajnih časnikarskih korespondenc. Kot izdajatelj je napisan poslovedeči predsednik pl. Stirling. V novoizvoljenem zborničnem svetu je 24 članov iz Avstrije in 28 iz Jugoslavije. Zbornica je Imela včasih težke naloge, ki jih je častno in uspešno vršila za koristi našega izvoza v Avstrijo in sploh v severne dežele. Gotovo bo to nalogo tudi nadalje vestno vršila, za kar ji moramo vedeti odlično hvalo. —Bg— Pomen in moč Sokolstva Iz ekspozeja ministra za telesno vzgojo dr. Miletiča pri proračunski razpravi v narodni skupščini Beograd, 9. marca p. Snoči ob 11. Je bfl sprejet proračun ministrstva za gozdove in rudnike. Narodna skupščina je takoj zatem prešla na razpravo o. proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroia. Izdatki ministrstva za telesno vzgojo znašajo 18.9 milijona din in so napram sedanjemu proračunu zvišani za 6.1 milijona. Proračun je sestavljen enotno in ni mogoče ugotoviti, koliki del celokupnih izdatkov je namenjen naravnost tej ali oni ustanovi, tej ali oni banovini. Pravi oaebnl izdatki ministrstva znašajo samo 653.884 din, materialni izdatki pa 16.5 milijona, 600.000 din je določenih za nagrade osob-ju v prazniških tečajih, 400.000 za propagando telesne vzgoje, 300.000 za nagrade za viteške tekme, 250.000 za izobrazbo telovadnih in športnih učiteljev v Inozemstvu, 600.000 za tečaje za izobrazbo učiteljev obvezne telesne vzgoje. 1,100.000 za organizacijo obvezne telesne vzgoje, 700.000 za razne strokovne tn športne tečaje, 2 mili iona 200.000 za gradnjo telovadišč ln domov viteških orgamzacij. 6.000.000. za subvencijo saveza SKJ. 400.000 za podporo gasilski zvezi, 200.000 za ustanavljanje novih gasilskih čet 500.000 posebne podpore savezu SKJ za udeležbo na vsesokoskem zletu v Pragi. 2 580.000 za podpore športnim zvezam ln organizacijam, med njimi zvezi planinskih društev 100.000. aeroklu-bu za jadralno letanje 200.000 din itd. Ministrov ekspaze Minister dr. Vekoslav Miletič je kot uvod v razpravo podal obširen eKepoze o svojem resoru in njega delovanju. Med drugim je izvajal: Predlog proračuna ministrstva za telesno vzgojo za leto 1938/39 je minimalen izraz nalog, ki jih ima to ministrstvo izvesti. Pred seboj ima velike in velevažne splošne narodne naloge, ki jim je težko ustreči s proračunom 18.9 milijona din. Nam vsem sta znana vloga in pomen telesne vzgoje. Kralj Aleksander I. je bil prvi, kl je poudaril potrebo, da bodi telesna vzgoja del splošne državne vzgoje. Zato je ustanovil 1 ministrstvo za telesno vzgojo, ki mora podpirati vsako koristno telesnovzgojno delovanje. Toda njegov končni cilj ni prirejanje športnih tekem in ustvarjanje rekordov, temveč telesna vzgoja vsega ljudstva, najširših množic naše mladine. Obvezsia telesna vzgoja Večina delovanja mojega ministrstva je zadnji dve leti veljalo izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji, ki je stopil v veljavo 2. februarja 1934. šolska mladina, moška in ženska se bo vzgajala v šolah, iz-venšolska mladina, samo moška, pa v prazničnih tečajih. Z Izvajanjem tega zakona se bo med drugim zavarovala in obvarovala naša mladina tudi pred mnogoštevilnimi rušilnimi vplivi, ki so jim najbolj podvrženi ravno neodporni idealistični elementi mladine, ki ima biti danes ali jutri nosilec našega edinstva ln svobode. Razen tega je vojaški kadrski rok zelo kratek, modemi polet tehnike pa dela pouk čedalje težji. Zato se z izvajanjem tega zakona olajša dosega ciljev kadrskega roka. Kakor vsaka nova ideja, je tudi ta zakon naletel na težkoče pri izvajanju. Največja težkoča je premalo razumevanja pa važnost telesne vzgoje, dalje pomanjkanje telovadnic in strokovnih učiteljev. Ko so pred stoletjem uvedli obvezno šolanje, se je ljudstvo tudi temu upiralo, ponekod manj. ponekod boli. In kakor je obvezno šolanje potrebovalo časa. da se zakorenini v ljudstvu, tako se bo tudi obvezna telesna vzgoja s časom udomačila. Ministrstvo je z vsemi mogočimi propagandnimi sredstvi ustvarjalo in ustvarja teren za izvajanje tega zakona, obenem pa podpira že obstoječe telesno-vzgojne organizacije in ustvarja tla, na katerih se bo izvajal ta pouk. Ministrstvo je sprevidelo potrebo po čim večjem številu strokovno usposobljenih učiteljev za telesno vzgojo in je priredilo v Beogradu lani sedem tečajev za izučitev takih učiteljev. Tečaji so trajali po mesec dni. Lani smo v njih izšolali 500 učiteljev iz raznih pokrajin države. Med njimi jih je bilo 400 poklicnih učiteljev in 100 oseb iz drugih poklicev. Letos se je obvezna telesna vzgoja usmerila v pravi tok in se je delo začelo v vsej državi. Ustanovili smo: 1) odseke strokovnih referentov pri banskih upravah. 2) odseke strokovnih referentov pri sre-skih načelstvih. 3) praznične tečaje za pouk izvenšolske mladine po občinah, število učiteljev ki so absolvirali tečaje še ni zadostno, da bi se pouk mogel neovirano vršiti. Zato so razen njih vršili pouk v prazničnih tečajih učitelji, rezervni oficirji in strokovnjaki telesnovzgojnih ustanov. Seveda kratki, pičel mesec dni trajajoči tečaji ne morejo dati obiskovalcem tistega znanja, ki bi ga jim mogla dati stalna šola s specialnim in obsežnim strokovnim poukom. Zato si ministrstvo prizadeva, da že v drugi etapi svojega organizacijskega dela v novem proračun skem letu ustvari čim ugodnejše pogoje za sistematsko in kar najstrokovnejše pripravljanje kandidatov in da najde tudi v zasebni iniciativi vse sposobne in aktivne delavce. Kljub navedenim pomanjkljivostim telovadi že okoli 250.000 obvezancev v 2138 prazničnih tečajih. To število narašča čedalje bolj. Sokolstvo Sokolstvo je od leta 1929 pomembno napredovalo. Dočim je sokolski savez imel leta 1929 samo 443 društev z 72.806 člani, je imel že leta 1931 784 društev in 134.951 članov. Bolj in bolj prodira v široke sloje ljudstva in šteje danes že okoli 300.000 članov. S pomočjo države, banovin in občin je Sokolstvo zgradilo že več ko 800 domov. Naloga sokolstva ni samo telesna vzgoja njegovih članov, temveč tudi moralno in nacionalno vzgajanje ter prosvetljevanje in gospodarsko podpiranje zlasti kmetskega ljudstva. V ta namen delajo sokolske čete za zboljšanje zdravstvenih razmer z mnogoštevilnimi tečaji predavanji, razstavami • in predvajanje filmov ter za pospeševanje in zboljšanje kmetijstva. Sokolstvo kot splošna narodna in nepolitična ustanova bo zmerom mogla razvijati blagodejno in koristno delovanje. Sport Važen Onitelj zasebne inicijatlve je sport. To je pri nas dobro organiziran v zvezi športnih zvez kraljevine Jugoslavije in v Jugoslovenskem olimpijskem odboru. Izkušnja je dokazala, da so koristi športnega dela velike, zato upam, da bo tudi naš ju-goslovenski sport izvršil svojo veliko viteško nalogo. Tudi v športu so vse panoge potrebne in koristne, če se strokovno in viteško izvajajo. Da se ta strokovnost čim-bolje izvede, je potrebno, da tudi država podpre zasebno iniciativo in da si preko pristojnih organizacij, (zveze športnih zvez) prizadeva, da se glavna načela športnega delovanja, (prostovoljna, a stroga disciplina) v vseh smereh spoštujejo, kajti podpirati moremo samo tisti sport, ki človeka plemeniti, ustvarja značaje in rodoljube. Tako opažamo zadnja leta že viden napredek skoraj vseh panog sporta. Posebno lep napredek pa kažeta dva sporta, strelski in smučarski. Strelski sport, že zdavnaj priljubljen pri srbskem delu našega naroda in organiziran v strelski zvezd kraljevine Jugoslavije, sc je razširil v vse kraje naše domovine, tako da imamo tudi po vaseh danes strelske družine. Med tem ko je strelski sport prihajal z juga naše domovine na sever in s tem duh viteštva in ljubezni do puške in rodne grude, si je smučarstvo v obratni smeri, od Triglava do šar-Planine, začelo pridobivati tisoče in tisoče pristašev. Ministrstvo za telesno vzgojo posveča tema dvema športoma spričo koristi, ki jih dajeta narodno obrambnemu gibanju in predvoja-ški izobrazbi kar največjo skrb. Najpopularnejši sport v Jugoslaviji je nogomet, čigar zastopnik je Jugoslovenski nogometni savez z več ko 665 klubi. Najbolj priljubljeni športni panogi sta pa tu-ristika in smučarstvo. V naših Alpah so zgrajene turistične poti in okoli 150 planinskih koč. V preteklem letu je obiskalo okoli 180.000 smučarjev Gorenjsko, Pohorje, Kopaonik, Jahorino, šar-Planino in druge smučarske predele. Danes tekmujejo naši smučarji uspešno na vseh mednarodnih tekmah. Kar pomeni pri telovadbi naš Sokol štukelj, to je pri smučarjih Smolej, ki je na olimpiadi dosegel zelo častno mesto, pri smučanju na 50 km na najnovejši tekmi na Finskem za svetovno prvenstvo je pa pustil razen enega za seboj vse Nemce, Italijane Francoze in druge sredn jeevropske tekmovalce. Ponosni smo tudi na svoje smučarske zgradbe, med njimi je znamenita vsemu svetu znana in največja skakalnica na svetu v Planici. Naši teniški igralci so redni gostje na vseh mednarodnih tekmah in se jim je že celo posrečilo priti v finale evropskega pasu tekmovanja za Davisov pokal, naši plavalci pa na Balkanu sploh nimajo konkurence. Jugoslovanske športnike, ki jih pred 15 do 20 leti sploh poznali niso, danes radi gledajo v vseh evropskih središčih. Ministrstvo M je prizadevalo, da pripravi | za športne panoge sposobne učitelje in pro-pagatorje ter je v ta namen prirejalo tečaje za lahkoatletiko, za plavanj« za športne igre in za smučanje. Leta 1937 je priredilo pet smučarskih tečajev, iz katerih je izšlo okoli 150 učiteljev in propagatorjev tega sporta. Država Je Izdatno podpirala tekmovalce, kadar so odhajali v tujino. Leta 1936 J« ministrstvo podprlo jugoslovanski olimpijski odbor in tako omogočilo mnogim našim zaslužnim Sokolom in športnikom udeležbo na berlinski olimpiadi. V proračunu Je pomoč savezu SKJ, da bo mogel dostojno zastopati našo državo na vsesokolskem zletu in na mednarodnih telovadnih tekmah, ki se bodo pri tej priložnosti vršile v Pragi. Za informiranje našega ljudstva o telesni vzgoji sploh je ministrstvo organiziralo z beograjsko radijsko postajo v okviru nacionalne ure po dve predavanji na mesec za postaje Beograd, Zagreb ln Ljubljano. Razen tega je doslej v 15 predavanjih obravnavalo najbolj pereča vprašanja s področja telesne vzgoje. V načrtu je tudi Izdaja časopisa za telesno vzgojo, ki bo glasilo tega ministrstva. Za pomnožitev števila strokovnjakov šola to ministrstvo 10 oseb na visokih šolah za telesno vzgojo v Varšavi, Berlinu in Gradcu. Cerkev in šolo smatramo za svetišče vere ln prosvete. telovadno dvorano ln športno igrišče pa smatramo za vir zdravja in moči. če bomo zmerom tako delali, bomo ustvarili potrebno skladno vzgojno orientacijo naše mladine. Gasilstvo Gasilstvo, ki se je rodilo že pred pol stoletja v dravski, savski in delu dunavske banovine, nadaljuje svoje človekoljubno in socialno delo v popolnem obsegu, ukrenje-no je pa vse potrebno, da se tudi v drugih pokrajinah naše države organizacija prostovoljnega gasilstva čim bolj razširi, da bo koristno služIla domovini ln narodu. Poslanstvo gasilstva kot socialne in človekoljubne ustanove prihaja čedalje bolj do izraza. Kakor Je ministrstvo v tem delu razvilo svoje delovanje v vseh smereh, tako bo to nadaljevalo tudi v novem proračunskem letu. Sedanji proračunski predlog je povečan za 6 milijonov din, a je še zmerom premajhen, da bi se mogle izvesti vse naloge. Minister je v zaključnem delu ekspozeja pojasnil posamezne postavke v proračunu svojega ministrstva in zlasti utemeljeval povišanja. Končal je s prošnjo, naj narodna skupščina odobri proračun, kakor ji je predložen. ★ Kratka debata K razpravi o tem proračunu se je priela-silo sicer 11 govornikov, ventiar po govorili le štirje narodni poslanci Milan Stijič (JRZ), ki je govoril predvsem o sokolstvu, Vojislav Lazič, ki je kritiziral ukrepe obvezne telesne vzgoje naroda, ter Jovan Kolarič in Rodi voi Nikolič MRZ). Min:ster je kratko odgovoril na njihove glavne pripombe, nakar je bil okrog polnoči tudi proračun ministrstva za telesno vzigojo no roda z glasovi večine, sprejet. odarstvo % lesom In rudami Iz govora posi» Mohoriša v skupščinski razpravi o proračunu ministrstva za šume in rudnike 7* t. m. Pri proračunski razpravi o ministrstvu za šume in rudnike je v torek zvečer govoril v narodni skupščini posi. Ivan Mo-horič kot poročevalec manjšine finančnega odbora. Kritično je razčlenil proračun in ugotovil, da izkazuje v primeri z ostalimi resori relativno največje povišanje. Od lanskih 291.5 milijona so se izdatki v novem proračunu povzpeli na 437.5 milijona dinarjev, torej za 166 milijonov, dohodki pa za 172 milijonov pri gozdovih za 24, pri rudnikih pa za 148.9 milijona din). Na čem bazirajo ti izredno veliki poviški, iz ekspozeja g. ministra ni razvidno. Predvsem ni mogoče uganiti, na kak način so se mogli uganiti, na kak način so se mogli predvideni dohodki posameznih državnih premogovnikov povečati kar za 100 odstotkov. V letu 1936/37 so dali državni gozdovi 21.8 milijonov dinarjev presežka, državni rudniki pa 20.7, torej skupaj 42.5 milijona din. Po novem proračunu je predvidenih kar 122 milijonov presežka. Zato bi bilo treba v prvi vrsti pojasniti, na kakšni osnovi se nameravajo doseči visoke proračunane vsote. Dalje je govornik opozoril na ugotovitve v ministrovem ekspozeju, da je stanje naših državnih gozdov zelo nezadovoljivo in da so se zaradi prekomerne in nenačrtne seče pričeli gozdovi že pustošiti, dočim se na drugi strani za pogozdovanje ne skrbi v zadostni meri. Ministrstvo bi bolje storilo, ako bi se omejilo na vsmerjanje produkcijske politike in na upravne posle, težkih in riskantnih poslov lesne Izvozne trgovine pa naj ne bi opravljalo. Iz ekspozeja izhaja, da je bila vlada prisiljena odpisati na račun izgube pri šipadu skupno 50 milijonov din, kar predstavlja veliko škodo za državne finance. Toda Šipad je povzročil še večjo škodo s tem, da je vrgel po dumpinških cenah svoje izdelke na najvažnejša mednarodna tržišča in s tem potlačil cene ostalega našega eksporta, zlasti iz savske in dravske banovine. Ni pričakovati, da bi se izvoz lesa povečal. Velike izgube so nastale našemu lesnemu gospodarstvu zaradi devalvacije francoskega fran ka in lire. Hudo bo udarilo našo lesno trgovino napovedano novo povišanje železniških tarif, ki se bo izvedlo kljub prizadevanju tarifnega odbora. Govoreč o rudarskem zakonu, je posi. Mchorič opozoril na to, da se privatna iniciativa boji novih taks in obremenitev o katerih se trdovratno trdi, da jih je z novim zakonom pričakovati. Menil je, da bi bilo treba omejiti izvoz bakra in svinca, ker sta velikega pomena za državno obrambo ln ker bi bilo mogoče za nju dobiti vse mogoče druge oboroževalne potrebščine, zlasti tudi nafto in bencin, ki ju sedaj plačujemo z zlatom. Ni oportuno, da sedaj Izvažajo trikratne količine v primerjavi z Izvozom v normalnih letih, ker Imata od tega korist samo dve Inozemski družbi, med tem ko ni niti točno ugotovljeno, kolike zaloge so 8e ostale v državi. Glede železne industrije je posi. Mohorič Izrazil bojazen, da bo ta produkcija nera- cionalno organizirana. Minister je sicer izjavil, da državna podjetja nimajo namena konkurirati privatni industriji, kljub temu pa praksa kaže že povsem drugače. Ni pametno in gospodarsko, ako bi državna podjetja hotela na novo začeti s produkcijo materiala, za katerega imamo v državi že desetletja stara podjetja. Koristno in potrebno bi bilo, da bi se na tem področju dosegla skladnost in vzporednost interesov, ker se bo le tako omogočil realni napredek. Posi. Gornjak o naših cestah Narodni poslanec Vinko Gornjak (Delovni klub) obžaluje da je zanimanje zbornice za gospodarske resore tako majhno. Javna dela napredujejo pri nas po polževo. Od milijardnega posojila se je v treh letih porabilo komaj 700 milijonov. Državna cesta Št. Ilj—Maribor—Slovenska Bistrica, ki preko Ljubljane veže Srednjo Evropo s Trstom. preko Zagreba z našim Primorjem. se je komaj pričela modernizirati na konč-ku od meje do Maribora, a še to tako slabo, da bo v nekaj letih, taka kakršna je bila prej ali pa še slabša Skrajno slaba je cesta od Maribora do Slovenske Bistrice Nujno je potrebna modernizacija vseh državnih cest v dravski banovini. Banovin-ska cesta Slovenska Bistrica—Rogaška Sla tina—Zagreb naj se podržavi tn prav tako modernizira Cesta Maribor—Slovenska Bistrica naj se tlakuje s pohorskimi granitnimi kockami. Posebej bi bilo treba skrbeti za obcestne nasade sadnega drevja Močvirnato ozemlje od Pragerskega do Polj-čan, bi se moralo že zdavnaj osušiti. Nujno potreben je drugi most čez Dravo v Mariboru. V nadaljnjem je govornik zahteval najširšo banovinsko samoupravo in zakon o samoupravnih financah, ker bi bilo le tako mogoče ugoditi potrebam po javnih delih, ne da bi se prekomerno zvišale javne dajatve. Tudi on bo glasoval proti proračunu. Naši mladi elektrotehniki Ljubljana, 9. marca. V ponedeljek je bil zaključen enomesečni vajenski tečaj, ki ga je Združenje elektrotehničnih obrti priredilo za svoj strokovni naraščaj s področja vse banovine. Tečaj se je pričel 7. februarja in predavanja 90 se vršila v prostorih Vajenskega doma v Kersnikovi ulici po ves dan Udeležilo se ga je 62 vajencev iz r*znih krajev banovine, čeprav jih 'e pri Združenju registriranih samo 52. Ta svojevrstni rekord gre na račun 10 udeležencev iz industrijskih obratov, ki v smislu posebne uredbe prav tako lahko »prejemajo vajence v uk Učni red tečaja j« obsegal teoretično elektrotehniko, tehnologijo in splošno stro-jeslovje, električne stroje in aparate (uporabnike), elektrarne, električne naprave, omrežja in električne hišne instalacije. Predavali »o profesorji s tehnične srednje šole ter inženjerji in tehniki iz prakse. Ob zaključku so se 4., 5 in 7. t. m. vršili pomočniški izpiti, na katerih je bilo izpraša-nih 31 kandidatov. Celotni uspeh je bil po-voljen, čeprav ni dosegel lanskega. Med izprašanimi sta bila samo dva odličnjaka, dasi »o nekateri imeli za seboj že pripravljalni tečaj. Ta tečaj je združenje priredilo posebej za one. ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo. Prav tej pripravi pa gre zasluga, da je bil povprečni uspeh precej enakomeren. To ie bilo videti tudi v dejstvu, da pri izpitu nobeden izmed tečajnikov ni bil zavrnjen. Pri tei priliki naj opozorimo na važnost zahteve, ki jo je postavilo združenje v borbi za prospeh elektrotehničnega naraščaja, namreč zahteve, da se tem tečajem prizna pravica javnosti. Nadaljevalne šole zlasti na deželi ne morejo vajencem elektrotehnične stroke nuditi dovoli strokovnega znanja. pa bi bilo prav, da bi ti tečaji nadomestili vsaj zadnji letnik nadaljevalnih šol. Prireditev so podprle banska uprava. Zbornica za TOl in industrija, glavni delež pa je prispevalo združenje iz svojih sredstev. Predavanja so se vršila na podlagi opalo-grafiranih skript in pa člankov iz »Elektrotehničnega vestnika« Združenje je decembra izdalo posebno propagandno številko svojega glasila, ki je vsakemu interesentu brezplačno na razpolago, če se obrne na upravo »Elektrotehničnega vestnika« v Ljubljani, Gledališka 7. Sokoli na delu Za gradbo sokolskega doma v Mostah Uprava Sokotekega društva Ljubljana— Mosta je naslovila na javnosti naslednji proglas: Z letošniim letom je stopilo Sokolsko društvo LJubljana- .Morte v 30 leto svojega delovanja. V tem času zaznamuje svoje uspehe Ln neuspehe. Gotovo j 3 zasluga baš Sokola v Mostah, da se ie v vzhodnem delu velike Ljubljane razvila in vkoresiinila nacionalna jugoslovenska in sokolska mi-sal. Sokolsko društvo je v tem oziru storilo svoJo dolžnost. Gotovo pa bi bili uspehi večji da se ni borilo vseh teh 30 let za svoj gmotni obstanek. Največja zapreka napredka je pomanjkanje lastne telovadnice. Društvo je gojilo telovadbo skoro ves čas svojega obstoja v šolski telovadnici, ki mu je bila brezplačno na razpolago. Sedaj pa mora plačevati razmeroma tako velik znesek, ki ga ne more utrpeti. Društvena uprava je zaradi tega sklenila, da si postavi lastno telovadnico. Delujemo v čisto delavskem okraju, kjer ie ubostva največ. Sami nimamo in ne zmo remo sredstev brez pomoči naše širše javnosti. Ne nameravamo postaviti palače niti večje stavbe, anipak samo skromno, leseno Poslopje na svojem letnem telovadišču. ki smo ga uredili lansko leto. Obračamo se na našo Javnost za pomoč. Prosimo vas, da vsak po svoji moči nekaj prispeva v ta namen. V prihodnjih dneh bomo pričeli zbirati prostovoljne pri6r>evke in vas prosimo, aa se po slojih močeh oddolžite tudi podpisanemu društvu. Vemo. da so časi težki in dajatve na vse strani, pa z dobro voljo se vsa premaga. Kakšno malenkost darujte tudi nam. za kar vam bomo vedno hvaležni. Dobrotnikom se bomo oddolžili s Povečano delavnostjo rx>d svojo streho. Spominska plošča br. Branku Živkoviču, dolgoletnemu starosti ze tudi na letošnjem zletu nredvajana velika zletna scena na prostem oh sodelovanju 30^ oseb. .Talro prikaza bo sodelovanj? S~kols-va v oreteklih 20 letih naro'nega življenja v svobodni Češkoslovaški. Zato ie bil sceni izbrrn naziv »Graditi in braniti«. Tzvaiann ho vedno kot posebna točka razporeda zvečer ob umetni razsvetljavi, kier bodo te^n'fci lahko razvili vse svoie znanje z učinkovjlim osvet. Ijenjem gledišča. Najboljši češkoslovaški sokolski tekmovalci so imeli pred kratkim v Praci tekmo med če^ko in moravsko vrsto. Prvo mesto je dosegel znani češkoslovaški prvak brat Alojzij Hudec iz češk€ vrs'e. drugo inetto pa 6! je priNjril br. Jan Gajdoš iz morav-ske vrste Kot celota je zmagala češka tekmovalna vreta: osesda je skupno 430 9 ročke, dočim je moravska ostala na drugem mestu s 40S.ß točke. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Beležke Nacionalisti v Dalmaciji Banovinski odbor JNS za primorsko banovino izdaja posebno službeno glasilo za strankine organizacije in pristaše. V drugi številki, ki je izšla te dni, razpravlja na uvodnem mestu o težki in neenaki borbi, ki jo morajo jugoslovenski nacionalisti v Dalmaciji voditi na dve fronti. Nato list med drugim nadaljuje: »V naši banovini imamo jugoslovenski nacionalisti veliko, po zgodovini že določeno nalogo. V tej pokrajini, kjer se je bila že pred 1300 leti stvorila prva jugo-slovenska država, nas ves naš nacionalni razvoj usmerja, da smo luč, ki našemu narodu sveti k edinstvu in slogi vseh Jugo-slovenov. Mi se tej historični nalogi ne moremo odreči, ako nočemo zanikati dela svojih prednikov, zanikati svoie krvi tn svoiega bitja Zato nam ta borba na dve fronti ne more in ne sme biti pretežka.« JNS v moravski banovini V nedeljo, 27 februarja, so se v Rači sestali delegati organizacij JNS lz lepeni-škega sreza v moravski banovini Na konferenci so bile zastopane vse občine sreza. Vodil jo je bivši narodni poslanec Milan Zivanovič. ki je bil tudi izvoljen za predsednika sreskega odbora JNS. Prihodnjo nedeljo bodo sreske skupščine JNS v svila iniškem. levaškem in čačan-skem srezu. Na vseh skupščinah bodo govorili poslanci JNS o političnem položaju in delu stranke. Splitski „Hafduk" si I e spremenil Ime »Samouprav a« »toži v posebni beležki, da počasi razpadajo vse naše osrednje organizacije. Prvi so bili zdravniki, potem so sledili gasilci ln sedaj so na vrsti športniki. Tako je splitski »Jugoslovenski športni klub Hajduk« na pobudo lokalnih voditeljev HSS izbrisal iz svojega imena »jugoslovenski športni klub« in zamenjal to označbo s »Footbal Club Hajduk«. Glavni organ JRZ se čudi Hajduku, kako je mogel tako mirne duše zavreči svoje jugosloven-sko ime, s katerim je tolikokrat častno nastopal v inozemstvu. Po njegovem mnenju je ta sprememba imena nov dokaz propadanja »Hajduka«, ki se kaže že na vseh poljih športnega udestvovanja. Politična vzgoja V nedeljo je bil v Križevcih shod famoè-nje sreske organizacije HSS. Kod zastopnik dr. Mačka je govoril poslanec dr. Žiga Šol. O njegovem govoru poroča »Hrvatski dnevnik« med drugim: »Najprej je razpravljal o notranji politiki in posebno opozarjal na gospodarsko politiko za časa diktature. Sistematično so hoteli upropastiti kmeta tako, da bi njegovi pridelki zgubili vso ceno. pa da bi potem zbudili njegovo hvaležnost, ko bi mu vračali male miloščine. Padec cen so povzročili najprej s favoriziranjem nezdrave industrije. Nato so zaprli vse državne meje, da se kmečki pridelki niso mogli izvažati in je izgledalo, kakor da se bomo v njih zadušili... « Voditelji HSS vedno radi zatrjujejo, da je njihova politika rečna in poštena. Takale izvajanja, kakršna so bila dr. èolova. niso ne resna in ne poštena. Politična vzgoja in politično delo. ki se jih poslužujeta, ne moreta biti zdrava. Kritika mladega Radica Vladimir Radič, gin Stjepana Radča, izdaja svoj tednik »Narodni val«, v katerem napiše od časa do časa ostro besedo na račun krogov pri vodstvu hrvatske politike. V zadnji štev Iki zopet napada >pokvarjeno gospodo, ki je bila večino razpoložena proti kmetom in hrvatski kmetski politiki.« Nato pa pravi, da mu Je vendarle ljubša ta pokvarjena gospoda, o kateri ve, da Je sovražna hrvatskemu kmetske-mu pokretu, kakor pa »tiste plpogačice, ki so se vrnile v naše vrste, da srkajo danes kakor pijavke zdrav: narodni sok in žive na račun dela in trpljenja hrvatskega kmeta. Takih ljudi se danes ne manjka niti v Zagrebu, niti na deželi. Vrinili so se v vodstvo in sede na vseh mogočih mestih tja do zadnje krajevne organizacije HSS. Skrajni čas je že, da se rešimo teh pijavk. S tem bi koristili narodu in stranki mnogo bolj, kakor pa z izključevanjem poštenih kmetov in starih pristašev iz HSS.c Vlad ko Radč se čuti kot sin pokojnega voditelja Hrvatov danes dokaj zapostavljenega in je zato zelo kritično nastrojen. V zvezi s tem so delali gotovi beograjski H*. p celo neke kombinacije, pri katerih naj bi Vladiko Radič igral zelo pomembno vlogo, akoravno je znano, da nima v hrvatski politik skoraj nobenega vpliva. Epilog krvavega dejanja Dne 29. novembra 1936 je bil iz politične mržnje ubit v vasi Vajski v Bački bivSi jugoslovenski dobrovoljec Mihajlo Grube-šič. Pretekli teden se je zaradi teh izgredov začela pred okrožnim sodiščem v Somborn kazenska razprava proti 20 obtožencem. po več:ni kmetom iz Vajske. Obtožen pa je bil tudi tamošnji župnik Jurič, čeS da je kmete podpihoval. V torek je bila razprava končana. Glavni obtoženec in storilec je bil obsojen na 15 let ječe in 150.000 Din odškodnine Grubešičevi rodbini. En obtoženec je dobil dve leti robije, eden dve leti strogega zapora, šest obtožencev po eno leto strogega zapora, vsi ostali pa so bili oproščeni, med njimi tudi župnik Jurič. Manifestacije za pastorja Niemöller j a Poročali smo že. da je bil protestanski pastor Niemöller obsojen na pred berlinskim sodiščem na 7 mesecev ječe, ki pa jih je že prestal s preiskovalnim zaporom, in da je bil nato odveden neznano kani v koncentracijsko taborišče. V nedeljo so prote?tan-ski verniki v Dahlemu. kjer je odvedeni pastor pred svojo aretacijo deloval, priredili v cerkvi velike manifestacije za njega. Župnik Müller je vso svojo nedeljsko pridigo Posvetil samo Niemiöllerju in njegovi čudni u6odi. Proti političnim ukrepom, kakršnega predstavlja internacija pastorja Niemdller-ia. se sicer protestantska cerkev noče boriti. toda manifestacijam za svojega priljubljenega duhovnika se ne more odreči, ker bi »icer vernike zajel obup. Na koncu svoje pridige is Müller prečita] posebno pismo vernikom, v katerem protestira proti posto panju e pastorjem Niemöllerjem in prosi vernike, naj molijo zanj ter za nadaljnjih 1« protestantskih duhovnikov, ki eo Sa vedno »april, v Cio§podar§tyo Obnovitev nase annitetne službe za „Caisse Commune" Sredi februarja je naša vlada obvestila pariško Pkupno blagajno za predvojna avstro ogrska zlata posojila »Caisse commune*, v Parizu, kakor tudi ostale nasledstvene dr-fave. da bo po večletni pavzi zopet pričela nakazovati plačila za svoje obveznosti. Istočasno ie jugoslovanska vlada avizirala nakazilo globalne vsote 2 milijonov švicarskih frankov Se»laj poročaio. da bo generalni sekretar »Caisse commune* v kratkem prispel v Beograd zaradi podrobnih pogajanj, jan.i. Skupna blagajna »Caäese commune« je lila ustanovljena 1. 1923. da prevzema letna emuitetna plačila nasledstvanih držav v ime nu starihinozemskih imetnikov (predvsem francoskih) avstrijskih in madžarskih zlatih rent. avstrijskih zakladnih rent in Steg-prio-ritet (prioritet družbe avstrijskih državnih Železnic). V smislu insbruškega protokola od 1 1925 je »Caisse commune« pričela na te obligacije, kt so bile v posesti starih ino zemcev (nasproti bivši Avstroogrski). vršiti obrestno IiižIhj. in icer za zlate rente v vi fini 32° n zinete vrednosti kuponov, za ostale pa v višini 27% zlate paritete. Jugosloven-ski lelež na skupni nominalni vrednosti inozemskega bloka avstroogrskih rent. za ka tere je prevzela skrb »Caiss» commune«, znaša od nefundiranega avstrijskega dolga 13 4 mü'fPna zlntih kron. od npfundiranegs madžarskega dolga 84.5 milijona goldinarjev in 122.5 milijona zlatih kron ln od fundlra-nega dolga 27 milijonov frankov 24.3 milijona kron in 5.5 milijona mark. Jugosloven-ski delež se nanaša predvsem na madia r-ske rente in na prioritetne obligacije družbe avstrijskih državnih železnic. V teku krize so nasledstven» države po večini ustavile plačila za to »Casse commune« Ln nedavno se je uprla tudi Češkoslovaška. Češ da ne bo plačevala, če ne bodo plačevale tudi druge države. Sedaj je s Češkoslovaško prišlo do sporazuma in se je češkoslovaška vlada obvezala obnoviti plačila, če v teku šestih mesecih to store tudi ostale nasledstvene države. Prav zaradi tega je odpotoval generalni tajnik »Caisse commune« najprej v Budimpešto in v kratkem v Beogradu. Pripomniti p« moramo, da gre tu le za plačilo anuitel za one predvo|ne avstrijske rente, ki so tile v posesti bivših inozemcev nasproti Avstroogrski. Vse predvojne rente, ki so bile v rokah imetnikov na ozemlju da našnje Jugoslavije, je naša država vzela v račun pri mednarodni ureditvi te zadeve, pa doslej še ni prevzela obrestovan ie. niti jih ni odkupila, kakor so to storile druge države. 0 tem vprašanju je bilo nedavno tudi govora v naši narodni skupščini. Pri tem vprašanju so zlasti interessane naše hranilnice. K ukinjenju carine prostega uvoza strojev V začetku februarja smo poročali o važnih spremembah v naši carinski tarifi, s katerimi so bile med drugim bistveno spremenjene splošne pripombe k 15 delu uvozne carin tarife Po novi stilizac:ji 4. točke teh pripomb preneha sedaj možnost carine prostega uvoza novih strojev in se za nove predmete iz carinsko tantnih številk 648-654. 657, 662-664. k: se uvozijo iz pogodbenih držav in za katere se dokaže s potrdi-om trgovinskega ministrstva, da se ne izdelujejo v državi, plača carina 2 zi. D n od ì00 kg Deli omenjenih predmetov, kakor tudi vseh strojev., kadar se uvozijo ločeno, se carinijo po materialu, iz katerega so izdelam, razen delov strojev iz carinske tarifne številke 658 K gorni m spremembam je finančni minister nedavno izdal tudi navodila Dosie.i "e bilo potrebno za carine prost uvoz strojev predhodno odobrenje carinskega oddelka finančnega ministrstva Po novih navodilih pa je pri uvozu strojev za znižano arno postopanje olajšano ker bodo odo-orenia dajale car narnice. ki bodo same na podlagi predloženih listin izdale odločbo o uvozu po znižani postavki. Nova navodila pravijo: Odobrenjs za uvoz blaga iz 1 stavka 4 odstavka splošnih pripomb k 15 delu carinske tarife po stopnji 2 zl D n za 100 kg. da jejo carinam ce ki moraio pri izdajanju odnbre-nia ;n pri pregledu blasa posvetiti posebno pažr io vprašanju, ali se blago, za katero ie dana ugodnost, carini po dotični številki uvozne tarife V sumljivih primerih bodo zahtevale carinarnice za blago, za katere se zahteva usodnost potrdilo carinskega zavoda, preden bodo izdale zahtevano odobrenie Skupaj s predstevkami za igodnostni uvoz strojev v smislu t. stavka : odstavka splošnih pripomb k 1-5 delu car.nske tarife je treba predložiti potr-i:lo trgovinskega ministrstva, da se do-tično blago ne izdeluje v naši državi. Januarsko nazadovanfe Izvoza v posamezne države Poročali smo že. da je v januarju naš izvoz precej nazadoval in je znašal v celoti 356.7 milijona Din nasproti 4Ü2 2 milijona D;n v lanskem januarju. Podrobna statistika o izvozu v posamezne države nam sedaj pove, da je v tem mesecu nazadoval predvsem naš izvoz v Nemčijo, ki je znašal v lanskem decernoru še 168 8 milijona D.n v januarju pa le 102.3 milijona Din (lani 124 5); uvoz iz Nemčije pa je dosegel 112 3 milijona Din (iani 34.3) Seveda pa je Nemčija ostala med državami, kamor največ izvažamo, še vedno daleč na prvem mestu. Razmeroma slab je bi tudi izvoz v Avstrijo, ki je znašal lani v decembru 78 8 milijona Din, v januarju pa le 50.4 milijona Din (lani v januarju 55 6); uvoz iz Avstrije pa ie dosegel 37 0 milijona Din (lan 26.7) Razmeroma ugodno se je razvijal v januarju izvoz v Zedinjene države, ki je dosegel 32 3 milijona Din pri uvozu v višini 19 2 milijona Din Izvoz v Italijo je hudo nazadoval. Medtem ko je znašal v novembru 51.4 milijona Din in v decembru 63 6 miljona Din, je v januarju zdrknil navzdol na 29,0 milijona Din (lani 32 7), kar je v zvezi z omejevalnimi ukrepi v smislu nedavnega sporazuma. Uvoz iz Ital.je pa se je v januarju iržai na prejšnji višini in ie znašal 32.3 milijona Dm (lani 43.9) Tako smo imeli v januarju po devetih mesecih z Italijo prvikrat zopet nekoPko pasivno bilanco, kar bo pripomoglo k zmanjšanju salda naših terjatev v Italiji. Izvoz v Anglijo ki je v decemb-u dosegel 55 8 mììiiona Din. ie v januarju popustil na 27 5 milijona Din (lani 25 4>: uvoz iz Anglije pa je znašal 32.4 milijona Din (26 6) Razmeroma najobčutne.je je nazadoval izvoz v Češkoslovaško, ki se je trbal v zadrtem lanskem četrtletju med 35 do 37 milijonov mesečno, v januarju os je doseeel komaj 17 mi' jonov (lani 32 1) Uvoz iz Ceskn=to"aške pa ie bil nadalje znaten na višini 36.9 milijona Din (itn: 27.7). III. žrebanje obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanska Pri III žrebanju obligacij 6n/o obligacijskega oosoiila m vtnp občine liul Ijanske dne 15 fphrtmria 1038 v Ljubljani so bile izžreban«- naslednje Številke: 35 številk r>o Din 10 00») serija A: 28. 14 20 008 252 9K4. 1154. 1031 632 97. 83. 693 1077. 227. 108. J32S. Tfi 428 215. 1125. 12*9 975 57. 473 120(5. 912. 318 189. 1316. 545 630. 1162. 740 181. 644. 1204; nadalie 10 številk r>0 Din 5 000 serija B: 700. 343. «£& 667. 503. 333. 568, 669, 579, 81; napo- sled pa 47 Številk po Din 1.000 serija C: 99. ■254. 1574. 411. 652, 949, t5, 1748, 848. 1581. 1421. 1031. 1328, 856. 119. 188. 128, »06. 1489. 1743. 1768. 248. 781. 1020. 1925. 1089. l9»>0, 874. 789, 1859. 1469, 47, 1490, 729. 1203, 926, 340 295, 28. 45. 362, 917, 1924, 681. 1941, 1243, 56, Gospodarske vesti = Razširjena kompetenca ljubljanske podružnice Narodne banke. Na prvi seji upravnega odbora Narodne banke, ki je bila po nedeljskem občnem zboru delničarjev, se je konstituiral izvršni odbor Narodne banke. Poleg guvernerja dr. Rado-savljeviča in viceguvernerjev dr. Belina in Milorada Zeb.ča, ki so po svojem položaju člani izvršilnega odbora, sta bila izvoljena v Izvršilni odbor iz vrst članov upravnega odbora Aleksander Jovanič-Resavac iz Beograda in Milan Milič iz Zagreba. S tem je prvikrat prišel v izvršilni odbor Narodne banke član upravnega odbora izven Beograda. Poročali smo že, da so predstavniki bank in gospodarskih organizacij iz savske banovine ponovno zahtevali, da se spremeni sestav Izvršilnega odbora tako, da ta izvršilni odbor, ki odloča o kreditih, ne bi predstavljali samo člani Beograda. Na podlagi pooblastila, ki ga je upravni odbor dal Izvršilnemu odboru na seji 25. februarja glede razširjenja kompetence podružnic Narodne banke, je sedaj izvršilni odbor odločil da se v mejah predvidenega kontingente dovoli podružnicama v Zagrebu In v Ljubljani, da odobravata k red; te do 100.000 din v vsakem konkretnem primeru, ostale podružnice pa lahko odobravajo kredite do 50.000 din. S tem naj se omogoči zlasti manjšim gospodarstvenikom izven Beograda da lažje eskontiraio pri Narodni banki svoje poslovne menice. Po dosedanji praksi ie o vseh prošnjah za es-kont aH nakup menic sklepal le Izvršilni odbor v centrali. Z novim sklepom, pa ie ta kompetenca deloma prenešena na podružnice. Stanje gradbenih del pri gradnji novih železni* iz enonulijardnega kredita za javna dela. Od enomilijardnega kredita za javna dela je predvideno za gradnjo novih žtieznic nekaj manj nego 400 miljonov Din. Po stanju ua dan 28 februarja je bilo oc tega skupnega kredita do tega dne dn-gažiraiuh S52 milijonov, izplačanih pa 2-13 milijonov Po izplačanih zneskih v primeri s predvidenimi krediti je bilo stanje 28. februarje naslednje- Največ je bilo izplačano za gradnjo proge Bileča-Nikšič, in sicer 76.6 milijona Din pri predvidenih izdatkih v višini 9G milijonov Za gradnjo železniške proge Tlstriprača-Foča je bilo do konca februarja izplačanih 69.1 milijona Oin. medtem ko jo bilo po proračunu predvideno 87 mil'.ionov. Nadalje je bilo izplačano za gradnjo proge Koprivnica-Va-raždin 36 5 milijona Din (proračun 49 0). za gradnjo železnice Janž-Srvnlca 26 0 milijona Din (proračun 48 5). za gradnjo proge Kraljcvo-Cačak 8.9 milijona Din (r jračun 30 0) in za gradnjo proge Met-kovič- pristanišče Pločc 2 0 milijons Dm (30 Ö) Iz rrilijrrdn°ga kredita za javna dela je nadalje predvidenih 12 milijonov Din za postavitev varnostnih naprav na progah Kopr!vnic ,-Varaždin. Št .Tonž-Sov-p'ra. Bileča-Nikšič. Ustipr-ača-Foča. Bihač in Požjrevac-KMčevo v višini 12 milijonov D"n; na ta kredit pa ni bilo doslej š> nič izplačano. = Naše domače tvornice vagonov so dobile naročilo za doba*o 59 vagonov. Državni odbor za nabav ke je v ponedeljek odobril oddajo naročil za 13 kurznih vagonov za mednarodni promet, 16 furgonskih vagonov za brzovlake in medna.ro Ine vlake- 10 specialnih vagonov 7o prevoz mesa v Anglijo in 20 vagonov-c:etem. skupaj 59 vagonov v skupni vre Inosr.i 35 milijonov Din Vagone bo o dobavile domače tvornice in sicer: T v orni ca vagonov v Brodu na Savi (13 kurz, nih vagonov in 20 vagonov-cistern> tvorni-ca »Jasenica« v Smederevski Palanki (6 furgonskih vagonov in 10 vagonov za prevoz mesa) in tvornica Prome'ne banke v Kruševcu HO furaronskih vagonov). = Poštna hranilnica v februarju. Pri Poštni hranilnici so se v februarju povečale hranilne vloge za 38.3 na 1326.9 milijona din (lani 1038.S), òeikovne vloge pa so znašale ob koncu februarja 1879 milijonov din (lani 1497) nasproti 1816 milijonom ob koncu januarja. = Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela. V smislu »Pravilnika o obsegu in razmejitvi gra. iben:h obrti«, ki je bil uveljavljen 21. marca 1936. morajo zidarski moj etri ki so pred tem datumom opravili izpit za zidarskega mojstra, opraviti še piscimi i z pit h betonskih del. do bi mo^lj dobiti pravico za izvrševanje betonskih del. omenjenih v členu 9.. o'stavek 3. navedenega pravilnika K izpitu «e morajo prijaviti tudi oni zidarski mostri, ki jim je bj'a izdana koncesija po zakon« iz leta 1893, toda le i v primeru, če bočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacije. Ouj zidarski mojstri, ki žele «telati ta izpit, se uiomjo k rz.pj.tu prijaviti na Zbornico za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani, najkasneje do 21. marca t. 1. Prijavi je priložiti izpričevalo o opravljenem izpitu za zidai skega mojstra ln kolek za 20 din ter 1 koLek za 10 din. za izpitno takso pa je zbornici poslati znesek 450 din. Dpiti bodo ob koncu aprila ali v začetku nunja t. I., o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni. Izpitna snov pismenega in ustmenega dela izpita bodo predmeti, označeni v »uredbi o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre« čten 1"., «'-stavek 1. (točk«, 1., 2.. 3. in 4.) in odstavek 2. (točke 1. in 2.) v zvezi t betonskimi deli. •» Jugoslavija zopet kupuje zlato v Londonu. Iz Londona poročajo, da je bilo v ra7dobiu od 28 februaria do 3 marca izvoženih iz Anglije za 592 100 funtov zlata, od 'ega v Jugoslavijo za 197.200 funtom (45 milijonov Din). — Odohrena zaščita. Kmetijski minister je odobril zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug Hran'lnlcl tn posojilnici na Ponikvi (odlog plačil za 6 let. od 10. februarla t. 1. dalje, za obveznosti, nastale pred 19 novembrom; obrestna mera za stare vloge 2^1. = Zvišanje glavnice. Avtomontaža d. d. v Ljubljani skPcule za 24. mare redni občni zbor, ki bo med drugim sklenal o povišanju glavnice na 2 milijona Din. = Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Riharda Conradila, trgovca v Slovenski Bistrici (noravnntnl narok pri okrajnem sodišču v Slov Bistrici 13. aprila ob 10. pritavnl rok do 7. aprila). = Dobave. Direk ,:ia jug. drž železnic v Suborici sprejemu d^ 12. t. m ponudbe za dobavo nosilcev za most, do 14. t. m za dobavo žebljev, do 15. t. m .za dobavo magnetnega jekla in razne žice Direkc; »i dr*, železnic, komtrc od i sprejema 'lo 16. t. m. ponudbe za dobavo raznih jek'en h žigov. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejem» do 16. t. m. ponudbe za dobavo kondenzatorjev. črroga laka. nožev za montažo, je'ove skorje in jelovegn jamskega lesa. Komanda pomorske:® arrenala v- Tivtu sorejema do 18. t. m. ponudbe 7a dolevo raznega oro 1 ja, umivalnikov, stranièri:h školjk, do 21 t. m, za iobavo kavčuka, un' està, kevčukastih cevi. raznih glodal, krožnih pil. svedrov i. dr. Direkcija drž. rudnika v Vrdn ku «ore-jema do 7. aprila ponu be /o dobavo okroglih bakrenih obroče v, bombaževine za čiščenje i. dr. = Licitacije. Dne 29. t. m. bo pri ekon. oddelku gen direkcije diž. železnic v Beogradu lic-itacija za dobavo 200.700 k; ci'in-inskega oljn za pregreto para in 4. anr'a za dobavo 271,275 kg repičnega olja ter 5. aprila za dobavo kositra v blokih za material nemškega porekla. Dne 14. aprila bo v ekonomskem oddelku šuia. mornarice v Zemunu licitacija za nabavo raznih vrst mornarskega eukna !n koče v. E^rze 9. marca Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šil ngi v privatnem kliringu znova popu-ščaii in so bili zaključeni po 8.30, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski š lingi trgovali po 830 (v Beogradu po 827.72). angleški funti po 238, za grške bone pa je bilo povpraševanje po 28.50. Nemški klirinški čeki so prav tako nekoliko popust li tn stanejo v Ljubljani 14 35, v Beogradu 14 35 til v Zagrebu 14.3250, ockr osno za konec mar.ja 14.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 456 (v Beogradu je bil promet po 459 — 460). Zaključki so bili še v 6% agrarnih obvezn oah po 60. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2402.16—2416.76 Beri n 1733 02 — 1746.90, Bruselj 726.75 — 731.82, Curih 99G.45 — 1003 52, London 215.03 — 217.08 New York 4258.51 — 4294.82, Pariz 137 81 — 13P.25, Praga 150 83 — 151.93, Trst 225.64 — 22S 03. Curih. Beograd 10, Pariz 13.75. Lonclon 21 6050, New" York 430.625, Biuselj 72.92, Milan 22.65, Amsterdam 240.95, Berlin 174. r-unaj 08.50. Stockholm 111.2750, Oslo 1085850. Kobenhavn 96.45, Praga 15.14, Varšava 8175, Budimpešta 86.25, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 455 — 456, 4% agrame 60 — 61, G% severne agrarne 60 den. 6<70 begluSke 30 — 92.50, 6% dalm. agrarne 33 den., 7»/0 in vest. 98.50 — 100, 7«/n stabiliz. 96.50, 7% Dr«, h.p. banka 99—101, 7n/0 Blair 89.50 — 91, 8% Blair 95 — 97; delnice: Natx>dna banka (ex kupon) 7200 den. PAB 225 den., Trboveljska 220 2?5, Še-čerana Osijek 100 — 125, Du'5rovačka 3t!5 — 415, Oceania €00 den., Jadranska 370 — 405.' Beograd. Vojna škoda 460.50 — 461 (459 — 460), za april — (460). za junj —• (457), 4°,'o severne agrarne 60.50 den., 6" o begluške 90 75 — 91 (90 50), 6»/« claim. agrarne 90 — 90.25 (89.75 — 90), 7®/0 stabiliz — (98), 7% invest. — (99), 7% Drž. hip. banka 100 den., 7»/» Blair 90 — 91, 8% Blair 95-50 den-. Narodna banka (ex kupon> 7260 den., PAB 230 den. Blagovna tržišča ŽITO V Chicago, 9. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj S9.25. za julij 85. zri sei*. 85.25: koruza: za ma) 59.125, 7-a julij 60.875. z i »ect 62. + Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nespremenjena Pšeniea: (78 —79 ka) baška 178 - 180; sremska 177 - 179. baška potiska 179-181 slavonska 178-180 koruza baška 90 — 91 banatska 89 — 90. baška nova sušena 101 — 103 Oves: baški 132 - 134: *reirnkt 133 - 135 slavonski 136 _ 138. Ječmen l.aški in srein-ski 63/64 kg 142 50 - 145 Moka: baška in sremska «Og» in «Ogg» jf72.50 - 282.50; «2» 252 50 - 26? 50: «5» 232.50 - 242.50; c6» 212.50 - 222 50. «?• !«?.50 - 192 50: r«, 125 - |30 Olroh» baik- in ererrsUi v vrečah 95 — 100 Fižol: baški in eremski 195 - 200. BOMBA2 '•+■ Liverpool, 8. marca. Tendenca komi) stalno. Zaključni tečaji: 7,a marec 4 93 'nrej-šnjj 'an 4.96), z.a junij 5.01 (5.03). za sept. 5.09 'h 12). + Newyork. 8. marca. Tend^n^a stalna Zakliučni tečaji: za marec 9.04 (9.07), ze junij 9.08 (9.13). Kaj se godi v Moskvi Zanimive ugotovitve poročevalca pariškega „Tempsa" o moskovskem procesu Paris, 9. marca. b. Pierre Berland, posebni poročevalec of.cioznega »Tempsa« v Moskvi, ki je že v dosedanjih poročilih o procesu pokazal veliko objektivnost, ugotavlja v svojem poslednjem poročilu med drugim: Tudi ob novem trockističnem procesu so se, kakor že lansko leto, pojavila številna povsem nasprotna tolmačenja. Eno izmed njih se nam zdi popolnoma nevzdržno: ono namreč, ki hoče prikazati vse obtožbe kot pov&em neresnične. Po našem mnenju je obtožba zelo solidna v mnogih točkah, četudi so teze državnega tožilca v nekaterih podrobnostih polne fantastičnih ali ovrgljivih elementov, ali se vsaj sde take. Obtožnica vsebuje v svojem bistvenem delu nedvomno resnico. Po našem mnenju gre v sedanjem primeru za več revolucionarjev, ki niso mogli uveljaviti svojih političnih mnenj po zakoniti poti in ki se zato niso pomišljali, zateči se tudi proti Stalinu k istim metodam, ki so jih uveljavljali proti carizmu. Večina Izmed obtožencev spada v krog starih zarotnikov, podvrženih tajni akciji ter polnih sovraštva in ljubosumja proti Stalinu, kateremu so vselej, v dnu svojega srca. odrekali pravico. da bi zavzemal prvo mesto v drfavi. Zarota, sabotaža In terorizem so po našem mnenju glavni deli obtožnice, ki se nam zde več ali manj solidno utemeljeni. Vohunstvo in zveze s tujimi državami so boli sporne zadeve ter se obtoženci prav proti tem očitkom najboliše branijo. Tako je na primer Buharin odločno zavrnil obtožbo vohunstva. To seveda še ne pomeni, da bi se tajna akcija opozicije ne bila dejansko križala z nekaterimi tujimi vplivi. Nekaj takeea sodelovanja je bilo nedvomno po sredi, težko pa si je misliti, da bi možje, kakor maršal TuhaČevski in Buharin prodali tujim vohunskim službam informacije o narodni obrambi Lahko pa si je misliti, da so, podobno kakor na primer general Franoo. pripravljali pri kaki velesili usodna tla. preden b! prešli k akciji. Seveda pa je .lasno, da s pravneca vidika že samo to zadostuje za utemeljitev obtožbe veleizdaje in komnlota nrotl varnosti države ter za proglasitev vseh obtožencev za zločince, ki zaslužilo naihujšo kazen, prav tako ksVor bi leealna «panska vlada gotovo ustrelila generala Franca, ako bi n i^trov upor ne uspel. Te ugotovitve »Tempsovega« posebnega poročevaVa so zbudile v Franciji Izredno pozornost, ker dnmiščaio novsem drueačno prenoto moskovskega proceda, kakor bi se zdela utemeljena po dosedanjih poročilih velike večine evropskih listov. Zasliševanje obtoženih zdravnikov Moskva, 9. marca. br. Na današnji razpravi so bili zaslišani obtoženi zdravniki. Po uvodnih vprašanjih državnes«» tožilca so vsi štirje obtožcnci priznali očitana jim dejanja in opisali vse okoliščine, pod katerimi so izvršili naročene jim umore. Zatrjevali so da so jih t' zločini, ki jih niso izvršili iz lastnega nagiba, neprestano preganjali celo v sanjah ter da so živeli v neprestanem konfliktu s svojo vestjo. Toda morali so se pokoriti odredbam Jagode, ki jim je grozil s smrtjo, ako ne zastrupijo označenih ljudi na način, da tega ne bo mogel nihče ugotoviti kot nasilno smrt. Posebno Pletnjev Je hudo obremenjeval Jagodo, ki da mu je naročil usmrtitev Kub-jiševa. Kazakov je podrobno opisal, na kaic način je spravil s sveta Menšinskega ter pripovedoval, kako ga je Jagoda pripravi! z grožnjami do tega. da je čim hitreje usmrtil Menšinskega. Jagoda je vse te iz-jsve označil za laž in potvorbo. N« koncu današnje razprave je bilo sporočeno, da bo razprava * bodoče tajna. Verjetno je, da bo jutri govoril glavni tožilec in da bodo v petek spregovorili svojo besedo tudi branilci. Maršal Blücher vodja oficirske zarote Varlava, 9. marca. o. Po poročilih la Moskve vlada tam veliko vznemirjenje. Stalin )e skrajno ogorčen nad razvojem moskovskega procesa ter dolži neuspeha éefa GPU Ježova, predsednika sod šča U1-riha in vrhovnega državnega tožilca Višinskega, češ da ao dopustili obtožencem podati Izjave, ki ne bi n Ikdar smele priti v Javnost V moskovskih krogih smatrajo Ze vse tri glavne akterje moskovskega procesa za odžagane, ker so si s tem pro-ceeom nakopali nemilost sovjetskega diktatorja. Odločne lzjave obtožencev da niso nlkakl špijonl niti veleizdajalci. marveč da je bila vsa njihova akcija naperjena »ključno le proti Stalinu, katerega smatrajo za nesposo-bnega voditelja .niso zgrešile svojega vtisa v široki javnosti. Po službenem komunikeju šefa GPU so prisil sedaj na sled široko razpredeni zar rot\ ki je imela namen končno strmo-giavljenje Stalina. Pred dnevi odkrite zarota v Kremi ju je le sestavni del široko zasnovane vojaške akcije, ki jo vodi baje sam maršal Blücher. Stalin ga je 2e pred meseci poslal na Daljni vzhod da bi ga tako odpravi Iz svoje bližine, toda v vsej tajnosti se je Blilcher vrnil v Rusijo, kjer je 2e vee mesecev snoval vojaško zaroto ln Jo dobro pripravil, zbral svoje najza-neeVjivejše čete ln pripravil pohod na Moskvo da bi Ukv dirai Stalina tn ves njegov režim. Njegov zaupnik v Moskvi Je bil pred par dnevi aretirani maršal Jego-rov, ki Je vodil zarotniške pr prave v Moèkvl. Ni še znano, kaj bo storil Blücher sedaj, ko Je bila zarota v Moskvi odkrita ln so zaprti vsi glavni njegovi moskovski »otruciniki. V Moskvi se boje, da bo kl;ub temu izvršil svoj nameravani pohod. Stalin je zaradi tega takoj odpoklical z Daljnega vzhoda maršala Voroš lova. ki )e edini njegov zvesti zaveznik. Po poročilu Stalina so koncentrirali v Moskvi zanesljive polke Iz notranjosti S blrije, ki niso poučeni o pravem položaju ln ki bodo do-! bili nalog, da nastopijo proti sovražnikom boljševizma. V Moskvo so poslal iz im« ; g*h mest tudi večje število bataljonov čet J GPU. Vse količkaj nezanesljive in sumljive oficirje 30 zaprli Samomor grškega poslanika v Moskvi Moskva, 9. mana. AA. Tukajšnji grški poslanik Nikopulos je včeraj do; od ne izivr-! šil na svojem stanovanju samomor. Vzrok ' samomora je bila neozdravljiva bolezen. Na poti v inozemstvo aretirana diplomata Varšava. 9. marca. w. Listi javljajo, da sta bila pred dnevi v mednarodnem vlaku Moskva — Polh>ka aretirana dva ruska diplomata. ki sta potovala v prestolico neke za-padne evropske države. Iz Moskve so ju brzojavno pozvali, naj se vrneta. Ker ne ni-str odzvala pozivu, je takoj odletel letalski oddelek GPU na progo ter oba aretiral. Angleška pomoč Franciji London. 9. marca. b. Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil snoči na vprašanje nekaterih poslancev, da je angleška vlada po čl. 20 pakta DN prevzela obvezo, da se ne zaplete v nobeno akcijo, ki bi ne bila v popolnem soglasju - ženevskim protokolom. Laburistični poslanec Henderson je nato vprašal Chamberlama dobesedno: V čem so naše obveze za pomoč Franciji v primeru napada na to državo ali v primeru invazije njenega ozemlja? Chamberlain je s poudarkom ugotovil: Razen z obveznostmi po paktu DN smo napram Franciji vezani v tem pogledu po lokarnski pogodbi, k; je bila potrjena s tretjim odstavkom dne i9. marca 1936 doseženega sporazuma Na nadaljnje Hendersonovo vprašanje ali je ansleška vlada proučila svoje obveznosti tudi za primer, da bi Francija priskočila napadeni Češkoslovaški na pomoč, Chamberlain ni odgovoriL Ciganke so odnesle tisočake Brežice, 9. marca V torek 8. t. m. se ie zglasila v trgovini glavne zaloge tobaka v Brežicah trojica mladih cigank. Z vso ljubeznivostjo in pretka-nostjo so nastopile pri trgovcu. Pogovor z njim ie bil tako živahen, da ni niti opazil tretje ciganke Nikoličeve pri blagajni, iz katere mu ie skrivoma odnesla šop bankovcev po 100 in po 1000 din v skupnem znesku 6000 din. Po olhodu cigank je trgovec kmalu opazi! ta'vino. Takoj «> bili obveščeni domači orožniki. ki so ciganke pridno zasnovali. Uspeh ni izostal in so po preteku 15 minut wo troMco zasačili in ji zaplenili ves denar. Ciganke so uklenjene odpeljali z večernim vlakom na okrožno sodišče. Spet so saje uničile hišo Radeče. 9. marca Komaj 60 naši vrli gasilci spravili fvoje orodje v gasilni dom. ko so gasili pri Pra-ženu. že je pričela goreti na Brunški gori hiša posestnika Polaka. Nesrečno naključje je hotelo, da je ogenj zajel vse prostore v hiši ter jo popolnoma uničil. Kako ie nastal požar, ni znano. Gosj>odinja je zakurila v peč za peko. pa so se menda vn-le i*aje zaradi prekomernega kurjenja. Naši vrli gasilci so bili o i»ožaru 'akoi olveščanl. vendar pa je bila vsaka pomoč izključena Skoda je znatna, a je menda krita z zavarovalnina Letalo padlo na tla sredi Prage Praga, 9. udarca br. Danes popoldne se Je pri'pet.ila v P raci nenava, 1 o letalska nesreča» Vojašiuj lovsko letalo, ki ga je vodij ;>od, o-ročnik Ado.f Stali, je iz nepoj ^n j.-i,e_ra vzroka mei poletom nad mestom iz pro« oejšnje višine treščilo aa tla Pilot je rešil a padalom, letalo pa je pa d'o v K t ubinovi ulici v podoli na vrt neke vile, k V;-* se jo vnelo in je popolnoma zgorelo. Gai-ilei po s velikim naporetn preprečili, da se ogenj nI razširil nu s'se Ina poslopja. Na kraju tiC&reč« se je zbrala ogromna mnHSica rado ve Ine-žev. Vsa sreča je v tem, da letalo n; pa lio na kako p-ometno ulico, kjer M ms ča gOi tovo zahtevala mnouo človeških žrtev. GLAVNA KOLKKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A* REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ELICA 1& obveAča neobvezno, da so v 5. razreda 85. kola državne razredne loterije 9. t. nw bili izžrebani sledeči dobitki: DIN 100.000 St. 62070, DIN 50.000 èt. 66923, DIN 35.000 St. 65225, DIN 25.000 fit. 86350, 96366, DIN 15.000 št, 13314, 93814, DIN 12.000 št. 14860, 41367, 51335, 58551 DIN 10.000 št. 4749, 8630, 40407, 60944 PO DIN 8.000__St. 2316, 10907, 20373 21537, 26106, 29939, 39362, 53566 60299, 61346, 70814, 73123, 75629 76266, 96945. PO DIN 6.000.— St. 2555, 5392, 14153 14250, 40014, 60240, 70907, 74320 93090. 98936 PO DIN 5.000— St. 209, 1609, 3143 5186, 7226, 16752, 20423, 20913 27337, 30382, 47814, 50074, 76151 80554. PO DIN 3.000— tt. 3001, 3858, 4165, 15906, 29837, 35395, 38944, 47406 48996, 64783, 65598, 79052, 83169 87332, 95394. Popolno uradno iwto dobitkov, Izdano In kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vlakih pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Prihodnje žrebanje bo jutri 10. IIL Poleg tega Je izžrebanih 1300 Številk a dobitkom po 1000 dinarjev, ki Jih objavljamo na 10. stranL / Domač® vesti „Domoljubov" nasvet »Domoljub« se je poglobil v začetka postnega časa v premišljevanje o pokvarjenosti našega ljudstva. Fri tem prihaja do spoznanja, da bi morala oblast resno poseči vmes s pomočjo — davčnega vijaka. Ljudje po deželi vse preveč plešejo in »Domoljub« pravi: »Zato polagamp vsem tistim gospodom na srce, ki kujejo postave in iščejo, kje W našli primernih dohodkov za kritje ogromnih Izdatkov, ki jih Ima vsa država, naj sedejo na številne plesne zabave po vseh naših krajih ln jih naj kar pošteno obdavčijo. Za vsako plesno prireditev najmanj 100 din, v postnem ln adventnem času pa tudi 200 din. To, če je zabava napovedana. Če pa nI bila oblasti nič naznanjena, pa vsaj še enkrat toliko. Izvzet naj bi bil samo ples na svatovščinah. Kdo naj vodi kontrolo o vsem tem? Najbolje bo, če oblast sama. Na ovadbo ljudi se nI zanašati. Državni organi, financarjl ln orožniki naj vzamejo to reč v roke. To nedeljo tukaj, drugo tam«. • Na rimskem vseučilišča bo lektor srbo-hrratskega jezika. Na zagrebškem vseučili-6ču je. kakor znano, predaval profesor slovanskih jezikov na rimskem vseučilišču Damiani ki si je pridobil velik sloves kot prevajalec bolgarske in potek j književnosti. No. vinarjem, ki eo ga obiskali, je pripovedoval, da bo v najkrajšem času nameščen na rimskem vseučilišču leklor za srbohrvaščino. Iz naše države bo prof. Damiani odpotoval v Bolgarijo, kjer bo predaval na vseučilišču v Sofiji. ZA VSAKEGA, brez izjeme velja pregovor: OBLEKA dela človeka Koliko slgurnejši nastop Imate ln koliko večji ugled uživate, če ste vedno brezprikorno oblečen. Saj Vam za to tudi nI potrebno mnogo denarja Ce greste k »MANUFAKTURI« komanditni družbi na Mestnem trgu 17« si lahko nabavite res dobro blago za sorazmerno malo denarja. • Ekskurzija berlinske politične S«le v Dalmaciji. Pod vodstvom svojih profesorjev ie prispela v Split skupina dijakov visoke politične šole v Berlinu. Kkskurzisti so si ogledali v Splitu razne gospodarske in kulturne ustanove, potem pa so se podali v Kaštsl in Trogir. V našo državo so prispeli saradi proučevanja gospodarskih razmer. • Smrt našega na jbogaiejšfga izseljenca. Kakor «smo že poročali, je v Buenos Airesu umrl naš najlogatejši izseljenec, brodar in podjetnik Miao Mihanovič. ki se je pred 76 ieti rodil v vasi Doli pri Slonu kot sin revne družine. V Južno Ameriko se je izselil, ko je bil star 12 let. Mladost je preživel pri Bvojem starejšem bratu Nikoli, ki je začel evo:o karijero v Južni Ameriki kot ribič, a H je pozneje pridobil lepo premoženje. Ko je Miho dorasel, je s svojimi velikimi spodobnostmi bratovo podjetje tako razširil, da f-ta postala Mihanoviča znana in ugledna v gospodarskih krogih vsega snovega 6veta«. Miho .Vlihanovič je ostal zvest svoji stari domovini in izdatno je podpiral svoje siromašne rojake. Prosvetne in narodne organiza-oije so dobivale od njega velike denarne podpore. Sokol v Dubrovniku ,'e izvolil Millo Mihanoviča za svojega častnega člana. Ko je bilo ustanovljeno v Argentiniji diplo-tnatično predstavništvo kraljevine Jugoslavije, je ustanovil Mihanovič v svojem rojstnem kraju ustanovo,, ki izdatno podpira nacionalne in prosvetne organizacije, iz sredstev ie ustanove je bilo ustanovljeno ie več šol ter zdravstvenih in gospodarskih ustanov. Nedavno je Mihanovič prodal vsa svoje brodov;e in izstopil iz gospodarskih organizacij, pri katerih je doslej sodeloval. Vsa Dalmacija žaluje za svojim dobrotnikom. Domneva se. da todo njegovo truplo prepeljali v rojstni kraj. • Pr»rafun mesta Sarajeva. Sarajevski občinski odbor razpravlja o proračunu mestne občine, ki ee je letos precej zvišal ter enasa 36 milijonov. To ie za 5 milijonov več kakor lani. V proračunski debati je mestni načelnik Bičakčič poudaril, da bi morale biti mestne občine popolnoma svobodne. Izrazil se je takole: Mislim, da bi se morala mesta svobodno razvijati, o čemur pa danes ne more biti govora. Tudi Sarajevo ni r-vobodna mestna občina. Meni je vseeno, ali »em imenovan ali izvoljen, ni mi pa vseeno, uli je občina v svojih poslih avtonomna ali r.e. • Izseljevanje lz Vojvodinje ln S rema. V Nemčijo je odpotovalo na sezonsko delo nedavno preko 1.500 nemških naseljencev Srema in Vojvodine. Ti sezonski delavci imajo v Nemčiji zagotovljeno popolno oskrbo, v denarju pa bodo zaslužili na mesec okrog 6-r><> din.. V Severno Ameriko pa se je izselilo v zadnjem času precej Slovakov, ki so zdai sporočili svojcem, da so našli delo in da so zadovoljni.. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln Skropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3. • Lepe In dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. • NAgradnl natečaj sa oanntek lepaka ljubljanskega velusejina. Uprava LV razpisuje natečaj za umetniško ln Idejno najboljši osnutek za lepak Jesenske vele-sejemske prireditve leta 1938- Ta prireditev bo obsegala poleg običajnih oddelkov kot dominantne razstave fotografske ln filmske umetnosti, znanosti ter industrije, nadalje razstavo vsakovrstnih domačih živali in rtoogojstva. Osnutki morajo Izražati idejo ,da se bo ta prireditev vršila pretežno v znamenju teh razstav in poudarjati na primeren način tudi jesenski velesejem kot takšen. Osnutki morajo biti izvedeni v kaki fotografski ali kombinirani fotografsko-grafični tehniki v največ dveh barvah formata 70 x 100 cm. Besedilo, ki mora biti dobro čitljivo, je sledeče: Velesejem, Ljubljana v jeseni 1. — 12. IX. 1938. Avtor prvonagrajenega osnutka se obveže sestaviti tudi besedilo v petih drugih jezikih. Z geslom opremljeni osnutki se pošljejo do 1. maja opoldne ravnateljstvu veiesejma v Ljubljani a točnm naslovom v zapečateni kuverti .na katero je zapisati samo geslo. Nenagrajene ln ne-odkupljene osnutke je treba dvigpiti med 15. in 31. majem 1938. Določene so sledeče nagrade: ena za 1.600 din, ena za 800 din in dve po 300 din. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj. drugo polovico pa po korekturi poiz-kusnega odtisa v litografičnem zavodu. Morebitni še potrebni podatki ali posnetki velesejemskega prostora se dobe pri upravi veiesejma v Ljubljani. • Diplomirani tehniki! Udruženje diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, obvešča. da je razpisalo ministrstvo za gradbe 30 mest uradniških pripravnikov ta tehnike, nadalje ministrstvo vojska in mornarice (inženjersko tehnično odelenje) pa 25 mesi gradbenih tehnikov. Podrobnejši pogoji so na raziiolago v tajništvu. • Cesta Naklo—Šenčur zaprta. Zavoljo gradbenih del za vodovol na Brdo je Itiuo-vinska cesta Naklo— Kokrica—Šenčur od mosta čez Kokro zaprta za ves težji tovorni promet. Promet se lahko vrši po o' činski cesti, ki veže banovksko cisto od mcetu. desno z 'iruiro banovinsko cesto. Zapora velja od 7. do 15. t. m. • Prve lokomotive bosanskih železnic pridejo v muzej. Za transport v tehnični ali železniški uiuzej so določene prve lokomotive, ki so obratovale na ozkotirnih železniških progah v Bosni in Hercegovini. Zanimivo je, da so imele te prve lokomotive imena in številke. Tako so se imenovala tri take lokomotive »Rama«, »Augusta« in »Ida«. »Ida« je že davno pretvorjena v staro železo, ohranjeni pa sta »Rama in »Augusta«, ki sta službovali neprestano od lela 1882. do leta 1914. Te lokomotive so vlekle vagone z brzino 10 do 15 km na uro. Zaradi teman ja vode so večkrat 6tale tudi izven postaj. Prva leta je vožnja na progi Saraje-vo-Brod trajala 2 do 3 dni in vlaki eo vozili navadno po enkrat na teden. • Zanimiva zapuščinska pravda. Bogata posestnica iz Opatije Valerija Bary. rojena Hrvatica, zdaj italijanska državljanka, je pred tremi leti podedovala od pokojne po-sestnire Marije Markovičeve iz Titela v Ba-natu hišo in zemliišče. Markovióeva je v svoji oporoki za izvršilca oporok določila nekega ze munskega odvetnika. Temu je pozneje dedinja naroČila, naj hišo in zemljišče proda ter izplača vse na posest vknjižene dolgove, preostalo gotovino pa pošlje njej. Odvetnik je opatijski pocestnici pisal, da bo težko najti kupca. Naposled ga je pa le našel ter poslal lastnici prodanega posestva 130 000 din. Po-sestnico pa so neki znanci opozorili, da od-vetnikove navedbe niso resnične, ker je bilo kupcev dovolj, a je odvetnik prodal posest nekemu svojemu ožjemu sorodniku po najnižji ceni. Zdaj je opatijska posestnica vložila tožbo proti odvetniku, češ. da je izrabil zaupaHje kot izvršilec oporoke. I I I KINO SLOGA — Telefon 27-30J SAMO šE DANES! Velika glasbena in športna atrakcija v prekrasnem filmu KRALJICA LEDU v katerem briljira popularna filmska zvezda SONJA HENIE Jutri premiera vesele komedije: »TRIJE NEUMNI DNEVI«._ • Potres f Banjaluki. V ponedeljek malo pred 9. zvečer eo v Banjaluki občutili spet močnejši potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene škode. V Banjaluki so bili tudi lani večkrat močni potresni sunki, a strokovnjaki so izjavili, da so taki pojavi lokalni ter povzročeni od vdiranja podzemskih jam. • Kriza umobolnice v Sicnjevcu. Največje zdravilišče za duševne bolezni v naši državi, ki je v Stenjevcu pri Zagrebu, je zašlo v hudo gmotno stisko. Zdaj je posebna komisija zagrebške zdravniške zbornice obiskala to bolnišnico, da bi ugotovila, kaj bi se dalo storiti za rešitev iz krize Komisita je ugotovila, da ima uprava bolnišnice na razpolago sredstva za oskrbo kakih 1.200 l>ol-nikov. bolnikov pa je v Stenjevcu zdaj že okrog 1.800. Tudi prostori so postali pre tesni. 0 krizi velike zdravstvene ustanove bo komisija sestavila otširno spomenico za vlado in bansko upravo. • Žganje jz koruze. Finanöni organi v Bosanskem Novem zasledujejo ijudi, ki trgujejo z novo vrsto žgania s — kukuruzova-čo. V srezu Dvor na Uni so začeli kmetje izdelovati žganje iz koruze. Velike kadi so napolnili z vodo ter nasuli v njo koruze. Koruzo so pustili v vodi, dokler ni začela kliti, potem pa so jo vzeli iz vode. posušili, drobno zmleli ter jo pomešali s kvasom. V posodah so zmljto koruzo pustili, dokler se ni začela peniti, potem pa so jo kuhali, kakor se kuhajo slive. Med kuhanjem so vsuli v kotle tudi nekaj tobaka, da je dobilo ko ruzno žganje lepšo barvo in večjo moč. Ku-kuruzovača je zelo močna Ln po okoliških vaseh se je naglo udomačila. • Polzkoien Tlom pri adravnlka. Is R*}. henburga nam poročajo: V ponedeljek po-noód età se hotela dva potepuha «plaziti t lekarno banovinakega zdravnika dr. M inalava Škofa, le sta začela odstranjevati Spe, ko je eno padla na tla in ee ubila. Zdravnik je vstl, snel puško ter ustrelil «kozi okno. Tolovaja sta jo pooihala v noč. Dve Icefvi sta pustila ob eteni. na tleh pa so drugo jutro naAli teležuiik, e katerim »ta bila vlomilca poč pripravljena pobita vsakogar, ki bi ju zasačil pri vUirai. • Koča v Krnic! pri Kranjski Rari )e oskrbovana vsako soboto in nedeljo. V Krnici je še nad 2 metra snega, srenj, čez dan solita. Vreme je krasno, smuko telo ugodna. • Proteus. Prva Slevilka V. letnika gre te dni v tisk. Vse delo Pri rodoslovnega društva ie v veliki mari odvisno od uspeha, ki ga doseže PROTEUS. Mnogim naslovom smo poslali na ogled Stev 9/10 preteklega letnika. Kdor se eam ne namerava naročMi, tega prosimo, da odda to Številko kakemu znancu. Interesenti lahko dobijo brezplačno PROTEUS na ogled, če sporočilo svojo zel io naravnost Prirodoslovnemu društvu (Liub-Ijana, Beethovnova ulica 2.). Nove naročnike prosimo, da se prijavijo čim prej, ker moramo določiti naklado V. letnika. Iz Ljubljane n— Rastline in živali reagenti. V okviru Pri rodoslovnega društva je v torek zvačer predaval g. Albin Seliškar o živalih in rastlinah kot reagentih. Na odru niale fil-harmonične dvorane je bi) postavljen cel laboratorij za ilustracijo predavateljevili izvajanj. Reakcija je odgovor na gotova vprašanja. Prvi je postavii temelja porabi organizmov kot reagentov že slavni Pasteur. Tudi človeški organizem poseJuje reagente, to sta posebno von in okus. Purki^e je bil de-&al, da so čutila najfinejši reagenti, ki nam služijo za spoznavanja zunanjega sveta. Ruski učenjak Pavlov pa je smatral čutila kot analizatorje. Kot reagent 6e lahko porablja celotni organizem. Nekatere živali in rastline reagirajo že pri najmanjših izpremem-bah. n. pr. pri najmanjšem «»manjkanju kisika. Kot prav občutljiv reagent za mnoge snovi, tudi za strupe, so kvasovke. Tako nam n. pr. pokaže vodna bolha, ali je voda čista. Sploh so pa vodne živali zanesljivi naznanjevalci čista in nečiste vode. Belo miš lahko porabimo pri preizkušnjah in dokazovanjih strihnina ali morfija. Kot reagenti pa lahko služijo tudi sokovi rastlin in živali. Kot prvo snov za ugotovitev reakcije so uporabljali lakmus. Tudi škrob je važen reagent. Srce žaba lahko živi še dolgo po tem, ko smo žabo usmrtili. Prav tako telečje srce. — Predavanje, ki |e bilo zelo zanimivo in ja privabilo lepo število poslušalcev, je zaradi poskusov trajalo do enajste ure. POSETITE KUHARSKO KULINARIČNO RAZSTAVO združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12. do 15. marca t. 1. — Po železnici je dovoljena polovična voznlna z žel. legitimacijo K-13, ki jo nabavite pri odhodni postaji. — Polovična vožnja od 10. do 17. marca L L u— Ali opero poslušamo ali gledam»? Ko obiščemo kako predstavo v operi pr-j vikrat, takrat jo predvsem gledamo, če ! pa obiščemo isto predstavo večkrat, jo : predvsem poslušamo. Najhvaležnejše oper-; no občinstvo so tisti obiskovalci ,ki obiščejo isto predstavo po večkrat ln se skušajo čimbolj vživeti v umetnino. Tako občinstvo si navadno oekrb' tudi besedilo opere, kar poznavanje besedila zelo dvigne užitek. Zato so po velikih gledališčih med opernimi predstavami tud- prostori za gledalce toliko razsvetljeni, da je mogoče med predstavo brati besedilo. V Ljubljani doslej ni bilo običaja, da bi bli prostori za gledalce razsvetljeni med predstavami; saj jo pri nas-morebiti prav zaradi tega — razmeroma redko občinstvo, ki bi prihajalo v opero z besedilom. Pri dijaškem pevskem nastopu v nedeljo 13. marca bo pa imel vsak obiskovalec s seboj tudi besedilo, ki ga bo dobi brezplačno pri operni blagajni, ko bo kupil vstopnico. Zato se bo napravil v nedeljo tudi ta poskus .da bo operno gledališče med petjem toliko razsvetljeno, da bo občn-stvo lahko sledilo besedilu pesmi Tudi s tega vidika bo torej zanmiv pevski nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol v nedeljo 13. marca t. 1. ob pol 11 uri. Vstopnice (sedeži od 20 do 5 din. stojišča po 4 in 2 din) so naprodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču. ! Žrebanje državne razredne loterije dne 8. marca 1938* Din 15 000.— št. 95.755, Din 6.000.— št 62.030, Din 1.000.— SU 10 851, 15.756. 15.768, 24.810, 24.878, 33.001 33.063, 33.072, 33.088, 53.092, 53.004, 62.006, 62.016, 62.028, 62.069, 62.072, 95.740, ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 6 Fotografirati naučimo brezplačno Dober fotoaparat pa dobite ie od Din 50.— naprej. Ob nakupu fotoaparata pri nas se ravežemo ne »amo strokovno postremi in svetovati pravi aparat, temveč tudi istega lamentati, te pride nov model ali ako isti ni po volli! Naiveiia taloga naimoderneiiih aparatov zadnnh modelov Prinašamo 2 X letno vse fotografske novosti tipskega veiesejma in drugih svetovnih tržiJC, — rato » zaupajte nakup fotoaparati Foto Touristu Lojze Šmucu Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. foto-aparati vedno na zalogi u— Pianist Ivan Noč. kjerkoli koncertira. dobi najlepše in najugodnejše ocene, rako pravi eden izmed kritikov o njem: >Večer je bil lep in bogat. V fraziranju je izredno čist. v igranju lahek, trilèki in pasaže kažejo. da imajo Ljubljančani v svoji sredi že danes znamenitega pianista, ki zasluži, da dobi internacionalni 6loves, S svojim inštrumentom je Ivan Noč popolnoma zraščen in zna iz njega izvabiti vse. kar je potrebno, da uveljavi sete, svojo igro in tudi avtorja, katerega delu je posvetil vso skrb in pozornost«. — Druge ocene pa hvalijo predvsem virtuoznosl njegove igra in spioh njegovo tehnično stran. Opozarjamo, da bo Nočev koncert v Liubljani v petek 11. t. m. ob 20. ari v veliki dvorani filharmonije. n— Društvo za raziskavanje jam v Liubljani ima v petek, 11. t. m. ob 18. v balkonski dvorani na univerzi svoj redni občni zbor. Vsi člani so vljudno vabPeni. u— Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre bodo v za četku aprila. Prijave ie treba vložiti na Zbornico za TOI v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje do 16. marca. Do i3t*ga termina ic treba pološiti tudi pri-tavo k izpitom o obči izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijave k tem izpitom dajo pristojna obrtna združenja. Hans Albera — Haust Knoteck — Heinz Rühmann! Ti tri J« Vaa bodo zabavali v duhoviti detektivski komediji SHERLOCK HOLMES KINO MATICA 21-24 Danes ob 16M 19.15 ln 21.15 uri a— Namen ljubljanske prostovoljne soeial. ne dav&tine. Z mestnega poglavarstva smo prejeli: Mesftna občina ljubljanska skuša omiliti bedne razmere nezaposlenih delavcev s tem. da jih zaposluje pri raznih javnih delih, ki služijo aplošni koristi občanov. Za delo prejemajo delavci mezda. S temi prejemki obvaruje občina nezaposlene in njih družine vsaj pred lakoto. Zaposlitev brezposelnih delavcev zahteva od občine mnogo denarja; mezde znesejo po sedanjem številu zaposlenih, ki jih je okoli 270, velike vsote, občutni so pa tudri prispevki za delavsko zavarovanje. Ob*ina bi mogla sicer delavcem izplačevati podpore in bi nemara manj izdala. Toda s tem bi le pospeševala slabe posledice brezposelnosti, kar bi delavce sama navajala na brezdelico in utrjevala v njih prepričanje, da je mogoče živeti tudi brez d *la, le od podpor. Tako naziranje je vedno posledica nezaposlenosti, ako ta dolgo traja. Z zaposlitvijo delavcev si je občina naprtila večje delo in večja breme, vendar je moralni us|>eb tega načina podpiranja tako velik, da so večji izdatki utemelieni. Zavesi, da delavec gotov znesek zasluži z lastnim delom, da ga ni prejel po milosti, mora dvigati vero v sposobnost preživljanja sel>e in družine z lastno močjo. Kako drugačen pogled na življenje doba otroci, ki vidijo, da jima prinese oče kruha, ki ga je z delom zaslužil, kakor pa oni, ki žive v zavesti popolne zavisnosti od dobre volj» usmiljenih ljudi. Wo letošnjo zimo je občina plačevala delavce iz svojih rednih dohodkov. Občanov v zimskem času ni nadlegovala s prošnjami za prispevke. Ker bo pa nezaposleno©! tudi pomladi še precejšnja in so redna sredstva občine blizu izčrpanja, mora prositi zopet svoje občane, da prispevajo potom plačevanja prostovoljne socialne davščina v fond za zaposlitev brezposelnih delavcev. To davščino bodo pobirali posebni pooblaščenci, ki bodo imeli izkaznice s fotografijo. Vsakdo se more odločiti sam, koliko bo prispeval. n— Češko glasbo boste slišali na III. javni produkciji gojencev ljubljanskega drž. konservatorija. ki bo v ponedeljek 14. i. m. ob 18.15 v počastitev blagopokojnega prezidenta T. G. Masaryka. Ker je prireditev spominskega značaja, bo imel uvodno besedo univ. prof. g. Vaclav Burian. Podrobni spored dobite v knjigarni Glasbene Matica. B_ »Prodana nevesta« bo v soboto 12. t. m. z gostoma Jožetom Križajem v vlogi Ka-eala in Poldetom Kovačem v vlogi Vaška, ki nastopi po šestih letih ponovno na našem odru. S to predstavo bo naš Polde slavil tudi 50 letnico svojega rojstva, na kar posebno opozarjamo njegove številne prijatelie in znance. Marinko poje ga. Vidilijeva, Janka g. Franci. Dirigira g. Neffat režija je proL Sestova. Cene ®o operne. u— Razstava likovnih umetnic M2A v Jakopičevem paviljonu bo nepreklicno odprta samo do vključno 20 t. m. Zanimanje zanjo je izradno in je poset razstave prav ugoden. Prihodnji teden bodo šole višjih letnikov pristopile na razstavo, zato prosi dravska sekcija JZZ vse one. ki se zanimajo za umetniška dela češkoslovaških, rumunskih in ju-goslovenskih upodabljajočih umetnic, da po-setijo razstavo cimpreje. u— V spomin univ. prof. dr. A. Serkj» eo podarili Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu njegovi prijatelji pri »Kolovratu« znasek 2000 din. u— Not grob. V Mostah je umrla v 58. letu starosti gospa Marica Karpetova- soproga posestnika. Ugledno pokojnioo bodo jutri ob 14. spremili k zadnjemu počitku. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! n— Najrcf Tafkor, pa Se polko mazurkok besedo, in različne druge originalne nlese bomo plesali na valčkov večeru na Taboru. v soboto. 12. marca. Zadovoljno bo staro in mlado, saj se bo tudi za moderne plese našel kotiček! Preskrbljeno bo tudi zs dober prigri?ek in prijeten pozi rek! Prvi film v katerem igrajo in pojejo dečki znamenitega mladinskega zbora Wiener Sängerknaben Zunanji posnetki tega krasnega filma v katerem kraljuje lepa pesem, mladost in plemenitost so bili izdelani v Tirolall v najlepših gorskih pokrajinah. KINO UNION TeL 22-21 Danes premiera! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Mladina prepeva DIE SINGENDE JUGEND u— Novi odbor Jadranske straže v Ljubljani se je na prvi seji konstituiral takole: pre sednik Jcsip Pogačnik, generalni tajnik TPD, podpredsednike sta trgovec in dvorni dobavitelj Anton Verbič ter pot pulkovmik Ivan Oblak, tajnik je polkovnik v pokoju Viktor Kristan, blagajnik Rajko Ogrin, direktor Zanatske banke, ekonom France Golob, direktor tobačne tovorne, gospodar Vik. tor Be/.ja.k, elektiotehnik, načelnica ženske sekcije ga Marija Pirkmajerjeva, soproga poJ'bana v pokoju: odfborniki pa so prof. Ciril Arko. šol&k irovnatelj Anton Fakin. ban-ski svetnik dr. Aloirij Guštin. robni zdravnik dr. Robert Hlavatv. ga Nada Kmetova, banski sekretar Joža Likovič, ga Fe-nm'n Mojnronova, banpki svetn'k dr. Fran Ogrin. mornariški poročnik v p. Ivan Rupnik, višji davčni kontrolor v ,p. Rudolf Starki, direktor Borze o marec letes izneveril običajnim muham. Ze poiutrišnjeni. na Gregorjevo, to nastopila običajna kmetska pomiad in veselo ptičje svatovanje. Vsakdo si seveda želi, da bi marec, ki letos z glavo ne zana je, tudi z repom ne strašil. —u Sokolsko društvo Ljubijara-Moste priredi drevi ob 20. v »Kinu Moste« mladinsko akademijo s pestrim sjx>redoin. Člani in prijatelji sokolske miaidine so vabljenL Iz Celja HM o— Krstna predstav» Bučarjeve veseloigre s petjem in godbo »Smuk-smuk« bo v Sentjakotskem gledališču v nedeljo 13. t. in. ob 20.15. Po zmagoviti opereti »Študentje smo« in prelepi »Trški gori« eta postavila člana Šentjakobskega odra Metka in Panilo Bučar na oder novo veseloigro, kateri je tekst ustvarila Metka, godbo pa kom poniral Danilo. Komične situacije, humor, veselo petje in lepa godba nudi gledalcem mnogo vedre zabave. Novo delo bo gotovo vžgalo kokor prvi deli, od katerih je bilo vsako uprizorjeno preko 25 krat. Sodelujejo: Bučarjeva, Cafutova. Hanžič. Moser. Kuntar. Novak in drugi. Sodeluje orkester Sokola L, ki ga voii Danilo Bučar. Preskrbite si vstopnice že v naprej. 4—5 sobno stanovanje iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plačam ev. za eno leto ali več naprej«. n— Stiri države bodo zastopane na »mednarodnem plesnem referu« v soboto 12. t m. v Kazini pri velikem turnirju za prvenstvo Jugoslavije v plesnem športu. Edinstven bo užitek videti na tei prireditvi plesne pare-prvake iz Avstrije g. Skalko. iz Nem fije g. Lottershergerja. iz češkoslovaške g. Novaka in jugoslovenskega prvaka g. Berila. ki se bodo torili za prvenstvo srednjfe Evrope. Poleg njih nastopi še 14 najboljših narov iz omenjenih držav, ki tekmujeio za čim boljše nagrade. Plesni sport, ki je pri nas v najlepšem razvoju, ima posebno v sevarnih državah nebroi prijateljev in so slične prireditve obiskane od več fcifoč gle-dalcpv in plesalcev. Zato upamo, da bo tudi Ljubljana v soboto na »minila knrinricift dvorano do zadnjega kotička. e— Predavanje o sadjarstvu In vinograd« ništvu, Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Celju bo priredilo danes ob 19.30 v telovadnici II. drž. narodne šole (prejšnje okoliške šole) kulturno filmsko predavanje o sadjarstvu Ln vinogradništvu. Vstop ie vsakomur prost. KINO UNION Danes ob 18.30 in 20.30 uri »GOLE M«. Po stari praški legendi obdelal A. P. An-toine In Julien Duvivier. — V glavni vlogi HARRY BAUR, kot kralj Rudolf II. e— Na občnem zboru »Soče« v Celju izvo-tieni odbor se ja konstituiral takole: predsednik Jože Rakovšček. podpredsednik Fran. ce Saksida, tajnik Janko Fili, blasajnik Peter Fmica, gospodar Jože Batistuta, ored-sednica ženskega odbora ga. Angela Smido-va. člani odbora ga. Angela Sada rje va. gdč. Milka CLgojeva. Adolf Reja. Tone Repenšek, Dominik Poženel, Emil Furlan. Du^an Zdol-sek in Viktor Godnik, namestniki Karlo Sancin, dr. Mikuletič in Ivan Pertot. člani nadzornega odbora dr. Bavdek. dr. Bresiant in Kurinčič. Odbor si je začrtal zelo obširen program za novo poslovno !e'o, zato prosi članstvo, da bi ga vedno podoiralo in sa zavedalo dolžnosti napram društvu. KINO METROPOL CELJH3 Danes Mark Twainovo nesmrtno delo »KRALJEVIČ IN SIROMAK«. V glavni vlogi ERROL FLYNN. popularni Junak filmskega platna in dvojčka BILLY In BOBBY MAUCH. e— Nesreča pri delu. V Grajski vasi pri Gomilskem je padel 50 letni posestnik Anton Zupan v ponedeljek pri cepljenju drv taiko nesrečno, da 6i je nalomil več reber. u— Opozorilo lastnikom p^ov. Mestno po-glovaidtvo razglaša, da morajo lastniki nsov skrbeti, da bo znamka pritrjena na močnem usnjenem ali ličnem o vratu ku. ki s« ne snema tako lahko in ga mora pes ve^'no nositi. Ce se znnmkn izgubi, mora lastnik nabaviti novo. Pse brez veljavne znamke mora konjač poloviti in za 48 ur varno 7ai>re-ti. Ce ee javi lastnik in do-kaže da je pso Prijavil, mu ea mora konjač vrniti, lastnik pa plača prehrano V nnsprotnan primeru mora konjač pea pokončati. Iz Maribora a— Zborovanje mariborskih pekov. Včeraj je bil pri Gambrinu redni letni občni zbor Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Jakob Koren. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Med zastopniki oblastev so bili tudi obrtni referent mestne občine dr. Senkovič in obrtno zadružni nadzornik g. L Založnik. Predsednik gospod Koren je orisal borbe tn prizadevanja Združenja za zboljšanje položaja članov, poročal o številnih predstavkah in osebnih intervencijah pri merodajnih oblastvih. Iz tajniškega poročila g. J. Novaka je razvidno da šteje Združenje 112 članov, ki zaposlujejo 96 pomočnikov in 87 vajencev. Dohodki so znašali v preteklem letu din 44.231.50 din, Izdatki pa 41.023.45 din. Proračun za tekoče leto izkazuje 36.700 din dohodkov ter prav toliko izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal Hinko Celan, ki je predlagal razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve, tičo-če se delovnega časa v pekarnah in drugo. Sklenili so, da bo Združenje l(*)šnjo 30-letnico obstoja slavnostno proslavilo. Daljši referat je podal glavni tajnik Zveze pekovskih mojstrov Bašič ki je v svojem poročilu navajal, da je mariborska organizacija pekovskih mojstrov najmočnejša v naši državi. Zato se tudi uredba o nočnem delu v pekarnah nikjer ne izvaja tako striktno kaKor v Mariboru. Po zatrdilu glavnega tajnika pripravlja minister za socialno politiko novo uredbo o nočnem delu v pekarnah, ki bo zadovoljila mojstre in pomočnike, ki so se v zadnjem času pritoževali na vse strani zaradi nočnega dela v mariborskih pekarnah, a nekateri mojstri so bili zaradi tega tudi občutno kaznovani. V smislu zagotovila g. ministra, mojstrom te globe ne bo treba plačati. a— Ljudska univerza. Predavanja »Triglavski narodni parkt, ki je zelo uspelo, Be ponovi jutri ob 20. a— Gledališke norice. V soboto ob 15. bo prva ponovitev otroške predstave >Gašper ln Hudamora«. Znižane cene. Mariborska drama študira duhovito in zelo zabavno ita-lilansko komedijo »Dva tucata rdečih rož<, znano in priznano delo Alda Benedettija. a— Točji-st prirnde. Na starem mestnem pf. kopališč i se pojavijo na gotovih pristoj-n?stvo prodal banski upravi v Ljubljani, Kakor se čuje. bo banska uprava uredila na omenjenem posestvu žrebčarno. a— Kam?... Od doma je izginil 10 letni Franc Zanerl. stanujoč v Novi ulici 4. Starši sa boje. da se mu ni kaj pripetilo. a— Razburljiva dogodka sta se pripetila pradsnočnjim na dravski brvi in pri melj-skern brodu N*a brvi je nek pasant še pravočasno pridržal 19 letno Marijo P. iz Studencev. ki je hotela preko ograje, dokler ni prišel stražnik, ki jo ie odpeljal na stražnico. kjer je izpovedala, da ie hotela v Dravo, ker jo ;e fant zapustil. Marija se je preko noe potolažila v policijskih zaporih in je obljubila, da bo na fanta pozabila. Pri melj-ski brvi pa so delavci v zadnjem trenutku zadržali 18 letno Elizabeto F.. ki je hotela v Dravo zaradi nesrečne ljubezni. Tudi Elizabeto so na policiji pomirili. a— Okradeni delavec. V stanovanje Gabri -!a Zamude v Smetanovi ulici 59 se je vtihotapil ta.t in odnesel oblake, perila ter drugih predmetov v vrednosti okoli 2000 din. a— Zaloga ukradenih predmetov na podstrešju. V stanova r.u gostilničarja Preglana v Marenbergu se je pojavil vlomilec, ki je odnesel gotovine za 650 din, zlato damsko zapestno uro. z'at damski prstan z bri'r'an-tom. močko zla*o uro z verižico ter srebrno verižico v skupni vrednosti 4-!KK) din. Vlomilca so aretirali pri Dravogradu, ukradene predmete pa so našli na podstrešju neke hiše. a— Krvava svatba. Pri Krambergerjevib v Trutkovi v Slov. goricah so imeli svatbo, na kateri je bilo mnogo svatov Nastal je preoir. ki se je navzlic pomnrjevani.ni domačinov sprevrgel v prelep. Na dvorišču sta obležala v krvi posestniški sin Rudolf Petek in .fožef Pavrič iz Brengov^. P^tek je dobil težke udarce po glavi. Pavrič pa več vbodlja-jev v desno roko. a— Bik jo je nasadil. Pri Sv Juriju v Slovenskih goricah je šla 61-letna posestnica Julija Omikova mimo hleva, pa ie pridrvel bik. ki m^nda ni bil privezan, in jo nasadil na roge. Nesr?čniei so izstopila črpva in je nezavestna obležala Hudo poškodovano so prepevali v mariborsko bolnišnico. Je le malo upanja, da bo okrevala. Iz Kranja r— Pedagoški tečaj za starše v Kran ju V petek 11 L m. bo tretji in zakijučni dan pedagoškega tečaja za starše v Kranju Na sporedu sta dve predavanji G Alojzij Hreščak bo predaval o temi »Otrok in njegovo šolsko delo«, g. dr. Petrič. šolski zdravnik v Kranju, pa bo govoril o zdravju otrok. Tečaj prireja pod okriljem društva »Sola in doma Pedagoško društvo v Ljubljani. biiiimmuiiii^ Vzdolž morske obale prodam : rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione I. t. d. — Informacije brezplačne. AGENTURA: »L MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10. UBUin »mimiKi « mr HHm!'»wH»«»B:M»n-».^t|WWttwwwl| SPORT Planica vabi! Kaf ]e treba vedeti gledalcem skakalnih tekem t V zvezi z nedeljskimi tekmami za sa-vezno prvenstvo v skokih bi bilo dobro, da bi naše občinstvo dobilo nekaj pogleda v način, kako se skoki ocenjujejo, kajti Se zmerom je mnogo takih, ki mislijo, da je za najboljšo oceno odločilna samo daljava. Stvar je taka: Za vsak izvršeni skok prejme skakač od vsakega sodnika dve oceni, in sicer posebej za stil in daljavo. Najvišje število dosegljivih točk po enem sodniku je po 20 točk za stil in daljavo, torej skupno 40. Dočim se izračunavajo točke za daljavo od najdaljšega skoka, ki zasluži 20 točk, za ostale skoke po tabeli sorazmerno z daljavo od 20 navzdol, določa sodnik točke za stil »neposredno takoj po izvršenem skoku. Pri stilu so odločilne za oceno štiri faze: nalet, odskok na mostu, drža v zraku, doskok in prehod z iztekom. Zaključna figura na koncu izteka ne šteje v oceno. V trenutku, ko zapusti tekmovalec start ima 20 točk, za vse napake in nepravilnosti do zaključne figure po izvršenem skoku se mu odbijejo posamezne točke. Med glavne napake se prištevajo slab odskok, dalje pri letu v zraku križanje smučk s konicami ali koncem povešene smučke, slab predklon, krčevita drža, upo-njena kolena itd. Doskok mora biti izveden v bliskovitem počepu z Izpadom in takojšnjim vzravnanjem telesa, še to! Kot padec se oceni skok tudi tedaj, če se skakač pri doskoku le z eno roko dotakne snega, da bi se vzdržal ali pa. če po neposrednem doskoku skuša najti ravnotežje, pa pade šele potem, ko je prevozil po doskoku že več metrov ... V splošnem je tako, da lahko skakač z majhnimi daljavami doseže večje ttevtto točk kakor pa njegov tekmec z večjimi daljavami, ker Je bil pač po stilu boljši. To se je posebno pokazalo pri zadnjih tekmah v Lahtiju, kjer so severnjaki, ki so v tej disciplini naši učitelji, polagali na stil toliko važnosti, da so se znani tekmovalci z večjimi daljavami plasirali na slab-fia mesta. V Planici bodo gledalci imeli priliko videti vse to od blizu. Opozorilo javnosti! Na razna vprašanja o značaja velike skakalne tekme, Id bo to nedeljo v Planici, objavlja uredništvo še posebej — kakor Je bilo razvidno tudi Iz razpisa ln vseh naših Informativnih člankov — da bo nedeljska tekma na 65 metriki skakalnici tik nad postajo v Ratečah, in sicer za savez-no prvenstvo v smuških skokih. Udeležba bo zelo velika ln tudi mednarodna. To prireditev bo Izvedel JZSS na skakalni napravi US Planice, ki dopušča skoke do 65 m, medtem ko na ostalih treh skakalnicah v Planici (25 m, 40 m in mamutski) to nedeljo ne bo nobene skakalne tekme. Prvi treningi Rateò©. 9. marca Na plantški skakalnici je bilo že da/rx«, ko je še pet dni do nedeljske tekme, zel d živahno. Včeraj sta prispela oba Nemca, danes pa kompletna skakalna garda Smk Ljubljane, Albin Jakopič h Mojstrane, seveda pa sta tukaj oba »domačina« — Novšak in Prìboéek. Snežne razmere danes na strmini niso bile najboljše, pa je bilo vendar izvedenih nekaj prav lepih skokov. Nemca sta skakala 6 polnim za'etom, vsi ostali pa s 6 m krajšim. Oba tujca sta pokazala dobro znanje in je Schneidenbach skočil 60, Wiedemann Pa 57 m. Med našimi j ebil najboljši Albin, ki je obstal na 55 m. Ostali so bili glede daljav slabši ter se jim pač pozna, Strižem koš eno« in Koniovičevo suito iz »Koštane«. Niko Štritof bo dirigirai tretji koncert, ki to obssgal med dru^m Dvoräka, čajkovskega tn BravniCarja. Zanimivo Je, da bodo med izvajanjem Ca.?kovs4cega valike aimfonjčne pesnitve >1812« v določenem trsnutku pokali topovi in zvonili zvonovi. Koncerti bodo pod protektoratem prosvetnega ministra Ma-garaševiča. Vestitile ZKD Izobražufmo se v govoru in govorni tehniki Predpust, ki daje društvenemu delu zabaven in veder značaj, je za nami. Zdaj bo treba spet poprijeti za resno, vzgojno delo. Prosvetni odbori bodo nadaljevali prosvetni program, ki so si ga začrtali že v začetku društvene sezone. V mnogih društvih posvečajo vso pozornost izobrazbi mlajšega članstva, ki bo nekoč prevzelo vodstvo društvenega dela. Dolžnost starejših društvenikov je, skrbeti za izobrazbo naraščaja. Slabo spričevalo so si dali prejšnji društven.ki, če ni v društvu potrebnih delavcev, kadar je treba zasesti to ali ono odborniško mesto s članom, ki mu lahko mirno zaupamo gotovo delo. V današnjem članku hočemo na glasiti potrebo govorništva in podati nekoliko navodil, glede vaj v govorništvu. V enem samem članku se ne da dosti povedati, saj so navodila za govorništvo tako obširna, da so se pisci knjig o govorništvu razpisali na več sto straneh. Predvsem hočemo povdariti, da so dobri govorniki našim društvom neobhodno potrebni. Saj je govorništvo stik z javnostjo. Društveni voditelji morajo govoriti ob raznih prilikah široki javnosti o društvenih namenih, načrtih, ciljih pa tudi o dosedanjem delu. Društva prirejajo obletnice, treba je pozdraviti goste, na slavnostnem občnem zboru je treba spregovoriti o društveni zgodovini, pa se odborniki branijo sprejeti teh poslov, kajti govorništvo je za preprostega človeka neprijeten posel. V mnogih primerih so važna mesta v društvih naravnost zvezana z govorništvom. Kar spomnimo se na dneve pred občnimi zbori, ko je treba izvoliti novi odbor. Višek skrbi imamo, ko volimo predsednika, starosto, načelnika ali kakor se ti vodilni člani že imenujejo. Imamo v društvih mnogo oseb, ki bi jim zaradi delavnosti in obče priljubljenosti iz srca radi oddali vodilno mesto, pa naklepi odpadejo ob pripombi »Ni govornik« .. Ne upa se spregovoriti pred ljudmi!«... in podobno. V bodrilo naj povemo, da lahko vse take težave in ovire s primerno voljo, potrpljenjem in vežbanjem odstranimo. Zato imamo zgovorne primere iz zgodovine govorništva vseh časov. Ne samo dejstvo, da le tisti, ki zna povedati svoje misli in zastopati svoje razloge, kaj velja, tudi iz društvenih razlogov samih je potrebno da imamo v svojih vrstah čim več ljudi, ki znajo povedati tisto, kar terjajo društveni interesi; naj znajo povedati tako, da bodo pridobili za važne zadeve tudi tiste, ki stoje doslej nemo ob strani. Moč dobrega prepričevalnega govornika je najmočnejše orožje. In kako naj stopimo na pot, da bomo izboljšali svoj govor in postali dobri govorniki. Ni enotnih predpisov! Vsakdo bo pač moral stopiti na tisto pot, ki bo njegovi sposobnosti in njegovi osebnosti naj-prikladnejša. Za prvi začetek naj povda-rimo, da si je treba Širiti duševno obzorje. Treba je veliko čitati. Nato si izberimo iz onega, kar smo prečitali kratko poglavje in ga skušajmo ponoviti. Eno berilo bomo seveda povedali večkrat in se prizadevali, da bomo glavne misli vedno bolj povdar-jali. Take vaje delamo lahko v samoti: Na izletu, sprehodu, v času odmora. Seveda tudi lahko doma, kadar smo sami. Priso-stvujmo govorom znanih in izvežbanih govornikov. Priporočljivo je, če si zabeležimo iz njihovih govorov posebno značilne in važne misli. Za vajo sestavimo doma celoten ali pa vsaj del njihovega govora. Ponavljajmo ga sami, da nam pride v meso in kri. Za tretjo vajo priporočamo Se ta ali oni časopisni članek. Večkrat ga prečitajmo. Sprva tiho, potem glasno in z važnim poudarkom na važnejših mestih. Ko smo si ga vtisnili v spomin, ga skušajmo podati prosto, ne da bi gledali v besedilo Z navedenimi vajami bomo širili svoje znanje, urili spomin in vežbali govorniške sposobnosti. čim bolj se bomo vadili, tem lepši in vidnejši bodo uspehi. Pri tem opozarjamo bodoče govornike, naj se, kolikor le mogoče ogibljejo tujk, Govornik najčešče nima pred seboj popolno izšolanega občinstva, zato so razni latinski stavki ali visoke, učene mednarodne tujke smešna navlaka, ki zatemne vse pametne misli, na katere je hotel govornik spraviti svoje poslušalce. Naš jezik je dovolj razvit, da pameten govornik z lahkoto izhaja z našim besediščem in uporablja samo one najobičajnejše tujke, ki so vsakomur razumljive in za katere ni primernega nadomestila. Govor, ki vsebuje mnogo tujk napravi sicer učen vtia, je pa često obupno votel in prazen. Zdaj, v času gledališke sezone bomo tudi pridno posečali gledališke predstave. Verno aledimo posameznim Igralcem in njihovim vlogam. Društveni prosvetarji naj •kličejo ««»tanek in naj v prijataljakem pomanku ocenijo tega in onega igrale«, navedejo naj tudi mesta, kjer bi se dalo besedilo prednašati na drug način in z drugačnimi, bolj žimi poudarki. « G. Iz Švice fe prišel v domovino krast Aretacija nevarnega postopača Hernsana Markusa 2alec, 9. marca. Na pustni torek zvečer je prišel v gostilno g. Ivana Viranta v Žalcu močno vinjen neznan tujec, ki je zaradi raznih izjav postal sumljiv vsem navzočnlm. Ko se je čez nekaj časa ponovno vrnil v gostilno, je opazil nekdo, da nosi tujec pa pasom dolg kuhinjski nož; zaradi tega je obvestil žalske orožnike, ki so sumljivega tujca aretirali in odvedli v občinski zapor. Po večdnevnem vestnem zasliševanju se Je posrečilo iznajdljivosti vrlih žalskih orožnikov, da so razkrinkali v aretirancu nevarnega tatu, ki se je poklicno bavil s tatvino koles, gotovo pa je bil pripravljen tudi še na kaj drugega. Aretiranec je 231etni Herman Markus. Rojen je bil kot nezakonski sin matere Marije v Curihu v Svici, pristojen pa je v Mozirje. Zaradi raznih tatvin, nazadnje tatvine dragega motornega kolesa. Je bil iz Švice izgnan leta 1936. v našo državo kot jugoslovenski državljan. Od takrat naprej se je klatil po naših krajih, največ po štajerskem. Kaj vse ima na vesti, bo morda ugotovila sodna preiskava, žalskim orožnikom je priznal tatvino 17 koles, ki pa jih je bilo gotovo mnogo več. Kolesa je kradel naj- rajši izpred gostiln. Zlasti mnogo se je zadrževal v zadnjem času v Savinjski dolini, kjer je tudi ukradel večino koles. Da se je laže skrival roki pravice, Je nekaj časa prodajal male kipe iz mavca, ki mu jih je dobavljal neki Zagrebčan in temu je v zameno za kipe po lastni izjavi dobavil 4 ukradena kolesa. Kradel je samo lepa nova kolesa, ki jih je prodajal po 250 din, pa tudi ceneje. Kupovali so kolesa razni posestniški sinovi, mehaniki in drugi, ki so pač morali sumiti, da so kolesa ukradena. Največ koles je prodal baje v slo-venjgraškem srezu, nekaj pa jih je spravil tudi v Maribor in Zagreb. Žalski orožniki bo imeii mnogo dela in potov, preden so razkrinkali razne nepoštene kupce ukradenih koles. Posebno pohvalo zaslužita komandir žalske stanice g. škraba in kaplar g. Marn, ki se nista strašila nobenih žrtev in stroškov ter sta potovala tudi v Zagreb in Slovenjgradec, kjer sta vodila z aretirancem preiskave na licu mesta ter zaplenila več ukradenih koles, ki sta jih vrnila lastnikom. Aretiran-ca je oddala žalska orožniška postaja celjskemu okrožnemu sodišču, ki bo sodilo tatu kakor tudi nepoštenim kupcem ukradenih koles z vso strogostjo zakona. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 10.: Gospodična Julija. Snubač. Red Četrtek. Petek, 11.: ob 15. Veronika Deseniška. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Izven. Sobota, 12.: Gospoda Glembajevi. Red B. Nedelja, 13.: ob 20. Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane osne od 24 din navzdol. Zupančičeva «Veronika Deseniška< se uprizori še kot dijaška predstava v petek ob 15. Ker veljajo za predstavo cene od 14 din navzdol, opozarjamo na to uprizoritev diiašrvo. pa tudi ostalo občinstva Drama »Gospoda Glembajevic spada med ona dela «talnega dramskega repertoarja, ki so pri nas vselej sprejeta z izrednim zanimanjem. Dramo, je napisal Miroslav Krleža. * OPERA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 10,: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 11,: Zaprto. Sobota, 12.: Prodana nevesta. Gostovanje gg. Josipa Križaja in L. Kovača. Predstava na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Nedelja. 13.: ob pol 11. dop. Glasbeni nastop srednjih šol. Izvsn. Ob 15. Ančka. Izven znižane cene od 24 din navzdoL Ob 20. Jakobi nec. Izven. »Grofica Marica« delo, ki je tolikokrat napolnilo naše gledališče, je ostalo prav tako sveže m močno privlačno kakor pri prvi uprizoritvi na našem odru. V vlogi grofice Marice nastopi ca. Poličeva, Lizo igra ga. Smerkoljeva, staro kneginjo ga. Rakarieva, Ilko ga. Japljeva. stari knez gosp. Zupan, gosp. PeČek igra barona Zsupana. grof Tajilo je g. Gorski, Penižek gosp. Sancin. baron Liedenberg goap. Frelih. V manjših vlogah nastopijo: gg.: Simončič, Ramšakova in Hvaslja. Opereto dirigira kapelnik Zebre. Režija je Golovinova. Kakor vsako leto bo tudi letos predstava v korist Udruženja gledaliških igraloav. Da bo prelistava privlačnejša, je poskrbelo Udruženje za presenečeni3 našemu občinstvu: gostovanje našega bivšega tenorista Kovača v partiji Vaška. Kot gost bo nastopil g. Križaj v vlogi Kecala, »Prodano ne-V2č>to^ bo pela ga. Vidalijeva, tenorsko partijo Franci, E?meraldo Ramšakova, ostala zasedba je običajna. Občinatvo bo brez dvoma z veseljem pozdravilo svoja stara anan-ca na odru, ter napolnilo gledališče, saj je namenjena predstava v korist gledaliških igralcev. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nadel ja, 13.: Smuk smuk, krstna prestava. MARIBOKSKO GLEDALIŠČU Četrtek, 10. ob 20.: Trubadur. Red D. Iz Šoštanja I— Občni rbor Rdefega križa je pokazal razveseljivo bilanco delovanja. Kljub 6labim gospodarskim razmeram je društvu Uspelo organizirati v lanskem letu več obdaritev in drugih dobrodelnih akcij. — Pri volitvah je bil izvoljen tala odbor: predsednik g. Anton Potočnik, podpredsednica ga. Ivanka Sanica, tajnica gdč. Breda Kraigherjeva, blagajnik g. Joeip Simerl; odborniki gg: dr. Korun. Dragica Sumer. Franc Burdi]««. Far. do Vasle, Pavel Gril. Nadzorstvo: dr. Mayer, Koritzky Lup«, Kraigher Tona, Hriberaik Franc. Dolžnost vse tukajšnje javnosti je, da z vsemi močmi podpira človekoljubno poslanstvo Rdečega križa! Iz Krškega —k Za gradnjo gasilskega doma na mu je bil sestavljen poseben gradbeni odbor, ki mu predseduje zdravnik dr. Bogataj in čigar Član je tudi stavbenik Ciuha. Letos poteče 50 lat, odkar je bil postavljen seianji dom, ki je za današnje potreba preteseci. Gasilska Četa upravičeno pričakuje vsestranske podpora občanov pri tem ne lahkem, pa zelo potrebnem poslu. —k Kaj bo s tovarno? Tako se radovedno sprašujejo zlasti Videmci, ki so v prvi vrsti interesi rani na napredku svoje občine, ko se razširjajo v zadnjam času govorice, da g. Bonač ne bo zidai tovarne, dasi je že kupU zemljišč za okoli milijon dinarjev. Te drsd so končali z delom pri preiskovanju vole in tal, potem ko so morali delavci jame zasuti tako, >da s? bo lahko oralo« .. . k— Obnovljeno sejmišče. Po dolgih letih je dala letos občina mesta Krško postaviti nove hrastove lilo-ie na sejmišču za privezovanje živina. Pričakovati je, da bo bližnji Jožefov sejem leto* bolj živahen. V krogih vinskih pridelovalcev je letos malo več denarja. Dasi je bila pretekla vinska letina kakovostno slabša in po količini boljša, vendar že težko dobite na prodaj vina po naših zidanicah in hramih, dočim so lani v tem času še močno ponujali dolenjska vina predlanskega pridelka. k— Novo krčmo dobimo v kratkem v Stari vasi nedaleč videmskega kolodvora. Tik banovinfike ceste jo bo otvorila v svoji hiši ga. Kodelova. k— Xwnan propalei Je ts dni nadlegoval na poti iz Cerkelj proti Hrastju nedorasle učenke, ki so se vračale iz sole. Pri belem dnavu je v dveh raznih prilikah, ki sta bili javljeni orožnikom, poskušal nad deklicami zločin. Obakrat pa se ie še pravočasno ustrašil bližajočih se šolarjev in zginil, šolarjem velja priporočati, da te vračajo d>mov ie t večjih, skupinah. RADIO četrtek. 10. marea Ljubljana 12: Pisan drobiž (plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Im Mozartovega kraljestva (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Pester spor?d Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. 10.30: Nae. ura. — 19.50: 10 minut zabave. 20: Koncert zhora »Trboveljski slavček«. — 20.20: Scbmalsrtich: Vencek otroških pesmi« (plošče). — 20.30: Oddaja za ameriški šolski radio (CBC), poje »Trboveljski slavček«. — 20.45: O postanku in razvoju ztora »Trboveljski slavček«. — 21: Nadaljevanje koncerta Trboveljskih slavčkov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra. Beograd 17.30: Orkestralni in pevski koncert. — 20: Orkester in klavir. — 21: Prenos z Dunaja. — 22.15; Plošče. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Pester koncertni spored. — 22,20: Godba za ples. Praga 19.35: prenos Fibichove opere •'Hedys. 22.45: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Violinske in klavirske skladbe. —20: Orkestralni koncert. — 22: Skladbe Szyma-novskega. — Dunaj 12: Koncert orkestra.— 16.05: Dunajske melodije. 17.20: Sonate za čelo in klavir. — 19.40: Večer dunajske glasbe. — 21.10: Novo odkrite Haydnovd skladbe. — 22.20: Plesni orkester. — Berlin 19.10: Dunajrka glasba. — 21.10: Orkester. 22.80: Kakor Stuttgart. — München 19.10: It Španskega baleta. — 22.30: Kakor Stutt-sari — Stuttgart 19.15: Vedra glasba. — 20: Za lovca in druge ljubitelje prirode. — 21: Koncert Mozartove glasbe. . 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. > JUTRO« št. 58. 10 Četrtek, 10. HL 1938 MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Dia. davek 3 Din n SUro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spreten prodajalec nujio «piratov, ki ima ve-aelje do potovanja, dobi stalno mesto. Avto na razpolago. Ponudbe pod šifro »Fikium in provizija« na ogl. odd. Jutra. 4766 i Krojaškega pomočnika fe pomočnico, sprejmem takoj. Pintarič, Wolfova 12. 4795-1 Prodajalko z dežele polteno, mlado Stajerko, — sprejmem. Potočnik, Grosuplje._4783-1 Krojaškega pomočnika mladega ali praktikanta — Sprejme Skornik, Zidani »ost. 4820-1 Mlada natakarica tmožna nemščine, dobi takoj zelo dobro mesto. — Vprašati : Aleksandrova 7, II. nad., lero. 4802-1 Prodajalka huriena v železnini, galanteriji, dobi mesto. Ponudbe in prepise sprčeval na ogl. odd. Jutra pod »77777«. 4803-1 Služkinjo popolnoma veščo samostojno dobro kuhati in opravljati druga hišna dela, — iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4806-1 Mesarski pomočnik začetnik, vajen vsega dela, išče službe. Nastopi lahko takoj. M Strouhil, Sv. Jurij ob Tabora. 4787-2 Brivski pomočnik stat 24 let. prvovrsten delavec. za buni frizure, išče nameščeni Nistopi lahko takoj ali po dogovoru. — Josip Fučkar, briv. pom. Potočka ul. 6, Križevci, Savska banovina. 4762-2 Brivski pomočnik prvovrsten tudi v bubi striženju. s petletno prakso, voiaščine prost, nekadilec, išče stalno službo. Nastop po dogovoru. — Zupančič Avgust, Striž:šče pri Kra njn. 4796-2 Manufakturist samostojen. vešč nemščine, 29 leten, samski, z večletno prakso, želi premestitve — Ceni dopise na osi odd Jutra pod »Zmožen manu-fakturist«. 4797-2 Absolventka meščanske in gospodinjske šole. išče kakršnokoli službo: nairaje b' šla k otrokom ali v vodstvo gospo-dime — Ponudbe n3 ogl. odd Jutra pod značko »Inteligentna«. 4808-2 Vajessci (ke) |I"l'V«|i!,i liiimiiiiiiiiiira; >T1 > I i i M MJITff TI M rf RI Brivskega vajenca spreime Zupane, Ljubljani, Poljanska cesta 54. 4799-44 Generalno zastopstvo nemških tekstilnih tvornic, moških in ženskih volnenih tkanin, išče zastopnika po Sloveniji in Vojvodini ter Srbiji. Ponudbe pod »P-5306« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 4783-5 Gospoda sprejmem v dosmrtno oskrbo, ki bi razpolagal s 50 do 60.000 Din gotovine. Ponudbe pod »Vdova v svoiem domu« na ogl. odd. Jutra. 4602-14 Ki+fiihi Beseda 1 Diru davek 3 Din za éllro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Drva bukova suha kupim. Ponudbe franco vagon na Jos. Herlah, Laško. 4817-7 Starodavno pohištvo porcelan in vse drugo, kupuje GOLOB, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 4814-7 Prodam Rani krompir Semenski oves Grah Automobil in Sarceles, ki sta najplodnejši vrsti. Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda H rodi že prvo leto. Sever & Komp. 'JUBLJANA Zahtevajte cenik! 4163-6 Štedilnik gostilniški, dobro ohranjen, tri in pol piate velik, 47 X 42 col. 2 pečniaka, bakreni kotel za 50 litrov vode, proda Anton Kovičič Viška ulica 3. 4794-6 fj KmeJM Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenati CERNE — juvelir, Ljubljana Wolfova ul. Beseda l Din davefc i Din aa šifro all dajanj«-naslova S Din NalmanjS' znwpfc 17 Din Krojači in krojačice! Nekai specialnih kniig za mero. z nailepšim pregledom prodam po zelo nizki ceni Ivan Bonač, Selenbur-gova 5. 4726-8 »MIGLJAJ USODE" je naslov velikega liubav nega romana, ki ga prav kar prinnša »O už;nski ted nik« Zahtevajte eno šte-vlko popolnoma brezplačno na ogled ' »Druž;nsk-tednik«, Liubliana 34*. 4715-8 Beseda 1 Din, davek 3 Dia za šifro aii dajanje aasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa damska in muška, najnovejši letošnji modeli, v naj večji izberi že od 550 Din naprej — Nova trgovina, fvrševa 36 (nasproti Go spodarske zveze). 4277-11 Avto limuzino 4—6 sedežno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4804-10 Pohištvo d ovo in že rabijeno. ki ga želite prodati, ali sa aio dati v siirambo -sprejmemo v posebni oddelek v Komisijsko prodajo po zelo ugod nlh pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro otiranje no pohištvo Vso rekla tno preskrbimo sami -Sporočite nam aa do pisnici ali ustno Prevoz pohištva v naš fcomlsij skl oddelek presüroimi sami. — Ivan Mathian Ljubljana. Tyrèeva ce sta 12. 7912 Pohištvo staro poceni naprodaj. Poljanski nasip 40, pritličje, levo. 4748-12 JANKO TIČEK NJEGOV OČE 26 Tisti mah, ko se je ujetnik na pol zadavljen predramil iz omedlevice, sta se Janko in oče že bližala staremu mestu Klobasovcu, s čigar visokega zvonika je ura pravkar bila pet, ko sta ga sagledala v daljavi Hranilne knjižice vrednostne papirje 3'/. OBVEZNICE za tlkv. fcmečklh dolgov STALNO KUPUJEM Al Planlnšek. LJubljana Beethovnova 14. Telef. 35-10 2316 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Prodaja srečk državne razredne loterije ! 125-16 Kupimo delnice gostilničarske pivovarne v Laškem pod ugodnimi pogoji Ponudbe pod značko »Gotovino dam takoj« na ogl. odd. Jutra. 4710-16 \ -J "fu? Večje število parcel kompleksov posestev gozdov, trgovskih in »tano va jskib hiš tet vil, ima na prodaj gradben strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6 Tele fon 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezpiačno ns raz oolago. 25-20 2-stanovanjska hiša nova, z velikim vrtom, naprodaj. Potreben kapital Din 35.000. Studenci, Go-sposvetska 12 pri Mariboru. 4821-20 Prodam hišo fekoj z gostilno in trgovino tet vsem inventanem na prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah Intra 4785-20 Buffet na na prodaj. Zelo prometna tc "'a. — ' r.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Buffet-Sušak«. 4764-19 Lokal z vodovodom plinom, elektriko, poleg Delavske zbornice. primeren za društva, pisarno, delavnico ali skla-d šče, oddam takoi. Poizve se v kavarni Leon 4812-19 Mlin i Schlagkreuz-Miihle), dobro »hranien. išče.no za takoi šen prevzem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro vMühie«. 4784-17 Restavracijo novo, i prenočišči na meji dam na račun ;natakarici s kavciio. Ponudbf na ogl odd Jutra pod »Kavcija 4432«. 4793-17 Beseda 1 Din davek o Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trisobno stanovanje odda takoj Hranilni in po-soiilni konzorcij, Ljubljana, na, Gajeva ul. 9. 4813-21 Stanovanje tri ali štirisobno, na Kongresnem trgu, oddam za 1. maj Ogled od 10.—12. in popoldne od 2.—4. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4801-21 Dvosob. stanovanje v bližini bežigrajske narodne šole, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točna in mirna stranka«. 4760-21a 4-sobno stanovanje s kopalnico, iščem za 1. junij, blizu centra. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »4 odrasli«. 4810-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam eni osebi, eventuelno s hrano. — Informacije pri hišniku, Gledališka 12. 4823-23 Sobo sončno, separirano, oddam — klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4809-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice oddam takoj 2 osebam. — Levčeva ul. 11-1. nad. pri Cesti v Rožno dolino. 4790-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo s štedilnikom ali brez, — iščem takoj «li 15- marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »S ceno«. 4798-23a Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjfil znesek 17 Din. Proda se čebul! Večja količina banatskega čebula, česna in čebulčka, takoj na prodaj. Vprašati: Javno skladišče, naslednik, Celje. 4815-35 Beseda I Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo dinamo za istosmerni tok 3—12 V, ca 500—1000 amp. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dinamo«. 4745-29 jla aa suro all dajanje Beseda 1 Din, davek 3 aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slava Gril Kreme in knjige o kozmetiki. Cesta na Rožnik 29. 4811^30 $D opisi Akademik si želi prijateljstva simpatične gospe srednjih let. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Razumevanje«. 4779-24 Preklic Nisem plačnik za dologove moie žene Alojzije Baro-vič Jože, Trbovlje, Loke štev. 334. 4786-31 Beseda i Dm daveü 3 Din za šifro all dajanje naslov 5 Din Nmmanjši znesek 17 Din. Revna študentka je izgubila 8. III od Novega trga mimo opere do Mencingerjeve ulice Din 100. Pošten naiditelj naj vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 4789-28 POMLADNE NOVOSTI j ! vseh oblačil, sport | j Kamgarn, obleke, j I pumparice, perilo j L t d. najceneje j P R E S K E R, j ! Sv Petra c. 14. K • ajboljši trboveljski ? R E M O G bre2 prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet 20-59 Sveže najfinejše norveške tibie olje lz lekarne dr. G. PICCOLUA v LJubljani se priporoča bledim tn slabotnim osebam dretp/ačen pov* " igranj* 'a/itevajte òsvtp/afen ren/frf HEIKEL'HEROLD dS-OJ zo/. fromrce g/asò'f HARIBORst 101 Izžrebani tisočaki Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili Izžrebani dobitki po 1000 din na naslednje srečke (večje dobitke objavljamo na 5. strani): 655 413 940 572 209 546 791 871 040 062 928 30Ö 246 602 0 477 1 964 237 2 754 170 8 003 044 4 547 059 5 073 6 098 563 7 773 879 8 047 330 9 169 928 10 803 338 11 295 12 418 707 13 527 040 14 078 169 15 345 152 16 477 957 122 531 139 201 436 483 184 02Ö 600 784 200 759 894 408 758 614 529 360 825 066 67B 808 349 317 553 321 079 525 896 806 511 451 636 481 220 160 574 674 450 748 591 306 359 947 110 418 377 507 803 493 644 812 373 320 821 149 135 451 879 083 120 502 871 259 727 750 887 517 769 734 008 556 842 521 911 017 781 591 661 102 536 580 036 065 001 548 926 553 949 508 231 622 125 497 095 769 807 377 684 996 444 798 251 692 118 117 363 381 076 741 604 446 963 930 540 190 002 183 868 293 959 580 411 130 046 098 294 856 474 318 146 303 765 484 011 068 903 447 430 670 704 786 536 008 719 461 675 668 556 680 786 890 437 050 918 164 855 655 882 685 666 409 822 292 605 231 684 364 762 890 417 612 992 968 559 077 987 269 ZAHTTOjTE BRE5PLAČNI CENIK Naročniki «Jutra1 so zavarovani za lo.ooo Din. 17 834 973 597 226 822 882 224 782 796 413 18 172 399 530 602 099 391 472 987 116 845 837 818 657 843 805 795 553 19 831 318 481 579 745 936 201 930 395 483 862 772 678 691 946 184 341 398 706 528 972 139 079 899 289 434 087 762 320 514 831 579 220 060 073 n tO 525 591 21 005 487 22 860 218 28 214 098 24 133 109 25 609 822 26 033 278 119 793 079 28 027 112 29 572 813 30 011 511 31 346 32 184 83 680 565 919 34 932 053 35 008 36 394 37 701 812 38 600 667 89 106 694 536 332 585 904 884 413 602 157 095 675 754 166 379 997 380 959 079 419 480 556 868 779 840 693 505 932 919 058 554 914 156 040 859 507 264 591 111 803 532 600 395 013 515 297 610 757 228 215 621 444 253 212 700 922 691 258 701 098 076 072 103 964 894 668 848 438 942 087 368 153 572 031 648 948 436 369 471 283 770 130 339 532 615 697 427 078 905 702 831 646 046 218 042 171 994 447 126 836 211 018 911 618 313 403 617 135 907 636 924 026 635 393 457 631 419 876 665 937 040 418 340 183 053 817 476 441 729 160 665 824 347 261 328 870 863 287 640 208 847 065 663 199 737 339 468 882 970 088 102 619 337 841 573 325 507 601 834 118 841 673 619 992 908 136 043 770 743 822 411 881 456 945 802 847 582 158 218 961 792 678 502 852 520 393 904 633 694 291 790 366 344 759 681 496 910 475 359 428 218 292 282 468 023 950 274 290 420 863 412 356 545 677 819 123 217 861 804 202 220 513 533 887 208 559 010 780 821 023 063 692 241 40 030 732 862 045 326 283 953 375 232 507 534 553 41 343 993 688 747 036 928 042 643 666 151 42 040 173 536 847 907 087 903 43 494 634 522 097 458 117 394 212 448 046 226 283 355 013 44 015 818 918 414 298 806 45 145 790 354 086 939 924 656 966 627 173 221 624 050 506 249 541 725 785 582 877 270 219 310 176 577 803 859 077 014 847 123 900 563 854 991 228 247 585 877 500 808 Bogu vdano je dotrpela danes zjutraj, moja nepozabna ljubljena žena, sestra, teta, svakinja itd., gospa - MARICA KAUFE roj. šlšKA POSESTNIKOVA 2ENA v 58. letu starosti. Predrago pokojnico bomo spremili k zadnjemu počitku k Sv. Križu v petek 11. marca 1938 bo 2. uri pop. iz hiše žalosti, Moste—Zaloška cesta 142. LJUBLJANA—MOSTE, 9. marca 1938. Žalujoči soprog JOSIP KARPE in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Se do nedavna delavni naS novinarski tovariš Zdravko štangl je danes dopoldne ob 8.10 umri. Bil je dober tovariš in zvest član naäe organizacije. Stanovska organizacija slovenskih novinarjev ga bo trajno ohranila v najlepšem spominu. V LJUBLJANI, 9. marca 1938. JUGOSLOV. NOVINARSKO UDRUfcENJE SEKCIJA LJUBLJANA. BLAGO za tapeciranje najnovejše vzorce samo pri Sever, Marijin trg % EL IGIJ EBER KRZNAR LJUBLJANA — KONGRESNI TRG št. 7. Sprejema lisice in vse vrste divjačine v STROJENJE, kakor tudi V IZDELAVO. Cene najnižje : Izdelava po najmodernejših krojih Eksportni mlin išče prvovrstnega NADMLINARJA sposobnega, da v tehničnem pogledu samostojno vodi delo velikega mlinskega podjetja, da samostojno manipulira z laboratorijem in da popolno obvlada irbsko-hrvatsko-alovenskl jezik. Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega službovanja, prostim prepisom dokumentov o atrokovnl Izobrazbi in službovanju do 25. marca t. 1. poslati pod šifro »Stručnjak«, na »Sedmu silu«, Beograd, Poenkareova 21. 49 50 52 53 46 221 843 531 47 869 637 027 069 48 231 978 773 426 992 411 771 500 290 824 433 029 51 420 457 078 759 573 113 211 996 074 127 256 419 54 627 664 300 885 508 938 55 224 620 686 636 56 248 113 168 367 381 347 117 776 533 771 852 934 60 215 446 774 625 183 730 143 892 468 380 183 63 884 985 923 739 64 351 964 65 048 759 753 467 768 564 079 253 384 092 670 431 419 420 033 107 487 310 69 906 102 578 802 360 256 044 229 077 774 994 441 939 119 111 419 032 74 021 084 893 399 75 670 391 261 117 256 046 756 018 728 726 619 888 255 844 803 002 0-55 263 302 002 082 627 619 243 298 414 878 964 963 481 279 367 550 456 207 046 858 123 752 774 855 003 580 173 275 134 861 507 101 294 877 785 770 446 642 237 131 91 621 784 049 628 645 173 558 334 577 686 320 655 193 146 523 196 338 211 035 877 704 705 804 583 089 019 631 98 204 352 094 388 99 733 508 512 686 967 185 266 788 768 114 066 T84 698 028 396 201 940 074 148 396 528 697 154 260 553 018 981 422 252 091 025 040 944 702 553 171 621 542 795 504 849 643 228 285 465 206 438 584 344 774 709 417 034 218 899 266 881 953 422 425 973 463 211 639 566 250 844 517 176 602 905 706 271 253 436 578 519 028 064 092 889 888 352 593 499 621 039 184 476 115 280 094 160 162 935 303 026 291 787 705 309 727 924 135 235 528 965 639 433 055 660 082 580 735 916 372 798 390 612 586 677 218 316 575 434 382 201 039 622 555 870 241 293 110 61 62 66 67 68 70 71 73 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 92 98 94 95 96 97 781 721 756 330 026 750 611 941 063 139 793 594 593 217 730 463 313 632 038 070 992 647 378 840 903 580 277 378 866 570 070 387 185 141 328 969 762 044 302 725 644 186 805 859 414 592 766 670 224 533 252 879 204 234 972 850 494 298 131 246 341 478 279 728 375 776 631 453 527 695 119 095 288 622 785 138 414 951 298 747 956 192 571 582 874 843 145 509 975 797 558 345 945 687 679 759 853 636 373 121 268 415 588 255 184 397 589 195 737 733 433 166 253 334 694 104 625 190 736 072 467 427 111 085 515 602 447 719 863 903 145 942 671 520 979 308 018 778 785 381 453 354 893 452 121 523 493 854 033 200 027 843 392 634 087 944 772 922 421 857 776 075 024 913 722 736 645 3SQ 740 283 901 421 647 610 759 392 458 697 696 916 216 787 597 S97 852 981 369 474 937 645 505 172 518 189 494 090 429 227 956 391 305 264 493 288 381 849 726 606 208 195 030 657 765 677 482 474 222 861 913 982 468 131 334 979 360 541 376 492 689 333 913 988 831 846 284 516 738 049 373 281 906 157 546 177 793 897 998 657 838 896 658 791 335 842 846 711 522 762 630 263 933 644 216 144 432 506 291 493 547 467 496 294 449 178 106 194 419 865 466 781 684 497 850 248 272 103 502 891 584 512 336 121 713 261 874 494 716 386 796 893 171 364 973 854 470 588 322 433 723 225 428 536 706 607 500 626 128 331 432 555 544 478 341 543 788 494 594 642 663 351 821 881 173 772 270 183 427 699 924 237 948 967 476 728 946 600 924 698 848 709 472 896 146 530 699 204 175 412 048 373 955 158 309 544 605 505 345 861 084 907 975 027 807 551 734 699 776 651 251 435 615 483 530 892 425 290 913 474 049 855 637 256 070 463 490 251 276 615 767 548 131 397 308 287 102 291 752 327 619 742 101 353 966 284 281 929 405 219 721 921 904 798 748 452 400 213 725 623 503 305 376 994 292 864 377 271 493 446 686 541 601 990 405 602 489 283 116 146 869 225 992 902 088 301 910 950 694 Križanka št« 16 i 2 3 4 5 6 7 8 g 10 11 12 13 14 * 1 16 17 18 1 1 119 Besede pomenijo: Vodoravno: L Mesto v dravski banovini, 8. tretji sklon od Iza, 9. tuja beseda za gelj, 10. oni, ki nima rokavov, 11. eksotični ptič, 12. pripadnik neke jezikovne skupine, 16. druga beseda za povorko, 18. gora v Mali Aziji, 19. osebni zaimek. Navpično: 1. kretnja, 2. ime morja, 8. gorovje v Bolgariji, 4. druga beseda za tujec, 5. vrsta dajatve, 6. moško ime, 7. druga beseda za termin, 12. začetni črki planinskega društva, 13. tuja beseda za dobo, 14. moško ime, 15. izraz v glasbi, 16. povratni zaimek, 17. trdilnlca . Rešitev križanka št. 14 Vodoravno: L banalen, 8. Mosor, 13. apatičen, 15. noro, 16. V.A.C., 17. Karel, 19. cap, 20. Iris, 22. Romunija, 24. Maori, 26. nekaj, 27. tnalo, 29. cesar, 32. Akoto, 34. Žalec, 36. Talavera, 39. Dinu, 40. Ivi, 4L Alena, 43. rez, 44. Saši, 46. ostrmeti, 48. krtifi, 49. Telemah. Navpično: 1. bavlm, 2. aparat, 3. nacionalist, 4. at, 5. tik, 6. Rače, 7. Neron, 9. on, 10. socijalizem, 11. Jaro, 12. ropar, 14. Nemec, 18. Lukež. 21. sraka, 23. nasad, 26. Uova, 28. Otelo, 30. Reneta, 31. stisk, 13. Oreat, 35. Curih, 37. Avar, 38. Ante, 48. ari., 45. H, 47. me. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran, — Za lnaeratni del Ja odgovoren Alojs Novak. — Ysi i Ljubljani.