P.n. Univerzitetna
biblioteka Ljubljana poštnina plačana v gotovini
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 D5N. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR _ UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO IV,	LJUBLJANA,	PETEK,	5.	JULIJA	1940.	STEV.	43.
DUH UŽIVANJ A/El JA OSTI
Ko se je pokazala nesreča Francije v vsem j obsegu, je spregovoril o vzrokih te narodne nesreče sivolasi maršal Petain. Njegove besede so naravnost pretresljive in takšne, kakršnih noben evropski državnik že stoletja ni spregovoril. Petain je v svojem govoru med drugim dejal: »Duh uživanja je dobil premoč nad duhom požrtvovalnosti. Šlo je samo za tem, da se prihrani vsak napor, danes pa smo doživeli nesrečo.«
DUH UŽIVANJA JE SAD ODPADA OD VEKE
Če se je v povojni dobi duh uživanja tako okrepil, je bilo temu vzrok svobodomiselstvo, ki je vrglo med ljudi geslo o vsestranski in neomejeni svobodi. Kot glavna sovražnica svobode je bila označena sleherna vera, zlasti pa dosledna katoliška vera. Začelo se je organizirano rušenje verskega prepričanja v človeških srcih.
Duh uživanja je prihajal do izraza v gospodarskem življenju v brezobzirnem in zločinskem pohlepu po dobičku, v družinskem življenju v padanju števila otrok, v družabnem življenju v propadu pravice in ljubezni.
V imenu svobode se je duhu uživanja puščala prosta pot, vera pa se je proglašala za sovražnico sodobne človeške družbe, ker je zahtevala požrtvovalnosti.
j DUH UŽIVANJA ZASTRUPLJA TUDI NAS
Duh uživanja, ki je pokopal Francijo, zastruplja tudi nas. Tudi mi dobro poznamo organizirano uničevanje vere in načrtno borbo proti katoliški Cerkvi. Glavni mik za to borbo proti veri in Cerkvi pa daje hrepenenje za brezmejnim in neodgovornim uživanjem.
AH naj dvomimo, da se je v nas duh uživanja tako zakoreninil, ko pa živi med nami toliko ljudi, ki nimajo prav nobenih idealov, ki ne cenijo ne svoje narodnosti ne vere, ampak hle-pe samo po polni denarnici in po največjem možnem udobju? Vsak trenutek so pripravljeni prodati državo in narod ter se rogajo vsem pozivom na žrtve.
Ta duh uživanja se prav tako nevarno kaže v gospodarskem, družinskem in moralnem življenju.
REŠITEV
Na razvalinah, ki jih je povzročila liberalna uživanjaželjnost, more zgraditi srečnejši svet samo duh požrtvovalnosti. Požrtvovalnost mora zvezati pretirano sproščenost in na ta način ostvariti pravo, osrečujočo svobodo.
Če so v duhu uživanja doslej rušili vero, mora postati v novem svetu vera temelj življenja. Z vero bo zajamčen pravi duh, duh požrtvovalnosti, ki daje poedincem in narodom zdravo moč in božji blagoslov.
Katoličanom ni treba Sele dokazovaii, da morajo domovi-no ljubili, ljubili iudi svojo državo in za nje blaginjo, ki je blaginja vseh, iudi delovaii.
Aleš Uieničnik, KaioUšha načela.
17 boj proti razkrajanju
narodne samozavesti
ROVARSTVO TAJNIH SIL
Vedno več govore o nadležnih tujcih, o skrivnostnih silah, ki so v službi tujih imperializmov. Naši časopisi, radio, letaki, proglasi, oblasti nas opozarjajo na to veliko nevarnost. To so ljudje, ki načrtno in podtalno rovarijo v državi in hočejo v njej vse pripraviti, da bo v oldločilnem trenutku padla kot zrel sad v roke napadalcu. So kakor kača, ki se neslišno plazi in išče prilike, da bi svoj plen zahrbtno napadla, zastrupila in pogoltnila. To so organizirani izdajalci.
SEJALCI MALODUŠNOSTI
Njih poglavitno orožje v miru je veliika, premetena, organizirana in večkrat nesramna propaganda, ki naj ves narod zastrupi, da bi se vdal malodušju in obupu. Tuji narod povzdigujejo 'do neba; domačega blatijo, zaničujejo in prezirajo. Tujo državo skušajo prikazati kot odrešenico vseh malih narodov, kjer bodo živeli kot v paradižu. Besedičijo o svobodi in kulturi.
Najrajši pa omalovažujejo armado, češ, da je slaba, nepripravljena in podobno, da zasejejo med ljUd'i strah in jim ubijejo samozavest.
V Franciji so sovražno »peto kolono« tvorili komunisti. Kdo se ne spominja, kako so se francoski komunisti postavljali in šopirili s svojim domoljubjem? Ko je izbruhnila vojna, se je pa izkazalo, da so 'bili izdajalci: voditelji so zbežali k sovražnikom, ostali pa so v zaledju širili 'lažnive vesti, nezadovoljnost, hujskali k uporu in skušali na vse načine škodovati državni obrambi.
Tudi pri nas so se komunisti oblačili v ovčji kožuh rodoljublja, igrali borce za pravice malih narodov in bruhali ogenj in žveplo na fašiste in rasiste. V resnici pa so danes oni tisti, ki bi sestavljali jugoslovansko peto kolono, če bi pri nas do česa prišlo.
ODLOČNE besede SV. TOMAŽA
O DOMOVINSKI LJUBEZNI
Nam mora biti obči blagor, to, kar koristi 'družini, narodu, državi, več kot naša osebna korist.
»Ljubezen do domovine temelji v tisti ljubezni, ki postavlja obči blagor pred osebno korist. Ta čednost prekaša po svoji zasluž-nosti vse druge ... Zato zasluži ljubezen do domovine največjo čast od vseh... In ker od te božje zapovedi ni nobene izjeme, zato tudi velja Cicerov stavek, da ne more biti nikoli nobenega razloga, da bi svojo domovino zatajili!« Tako piše sv. Tomaž Akvin-Ski in njegova načela morajo vo-Idftti v teh viharnih časih vse naše mišljenje in delovanje.
NAŠE VELIKE DOLŽNOSTI
Naša velika dolžnost je, da veliko molimo za moč, za domovino in njene voditelje.
Druga naša dolžnost je, da vestno študiramo, da bo narod imel v resnici visoko stoječo, res izobraženo inteligenco.
Zadnja leta je »Delavska pravica« in skupina okrog nje veliko govorila o Francozih in kazala na nje kot na vzor svobodoljubnosti in širokogrudnosti. Trdili so, tila je bil na primer poskus Ljudske fronte za veliko Francijo pravzaprav neškodljiv, ker je bil samo izraz demokratičnosti in svobodoljubnosti. Ko so se po nalogu Kominterne vrstile v Franciji stavke za stavkami, so se tolažili, da bo vso škodo in izgubo poravnal genij francoskega naroda. Ker so pustili Francozi komunistom, da so rogovilili, kakor so hoteli, so bili naši zastopniki svobodoljubja takoj prepričani, da je to edino pravilni način postopanja s komunisti. Cim večkrat na teden je paldla francoska vlada, čim večje intrige je delal socialist Blum, tembolj so jih občudovali.
Bodimo pazljivi in čuječi! Pri vsakem koraku, pri vsaki besedi nas morda opazujejo tuje, izdajalske oči, in poslušajo izdajalska ušesa.
Ničesar ne zaupajmo in ne pripovedujmo neznanim ljudem! Ne bodimo izdajalci svojega naroda, tudi nehote ne!
Pobijajmo zavratno propagando in pazimo na tujce in sumljive domačine! Ljubezen do naših domačih, do naroda in države nam to ukazuje!
VLIVAJMO NARODU POGUM IN SAMOZAVEST!
Narodi, ki v takih časih niso pripravljeni za težke naloge, morajo propasti. Zato ponesimo v naše vasi, v vse naše domove duha odločnosti, samozavesti in poguma!
Sedaj je potek dogodkov sam na tragičen način pokazal, kam je vse to peljalo. Kaj pravijo ti slovenski krogi sedaj ?
Danes resni ljudje ugotavljajo, da je žalostnega poraza francoske velesile kriva Ljudska fronta in neurejena svobodoljubnost, ki je komunistom pustila celo državo izpodkopavati in jo načrtno uničevati.
Od nesreče f rancoskega naroda se seldiaj lahko učimo. V prvi vrsti pa naj bi se učili tisti, ki so delali prezgodnje zaključke o tem, 'kaj je prava svobodoljubnost. Če se ob teh dogodkih marsikatero vprašanje o pravi in pretiram svobodnosti ne bo izjasnilo, moremo to imenovati samo zakrknjenost, nevednost namreč ne more biti.
Ullillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Telesna nakaza duše ne kazi, dušna lepota pa je dika tudi telesu.
Seneka
Hoi f ttauUe seda\ ?
Osemdesetletnica Mohorjeve družbe
Na letošnji praznik sv. Cirila in Metoda poteče SO let, odkar se je ustanovila cerkvena bratovščina »Družba sv. Mohorja«.
SLOMŠKOVA ZAMISEL
Temelj družbe je položil veliki slovenski ljudski kulturni delavec Slomšek, že 1. 1845. je vložil na gubernij ilirskih dežel v Ljubljano prošnjo zai ustanovitev družbe, ki naj bi izdajala poceni ljudske knjige. Slovencem nenaklonjena tuja oblast je prošnjo zavrnila.
PREDHODNIK: »DRUŠTVO SV. MOHORA«
Svoj načrt za izdajanje dobrih knjig je izkušal izvrševati Slomšek z izdajanjem »Drobtinic«, vendar pa na ustanovitev knjižne družbe ni pozabil in je zanjo že kot škof 1. 1850. pridobil Andreja Einspilerja in Antona Janežiča. L. 1852. se je ustanovilo »Društvo sv. Mohora« s sedežem v Celovcu. Zaradi previsoke udnine, pomanjkljive organizacije in premajhne prizadevnosti odbornikov je število udov bilo premajhno, da bi društvo moglo z uspehom izvrševati svojo nalogo.
USTANOVITEV BRATOVŠČINE »DRUŽBE SV. MOHORJA«
»Društvo sv. Mohora« sta rešila Andrej Einspieler in Anton Janežič s predlogom, »naj se namen družbe Sicer ohrani, a ustanova naj se prestavi na cerkvena tla«. Obenem sta
predlagala znižanje udnine in uvedbo dosmrtne udnine. Na njuno prošnjo je krški škof Valentin Wiery ustanovil 1. 1860. cerkveno bratovščino »Družbo sv. Mohorja1«, ki jo je Pij IX. potrdil in ji podelil odpustke. Družba se je organizirala po župnijah in tako bila naslonjena na redno dušnopastirsko službo, kar je dalo organizaciji družbe stalnost in stik z ljudstvom. To in pa nizka udnina, ki se je pobirala v naprej ter tako donašala družbi pravočasno potreben kapital, je omogočilo nagel razvoj družbe, tako, da je postala matica slovenske ljudske kulture zal dolga desetletja.
RAZVOJ DRUŽBE
Takoj prvo leto po reorganizaciji se je število udov družbe štirikratno povečalo in je zraslo na 1.116 udov. Družba je naglo rastla, 1. 1868. je preseglo število njenih udov 10.000, 1.1886. 50.000, 1. 1904. pa 80.000. Od toga leta dalje je število udov kolebalo med 75.000 in 84.000 in 1. 1918. doseglo najvišjo številko 90.512. Zaradi povojnih težav, izgube Koroške in Soške Krajine s Primorjem je število udov po vojski nevarno naglo padalo, tako, ida je 1. 1925. padlo na minimum 38.093. To leto je zapisal družbeni tajnik v Glasnik: »še nekaj takih let in Mohorjeve družbe ni več.« Šele 1. 1926. se je družba dvignila, število udov je spet šlo v naslednjih letih nad 50.000 in leta 1931. doseglo povojni maksimum 61.848.
POGLAVITNI ODBORNIKI
Zapisane številke, ki kažejo krivuljo družbenega zunanjega razvoja, dokazujejo tudi veliko in požrtvovalno delo družbenih odbornikov, začenši z bratoma Antonom in Simonom Janežičem, preko obeh Einspielerjev, Šketa in Apiha tdo današnjih, ki so po nesrečnem koroškem plebiscitu našli družbi gostišče v Prevaljah, pozneje pa' v Celju, zemljepisnem središču Slovencev, zgradili nov dom.
VERSKI POMEN DRUŽBE
Vseh osemdeset let svojega delovanja je Mohorjeva sijajno vršila svojo poglavitno nalogo: dati katoliškemu slovenskemu narodu dobro knjigo. Dokaz je, da smo katoliški Slovenci o pravem času razumeli pomen tiska. S skrbjo za dober tisk je Družba izpodrivala in ovirala slabe publikacije. Tako je v marsičem tudi njeno delo, da smo Slovenci kot celota ostali veren, katoliški narod.
NARODNI POMEN DRUŽBE
Velikanski je pomen Mohorjeve družbe tudi za narodno prebujo in izobraževanje Slovencev. Zgodovinsko dejstvo je, da je Mohorjeva' naučila narod brati, da je ves narod naučila ljubiti dobro knjigo. Brez nje Slovenci v kulturnem oziru ne bi stali tam, kjer stojimo.
Finski uietnik pripoveduje o Sovjetiji
INDUSTRIJA
Hotel sem se preveriti o dejstvih, ki so jih objavljali o napredku v SSSR. Rezultat mojih opazovanj je, da se je sovjetski vladi sicer res posrečilo izboljšati proizvodnjo, a samo v nekih krajih. Toda upravno tehnični aparat, ki upravlja industrijo, je še vedno strašno slab. In to zaradi vedno istih osnovnih vzrokov: med osobjem ni medsebojnega zaupanja, beg pred odgovornostjo, neprestane spremembe in »čiščenja«.
POLJEDELSTVO
S poljedelstvom ni nič bolje. Kolektivizacija Sovjetov ne bo preživela. Kmetje hrepene po novi revoluciji, ki bo pomedla s Sovjeti. Dolga leta je kmet pričakoval, da bo postal lastnik zemlje, da bo zemlja vendar enkrat njegova, sedaj pa je moral ukloniti svoj tilnik pod težki jarem sovjetske tiranije. Kot na odrešenje čaka sovjetski kmet, da bi se mu te njegove davne sanje uresničile.
i	VREDNOST	VOJSKE
Posebno veliko smo se razgovar-jali o rdeči armadi: o njenem poveljstvu, organizaciji in bojni sposobnosti. Tehnično je opremljena. V tem ni bil njen poraz. Poraz je povzročilo slabo poveljevanje in des-organizacija. Boljševiki naravnost objokujejo odstranitev starih oficirjev in Stalinove čistke. Potem dvovladje: oficirji in politični komisarji. Poleg tega ni nobenega medsebojnega zaupanja — vse to je zmanjšalo vojaško sposobnost sovjetske armade.
K temu je treba dodati še to: ko je bila jeseni razglašena mobilizacija, ni bil jasen ne njen obseg ne njeni cilji. Ko so šle divizije v boj, mnogo vojakov še ni moglo spoznati svojih oficirjev in oficirji in politični komisarji so se tedaj prvič spoznavali s svojimi »bojevniki«.
Tisoči in tisoči Rusov so padli od finskih krogel. Oficirji so se bali, da se ne bi vojaki razbežali po gomilah, in so jih nagnali v smrt. Desetkrat več pa jih je izgubilo živ-
ljenje po gozdovih od mraza in lakote.
IZOBRAZBA
Na nas so napravili najgloblji vtis ujetniki. To so bitja, ki so čisto drugačna kot normalni ljudje. Sami vase zaprti, pusti, brez vsakega razgleda in poznanja dejanskega položaja v sami Rusiji. Celo Sovjetsko izrazoslovje jim je neznano. Inteligenca je postala polinteligenca, najnižji sloji pa so se v izobrazbi nekoliko dvignili. Toda enim in drugim manjka tisto, kar je bistveno za izobraženega človeka. Nimajo prav nobenega pojma o zgodovini, niti o čemerkoli, kar se godi izven sovjetskih mej. Njihova prirodna bistroumnost je ohromljena s tragičnim mehaniziranjem.
PREPRIČANJE O NEVZDRŽ-NOSTI KOMUNIZMA
Zanimalo nas je posebno, kako oni v globini svoje duše gledajo na sovjetsko uredbo. Ali jo smatrajo za stalno, končno, ali samo za začasno,
Tajne niti Kominterne
Minilo je četrt stoletja, kar je bila ustanovljena Kominterna. Minilo je 25 let, kar je 1.1915. spomladi na skupščini marksistov v švicarskem mestecu Zimmerwaldu Lenin vzkliknil: »čas je, da zapustimo preteklost; čas je, da zamazano socialistično obleko zamenjamo s snažno komunistično.«
To je 'bil rojstni dan tretje, bolj-ševiške internacionale, ki je zatemnila drugo, marksistično-menjše-viško. Uradno pa je bila tretja internacionala ali okrajšano Kominterna ustanovljena šele v marcu 1. 1919. na VII. kongresu ruske bolj-ševiške stranke. Tedaj je bil izvoljen pod predsedstvom Zinovjeva, ki ga je dal pozneje Stalin ustreliti — izvršni odbor, ki se je obrnil s proglasom na delavce vseli dežela.
Vseh dvajset let je naloga Kominterne ostala ista. Menjal; so se kongresi (zadnji je bil XVII.), menjali so se predsedniki (zadnji Dimitrij Makualjski) in tajnik Kominterne, spreminjal se je ustroj organizacije, a cilj: svetovna diktatura proletariata, je ostal vedno ista zvezda vodnica.
SLEPOMIŠENJE S KOMINTERNO
Da bi se pozornost evropskih bur-žujskih vlad odmaknila od razdiralnega dela, ki je prihajalo iz Sovje-tije, so izvedli navidezno ločitev komunistične sovjetske vlade SSSR in Kominterne. Zunanjemu svetu je bilo na gromovit način naznanjeno, da je Kominterna eno, sovjetska vlada pa čisto nekaj drugega. Stvarno pa se je odvisnost Kominterne od sovjetske vlade kazala v tem, da so v Kominterni odločale iste osebe kot
ki vodi do spremembe. Skoro vsi pričakujejo spremembe, čeprav iz različnih vzrokov. Vsi so prepričam, da je vladajoča klika izdala komunistično misel; zato so izgubili vero v čistokrvnost Stalinovega komunizma. Kmetje so prepričani, da mora priti sprememba zaradi ne vzdržnosti kolhoznega gospodarstva. 2ele si, da bi zopet živeli kot ljudje, tako kot žive tukaj na Finskem, je rekel nekdo izmed njih. »Nam so pripovedovali, je dejal eden, da Finci sami nimajo kaj jesti in da zato ne jemljejo jetnikov in da so sploh divji narod.«
VEKA UJETNIKOV
Mnogi mladi ujetniki niso nikdar prej videli evangelija niti slišali kaj o Kristusu. Pri nekaterih so našli članske izkaznice Zveze aktivnih brezbožnlkov. Zelo je visok procent tistih, ki so popolnoma brezbrižni za vero. Med kmeti je mnogo kristjanov, ki so želeli dobiti evangelij in prisostvovati službi božji. Pripove-
v vladi, z enakimi metodami socialne borbe, stavk, rovarjenja, organiziranja državljanskih vojn itd.
Boljševiki pa kljub temu še vedno zahtevajo, da svet razlikuje:
1. Kominterno in njen izvršni odbor, ki da izraža voljo svetovnega proletariata;
2. vsezvezno komunist, boljševiško stranko in njen centralni odbor;
3. svet ljudskih komisarjev — sovjetsko vlado.
NACIONALNA PODTAJNIŠTVA KOMINTERNE
Vse države so razdeljene na 11 skupin in to ne samo z ozirom na geografski položaj, ampak tudi po vlogi, kakršno imajo tam delavske organizacije.
Prvo skupino tvorijo:	Francija
(število komunističnih poslancev v parlamentu, Ljudska fronta i. dr.), Italija (komunistični pokret do fašizma), Belgija (močni socialisti) in Švica.
V drugo skupino spada sama Nemčija, kjer so komunisti pri zadnjih volitvah pred Hitlerjem dobili
5,000.000 glasov.
Tretjo skupino tvorijo bivša češkoslovaška zaradi svojega precejšnjega števila komunistov v parlamentu, bivša Avstrija s svojimi znanimi komunist, puči im Madžarska, kjer se je komunistični režim Bele Kuna držal več kot pol leta.
četrta skupina: Britanski imperij z Indijo, Avstralija, Južna Afrika, Irska in (Holandska s svojimi kolonijami.
Peta skupina: USA in Japan.
Šesta skupina: tri latinske države Španija, Portugal in Mehika, kjer je
dovali so, da mnogi krščujejo otroke in to ne samo po vaseh, ampak tudi po mestih. Cerkev skoraj ni, duhovnikov pa silno malo, a kadar se rodi otrok, iščejo duhovnika in ga tudi dobe. Zato skrbe predvsem žene. Možje se držijo ob strani, da se ne kompromitirajo. Eden naših ujetnikov nam je rekel: »Ne vem natančno, ali je moj otrok krščen; verjetno je moja žena: storila, kar je bilo potrebno.« Človek dobi vtis, da sovjetski red ni ubil v narodu zavesti, da je krst potreben.
NASA DOLŽNOST DO RUSIJE
Najbolj tolažljivo dejstvo, ki smo ga opazili, je dejstvo, da se komunizmu ni posrečilo, ruski narod skvariti in ga duhovno osvojiti. Zato je sveta dolžnost, da delamo ne samo za osvoboditev Rusije izpod komunističnega jarma, ampak tudi, da vsestransko pripravimo njeno obnovo v verskem, kulturnem in državnem pogledu. Ruski narod je živ, zato se bo očistil in prerodil.
osnovana četrta internacionala pod vodstvom Trockega. V to skupino spadajo tudi vse južnoameriške države.
Sedma skupina: Skandinavske države.
Osma skupina: države ob Baltiku: Poljska, 'Finska, Estonija, Litva in Letonija.
Deveta skupina obsega balkanske države. Po vrsti so takole naštete: na prvem mestu Bolgarija, na drugem Jugoslavija, nato Romunija, Albanija in Grčija.
Deseta skupina je sama SSSR.
Enajstai skupina: Daljni vzhod (Kina in Mongolija) in Bližnji vzhod (Turčija, Iran, Egipt, Sirija, Palestina, Irak in Arabija.).
GENERALNI TAJNIK KOMINTERNE
Vse te skupine in oddelke upravlja generalni tajnik kominterne. Na zadnjem kongresu je bil izvoljen za generalnega tajnika Georgij Dimitrov. Med njegovimi posebnimi zaslugami se ne navaja samo njegova vloga pri požaru berlinskega parlamenta, ampak predvsem atentat v cerkvi sv. Nedelje v Sofiji 1. 1925. TakraJt bi morala biti ubita vsa bolgarska vlada s kraljem na čelu. Ti so se sicer atentatu izognili, bilo pa je ubitih 200 ljudi, 600 pa ranjenih.
POMOŽNE KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE
V raznih jugoslovanskih mestih je bilo najbolj občutiti vpliv KIMa, to je komunistične internacionalne mladež!. KIM razpolaga s 50 raznimi posebnimi glasili v raznih krajih.
Po vplivu je treba postaviti na drugo mesto takozvano Sport-inter-no z njenimi spartakijadami in rdečimi olimpijadami, od katerih je bila zadnja v Antverpnu.
Tretje mesto zavzema Rdeča internacionala žen, ki vodi agitacijo med delavkami.
Posebno vlogo med pomožnimi organizacijami ima VOKS, to je vsezvezna organizacija za kulturne vezi. Ta organizacija se je zlasti udejstvovala ob nedavnem sprejemu jugoslovanske trgovinske delegacije v Moskvi.
Posebno omembo zasluži MOPR, to je mednarodna organizacija pomoči delavcem, ki trpe zaradi posledic svojih komunističnih akcij. MOPR deluje zlasti v Ameriki, kjer je bilo izplačanih v 10 letih
10,000.000 dolarjev.
K pomožnim organizacijam spada tudi »Zveza brezbožnlkov«.
Vse te organizacije so dolžne, da dajejo obračun Kominterni. Kominterna pa daje navodila za tisk, književnost, umetnost in tehniko, ter odloča o taktiki.
Odg urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj
Finski ujetnik pripoveduje o Sovjetiji