Križi in težave otročjih let Že sem omenil, da z grehom in hudobijo si ljudje sami največ težav napravljajo na svetu. In kakor odrasli ljudje, tako tudi otroci. Otročji grehi so večidel tisti strahovi, ki skrbnim starišem šibo v roke dajajo. Posebno pa si s talvino in goljufijo mali in veliki šibo namakajo; ki jih bode prej ali slej obeutno tepla. Da bi se vam tatvjna pristudila za vselej, vam povem naslednjo zgodbo. III. Povest o novem krajoarji. 1. Skoro vsaki — '¦> i2fii% začne zdeti dolg dan je prihajal / \\\\'\!rm \ \Wwl č'as ter vse ^ote šesfletni Jožek v Jllif M^^^Kalffip radovedno pre- sosedovo hišo h '^/-'^^BhrV^m* iž^e, da bi si našel Kovačevim v vas, %iM**!'i M '^T-^^i kako prijetno za- kerslasibilasKo- ^^^^/'{M li \m bavo. Slednjičza- vačevim sinkom i: ]^fe^aBdv9i fl gleda na oknu pi- močno prijatelja. \'^H^T^^mM salnik in na pisal- Vč-asih se je pri- ^flH9 n'ku prelepo merilo, da je 1 u ij^^mJS^^^Bi svitel. čisto ostal sam v sobi. sjHR^^^^^I nov krajcar. Nekega dne spet >^^^H^^^^Hl Oj kako se je ni bilo njegovega ^^HKj^^^^H t«1 krajcar svetil malega tovariša jSJj^ftfJ^^^^^H m lesketal! Oh, doma, mali Ko- ^^H^^^H^B^ kako je bil vendar vafiica pa so imeli H^^BSHHPnpSj prelep in vabljiv! Malemu Jožku se govor, da maeka hodi okrog vrele kaše, tako si ogleduje mali Jožek svitli krajcar od vseh slrani. »Oh, ko bi bil ta moj!« si misli 37 in veselja se niu zasveti poželjivo oko, »pa ne smera se ga dotakniti, ne bilo bi prav!« Kakor je bil natnreč Se majhen in mlad, vendar toliko so ga bili že starisi podučili, da se tujih reči ne sme jemati. »Pa vsaj gledal ga bom!« si misli; in res gleda in gleda, pa kar ne more se ga nagledati, tako rau je všeč. S tem je pa skušnjava čedalje bolj rastla. Cem dalje ga gleda, tem močnejše je v njem poželenje, da bi zagrabil prelepi krajcar. Slednjič stegne roko, ga prime in s čedalje večjim poželenjem suče med prsti — koneCno smek ž njim v hlačni žep! Zdaj je moj, si misli; nihče ne ve nič o tem, nihče me ni videl, da sem ga vzel. Vendar pa se je v Jožkovera srcu nekaj glasilo in Idi-calo, da ni prav storil; pretesno mu je v sosedovi liiši, nič več ne more ostati; hitro jo pobriše na prosto. 2. Domu pridši si da mali grešnik marsikaj opraviti, potlej se splazi tiho v kotec in potegne iz hlačic svoj lepi novi krajcar. Kar pridejo mati in nenadno stopijo k njemu. Sinček pa nič ne čaka, da bi ga še le mati vpraSali, marveč sam jim pomoli naproti denar in hiti: ¦ lejte, roati, jaz imarn pa nov krajcar!« — »Od kod iui imaš ta lepi krajcar?« vprašajo mati in brž zaslišijo odgovor: *Najdel sem ga.« — Skušena mati so bili pa veliko bolj prebrisani kakor Sestletni sinko; zato zmaju-jejo z glavo, kakor bi hoteli reči: »Jaz ne verjamem.« Potlej še nekoliko bliže stopijo in s prstom požugajo pa z resnobnim glasom reko: »PepCek! meni se pa le tako zdi, da ti krajcarja nisi našel; kar naravnost in odkritosrčno povej, odkod imaš krajcar?« •— »Najdel sem ga,« trdovrafno ponavlja. — »Meni pa le ne gre v glavo, kako bi se mogel krajcar tako zelo svetiti in tako celo nov biti, če se je že valjal po lleh«, na-daljujejo mati še resnobniše; »in jaz ti ne verjamem, in jaz pojdem po šibico in ta bo tako dolgo plesala po ivojem hrbtu, da boS resnico povedal!« In precej se rnejo proti stranski sobici, da bi dejansko spolnili, »ar so ¦/. besedo zažugali. ^ibe pa se je Jožek neizreč-cno hudo bal; pri tej priči sklene in povzdigne obe roki, spusti v jok in kliče: »Mali, mati. saj bom povedal, vedal; krajcarja nisem našel, ampak vzel semga.« — »Ttje si ga vzel?« vprašajo zdaj mati z milim glasom. »Pri Kovačevi materi«. »Ali mi boš tekel brž nazaj, krajcar nazaj nesel in dobri sosedovi materi rekel, da si ti denar vzel in jili prav lepo za odpuščanje prosil?!« Glasno se zajoka Jožek ob tem povelji. To je pa vendar le preveč! Kaj tacega vendar ne morejo mati zahtevati od njega! K sosedovim iti, denar skrivaj po-ložiti tje, kjer ga je bil vzel, no, to bi še rad storil; a obstati, da ga je on ukradel, za odpuščanje prositi, — o ne ne, to bi bilo preveč sramote. to bi bilo pre-Irdo, ne, kaj tacega si ne upa, ne more! »Oh prosim vas, ljuba mati! nikar ne recite, da na kaj tacega rečem, oh bi se moral toliko sramovati prec Kovačevo materjo; prav gotovo ne bora nikoli več ka tacega storil, — oh le tega ne, da bi moral vse povedati!« Tako je prosil in moledoval mali sinko — pa zastonj — mati se ne dajo preprositi. Dobro jim je bilo znano, da prva grešna stopinja mora biti ostro in občutno kaznovana, če hočejo, da se bode sinek za žmirom pobolj.šal. Strup greha je bil že ranil srce; glo-boko je bilo treba z nožkom seči in ostrupljeno rano do čistega iztrebiti, če to Se tako peče in boli, da se za vselej ozdravi. »Jaz pravim, Pepček, da mi precej pojdi k sosedovim, če ne, te bom sama peljala; potlej se pa le pripravi, kako bo šiba pela!« Nič niso pomagale ne prošnje, ne solze; s težko stopinjo se odpravlja mali grešnik na grozovito pot proti kovačiji. 3. Še nikdar se mu ni zdela nobena reč tako grenka in pusta, kakor ta kratka pot do soseda, še nikdar ni bilo njegovo srce tako obteženo, kakor danes: lo pa vse zavoljo krivice in hude vesti. Sosedova mati, blaga mati Kovačeva, koj ustavijo kolovral, ko prijoka njih mali Ijubljenček. »Pepček!« ga prijazno nagovorijo, »kaj pa ti je danes, da si taka objokan? Kaj pa bi rad? Le povej; morebiti ti morem pomagati!* Dolgo časa ni mogoče spraviti iz njega nobene besede. Slednjič prične- jecljaje: »Mati Kovač-eva! — jaz, jaz sem novi krajear tam-le — — vzel; nate, zdaj sem ga spet nazaj prinesel, pa prosim, odpustite mi, prav res ne bom nikoli več storil, nikoli več ne bom vzel ničesar, kar ni moje!« Zmiraj glasneje je bilo prfl tej obtožbi ilitenje; nazadnje mili jok skoro glas zalopM revčeku. Vendar sree mu je bilo zdaj veliko lažje, cla^ je le vse srečno mogel povedati! — Dobri materi Ko-vačevi se je Jožek v resnici smilil, ker so dobro znali razsoditi, kako težka mu je bila ta pot. Prijazno ga primejo za roko, mu črne laske popravijo in pogladij