DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. albnske - države so zaprosile za premirje trdi, da je druga fronta blizu ivsetf;. le •on®e [v her , that is tfH> teh ■v, llfee l 1» t0to^irža,rleZp0gojno vdajo teh »es "gjrf the ^ sv I K* INES IsohT' ^astopniki Madžarske, Romunske in Bol-' % v do govorih z Angleži z naporom, da bi se jim J ■tvodo if'Sat' separaten mir. Toda vsi razgovori so pa-;solinj-> t S° te tri države priznale novo vlado Benito gotavlja iz dobro poučenih diplomat-• vifi ' ~ Ito^jajo, da Japonci so iz križarkL ki sta sli na pomoč Južni Pacifik.—Zavezniki so potopili Japoncem dve križar-ki; sedem križark, dva rušilca in dve veliki tovorni ladji so pa M« bre ter so se vsa prometna sredstva, vso njih razgovori z an-Izalogo olja in drug V0J-ni mateJpoškodovali, ki so hitele na po- že.več ted-:rial. To bi bila cena zaveznikov moč garniziji v Rabaulu, naj za separaten mir s temi satalit-virov je' Anglija skimi državami. Ca,tSt0pniki že.več ted ri£radu ali Ankari. 4, tudi njih dovolje- ^T^ia?0 zaveznik/ peljati nd.nHwJe preko njih dežel. dati te tri na razpolago Toda zagotavlja se, da Mad- rnočnejši japonski postojanki na Novi Britaniji. Zavezniški letalci so v petek j napadli japonsko flotilo, ki hiti žarska, Romunska in Bolgarska j proti Rabaulu. Obenem so pa še vedno upajo, da bodo njih za- zavezniški bombniki sklatili 26 stopniki v kratkem začeli z no-1 japonskih letal, ki so krila bro- dovje. vimi pogajanji. ^ bombe so zadele Vatikan v petek, poroča vatikanski radio moto ■ -- ki /Vatikanski radio-'> da se Je prikazal v atij;a "* samcat bombnik f SPUStil 9 ''fadin b°mbe. Vati-,.jo0 Poroča, da ni bilo se|Se ,'eSkih žrtev- da so »a fPravile ogromno ilti ,Ze Prej trdili, da so to °mbardirali Vati-,Je Poročal radio iz 'afii; zavezniki več-radia 1.talijans^ narod, eM* da so ] bomb angleške- HJ V. _______________________w„ _______„ ^ 'te1.jih bodo spustili-Zavezmkl Pa zatrjujejo, da ni gleška armada ydrla t2a Potem xobdolžili v petek noben zavezniški l^ftike. bombnik nad Vatikanom. Bombe so bile spuščene nad Vatikan v petek večer ob 8:10. V soboto zjutraj se je zbrala velika množica naroda na trgu sv. Petra, ki je vzklikala vdanost papežu. Papež se je večkrat . prikazal pri oknu svoje knjižnice, sej zahvaljeval narodu za zvestobo in ga blagoslavljal. Nemčija . hiti zatrjevati, da napada ni izvedel kak nemški bombnik, 3. ni p na 14823j j, ^ ' Y- | tornado, ki je ubil sedem oseb. j žar 35 milj severno od San Die- 'Sylvia Ave. in pustile za spomin! _Q_ i^kj t ^ ! Mnogo oseb je bilo ranjenih ingo. Požar je uničil-del ranča, ki zalo hčerko. Srečni ata služi pri I n M i,° j p*išei umbly 993 E-'mnogo hiš porušenih. Tornado |ga lastuje radijski pevec Bing mornarici. Mati In dete se dobro,1 ^ IVlajly CfJSOten itH 15 dni na do-j je obiskal tudi Freeport, Texas,; Crosby. | počutita v Glenville bolnišnici, i Slovenski zobozdravnik dr. V.? pri poljskih kjer je bilo ranjenih od 50 do 60i Župan Lausche bo danes [Materino dekliško ime je bilo James W. Mally se bo udeležil •s® . . . i • , , , 1053 E. 62. St. Pogreb bo v sre-Vile rojenice so obiskale dru- , , , ... . ° A„ , m___i_ „ ,™„;do ob devetih v cerkev sv. Pa- Ivla na 40. cesti. Južno od zavzetega Kijeva so Rusi začeli prodirati proti Pere-jeslavu. Stalin je naznanil zavzetje Kijeva v posebnem dnevnem povelju ter izjavil, da je s tem odprta pot ruskim armadam proti bogati zapadni ukrajini. Več kot 60 naselij so zavzeli Rusi zapadno in južno od Kijeva. Tukaj so ruske armade oddaljene samo 130 milj še od stare poljske meje. Nemci so izgubili ogromno moštva in vojnega materiala pri Kijevu. Toda Rusi so preveč zaposleni, da bi mogli nemške izgube prešteti. V soboto je bil v Moskvi naj-veselejši dan letos, ko je vse praznovalo zavzetje Kijeva, kar je bila največa ruska'zmaga letos. 324 topov je oddalo po 24 strelov vsak v proslavo te zmage. Te salve je bilo dobro slišati po radiju v London. Stalin je govoril pred posebno zbornico, ki se je sestala za praznovanje 26. obletnice sovjetske revolucije. Izjavil je, da so zavezniki sicer zelo pomagali Rusiji, toda prava pomoč bo prišla, šele z odprtijo druge fronte. Zagotavljal je komunističnim voditeljem, da odprtija druge fronte ni več daleč. Tistim, ki se boje komunistične nadvlade, je Stalin zagotavljal: "Narodi Francije, Jugoslavije in drugih* okupiranih dežel morajo biti zopet svobodni in neodvisni. Naš prvi in glavni cilj je, da morajo imeti evropski narodi popolnoma svobodno voljo in priliko, da si izberejo svoje lastne -vlade," je nadaljeval Stalin. "Mi moramo gledati tudi na to, da ne bo imela Nemčija v bodoče nobene prilike napadati." Stalin je prvi izmed "velikih priliki treh," ki so napravili zaključke smrti. v Moskvi glede vojne proti Nemčiji in glede bodočega svetovnega miru, da je javno povedal nekaj zaključkov te konference. Izjavil je, da so se zastopniki Amerike, Anglije in Rusije na vsej črti sporazumeli na vojaškem prograipu za nagel konec vcjne ter za sodelovanje tudi po vojni. Stalin je govoril 45 minut ter orisal položaj Rusije tekom te' vojne. Rekel je, da so ruske armade v zadnjem letu osvojile skoro dve tretjini vsega ozemlja, ki ga je zasedel sovražnik dve leti prej. Povedal je tudi, da so izgubili Nemci na ruski fronti 4,000,000 mož od katerih jih je bilo 1,800,000 ubitih. Samo pri Stalingradu jih leži pokopanih 149,200. Stalin je tudi povedal, kako so Nemci razdejali cele vasi kot srednjeveški barbari, česar Rusi ne bodo nikdar odpustili. Stalin je zatrdil, da nimajo Nemci z izgubo Kijeva nobene prave obrambne linije pred staro poljsko mejo. Malo prej je berlinski radio naznanil izgubo Kijeva. Govornik je skušal v mehkih besedah povedati, da Kijev "ni važnega pomena" za nemško armado. -o- Več ameriških čet je prišlo v Anglijo London. — Angleško časopisje poroča, da so te dni dospele v Anglijo dodatne ameriške čete. -o- Zadušnica V torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Joseph Marolt ob 25. obletnice njegove Tedenski koledar za racioniranje orisču Polk, La.ioseb kS^ ** ^ Nvoi doPustu se je : £ ""Progi in hčer. *hn'v81" St. kadet i, ^ sin Mrs. Ma- vh; 6706 Bn«« nastopil drugi termin I Frances Petrič. Mr.in Mrs. John narodne konvencije zobozdrav- Zopet doma Po sedmih tednih v bolnišnici'sche za 2. termin, se je vrnil zopet domov John Speh, 1102 E. 63. St., lastnik Ave.!znane špehove grocerije. Nahaja Danes ob desetih dopoldne bo|Tomle sta tako postala že tretjič zaprisežen župan Frank J. Lau-"stari ata in stara mama. česti-Župan je uka-itamo! Sctj Cudet Fran k J se še vedno pod zdravniško oskr- R , 3421 ASTP;bo 1'egh, N. C. ' doma. Prijatelji ga lahko obiščejo zal, naj ne bo nobenih posebnih svečanosti pri tem, ker so časi preveč resni. Ko bo položil pri- Iz bolnišnice Jennie Merhar, hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank sego, bo Mr. Lausche imenoval Merhar, 990 E. 63. St. se je vr-svoj kabinet, ki bo najbrže istilnila iz bolnišnice. Prijateljice jo kot je zdaj. zdaj lahko obiščejo na domu. nikov in ne 'bo ordiniral od danes pa do petka. V petek bo zopet v uradu. Euclid Rifle klub Jutri večer bo seja Euclid Rifle kluba. Predsednik apelira na članstvo, naj bo polnoštevilno navzoče, ker bodo važne zadeve na dnevnem redu. KONZERVE — Plave znamke X, Y in Z iz knjige 2 so veljavne do 20. novembra. Zelene znamke A, B in C iz knjige 4 so veljavne do 20. decembra. . MESA, sir, sirovo maslo itd — Rujave znamke G, H in J so veljavne zdaj, K od 14. novembra. Oboje so veljavne do" 4 decembra. SLADKOR — Znamka 29 iz knjige 4 je veljavna do 15. januarja za 5 funtov sladkorja. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 in "airplane" znamka iz knjige 3 sta veljavni za en par čevljev do preklica. GAZOLIN — Kupon 8 iz knjige A je veljaven do 21. novembra za 3 galone gazolina. B in C sta veljavni kot na karti določeno. Kdor misli, da nima dovolj gazolina, odkar je bila znižana vrednost kuponov od 3 na 2 galoni, naj izpolni formo R-535 in jo pošlje odboru za racioniranje. KOLESA — A mora dati pregledati avtna kolesa do 31. marca 1944; B do 29. februarja, C do 30. novembra. KURIVNO OLJE — Kupon 1 je veljaven do 3. januarja. PEČI — Kdor hoče kupiti novo peč za gretje ali kuhanje, naj bo na premog, drva ali plin, mora dobiti prej dovoljenje otf svojega odbora za racioniranje. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $330. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po po*i četrt leta «2.25 Za Cleveland in Kuclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _« Posamezna Številka. 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.60 p«r year. Cleveland by mall $7.60 par year tr. S. and Canada $3.60 lor 6 month*. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $630 per year. $3.50 for 6 months, $240 for 3 months __Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 263 Mon, Nov. 8, 1943 Sabotaža vojnega prizadevanja Po našem mnenju je vsaka stavka, katera ogroža vojno pro'dukcijo, prav tako obsojanja vredna kakor bi bil upor vojaštva na fronti. « ' Vojaki se ne morejo boriti brez orožja in druge potrebne opreme, zato vsak, ki ogrožava vojno produkcijo, namenoma sabotira vojna prizadevanja. Vojak, ki odpove pokorščino in ki se upre povelju, da bi streljal na bojišču na sovražnika, je ustreljen. Kakšen zakon pa je za stavkarje, ki se upro ukazu, da bi delali muni-cijo za topove in druge vojne potrebščine, ako jim to ukaže vlada? Premog in njegova proizvodnja sta vitalno važna za ameriško vojno produkcijo. Ako zmanjka premoga, bodo morale jeklarne in tovarne, ki izdelujejo orožje in drugo vojno opremo, zapreti svoja vrata in prenehati z obratom. Te dni smo imeli pred seboj dejstvo, da se je uprlo na domači fronti 500,000 premogarjev, ki niso hoteli nadaljevati s kopanjem tolikanj potrebnega premoga. Predsednik Roosevelt jim je sicer ukazal, naj gredo nazaj na delo, toda premogarji se niso zmenili za ukaze ameriškega vrhovnega vojaškega poveljnika. Oni poslušajo samo ukaze svojega predsednika, Johna L. Lewisa. To pa ni prvi upor, ki mu stoji na čelu John L. Lewis. Na predvečer napada na Pearl Harbor so po njegovem ukazu zastavkali v onjh premogovnikih, ki jih lastujejo jeklarske družbe, s čemer je bila ogrožena naša tedanja majhna j vojna produkcija, nakar se Lewis ni najmanj oziral na po BESEDA IZ NARODA dela. Se Obisk iz Pennsylvanije Cleveland, O,—V nedeljo 31. oktobra nas je obiskal moj brat Joseph Rožanc in njegova soproga iz Bishop, Pa., ter Mr. in Mrs. Joseph Novak iz Stra-bane, Pa. Obiskali so tudi svoje prijatelje širom Clevelanda. Zvečer pa so posetili koncert našega pevskega zbora "Zvon," ki se je vršil omenjeno nedeljo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. S seboj so bili pripeljali tudi svoje prijatelje in sicer: Mr. in Mrs. Troha, Mr. in Mrs. Kolar, Mr. in Mrs. Ces-nik in Mrs. Agnes Bučar. Po koncertu pa smo se bili podali v spodnje prostore, da smo se tako skupaj malo raz- j veselili. Da, človek si želi, da vsaj za kratek čas pozabi na vse križe in težave, ki nas tarejo v sedanjih časih, posebno pa skrbi za naše sinove, brate in očete, ki so odšli daleč od nas na bojne poljane. Zvonov koncert je bil prav dobro obiskan in dvorana je bila polna. Pevci so pa tako prepevali, da bi jih bilo navzoče občinstvo poslušalo kar do belega dne. Prav lepo je zapel solo Mr. Paulin v moškem zboru in prav tako so nadvse lepo peli moški in mešani ■ zbor. Mrs. Žagar je tako lepo zapela s svojim krasnim glasom, da ji je občinstvo tako aplavdiralo, da je morala ponovno nastopiti. Ko je prišla drugič na oder, sem mislila, da bo zapela tisto, ki se meni najbolj dopade "Na klopci sva sedela in si gledala v oči, tako sva govorila, saj ljub-ček moj si ti . . .", pa mi ni reče, saj ni on hodil za menoj, da naj kupim konja od njega, ampak sem jaz sitnaril za njim, da mi ga je prodal. Kupil sem ga pa zato, ker sem ob prihodu mislil, da sem bom postopil kmetijstva, pa se ga nisem in tudi niti poskusil nisem, a konj je pa še danes pri hiši kot sem tudi jaz. Noja, konj se drži hleva in jaz pa le bolj hiše. Ta naš pramček že takrat, ko sem ga kupil ni bil posebno mlad kot tudi jaz nisem bil, toda dolgočasiva pa se , le še danes na tem svetu. Po-| sebne sile nama pa tudi ni. On ima dovolj za jest, da mu ni treba stradat in delat pa tudi ne preveč, ker ima takega go-I spodarja, da ga še upreči ne ' zna. Meni pa tudi delo ne gre i v glavo in če me še tako priga-| njajo, vse skupaj nič ne zale-j že. i Zato je pa rekel zobozdrav-| nik, da bi moral precej pilit predno bi mi uvrstil in prilimal 1 druge zobe. Nato sem šel pa k drugemu zobozdravniku v sosednje mesto in ta pa mi je rekel, če bi bil prišel vsaj pred nekako 20 leti, potem bi se bilo dalo kaj napravit, a sedaj pa da je že prepozno in da ni nobene pomoči več. Pojasnil sem mu, da ne zahtevam nobene garancije za koliko let naj bi veljalo, ampak da sem zadovoljen le za kratko dobo, ker nisem več tako mlad in da ne nameravam več dolgo živet. Potem me je pa še vprašal, če se nameravam poročit (veste, to me je pa zato vprašal, ker me ni poznal in ni vedel, da sem že novne apele predsednika Roosevelta, ki ga je prosil, naj uka- ugodila. Ampak vseeno, prav žfe premogarjem, da bi šli nazaj na delo. Nato pa zopet: dne iepa hvaia Mrs/Žagar za tako j ožen->en)' potem bi sev že dal° 1 .maja, 1. junija in 21. junija — so nastale spet splošne statvke premogarjev v soglasju z Lewisovim ultimatom, v katerem je javil, da premogarji ne bodo delali brez kontrak-ta za privatne delodajalce. Ameriška vlada je tedaj zasegla premogovnike, nakar je Lewis velikodušno dovolil premogarjem, da smejo delati za vlado do 31. oktobra, toda niti dneva več. Rok tega datuma je potekel v nedeljo 31. oktobra, nakar so premogarji zastavkali, — že četrtič v šestih mesecih. Lewisov odbor, ki ni nič drugega kakor njegov^ lutka, se ni niti sestal do pon-deljka, ko pa se je končno vendarle sestal, je odredil, da se počaka, kaj bo storil predsednik. Predsednik je storil to, kar se je od njega pričakovalo: ukazal je, da se zopet zaseže premogovnike. Zdaj pa je med nami mnogo ljudi, ki so že do grla siti teh večnih stavk, ki bi rajši videli, če bi predsednik ukazal, da se zaseže Lewisa in blagajno njegove organizacije, kakor pa rove, ter da se kaznuje one, ki so odgovorni za sabotiranje vojne produkcije. Kakor stvari stoje, ne pomeni zaseg premogovnikov nič drugega, kakor da se prihrani premogarjem zadrego ter da se jim dovoli povratek na delo na podlagi pravljice, da delajo za vlado. Zaseg premogovnikov od strani vlade obstoja namreč samo v tem, da se izvesi nad vsakim premogovnikom ameriško zastavo ter da se okoli premogovnikov nabije in nalepi lepake, na katerih je naznanjeno, da je vlada prevzela kontrolo nad rudniki. Sicer pa lastniki premo'govnikov še vedno operirajo rove, prodajajo premog, plačujejo mezde, kolektajo unijske prispevke in izročajo ta denar unijam ter spravljajo svoje profite, ako jih je kaj. Toda notranji tajnik Ickes ima polnomoč, da lahko vjniki nas zapuščajo. Te dni je resnici prevzame premogovnike, katere lahko operira; ka-|odšel k vojakom naš madison-kor se mu zdi najbolje in najprimerneje. Njegova polnomoč j ski zobozdravnik, da sedaj ni je tako velika, da celo lahko ukaže, da se ne sme odtrgavati! nobenega v naših krajih, da bi unijskih prispevkov od delavskih plač, katera akcija bi na-j 150pravljal čeljusti in ' mašil glo zdramila Lewisa. škrbe in seveda človek tudi lep_ Ampak vladni zasčg premogovnikov ni nikako sredstvo, še izgieda) če ima iepe zobe. s katerim bi se pravilno nastopalo napram Lewisovim nazo-i Ker pa smo Slovenci že tako rom z ozirom na ameriško varnost v vojnem času. Lewisu j na poVršju, to je, poznani v teh bi moraia vlada naravnost in brez ovinkov povedati, da bo j krajih, bi morda napravil do-nastopila brezobzirno proti vsakomur, ki bi sabotiral in ovi-1 bro kakšen naš slovenski zobo-ral produkcijo vojne industrije, pa naj bodo to nemške pod-1 zdravnik) pa ne samo ta, ampak tudi splošni zdravnik, če je kateri v Clevelandu, da nima posebno dosti opravka tam, bi mu jaz svetoval, da bi prišel | "les" pa bi morda dobro napra-Italijanski premier Badoglio, ki je bil te dni v Neaplju, IviL Jaz sem imel nekakšno gli- lepo petje. Res je bil to zopet j kako napravit drugače pa da en (lep večer za vse navzoče. ! se ne lzPIaca" °0stavlj ^ se' da Pri zboru pa se je precej po- tistlh Par let' bom že lahko Pre: znalo, da manjka naših dragih živel brez zob> W mesa ltak 111 pevcev in ii so: Rudy Žagar, in da na-> Jem bolj močnik, pa Andy Režin Jr., John Vatovec bom lahko Prebl1 brez zob" Jr., in Andy Ule Jr., ki so odšli na branik naše domovine. Dal Bog, da bi se tudi srečno in zdravi vrnili v vrste zbora Zvon. Zbor je res pridobil nekaj novih pevskih moči, za kar jim gre vsa čast. Da nas res veseli slišati slovensko pesem, se je pokazalo v nedeljo na tem koncertq. Rojaki iz Jutrovega to se odzvali v prav lepem številu. Pristopite k temu zboru vsi tisti, ki imate veselje do petja in seveda tudi glas zato in če vam le čas dopušča. Tudi jaz bi z veseljem pristopila, a sem vselej zaposlena, kadar so pevske vaje. Pozdrav vsem čitate-ljem Ameriške Domovine, Mrs. Rose Vatovec. -o- Na obisku v Clevelandu Hubbard Rd. — Tudi zdrav- mromce ali pa delavski voditelj tem, da postanejo diktatorji. katerih ambicije gredo za Žalostna vloga pogorelega dučeja kjer je imel razgovore z zavezniškimi vojaškimi in političnimi voditelji, je povedal, kakšni sta bili prav za prav tisti dve famozni konferenci med Mussolinijem in Hitlerjem na Bren-nerjevem prelazu. Badoglio je povedal to, kar smo mi že davno slutili, da Mussolini sploh ni prišel do besede. "HitlerjeA^e konference so bili njegovi monologi (samo-govori)", je rekel Badoglio. "Hitler je govoril po tri ure, ne da bi pustil Mussoliniju do besede. "Solidarnost osišča ni v resnici nikoli obstojala " je re-'Mem kupil °b prihodu sem na ta kel Badoglio. "Dasi se zdi neverjetno, vendar je res da kolDrelepi Hubbard Rd- od naše*a sem prišel z Mussolinijem na Brennerjev prelaz, so me na. rslovenskega prekupčevalca Fi- cisti preiskali, da-li imam pri sebi orožje." jnutku vedno pridruži zmagovalcem. Tako je storila tudi te- -0 j kom prve svetovne vojne. Torej zdaj ni nobenega dvoma Najboljši dokaz, da bomo zmagali v tej vojni je to, ker več o zmagi zaveznikov, ker Italija se je skrila pod naš mer-je pristopila Italija na našo stran. Italija se v zadnjem tre- nik hengo s tem našim zobozdravnikom, ki je sedaj odšel k vojakom, da ni mi "prilimal" par zob. No, sedaj jo je pa odku-ril, ampak rekel pa je, da prav gladko ne bi šlo, ker da imam nekaj že tako velikih in pa dolgih zob kot naš pram, katerega Vidite, tako se godi tistim, ki smo slabih zob ali pa jih sploh nimamo. Pa kaj hočemo, brez zob smo zagledali ta božji svet in brez zob ga bomo zapustili; na onem svetu pa pravijo, da jih potrebovali ne bomo in da bomo shajali brez vseh jedi in bomo uživali samo neskončno veselje in radost. Torej, le veselimo se sedaj teh dobrot, saj drugih pač ni pričakovat od nikoder. Torej po dolgem času sem bil zopet v Clevelandu med našimi prijaznimi rojaki in tistimi dekleti. Obiskal sem vse, kolikor sem jih mogel in ko bi bil še daljši dan, pa bi jih bil še več. Ampak vselej, kadar pridem v Cleveland, čas tako hitro beži, da nikol tega. Na nekatera vrata pa sem potrkal, pa ni bilo nikogar doma. Seveda to je bilo pa tudi največ zato, ker je bil praznik Vseh svetnikov, gotovo je bil med njimi tudi moj prijazni Francelj in katera je zmolila očenas na čast vsem svetnikom, je bil tega gotovo deležen tudi moj patron. Da sem bil toliko srečen, da sem se po dolgem času zopet znašel na St. Clair ju, za kar seveda nisem, imel dosti upanja več pred spomladjo, se moram zahvaliti našim iz Norwooda, ki so prišli po mene in me odpeljali v Cleveland in mi dali tudi jerperge čez noč. Po dolgih letih, odkar sem zapustil Cleveland, je bilo to moje prvo prenočevanje v mestu. Dasi so mi postregli z dobro posteljo in tudi "košto," pa sem vseeno sanjal vso noč o našem prelepem Hubbardu. Saj pa ni tudi nič čudnega, če sem sanjal, ko je pa tukaj tako svež zrak, katerega pa v mestu tako neznansko pogrešajo. To se jim pa tudi pozna, ker so večinoma precej bledih lic kot bi bili že bal-i zamirani in pripravljeni za popotnico. Kljub temu pa so nekateri precej napihnjeni, pa meni se zdi, da je tisto le bolj od slabega zraka, dočim smo mi podeželski ljudje kar lepo zavaljeni kot bi jedli same koruzne žgance. Naši so tako skrbeli zame, da so mi preskrbeli tran-sportacijo od doma v Cleveland in zopet nazaj. Še celo za vožnjo so mi plačali in me spremili prav do bus postaje, kjer sem se naložili na bus in se odpeljal nazaj proti našem North Madisonu, kjer me je pa že Eddie čakal, da me je odpeljal prav do doma. Sedaj vidite, kako skrbijo zame, da bi se j a ne izgubil ali kam zašel. Niti stopinje mi ni bilo treba napraviti. Od vrat so me odpeljali in zopet do vrat pripeljali in to brez vseh stroškov od moje strani, niti za "cerengo" mi ni bilo treba dat. Torej prav lepa hvala jim vsem za ves njih trud in za postrežbo, ki sem jo bil deležen. Ko sem se zjutraj v Clevelandu prebudil, sem takoj pričel premišljevati, po kateri ulici bi jo najprej mahnil. Vstopil sem se pred tisto veliko Virantovo hišo in sem zijal na vse strani in mislil, kam bi jo mahnil, da bi kaj več zaleglo. Popravil sem si še malo klobuk in jo mahnil na St. Clair Ave. k našim prijaznim urednikom, s katerimi se nismo že videli od zadnjič ko smo bili skupaj. Se reče, saj se me niso nič kaj preveč razveselili. Gotovo so si mislili: je že spet tukaj za nadlego. Ker nisem bil jaz sam za nadlego, ampak jih je bilo vse polno kot bi šli v procesiji, sem pa še jaz kar tiščal vanje in sem si mislil, če drugi lahko brbrajo, bom pa še jaz in tudi sem. Kar čudim se, kedaj morejo kaj napisat firbčnim ljudem, kajti zgledalo je, kot bi hotel ves St. Clsir govoriti z njimi. Večkrat si. mislim, kako nemirno spanje imajo ti naši uredniki, ko pa je ves božji dan tako brbljanje. In vse tako izgleda, kot bi hoteli ljudje vse izvedeti od teh urednikov. Ne vem kakšen talent imajo ti uiedniki, ki ga kar naprej odpirajo in pripovedujejo ljudem dan za dnem. Ko sem se nabrbral najprej v spodnji pisarni, sem jo mahnil pa še v gornji "štuk" pogledat še druge urednike. Obiskal sem Mr. Zupana, urednika Glasila KSKJ in pa Mr. Šabca, urednika Glasa SDZ. Z Mr. Šabcem sva se poznala še pred 25 leti, ko je hodil okrog za Ameriško Domovino, dasi sem bil jaz naročnik že davno prej, ko je bila še Clevelandska Amerika. Ker ni imel noben preveč časa in jaz tudi ne, sem se kar hitro poslovil in jo mahnil naprej po St. Clair ju. Obiskal sem poleg številnih prijateljev tudi prijaznega Dr. Mallyja, našega nekdanjega bližnjega soseda, ki pa smo se mu bili menda nekaj zamerili ali pa se nas je naveličal, jo je pa odkurli v Mentor. Tam mu še najbolj ugaja. Prav lepa hvala Dr. Mallyju za prijazen sprejem in še kaj oglasite pri nas ob priliki. PoteriT sem se ustavil pa še pri Lautižarjevih, ki imajo svojo grocerijo na 71. cesti. Malo smo pokramljali prav na hitro, saj veste da so naši štacnarji j ako zaposleni kakor tudi vsi mestni ljudje, ki mislijo vedno samo na denar. Meni pa kaj takega še na misel ne pride in zato pa imam vedno dovolj časa za klepetanje. Stopil sem tudi v gl. urad SDZ, kjer sem srečal zopet same prijazne rojake Mr. Gornika, Mr. Joško Penkota in pa seveda advokat Fr. Surtz tudi prav nič ne zaostaja za njima. Videl sem tudi Mike Teliča, ki pa nekam čisto drugače izgleda kot prej ko je živel tukaj na Dock Rd., kjer si je bil lepo mi$!tiiimiti!ii Če verjamete al' pa ne iiimimmniiiit Well, po velikih ovinkih in blodenju po širokem svetu, smo zopet doma in zdaj imamo najlepšo priliko, da skočimo v našo kempo, ako mi je ostalo še kaj soli v glavi po prestanih vo-livnih zabavah, od katerih je bila gotovo največja Kenikova kandidatura za župana. Da je šla tudi Krpanova kobila v dirko, ni nič čudnega, saj je stara dovolj in na politiko se pa tudi toliko zastopi, kot se njen prodikandidat advokat. Mi smo Keniku že večkrat pripovedovali, c^a se mora izogibati predvsem treh stvari, ako hoče biti uspešen v politiki. Te tri osnovne stvari so: 1) nikdar ne napadaj vere; 2) nikdar ne napadaj žensk in 3) ne zameri se časopisom. No, kar se tiče prvih dveh paragrafov je večni kandidat popolnoma nedolžen, kar se pa tiče tretjega, no, tam pa še nismo om-latili. Pa pustimo to in poskusimo uredil svoje posestvo in potem ga je pa prodal. Prav postavi se«in tudi pipa pušča pri njem, le žal, da sem predaleč od njega. Ko sem tako motovilil po cle-velandskih ulicah, sem se sešel tudi z Mr. Potokarjem. Se reče, saj jaz ga poznam že dolgo vrsto let, a on je pa mene jpoznal šele ta dan. Povedal sem mu, da sem ga videl pri tisti slikovni predstavi, ko je hitel travo kosit. Le škoda, da ni Mr. Potokar kupil posestva v naših krajih, ko se je že enkrat odločil za kupit. Potem sem pa trkal tudi na vrata našega prijaznega urednika Toneta Ter-bovca, ker sem bil precej zgo-den, je bil urad še zaprt. Nato pa sem še stopil k Tonetu An-žlovarju, ki ima trgovino na vogalu 62. ceste in St. Clair Ave. V trgovini pa dela ena res prijazna dekle, je sicer bolj redkih besed, a se pa toliko lepše nasmeje. Pa ni treba misliti da jo hvalim zato, ker se meni dopade, ampak zato, ker je moja sorodnica (menda nekako v drugem kolenu). Pozabil pa sem jo vprašat, kako ji ime, zdi se mi, da je Marjanca, to pa zato, ker se meni to ime najbolj dopade posebno še, če je lepo dekle. Vsi so sila prijazni in zato so pa tudi tako zaposleni. Med njimi je bila tudi Mrs. J. Strgar, ki mi je povedala, da ima svojo kmetijo v Painesville in si je kupovala lep rdeč pojič. Rekel sem ji, da bo vse prelepa za na kmetijo, pa mi je rekla, da je ona ravno taka farmarica kot sem jaz. Njen soprog jo je pa čakal zunaj v avtu in si že kar mislim, da je tudi on jako prijazen kot je tudi ona. Potem sem šel pa še v knjigarno Jožeta Grdine, se reče saj njega ni bilo doma, je bila sama Mrs. Grdina. Stikal sem, da bi si kupil pratiko, pa niso imeli take kot sem jo jaz hotel. Pokazala mi je eno pratiko in seveda sem najprej pogledal, če je tudi moj patron notri, a ker ga nisem našel, sem si mislil, če pa njega niso naslikali v pratiko, se mi pa že tako feržmaga, da tudi pratike ne bom kupil. Saj veste, da se človek v sili najraje obrne za pomoč k svojemu krstnemu patronu. Ker je pa sedaj še precej prijanzo vreme za te čase, zato pa naj za danes zadostuje in bom prijel še za kakšno bolj koristno delo kot je samo pisanje. Saj so"mi doma že povedali, da če bo šlo tako naprej, da naj se kar "zmufam" tja na St. Clair in tam otresam jezik, če mi drugega na roji po glavi kot samo pisanje. Pozdrav, Frank Leskovic. zdaj obesiti perilo po domače® dvorišču. Mislil sem se newj lepega povedati, predno bi v kempo, toda iz Barberto J sem prejel ultimat zelo K* vsebine: v kempo, ah P«' M pik! Ker je pa v Bar^ert močno krilo naše fronte,/, ne kaže nagajati, se ™ zdL j. Tako torej, vse je bito J rn pravi j eno za naš odhod* J J smo v hudem vojnem «■»» % ker vem, kako so stvari ^ JKog natančne, sem videl nujno J" trebo, da se odjavimo pn*, jj landskem županu, lo J ■ potrebno za slučaj, če bi se «,, važnega zgodilo in da na^ ee, vedeli kje iskat. Naj bi b 8 n. cimo, naenkrat huda s f fronti in bi nastala pf*J, b črnovojnikih, bi bili fl* % še zakaj, prvi P**^*, 2 mo, da bi bilo takoj P trj., ; kaj brigad, ki b . «^ ,, osnike od tankov m » lk ^ povedana moKlWW* ^ * urah, kako nas bi V^ ge ^ če pa v kempi 111 _ I „e » reče, saj tudi če b ^ J * verjamem, da bi bl1 biH nas toliko pri moči, ]]& je na človeka spre*«* ka in ga osniodi, da „ • wonaK Kij one; \ : vedal vsa imena " cije ter povedal nata» ^ kamor smo namenj^' piš# ____ mu tega p -M Kamor sinu n«— - ^ nil sem, da mu tegd ^ zato, da bi ga vabi^ ^ Čislani obisk, razen s seboj vse, kar je P^^o se preživi, ker tisto, * nakradli in nafehta potom po domaciiyda- bo komaj za nas< . e žuP mali naposodo sej Župan je pismo P™ & govoril mi je nanj ^ ^ set dni ftotem, ko ^joc armada že doma ^ Pr > stanju, in je ^ jala k moči po P|e .jenju 1 k [ Clc l!0( je Kije enju na IIia"7'tudi, ^ Pojasnil mi je ^ tako zakasni 1« jeJQ ■ivo temu je bilo n j ^ Te rekel. V P^^ V g. župana pov^ » * >a 'Hi Ni JsPod j i\t 'eg fat % lin 'i) > K i 'na žj *Htr ilo nje radi ' T1" f]a ne raui lepšega, da • lepi^ * kakšen sem) s ten ,ti dami, ki bi morale najtrše srce: >h i, »in Pridi zlata ^ , I> 3Zda'. I1« te, nas uprif^di. f• nj' jasne v nas »r- t vu da naš duh te ^ zlata zvezda sr me pes -J kd° P°leP^ K« zabavo z JeP ^ •tal t0 I 1 rl'3®' oki pa ker jf s\ ni namenjeno sePyb. kateri nj£ aH tajnic, kot ^^ Pa je poslal ^ ene do druge, ^ ^ če i*; še kdaj kdo P° šion " mačo zabavo z • P gl0]- mi! Župan je , to njen, ko J^^fj V S >i pismo men, si • i f ene do ctru^- - j0 ^ ra bi m18"1.* »rta®! nej0 tiste P*eca ^ 'li P; > k V* h So ■te vsta h neJ° 7 moram P°> Na žalost m<> s0 P je pisal župan, ^de, hale nosove ^n 1 štrama, K"'1! 'e, to f« burovž, se f sua'""' ~ smrt ^ so moli, pa na gt„,.ažnP 1«' t- " s i le i„ se ""»""U J novegaurjda.^el'/'l i* \ N<\.;l K mu par ^ t,ils> šlo za karnP^u ^ \ ^ pa res! Kf ^ < pf Lo nesrečen,J ^r^l marjašal, ^ • , vselej za^ne ^^.^jr vseicj — , pri cigaretah lačen bi W >rtona cratke bo za-jrtono }, ji® ii. .o Pri' čno ob osmih sem se P avi1 h gospodu Ščider-moram, da sem •toliko bil® l rusko-poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard isHc 0 nemiren in radove-og vedi, kako bo izgledal »najbolj revolucij onar-; «e stranke. Človek bi Jal_ takega gospoda divjo, grozno postavo, ■J dan v kemičnem la-'"' kuha in meša razne J3l)lbIzdeluje in preisku-' Toda že samo ime f'ia me je presenetilo. J1 slišal Že davno, ker Wga zna"ega poljske-i Ja prve vrste, o ka- li„ramipri tem neWnja-41'Poljskem političnem življenju ta-J-o&pod je že prileten .m njegovo ime se ' 1Itleiluje v političnih Je ravno končal s ^ se usedel k ča-j ; Prišel. Gospa sa-iitla a odpirat in me tej obednico. Gospod Hia.-»V letih, gospa pa Mi od nJ'ega, dasi- C sf mlada" V ;a]a sta se precej wod ostale poljske bilo videtj in ija £ anstokratičnega tlo'*1 ®e drugače opa-, Poljskem kmetu pos1 ^ b' Jala sta popol- človekaPriPf°Sta' me" D toda V, ' VljUdna in 'ava . 0rez najmanjše-! (^ .Ja in usiljevanja.! fPote; Prinesla kozarec i m sva začela govo- KhV' da bo vsaJ v n.m sodbah imel Drugi dan zjutraj sem se odpeljal • s svojim tovarišem in rojakom Radovičem iz Zakopanega proti Krakovu in od tod dalje čez Dunaj domov. Med potjo sva se pogovarjala o vtisih, katere sva dobila v Zakopanem. Tudi on je dobil iz svojega kratkega občevanja z ruskimi revolucijonarji isti vtis, katerega sem dobil jaz na podlagi daljših izkušenj in večjega opazovanja. * Ko sem bil že v domovini, sem našel nekoč v časnikih, da je ujela ruska policija ostali dve dami, ki sta se udeležili napada j na grofa Skalona. Bili sta to gospodična Janina Klenjevska in gospodična Radkoczy. Ujeli so ju nekje na Rusko-Poljskem in odpeljali v zapor v Varšavo. Kmalu potem sem čital zopet, da se je nad njima že izvršila obsodba. Tajili nista ničesar, obsodili so ju na smrt na vislice, z ozirom na njuno mladost je bil pa v tem slučaju general gubernator jako velikodušen ter ju je pomilostil k dosmrtnemu težkemu prisilnemu delu v Sibiriji. Ako nista že umrli, dvigata sedaj težka bremena in nosita robato jetniško obleko kje v hladni Sibiriji ali na divjem Sahalinu. Zvedelo se o njima ne bo ničesar več. (KONEC) -o- Kaj prinaša moderno vojskovanje 1943 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 14.—Društvo Velebit, št. 544 SNPJ ima ples v Domu zapad- nih Ave. Slovencev, 6818 Denison 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Mladinski zbor SDD koncert in ples v SDD na Waterloo Rd. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. DECEMBER 31.—Pevski zbor Jadran — praznuje Silvestrovo v SDD na Waterloo Rd. gO1 de »v be: irafl' pr>< idil K* .M 4 'i i d»l! je» V mib to V ' k V? a01v ■K V ti K* '\se> iel'% iK dl O >sv » v, jo, ., te . P / t nP fit i* na v svojem burnega. Saj °Pazil, da imajo strank 8bnneobnašanju nekaj Ui, ga- Vihravost v i,, 'glcni skoki v ra-ivi ®mtertja Čudni in da lazori nad kateri-prePirati. tn ;e či- Bilo je v letu 1914., ko se je na zahodnem evropskemi bojišču po bitki pri Marni ustavila "dirka proti morju." Bojišče je postalo ustaljeno, ker sta se oba nasprotnika zakopala v zemljo. Sledila je vojna, ki je bila pravo obleganje, in to medsebojno obleganje je trajalo štiri leta. V tedanji vojni se je , nato razvijalo samo letalo, ki k'»a p-fi. to je či-! je postalo bombnik in imelo na a njihove- sebi vedno več strojnic. Počasi %jJnja in delova- s0 proti letu 1918. letala nosilo w ! lzobrazbe- la s seboj že bombe, ki so bile težke do 750 kg. V začetku je bilo letalo orožje druge vrste vtisnila največ izrazitosti. Plin se je moral kot oblak vleči nad ozemljem, kjer naj bi deloval, in rabili so ga zlasti tedaj, kadar se je morala v nekaj dneh sprožiti ofenziva. Oblaki, polni plina, so lahko zajeli površino do 10, 20 in celo 35 kv. km. Pline so nekateri proglasili za člo-večansko sredstvo vojskovanja, toda vendar je prevladalo mnenje, da je plin nečloveško sredstvo za vojskovanje in v letu 1925. je bil v Ženevi podpisan mednarodni dogovor, s katerim so se vse države obvezale, da se tega sredstva za vojskovanje ne bodo več posluževale. V dvajsetih letih po prvi svetovni vojni se je izpopolnilo načelo o totalnem vojskovanju. Začelo se je pisati in govoriti tudi o bliskoviti vojni. Vse to pa je povsod vplivalo tudi na notranji ustroj posameznih držav, ki so se vedno bolj morale pripravljati na presenečenja, ki jih lahko .p^ije^o razne vojaške poteze. Strategija je začela zagovarjati načelo kratke in silovite vojne, kajti na pre- iti lahko rahljajo njegovo moralo in vojno razpoloženje. Zato se naj izloči "vojna v strelskih jarkih," to je vojna medsebojnega obleganja. Zato se naj uporabi orožje, ki bo znalo izsiliti silovjti spopad in ga hitro zaključiti. Pri tem stremljenju za novim načinom vojskovanja mora vojna vsekakor dobiti nov značaj in nov obseg. Dobiti mora tudi novo obliko. Začela se-je velika doba motorizirane vojne. Prav tako se je zalčelo misliti na čisto novo uporabo avtomatičnega orožja. Istočasno pa je postalo letalo najpopolnejše vojaško sredstvo in vse je začelo izdelovati najmodernejše vrste bombnikov, lovcev in izvidniških letal. Istočasno se je začelo izpopolnjevati protiletalsko orožje. Tank je postajal vedno bolj popoln in udaren ter prodoren. Istočasno je bil uveden nov rod vojske, to je letalska pehota — padalci, ki so morali biti zopet opremljeni z novim orožjem. Vse to izpopolnjevanje je dokazovalo, da se udarnost in uspeh bivalstvo največ vplivajo dobe, novih prodorov do doseči z no- vim orožjem, ki ni — plin. Ta' novi in hitri način vojskovanja' z najbolj izpopolnjenimi dose-' danjimi vrstami orožja je lah-J ko dosegel tudi to, da je bila hitro in na bliskovit način razširjena panika med sovražnim prebivalstvom, kar je zopet podprlo naziranje, da je hitra in bliskovita vojna le na mestu' in da je upravičena. Kajti nikdar ne bodo dovolj jasno popisali vsega trpljenja in nesreče vseh tistih, ki morajo bežati pred invazijo. Ceste so na mah prepolne, gozdovi polni žena in otrok, ki se umikajo iz strelske črte, da brž nato zopet padejo vanjo. Nato pa se začne po vsej* deželi obupno iskanje svojcev in družinskih članov. Tako smo videli v tistih dneh v francoskih listih tale oglas: "Dreicher Jean, star štiri in pol leta, išče svoje starše. Očetu je ime Ferrand, materi pa Marija. Na cesti je otroka pobral neki tovorni avtomobil." Na to pa je pisal francoski vojaški publicist general Duval tole: "Če se vojna preveč zavlačuje in preveč dolgo traja, tedaj je treba seči po sredstvih, ki naj ustrezajo novim nalogam in novim potrebam. Pojaviti se mora novo orožje." Pisali so že o nekih zažigal-nih "lističih," ki so najbolj nevarni kmetom in njihovim poljem. To so majhne celuloidne ploščice, ki imajo V sredini jamico, v kateri je nekaj gramov fosforja, ki je obdan z bombažem. Letala sejejo te lističe nad polji in gozdovi in ko se lističi posuše, začno sami goreti. Požar se širi lahko v silnem obsegu. Prav tako pa silno napreduje izdelovanje raznih kemičnih sredstev za vojskovanje. Dosedanjim plinom se je pridružila cela vrsta novih plinov, o katerih se je že pisalo. Koliko vrst plinskih sestavin pa iz vojaških razlogov sploh še ni bilo popisanih! Tako se pojavljajo novi plini, ki uničujejo vid in razjedajo oči, prav tako pa imajo že pline, ki razjedajo in uničujejo da je 'Od t: Je tudi ^?erSki t0lik0 ^ko- in naših ! in je služilo samo za izvidniške tied pSe.dru£ače te-1 polete. Toda v aprilu leta 1915. in oljaki.-V vseh! so na bojišču v Flandriji med cgovorih je ra-' Langemarckom in Bischotom *Ct? duha in trezen te, se kje drugje ^- človekom, bi se S 2 sodba: bister ra- s Se?-1' ln Priprost »i j>a 2 človek." Ni- H*!iPriSl0 na mi- « °n igrati ta-Nsk y Podzemelj- ^Poljskem. Va l ro' Pn sem % Kozarcem in ko 6 Po d'Sledal na uro S J^sti. Moral bin poviti in oditi. ftk°ra3 prisrčno. d ^ize, mi je H ;al % n, knJ'žic v < in tiska- „ cot.PaPlrJu, ter mi spomin od kakšni so ' ' U i '^.Pogleda! do- * Wln videl , levice J \Nuj*.naj novejše da so to za pripro- svo- ' ako'je> Odpustite ♦ cr0 V V> slogu, so ka- V,1" %ka Zlvljenjepis , : bizantinski , so pisali V*08* držali po- prvič uporabili pline, nastopila je nova doba kemičnega vojskovanja. Plin je hotel prisiliti pehoto, da bi prišla na površino iz svojih jarkov, kajti strelske jarlflj je lahko razbi-j jalo sanio topništvo, in sicer z ogromnimi količinami streliva, kar je bilo vsekakor zelo drago. Takp so v letu 1917., in sicer aprila meseca, Nemci za napad pri Chemins des Dames porabili za obstreljevnje 5. in 6. armade 60,000 ton streliva, kar je veljalo 450 milijonov zlatih frankov. V avgustu 1917 so pri Verdunu in v ofenzivi v Cham-pagni porabili 40,000 ton granat in je to tedaj veljalo 280 milijonov zlatih frankov. Zato se je v tedanji svetovni vojni plinska vojna začela silno razvijati, in sicer je zlasti napredovalo izdelovanje solznih plinov in plinov, ki povzročajo bruhanje. Ko se je vojna v novembru leta 1918. končala, je bilo na obeh straneh 80% vsega topništva že porabnega samo za to, da'se izstreljujejo iz njih plinska granata. Toda plinska maska je istočasno postajala uspešno orožje za obrambo pred plini. Protiplinska maska | se je vedno bolj izpopolnjevala in vse obrambne odredbe imajo danes že zel« izpopolnjene predpise za uporabljanje mask. Kemična vojna je bila tista, ki je prejšnji svetovni vojni ^ ....... ' Ko je britska armada prišla na Sicilijo, je tam dobila ta niski top, katerega so Nemci zajeli v Rusiji in ga potem, poslali v akcijo na bojišče v Siciliji. Britanci pa so nadeli nove gumijaste kolesne obroče in ga zopet p oslali v boj proti Nemcem. Tako bo sedaj služil ta top že tretji bojni sili. Proti Kavkazu. — Ruska, armada se poslužuje konjske vprege, po Kavkazu. Kjer odpovedo truki, pa so zopet dobri hi najboljši konji. iUtbih potih proti prebavne organe. Iperit je doslej deloval počasi, sedaj pa že' imajo pline, ki delujejo takoj : in tisti hip, ko se dotaknejo površine kože. Zimska megla ne more več zakrivati mest in naselij pred letalskimi napadi, dasi so mislili, da bo zima ovirala delovanje letal. Ni verjetno, da bi letala že imela tiste sumljive daljnoglede, ki prodirajo celo megle in oblake. Prav tako megla ali pa oblaki letal več ne ovirajo pri orientaciji. Toda pri plinih lahko megla celo pospešuje razširjanje plina po površini. Nekaj takega se je nad dolino Meuse že zgodilo v letu 1930. V okolici Liegea so se plini širili iz tovarn in nekaj časa niso bili nevarni. Nevarni so postali šele, ko se je nad pokrajino vlegla megla. Ta vlažna megla se je napila plinov in v vlagi, ki je bila v zraku, so se plini tako hitro razvijali in pomnožili, da je bilo v nekaj trenutkih 73 oseb mrtvih, več sto oseb pa je nenadoma silno hitro zbolelo zaradi hudih zastrupi j en j. Vse to nas navdaja k temu, da moramo biti zelo pozorni na prihodnjo dobo vojskovanja. Kajti letalo lahko pline širi v mnogo hujši in groznejši obliki nad meglo in oblaki, kakor pa je to bilo v zadnji vojni, ko so plinske granate izstreljevali največ s topovi. Doslej se že dozdeva, da generalni štabi še niso začeli misliti na to, kako bi uporabljali pline. Kajti sedanja vojna je prinesla že toliko presenečenj, da bi tudi vojskovanje s plini najbrž postalo takšno presenečenje ki bi najbrž ne pospešilo konca vojne, pač pa sprožilo nov plaz presenečenj in nov plaz negotovosti. Plini imajo svojo logiko, imajo pa tudi svojo verigo računov in zaključkov, ki še niso znani. Verovati moramo, da se narodi ne bodo odrekli podpisom na protokolu o neuporabljanju plinoV, kajti gotovo je vsekakor to, da bi plini samo povečali grozote vojskovanja in trpljenje človeštva. -o- Farcerski otoki Ti Faroerski otoki so bili do nedavna danska last in sedaj pa jih je zasedla angleška armada, ki je sklenila ostati tam tako dolgo, dokler ne bo konec nemške invazije na danskem ozemlju. Ti otoki slovijo v prvi vrsti radi donosne ovčjereje. Ovce so se na otoku kaj hitro udomačile. Gojijo pa dve vrsti ovsc: bele in črne. obe vrsti pa dajeta prvovrstno volno in dobro in tolsto meso. .Faroerski otoki ležijo krog 300 km oddaljeni od'Škotske in približno 500 km od Norveške. V celoti štejejo 35 otokov, obljudenih pa je samo 17. Nekatere skoro vedno pokriva gosta megla, drugi pa so izpostav-lejni močnim vetrovom. Nekateri so celo kameniti. Na teh se od časa do časa izkrcava j o ribi- Danci so se na Faroerskih otokih umeli okoristiti z mlini na vodo, katerih je radi mnogih slapov obilo v tej deželi. Na tem otočju so tudi izvrstni paš-j niki, sredi katerih so uredili i vzorne kmetije. Rastlinstvo na Faroerskih otokih ni preveč ugodno. Njive rodijo slabo žito. Mnogo pa je tod okoli morskih ptic. Ljudje pa žive največ od trgovine z volno. Ženske skandinavskega rasnega tipa pleto nogavice, ki veljajo za najboljše in najtoplejše svoje vrste na svetu. Pred Danci so bili na Faroerskih otokih Angleži, ki bodo najbrže tudi ostali tam gospodarji do konca te vojne, če ne še dlje. -o- DELO DOBIJO AKO STE NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. Hrana — odvisna od dela. Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (265) Moške in ženske splošna tovarniška dela i se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro r' Ženske 62 y2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. 'Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (264) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (268) Delo dobi Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x) MALI OGLASI Popravljamo vse vrste pralne stroje. Delo garantirano. Pokličite RAndolph 3114. ( Oct. 29, 30; Nov. 1, 5, 6, 8) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 BUY (UUTED STATU iSKcT BONDS AND STAMPS Soba v najem Ena soba se da v najem peč- larjem, moškemu ali dekletu. Zglasite se na 1055 E. 67. St. (264) i i i ■ i——«—— Odda se soba V najem se odda opremljena soba za starejšo dvojico. Lahko si tudi kuhata. Vprašajte na 1407 Cleaire Road. (265) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke l MISTERIJA ROMAN ...................................................................................................................................................... ,Zgodilo se mu ni bilo nič hu- jala na tihem Kennedyju, da je dega. Odvezal si je vrvi, skrb- j Lionel Brady ušel kroglam in no spet zložil padalo in ko se j lasom. Smatram ga za pravega je prepričal, da je njegov j heroja. Bil je res občudovanja browning v redu, se je napotil j vreden, kako se je branil proti k mogočni zgradbi, ki jo je vi-1toliki množici. In ko je bežal del v bližini. j in se obračal, le da poči dva Ni še korakal par minut, ko i ali tri svojih nasprotnikov, sem se je nahajal na močvirnatih! ga iskreno občudovala, tleh. Po vodi so plavali lokva- —Dolgo že poznam vaše občutke napram njemu, je odgovoril Kennedy z nezadovoljnim obrazom. Res je junak; toda obžalovati je, da je njegovo junaštvo vedno le naperjeno zoper vaše prijatelje. Le poglejte morijo, ki jo je uprizorit med našimi pristaši! To oplaši še one, ki so ostali in opuste morda ekspedicijo. —Kako se motite! Banditi so navdušeni. Prvič, ker jih bo manj pri delitvi plena, drugič pa ker jim je dana možnost, prilastiti si denar in obleko padlih tovarišev. —Vi res na čuden način po-smatrate položaj! . . . Vsekakor je naša četa občutno zmanjšana. —Nič ne de. Če rečem Zorru samo besedo, mi takoj najde novih ljudi. —Tem bolje, če ste zadovoljni. Po tem pa, kar se je tudi dogodilo, seveda ne moremo odpotovati danes zvečer. —Zakaj ne? Zorro je dobil od mene povelje in mora zbra- nji in na vseh koncih so iz nje moleli ogromni trsi in perunike. Ker so se mu začeli škornji globoko udirati v blato, je previdno stopal naprej sredi vodnih rastlin. Malo naprej je bila voda ribnika ali jezera, preko katerega je brodil, bolj sinja in čista in ogromne stopnice iz rdečega granita so segale do brega. Te stopnice so se menda nadaljevale na dnu vode, kot bi bile služile za zvezo med vodno palačo kake ruskale in velikanskimi razvalinami, ki so se razprostirale nad njo. Povsod je vladala tišina, ču-lo se je prasketanje trsov, ki so se zibali v jutranjem vetri-ču in plahutanje vodnih ptic, ki so bežale v jatah, ko se je bližal Lionel. Mladi mož se je vpraševal, li morda razvaline niso obljudene. Tu pa je začul govorjenje. Bliskoma se je skril v goščo vodnih rastlin in čakal. Četrto poglavje Misterijina ekspedicija. Ko je Misterija videla, da je: d0 večera vso koruzno moko, balon, v katerega je bil zlezel Lionel Brady, izginjal v daljavi, je zbrala vso svojo četo in ne da bi kazala slabo voljo ali jezo po porazu, je dala povelje, da se vrnejo v posado. Z uprav diplomatsko spretnostjo je kazala, kakor bi bil srečni ubeg yachtmanna nasavnost uspeh zanjo. —Torej smo se vendar odkri-žali ogleduha, ki nam je sledil, je dejala glasno. Srečo je pa imel, da nam je ušel; tem bolje zanj. Veter ga odnese do Peruja, morda celo na obrežje Pacifika. —Da bi se le utopil, se je jezil Kennedy. Misterija se je s prikrito ironijo nasmehnila. «—Jaz sem zadovoljna, je de V blag spomin ob tretji obletnici kar je umrl moj nepozabni soprog Domian Koščak Zatisnil je svoje blage oči dne 5. novembra 1940 leta. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo je ves čas do zadnjega dne? Soproga URŠULA Cleveland, Ohio, dne 8. novembra, 1943 ki jo more najti, kakor tudi suho meso. Imamo dovoljno število konj in mezgov. Vsako odlašanje bi nam škodilo. —Tega ne razumem. Zakaj naj hitimo Bradyja se vendar nimamo več bati. —Bolj kot sploh kdaj prej! —Kako to? Ravnokar ste pa drugače govorili. —Govorila se msamo, da pomirim lopove, ki naju obdajajo. Nasprotno, zelo sem vznemirjena, kajt poznam Bradyja in vem,' da lahko pristane pred nami v razvalinah svetišča. —Da, toda on je sam. —To je sreča za nas. Jezi me samo, da je s svojimi papirji vzel tudi listino, k£ vsebuje skrivnost Budhovega demanta. Saj veste, koliko vanžost polagam na stvar. Želim, da bi prišlo Bradyju na misel, pristati sredi razvalin svetišča, kjer bi ga mogla ujeti in mu odvzeti naše papirje. —Toda te listine itak ne bo mogel nikoli citati. —Kdo ve? Pri človeku, kakršen je on, moramo biti pripravljeni na vse. Kennedy ni odgovoril. Z bridkostjo v srcu je mislil na globoko ljubezen Misterije do Lione-la in na brezupnost svojih prizadevanj, ugajati mladi ženi. Pri divjem zasledovanju je bil namreč opazil, da se je nekaj trenutkov Misterija tako približali Lionelu, da bi ga lahko dosegla s svojim browningom, toda ni streljala. —Ubiti hoče Bradyja, pravi, je razmišljal žalostno, toda občuduje ga in obožuje. O prvi priliki stori ž njo, kar bo hotel. Misterija pa je mislila na uropano listino, ki je bila sedaj v Bradyjevih rokah in ki je bila take važnosti za udruženje Mygalov, da bi njena izguba lahko imela naravnost strašne posledice. Vso dolgo pot do posade sta v temnem razmišljevanju molče jezdila drug poleg drugega komtesa in njen zvesti spremljevalec. Silno sta se začudila veselemu življenju, ki je vladalo v gostilni E1 Matadorja. Hrupna množica je napolnjevala veliko sobo. Nekdo je igral gitaro in whisky je tekel v potokih. Gostje so se kriče menili in prepirali. Ostri dim smotk iz zelenega duhana, površno zvitih od Indijank, je tvoril nad gosti smrdljivo meglo. Trupla gavčov, ki jih je bil postrelil Brady, so že pokopali, tla, ki so bila vsa okrvavljena, so pomili, luknje strelov kolikor toliko zamašili in tako novi prišlec ne bi bil mogel spoznati, da se je pred nekaj urami vršila tako krvava bitka. Zorro je sprejel prišlece na pragu in z uprav špansko zgovornostjo pohvalil čistost in udobnost svoje hiše; potem je vedel Misterijo m Kennedy j a v sosednjo sobo, kjer je bil že pripravljen obed. Obed je obstojal iz mršave kokoši, začinsjene s papriko, praženih banan in kuhanih rakov iz potoka. Na mizi je stala tudi velika steklenica, napolnjena s palmovim vinom, slad-; kim in povrhu še posladkorje-nim, ki ima okus šampanjca. Zorro je ves čas obeda stal pred svojima gostoma, jima spoštljivo natakal in ju navduševal, naj jesta, v prav izbranih besedah. Zorro, imenovan El Matador, je imel kakih petdeset let, ven-! dar njegov obraz, ožgan od j solnca, ni kazal niti ene gube. Imel je tipično španski obraz, k mu hi manjkal ponos; toda v njegovih očeh se je včasih uži-gal divji plamen in pri njegovem krutem ih sovražnem smehu so ozke ustnice pokazale vrsto koničastih in rumenih zob, kakršne ima star jaguar. Rdeča srajca in širokokrajni klobuk, okrašen z zlatimi pločicami, sta mu tudi dajala nekaj nemirnega in divjega. Pravil je, da je z bankovci senore v par urah storil prave čudeže. Vse je pripravljeno: potrebni živež za štirideset lju-j di za teden dni in sicer koruzna j moka in posušeno TTieso, enako j tudi orožje in konji. Kupil jej tudi od Indijancev dva šotora i iz konjske kože in dve nosilki j za oba poveljnika ekspedicije. ; Misterija je, ne brez začude-, nja, opazila, da Matador vljub: svojemu slabemu slovesu ni povečal računa. Ko je Kenne- j dy čestital njegovi poštenosti, je ta zavihal svoje sive brke s kretnjo, vredno Cida Campea-dorja in dejal: —E1 Zorro je včasih ubil kakega človeka, da osveti svojo čast, toda tat ni! —Zelo sem zadovoljna radi vašega lepega sprejema, je dejala resno Misterija; toda vrnimo se k naši zadevi: ali mislite, da bomo mogli odpotovati nocoj ? —Lahko odpotujete, toda tega vam ne bi svetoval. —Zakaj ne? —Jutri imate dolgo in utrudljivo pot pred seboj in pametno bi bilo, če bi si to noč odpočili. Imam pa še drug vzrok: jutri vam, ko se zasvita, privedem starega Indijanca, ki izborno pozna steze v Kordiljerah. Ve, kje so razvaline mesta Aztekov, razen tega pa dobro pozna vso deželo. Tak Vodnik vam bo koristen in za plačilo par pia-strov, se vam izkaže zelo hvaležnega in naklonjenega. Razen tega je pa tudi potrebno, da nadomestite ljudi, ki so padli. Misterija je uvidela, da ima Matador prav. Sicer pa je bila smrtno utrujena in Kennedy sam je bil zadovoljen, da se lahko odpočije pred novim pohodom. Zorro se je najmanj dvajsetkrat oprostil, da ne more nuditi senori večje udobnosti. Vedel je Misterijo v ozko in nizko sobo, čije oprava je obstojala iz ležišča, visečega na jermenih in pokritega z moskitno mrežo. Velik lončen vrč poln vode in kos mila, položen na tla v kotu sobe sta tvorila vse pripomočke za toaleto* Še slabša luknja je bila določena za Ken-nedyja. Misteriji se je začelo gabiti, ko je stopila v to umazano sobico; toda ona ni bila ženska, ki bi se dala oplašiti za tako malenkost. Dolgo časa ni mogel zaspati. Vročina je bila zaduši j iva in mušice so prihajale kar v trumah skozi razbito okno in delale neznosen šum. Končno je Misterijo vendar le premagal svinčen spanec; proti jutru jo je začela tlačiti mora. Sanjala je, da ji je El Matador rezal vrat s svojim dolgim nožem, da ji ukrade bnkovce. Tedaj je odprla oči. Pred njo se je nahajal Kennedy, že ves opravljen, in ji prisrčno voščil dober dan. —Upam, je dejal, da ste bolje spali nego jaz. Zorrovi go-štje so bili vso noč pokonci in delali strašen ropot. Jaz sem šele ravnokar zaspala. —Vendar morate vstati. Naši ljudje so priprvljeni, mezgi in konji natovorjeni in stari Indijanec, o katerem nam je govoril Zorro, vas čaka spodaj. V skoku je bila Misterija na nogah. Slika, ki se ji je nudila, ko je prišla dol, je bila prav zanimiva: dan se je delal in bledo modro nebo so preprezali zeleni in oranžasti trakovi. Te barve so bile tako živahne, da si jih oni, ki je bival samo pod našim podnebjem, niti predstavljati ne more. Tisoče ptičev se je vzbujalo v grmič ju in v močvirju in z veselimi klici so se dvigali proti nebu. Na sliki vidimo velikansko skladišče jekla v novi tovarni Henry J. Kaiser, jeklar ne v Fontava blizu Los An-gelesa v California. Tukaj izdelujejo železo, katerega se ■potrebuje za gradnjo tankov in ladij. R-2b bombnik, ki je mjrravil 36 poletov z bombami nad Novo Gvinejo je končno ne. srečno pristal, ker mu je bilo zmanjkalo gazolina. Bombnik je sicer razbit, a se bo dalo S50/0 raznih delov še uporabiti. Ob strani bombnika je videti znamenja, ki značijo, ko- Stanley Mocarsky, star 2U let, se je uprl v°ias,1 ^st) K* "češ, da se on ne bo boril za Zed. države, ki wise se trg P^ sotrile zanj." Federalni sodnik pa mu je poved'1 > #-. < se pobere iz Zed. držav. NAZNANILO OTVORITVE MARY'S DRESS SHOP0 naj"0' 6026 St. Clair Ave. V TOREK 9. NOVEMBRA V zalogi imamo vso žensko obleko, vključi10 ^ vejša moda iz New Yorka. Imamo ženske oble vice, sweatre, lingerijo in kozmetiko. §1 Ta teden bomo dali našim odjemalkam t11 rila" Videli Pridite in si oglejte našo bogato zalogo. ste, da je z nami prav lahko kupčevati. Odprto od 9 zjutraj do 9 zvečer. Se toplo priporočam MRS. MARY (GIROZAN) GIROZANOVlCH, las stn>s is V Ho ^Cioj Sla i1* 2 P h 2a Naznanilo in zahval 1943 prij»telje> Z žalostjo v gašili srcih sporočamo sorodnikom, "^jno ^t znancem, da smo'bili obveščeni, da Je žrtvoval » _ . sjn mlado življenje naš nadvse ljubljeni in nikdar pozabU Corporal John J. Novfjl ■ adne"1 ki je bil v bitki s sovražnimi silami ubit v južno-saP* ^ dne 29. julija, 1943, v najlepših letih mladosti, star * jj > ki ^ Tem potom se lepo zahvaljujemo vsem onim. »• "at». ~ at IVJJII AlIHVitlJUJCIHU vsvm ---- sv. maše, katere se bo bralo za našega dragega sina^ ^ naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Frank Cirinski Novasel, Mr. in Mrs. Joe Močnik, Mr. in Mi's Mrs. John Rcnko, Mr. In Mrs. Emil Bukovcc Mr-Louis ..................................... in družina, Mr- in Mrs. Joseph Zele in družina, Mr'" in '"'">1^' Girod, Mr. in Mrs. Frank Maver, Mr. in Mrs. Ka.r ''p*1. ?5% raznih delov še wpoi liko sovražnih letal je sklatil ta bombnik. «»» ■ mi a. juiiii oariic, lvir. 111 Mrs. varno« ■■■ - jiv Mike Popik, Mr. in Mrs. Paul Kekic, Mr- '» MrS,' scfr*8*V1'* Mrs. Mary Mlsmas, Mrs. Mary Koprivec, Mrs. pa" >1^' iof1' Mary Molle, Mrs. Anna Klančar, Mrs. Franocs OF ' j,ine Hribar, Mrs. Helen Spall, Mrs. Mary Zitz, Mrs. -,0 ^ce* ^ nicki, Mrs. Susan Popik, Miss Ann Opalek, Miss ^ „jr. . j. Miss Elsie Orel, Miss Jeanne Burger, iz Cincinnati c„ ^ Zoloty, Richman Bros. Co. Payroll Dept., Richman jz room Dept., Richman Bros. Co. Foundation, ter sose . foi>,K Našo najlepšo zahvalo tudi izrekamo Msgr. ' .„ opravljene cerkvene obrede. •a|oStjso Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in bral! zivi""upJii)f_ potrti smo, odkar smo dobili vest, da Te več ni 111 ^ sni" yjw* nam je bilo pri srcu, ko si Ti jemal slovo, toda in' po*> toi° da se po dobljeni zmagi zdrav povrneš v našo si r» ' ni f je bila, da si položil Tvoje nadebudno življenje na ^ y D' Tvoje domovine, toda spomin na Tvoje blago srce. ^ botfl nam bil tako dober, nam ne vzame nihče. Ohrani' vim spominu naših src do konca naših dni. Žalujoči ostali: JOHN GALIC, oče ANN NOVASEL, sestra Cleveland, Ohio, dne 8. novembra, 1943. k, ® i h. ne s S # V s % s m 'čili "sit v JS S Ho 1Q >C k«''''! "ti , M ft \ h S s s \ \ s t>o -.Jfci*. -A-iM^JlLJJfc.. h Mm 1 >0 S if