Telefon M. 74. Posamna številka 10 /i. f« pošti prajeman: za telo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » četrt . » 6 » 50 » mesec > 2»20 > V apravnlštvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — b pol leta » 10 » — » ietrt » » 8 „ — » mesec » 1 • 70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroftnlno In inserata sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni^ Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nelrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan,izvzem§i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 74 V Ljubljani, v četrtek, 2. aprila 1903 Letnik XXXI Preprečena izvolitev nemškega župana. Iz T r ž i 6 a , 1. aprila. Brzojav jo ie sporočil, da tržiški odborniki niso mogli izvoliti 31. marca t. 1. župana in svetovavcev. Nemci so hoteli na vsak način ostati neomejeni gospodarji v Tržiču Vsled prijazne odsotnosti treh slovenskih volivcev dne 10 marca t. 1. so dobili Nemci sedem, Slovenci samo pet odbornikov. Dosedanji štirje virilisti so ostali pri svoji stranki; alovenci so dobili dva, Nemci ravno toliko. Ker je pa ie nekaj volivcev, Ju plačujejo nad 200 K direktnega davka, so tudi ti prijavili, da hočejo izvrševati svoje pravice kot virilisti v tržiškem občinskem odboru. Teh novih viril stov se je priglasilo sedem Preiskati je bilo treba, če imajo \si postavno pravico, če res plačujejo toliko direktnih davkov, da na podlagi teh smejo zase zahtevati virilni glas. Toda, občudujte nemško objektivno pravičnost ! Prve tri najvijje davkoplačevalce, ki plai!u:ejo klub 127, % popustu pri hišno-najemninskem davku Se vedno nad 200 K direktnega davka od svojih posestev v Tržiču, je nemška dosedaj vladajoča stranka zavrgla, ker bi ti pristopili k domači slovenski stranki in tako pomnožili njeno število na deset mož. Pač so pa dovolili Nemci virilni glaa tu-kajsni luteranski cerkveni občini in gospej M. Ferjan iz Celja, čeprav vsled 1 popusta hišnonajemninskega davki ta dva davboplačevavca ne plačujeta 200 K direktnega davka v Tržiču. Vzrok temu je ta, da sta ta dva glasova v nemški poseeti. Ta objektivna pravica je nekako dopolnilo pravične razdelitve davkoplačevavuev v tri razrede. Nemci so mislili, da so na konju. Toda grozno so se motili. Po Tržiču se ]e raznesla vest, da bodo razun župana volili tri svttovavce mesto dosedaj običajnih dveh. Mesto prvega in drugega svttovavca bodo prepustili Nemci slovenski stranki, tretji svetovavec bo pa vodja »Siidmarke« in „Schulvereina« na Kranjskem g. Simon Rieger. Ta novica je krožila po Tržiču zadnje dni. Slovenski odborniki so se pa dosedaj že zadosti prepričali & pravičnosti tržiske nemške stranke. Ukrenili so nekaj takega, česar Nemci niti pričakovali niso. Dne 31. marca t. I., popoldne ob 5. uri, so se zbrali polnošievilno vsi odborniki v občinski pisarnic. Tudi zastopnika dveh nc-vih virilistov nemških sin prišla. Luteransko cerkveno občino je zastopal urednik »Baiss-zange« g. Timouschek, ki je pred par leti na tujem prestopil iz katoliške vere vsled Schonererjevega vabila. Konvertiti so goreči za svojo novo vero. Zato so g. Timouscheku izročili ljubljanski luteransti voditelji, da zastopa njihovo cerkveno občino, ki je hišna posestnica v Tržiču. — K volitvi je prišel tudi g. c. kr. okrajni glavar iz Kranja. Volitev je bila kratka. V dveh minutah je bilo vse končano. Konstatiraia se je sklepčnost odborove seje. Potem se je izročil od vseh Slovencev podpisani prottst zoper nova dva virilista in radi prikrajšanja pravic treh slovenskih odklonjenih virilistov. Nato ro ti zapustili občinsko pisarno in pustili Nemce, naj sami volijo, če morejo. . Kadar bode gosposka rešila protest pravično, takrat bomo dobili v Tržiču župana. Nemci bodo mc rali paktirati s Slovenci. Sami ne bodo več gospodarili; to sedaj sami priznavajo. Državni zbor. Dunaj, 1. aprila. Iz odsekov. Danes so zborovali razni odseki. Glavno delo je sedaj v carinskem in nagodbenem odseku. Carinski odsek je opustil glavno razpravo Danes so se poročevalci dogovorili o svojih poročilih, ki pridejo po praznikih na vrsto. Nagodbeni odsek skoraj gotovo žo danes konča glavno razpravo, ker poljski in nemtki poslanci ne posegajo v razpravo. V zadnji seji sta govorila le češka poslanca dr. Fiedler in Kaftan, danes dopoludne je prvi govoril vsenemški poslanec dr. Scbalk, ki jo priporočal ločitev od Ogrske in ožjo carinsko zvezo z Nemčijo. To je glavna točka vsenemškega program?, ki teži po ožji politični zvezi z Nemčijo. Avetrija pa bi prišla po tem programu z dežja pod kap. Za dr. Scha'kcm je do 1. ure govoril češki poslanec S i 1 e n y. ki je dokazoval senčne strani sedanje nagodbe v gospodarskem in finančnem oziru. Po dveurnem odmoru je ob 3. uri prvi začel govoriti dalmatinski poslanec B i a n-k i n i, ki je obširno in skrajno odločno za hteval jasnost glede razmerja mej Ogrsko in trojedino hrvatsko kraljevino. Govoril je tako odkrito, da ga je načelnik vitez Javvorski opozarjal na predmet razprave. A Biankini ne posluša takih opominov, kadar hoče javnemu svetu in merodajnim faktorjem od kriti rane svoje ož,e domovine Dalmacije in vobče naroda hrvatskega. ua Biankinijem je govoril dr. Žitnik, ki je zgodovinsko dokazoval razvoj avstrijske krize in vednih bojev mej Avstrijo in Ogrsko. Navadno se vsa krivda zavrača na Madjare, toda zgodovina avstro • ogrske nagodbe kaže. da je v tem oziru Avstrija morda še v< č zakrivila in opustila, in da sedanji rod dela pokoro za greh leta 1867. In ta pokora se razttza na državno pravno, fi nanCno in gospodarsko polje. Ali je moralo to biti? In Če je moralo, kam pride naša država rta tej jjoševni ploskvi ? Caveant con fcules, dokler je še flas, ako niso avstri|ski državniki že zamudili ugodne prilike. Nato so do šeste ure govorili še dr. i S c h o p f e r, Kaftan in Roman-1 c z u k. Vsi trii« so graiali razne točke v nagodbi. Ker pa je clanes nagodba navzlic velikanskemu gospodarskemu pomenu le po litično vprašanje, zato molče vsi oni. ki bodo glasovali za nasrodbo, dasi na tihem in v zaofbnih razgovorih soglašajo z grajalci. Ustavni odsek se je danes bavil s predlogom posl. K a i s e r j a , naj bi se odsek odločil za razveljavljeni« § 14, ko bode zbornica rešila poslovnik. Po dal|ši razpravi je prišel najprvo na glasovanje predloe, naj se razveljavi dobro in slabo znani § 14 Ta predlog je odsek sprejel s 13 proti 12 glasovom. Za predlog so glasovali vsi člani nemškoliberalnih strank, proti predlogu člani poljskega kluba, čeških veleposestnikov, katol. ljudske stranke in kršč socialcev. Iz tega se razvidi sorodnost duhov in načel; mladočeški člani odseka so se odtegnili glasovanju. Grof Dzieduszycki je takoj naznanil predlog manjšine proti raz-veljavljenju § 14. Danes popoludne sta zborovala tudi poljedelski in socialno politični odsek; ta je dovršil glavno raz pravo o načrtu zakona glede zavarovanja zasabnih uradnikov. tjolski odsek je danes po dolgih pogajanjih dovršil glavno razpravo o zakonu glede inženerskega naslova. Tudi v tem odseku so različna mnenia. Eni hočejo zakonito zagotoviti pravico do inženerskega naslova samo akademičnim tehnikom, drugi pa tudi absolventom višjih obrtnih šol. Konečno se je Bklenil kompromis, da more namreč naučni minister izjemoma tudi neakademičnim tehnikom, ako dokažejo posebno praktiško ali vednostno spodobnost, podeliti naslov inženirja. Madjarom preti velika nevarnost. Neki budimpeštanski dopisnik pretaka te dni bridke solze v »Koln. Zeitg.«, ker je Ogrska v veliki nevarnosti, da se popolno »poklerikali". To »velikansko nevarnost« provzroča nekaj francoskih — redovnic, ki so se naEelile v Budimpešti, ter dvoje malih naselbin moških redov, katerim sta, kot pravi poročevalec, nadvojvoda Jožtf in njegova hči preskrbela nekaj strehe. Poročevalec nadaljuje: »Tudi z dežele prihajajo posamna poreč la o novih redovniških naselbinah, toda vse se vrši tako tajno, da se ne more nič določnega zvedeti v glavnem mestu. Prodiraniu te ,črne nevarnosti' pa nihče ne zastavi poti. Vladna strankaje danes tako prepojena s klerikalnimi elementi, da bi vlada ne mogla ustaviti prodiranja tujih redovnikov, tudi če bi hotela. Socialni demokratje so edini, ki nastopajo proti tej nevarnosti, a na Ogrskem ne igrajo nikake politiške ulogo.« — Kdo se ne smeje tej brezmejni buda-losti ? V deželi, kjer je vsa vlada v rokah Židov in framasonov, naj bi v vladni stranki imeli veČino »klerikalci. ! Ta budaloet je ravno dokaz, kako malo je verjeti temu viru, ki govori o naselbinah tujih redov. Poslanec Dvorak o premembi mladočeške taktike. Minulo nedeljo je imel volivski shod mladočeški poslanec dr. Lsd. Dvorak. Govoril je volivcem v Domažlicah ter razpravljal o sedanjem vznemirjenju češkega naroda ter njega vzrokih. Govornik je izjavil mej drugim. da je razburjenje nastalo vsled nekega velikega nesporazumljenja, kajti ni ros, da bi bil mladočeški klub raz-veljav i I svoj sklep, da bo glavno bitko z vlado biti v razpravi o nagodbi. Če je klub privolil prvo čitanje nagodbenih predlog, je storil to v prepričanju, da napravi vladi veliko večje težave, ako jo sili nastopiti komplicirano in težavno pot preko nagodbenega in carinskega odseka, nogo ako bi jej z ob-strukcijo že o prvem čitanju omogočil uporabo § 14, s čimer bi bila rešena vsega truda. Omenjeno nesporazumljenje je marveč navstalo vsled kratkosti poročila o klu-bovem sklepu, s katerim so bili določeni govorniki za prvo čitanja proračuna. Klub ni hotel nalašč dodati nikake motivacije, ker ni hotel z dopuščanjem prvega čitanja odstopiti od obstrukcije. Po tej izjavi bi bili torej češki poslanci odložili obstrukcijo le za toliko časa, da pride nagodbena predloga v odsek, potem pa, ko si Korber ne bo več lahko mogel pomagati s § 14., kateremu je, kot smo sporočili. ravno včeraj ustavni odsek znatno omajal stališče, bodo pa prišli na dan s Bta-rim orožjem, če na dobe nazaj svojih pravic. LISTE K. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". (Dalje.) Oratorij ima tri dele; prvi del je heroičnega značaja. Prične se z uvodom, ki ga svira orkester in predstavlja boj Frančiškov, ki slednjič zmaga in se v heroični odločnosti odtrga od vabljivega sveta in se zaroči z ubožtvom. Srčni vijolinski kvartet v visoki legi uvaja možki zbor, ki v jed-nostavnem spevu proslavlja ubožtvo. Možki zbor poje v kiticah, kitice pa vežejo mični medludiji orkestra, ki postaja čedalje močneji. „Storia" (sopran) pripoveduje, da je Frančišek bil od Gospoda napolnjen s tako sladkostjo, da ni mogel ne govoriti, ne se gibati. Tovariši ga vprašajo po vzroku. Radovedneži stavijo burno vprašanje drug za drugim. Njim odgovarja Frančišek (tenor) resnobno, z vzvišenim glasom: Uganili ste, nevesto si vzamem, pa tako lepo, plemenito in bogato, kaker je ni bilo še najti na zemlji. V mislih ima sveto, radovoljno ubožtvo, ktero hoče postaviti za podlago novemu redu. Zopet se oglasi možki zbor, iz kterega veje veselje in sreča prvih njegovih sobratov. Zbor je brez vsega spremljevanja, umetnik se odreče celo temu okrasku, samo da lepše in naravniše slika siromaštvo. Le kratki medludiji vežejo kitice. Sedaj vpelje „Storia" („Povest") Klaro, ki želi vodstva sv. Frančiška, da more tudi ona nastopiti pot popolnosti. Klara (alt) razodeva svojo željo v ariji, ki je po eleganci in afek-taciji pravi odsev ženskega značaja. Klari se pridružijo to-varšice, ktere v ženskem zboru opevajo sveto devištvo, ki si je postavilo Devico Marijo za vzor. Prva dva redova sta ustanovljena. Ljudstvo je navdušeno, vse vre k sv. Frančišku, vrvenje to predstavlja koračnica, bolj počasna, v kteri se večkrat oglaša tromba — klic svetnikov, njemu odgovarja ljudstvo s harmonijo pihal. Veliko veselje vlada med sprejetimi, Lukezij in Klara ga razodevata v kratkem dvospevu. Tudi Frančišek se veseli verske navdušenosti in zakliče: „To je rod, ki išče Boga, ki išče obličje Boga Jakobovega." Sedaj pa privre splošna radost na površje in si da duška v velikem zboru, ki je najprej koričen, potem fugiran. Zbor in orkester se povzdigneta k nenavadnemu blesku; tukaj kaže Hartman, kaj premore, če hoče. Flavte in klarineti švigajo kvišku kakor rakete, vsem je dosti dela. Le proti koncu se ustavi tok za kratek čveterozbor solistov, kterega pa kmalu zaduši zopet oživeli zbor, ki spolni svojo nalogo do konca. Zbor ta jc pravi slavospev ubožtva in ljubezni, pa tudi veselja radi spreobrnenja n;irodov. Drugi del je liričen. Svetnik biva na gori Alverni. Orkester v ljubki idili slika krasoto narave, pihljanje ve-triča, žuborenje studenčka, šumenje drevesnih vrhov, bu-čenje žuželk. Čuje se tudi grom, a kmalu se poleže in zopet postanejo mirni časi. Kmalu pa se spremeni glasba in postaja resnobniša. Človek jame čutiti, da se nekaj spremeni, nekaj posebnega zgodi. ,.Povest" pripoveduje v lapidarnih stavkih, da so Frančišku vtisnjeni znaki peterih ran Kristusovih in Frančišek poje v vznesenih čustvih veliko arijo: „Magnifica-bitur Christus in corpore meo" (Kristus bode poveličan v mojem telesu) in zopet: „Kristusu sem križan, nosim namreč rane Gospoda Jezusa Kristusa na svojem telesu." Tako poje Frančišek ves prevzet in umetnik je mojstrsko zadel patetično čustvovanje njegovo. Lukezij in Klara opevata v kano-ničnem spevu čudež vtisnjenja ran in s tem je končan kratek, a pomenljiv drugi del oratorija. (Konec prih.) Szell o položaju. V finančnem odseku ogrske zbornice je ministerski predsednik Szell sedanji položaj tako le pojasnil: Vladi je dobro znano, da sedanji položaj ni normalen. Vkljub temu mora pa vlada z vso odločnostjo zavrniti očitanje, češ da vlada za pravočasno reš tev državnega proračuna ni storila vseh potrebnih korakov. Ko bi bila postavila državni proračun na dnevni red pred vojno predlogo, bi bila poalednja taktično umaknjena z dnevnega reda. Načrta vojnega zakona pa ni bilo mogoče izgotoviti prej, ker je bilo treba rešiti v to svrho mnogo drugih vprfšanj. Vojna predloga je v interesu dežele. Če bo opozicija vrgla vojno predlogo, se ji posreči vreči tudi vlado; to je pravi parlamentarni način, ne pa da bi manjšina zapovedovala večini in vladi. D kler se pa prvo ne zgodi, bo ministerski predsednik vršil svojo dolžnost in vztrajal na svojem mestu, dokler ima le še kaj moči. Ce opoz cja ustavnim potom ne more premagati večine, stori veliko napako, če pripravlja vlado v položaj, ki bi jo prisilil, da vlada brez zakonov — h te izjave se razvidi, da nastopi na Ogrskem brezparlamentarna doba, ako opozicija ne odneha od obstrukcije. In to se bržkone zgodi, ker je opozicija že sklenila, da ne dovoli budgetnega provizorija. Nadomestilo za razpnščene francoske redovne šole, ki pa seve ne bo niti senca tega, česar je bil doslej deležen katoliški francoski narod, bo stalo Francijo blizu 70 milijonov frankov Zgraditi bodo morali 336 novih deških in 1021 dekliških šolskib poslopij ter nasta viti 1519 učiteljev in 5963 učiteljic. Gradnja bo stala po vladnem proračunu 59 886.500 frankov, novi stroški za učiteljstvo pa okroglo 10 milijonov. Država pokrije od tega zneska nekako 45 odstotkov. Pripomniti pa seve treba, da jo vladni proračun sostavljen le za slepilo in da bodo novi šolski stroški brezdvomno veliko več|i. Nad 30 milijonov bodo torej že po tem računu morale pokriti do-tične občino. Iztrjavali bedo nasilnim potom. Vladni prefekt bo smel sam izvesti vse potrebno za ustanovitev novih šol, če bi občinski zastop ne hotel pokoriti se povelju vlade. Iz brzojavk. Drž. zborski mandat soc. dem. S e i t z a. Posl. II r u b y, ki je imel v zborniui predlagati razveljavljanje mandata, je odložil poročilo. Nasprotno mnenje zastopa posl. Vogle r. — Gonja proti francoskim redovnikom. Kartu ziani in drugi redovniki so že prejeli obvestilo, da ne dobe državne avtorizacije in da se morajo izseliti. — Zasedanje bolgarskega sobranja se podaljša do 15. aprila. V tem času nameravajo rešiti carinski tar.f in vojno predlogo. Paprikova so postavili začasno v disponibiliteto. — Kriza v Atenah. Vodstvo vojnega miniaterstva je prevzel ministerski predsednik D e 1 y-a n n i s, ki izjavlja, da je vojni minister odstopil radi tega, ker je vztrajal pri svoji vojaški politiki.— Germanizacija poljskih vojakov. V okrožju vratislavskega vojaškega generalnega poveljstva so mej vojaki v veliki večini Poljaki. Poveljujoči general je vsled tega odredil, da se mora intenzivneje gojiti nemščina ter kaznovati vsak vojak, ki bi ne pokazal dobre volje. — Nov ogrski kardinal. Mesto umrlega kardinala Schlaucha predlaga vlada nadškofa Samassa. Vatikan je baje predlogu že pritrdil. — Bivši oran j sk i predsednik Steinse vrne v svojo domovino. Obljubiti je moral, da se ne bo veC pečal s politiškimi razmerami. — Perzijski poslanik na Dunaju Neriman-khan zapusti svoje mesto in se stalno naseli na jugu. O ..zanesljivem" poročanju „Slov. Naroda". Iz Mengša. Kaj bi se bale — tudi me, Mengiške dekleta, hočemo javno povedati, g. urednik, kar teži naša mlada srca. Imejte pa z našimi okornimi vrsticami z ozirom na naš spol malo več prizanesljivosti! • Po celem Slovenskem so že neštetokrat predstavljali Vam dobro znano „Lurško pa-stirico«. Zakaj bi so v Mengšu, kjer mladeniči že vrlo dobro nastopajo, tudi me enkrat ne pokazale? Rečeno — Btorjeno. 25. sušca smo stale prvič na odru. Kako smo prvo skušnjo prestale, Vam je že znano iz dopisa »Slovenca". A glejte, kar se je tolikim in med njimi odličnim gospem in gospodičnam dopadlo, to je zbodlo, zelo zbodlo nekega »Mengšana« in poslal je hitro, že čez dva dni, poročilo v belo Ljubljano, seveda v čedni »Narod", v katerem je hotel smešiti igro in nas. Da bi on sam ne bil pri predstavi ali se o vsem vsaj ne dal natančneje podučiti, o tem še dvomiti ne smemo. Saj stoji kakor pribito, da, kar »Narod" poroča, je vae čista resnica. A, glejte ga škrata! Dopisnik še ne ve za pravi naslov igre, poroča nekaj zanimivega, (samo če bi bilo resi) da jo igral diletant kaplan z diletanti-njami — ali ne zasluži tak dopisnik, da bi ga nekam krenile. — Norčuje se iz tega, da se je »Mati Božja" prikazala.....Me bi vprašale vi- aokoučenega dopisnika, ali zna ločiti pred-a t a v o prikazni od prave, resnične prikazni. In me smemo biti tudi ponosne nato, da je bila tako težavna prikazen povsem do sto j-n o predstavljana. Z razprtimi črkami poroča nadalje, da se je Mariia sedemkrat prikazala in sedemkrat izginila. Kaka očala ste pa imeli? Po dvojno in šo več ste videli kakor mi drugi. . . . In kaj še pove »zanesljivi« dopisnik — naj je že Mengšan ali ne — to namreč, da se je Marija prikazala v podobi ka-planove sestre Kristine. Zopet se je vrezal. Veste, g. urednik, da nerade kaj tajnega izdamo; a to pa odločno in soglasno trdimo, da Kristina, kakor bi jo bile rade imele, do-tična n i bila. Pa čujte še dalje! Ker je baje Kristina predstavljala belo gospo, sklepa dopisnik, da zato »naš kaplan primerja svojo Bestro Materi Božji«. Ta je pa huda. kaj ne, gosp. Anton! Ta mengiška ovčica Vas pa soravi v ne malo zadrego. Pa me mislimo, da bi bilo dobro zanj zbrati v tovarni nekaj gro-šev, da bi ga poslale k sv. Katarini na Rova po malo več pameti. Ja, samo še to, a potem nehamo. . . . »Mengšan" piše, da je več Barnartk »spremljalo« M. B.....toraj se je kar po odru izprehajala kot naša izborna. milostljiva E e-onora Dopisniku se je gotovo sanjalo .... zato mu tega ne štejemo tako v zlo. Glejte, smešiti je hetel predstavo in nas — a ne-roda ostane neroda, kamor jo deneš, osmešil je samega sebe. Toda me, prebrisane kakor smo, si domišljujemo, da nekoliko od bližje poznamo namene našega »rojaka« Zakaj je tako hitel z dopisom ? Veste, hotel je izbrisati z lažnjivim poročilom velik vtis prve predstave in v svoji grdi n»vošljivosti ljudi od ponavljanja igre dne 29. pr. mes. odvrniti. Pa tudi tu se je vštel. Tudi drugič smo igrale prod polno dvorano. Vi si ne morete misliti, g. urednik, kako prijetno nam je pri Breu, ker vidimo, da se je naš prvi nastop tako posrečil Bale smo Be prej ... tu in tam zatrepetale, a danea rečemo: dovolj nas je v Mengšu vnetih mladenk, ki ao za razne tuje, katere dopisnin ponuja, ne zmenimo. Sicer smo pa zelo radovedne, kedaj slavni, delavni narodnjaki zaspanega »Bral-nfga društva« občinstvu predstavijo svoje Bernartke. Odjenjamo pa ne ! Kadar ho zopet kaj, pošljemo Vam uljudno vabilo, za dopisnika imamo pa pripravljeno — neko kuhinjsko orodje. Frančiška Hribarjeva, Marija Vidali, Antoniia Dečman, Marija Pogačar. Helena Kušar, Amalija Golf, Kristina Golf. Dnevne novice. V Ljubljani, 2 aprila. Izprememba državno-zborskega poslovnika. Oni slovenski držav, poslanec, kateri je v poslovniškem odseku glasoval za elaborat, se izgovarja včeraj v »Sudsteierische Presse", in izraža upanje, da bodo Člani »Slovanske zveze" ostali pri drugem sklepu, sprejetem na predlog dr. Piojev, ter zopet zavrgli tretji sklep, in nagovarja dr. buster-šiča, naj opusti svoj sklep, da odloži načel-ništvo »Slovanske zveze«. Na to odgovarjamo kratko, da je dotični poslaneo kršil klubovo disciplino, ker je delal zoper soglasen sklep kluba. Dalje je delal zoper ko risti Jugoslovanov, kajti po tej izpremembi poslovnika bi bila pač dana možnost ob strukciji velikim strankam, Nemcem, Čehom, Poljakom, a za vselej vzeta Jugoslovanom, s čimer bi ti v parlamentu bili obsojeni k ulogi manj vrednih zastopnikov. Mi ne vemo, kaj bo storil dr. Šusteršič, ker mu je stranka dala prosto roko, a to se nam zdi umljivo, da hoče biti načelnik samo takemu klubu, kateri ima vedno pred očmi koristi Jugoslovanov in drži dolžno disciplino. Sestanek »Leonove družbe". Na sinočnem sestanku je predaval bogosl. profesor dr. Jan. Ev. Krek o Kantu in moderni protestantovski apologet i k i. V sodobnem duševnem gibanju se javi vedno bolj t e ž o n j e po metafiziki. Celo subjektivizem sam je s tem, da je pospešil proučavanje notranjščine človeške, omajal svoje napačne podstave in okrepil stremljenje po metafiziki, zasledovati vse to je naloga katoliške vede. Največja ovira, da se moderni svet ne more priboriti do trdne metafizike, je p r o t e -stantizem. Filozof protestantizma pa je Kant. Govornik je kratko in jasno razlo- i žil Kantov sistem, Kantov k r i t i c i z e m in sttbjektivizem, ki jemlje pod-lago vsaki vedi, a seveda najprvo teologiji. Če so ideje: svet, duša, Bog le subjektivne tvorbe našega duha, ni več nobenega dokaza za vero, vera ne more biti več racionalna. Kant pa je bil tudi e v o 1 u o i o -n i s t. In v teh dveh strujab se giblje moderna nemška filozofija. Moderna nemška apologetika je nasproti evolucionizmu dosti razumna in se ujema s splošno krščansko filozofijo. Nasproti subjek-tivizmu pa 80 poskusi proteBtantovske apo-logetike, da bi rešila dokaze za bivanje božje, manj vredni. Razlog je le ta, ker se ne more otresti Kanta in njegove zmote. Vendar ae začenja obrat na bolje. Že priznavajo, da je nemogoča sploh vsaka veda, zlasti prirodoslovje, veda prirodnih zakonov, ako se ne prizna veljava principu vzročnosti. Tudi je začela protestantovska apologetika priznavati smotrenost. Na podlagi tega že dokazujejo Boga, iz enote duševnega življenja pa dušo. Seveda še niso prišli do jas nosti ir. trdnosti. Odtod razdor v protestan tfzmu. Vendar je upanje, da bo pozitivna protestantovska šola prišla do krščanske fi-lozcfije, ker drugje methfizike ni. Tedaj bo ptdelKant kot filozof protestantizma in mogoča bo zopet diskusija na skupni podlagi. Tedai se bo tudi približala od Leona XIII. toli ziželjena doba unije. Pripomoči pa moramo k temu tudi mi s tem, da gojimo z vsemi močmi bolj in bolj krščansko filozofijo in nje spoznavanje. — V debato o predmetu so posegli prof. dr. J a n e ž i č , dr. L a m p e , profesor J a r c , profjsor dr. Pečjak i. dr. — Prihodnji sestanek »Leonovo družbe« bo dne 2 8. aprila. Predaval bo prof dr. I) e -bevec o ilirski ideji v preteklosti in bodočnosti. Za učiteljski shod v Ljubljani, ki bo 8. aprila v Ljubljani, je izdal pripravljalni odbor naslednji poziv: Vsak delavec j je vreden svojega plačila. — To je star j pregovor, ki se ga tudi drže vsi stanovi. I Res so morali nekateri dolgo trkati, da se jim je odprlo in dalo, česar so zahtevali, a zgodilo se je vendarle. — Naš stan tudi trka in trka, a ne odpre se mu. Ne prosimo kot sitni berači, ampak prosimo pošteno zasluženega plačila za svoje koristno in pretežavno delovanje. To svojo zahtevo hočemo o Veliki noči na ves glas javno povedati na učiteljskem shodu v Ljubljani vsem onim, ki so poklicani, da nam pomagajo. Shod bo popolnoma nepolitičen. Razpravljalo se bo le o našem gmotnem stanju, ki ga čuti vsak enako, bodisi katerekoli narodnosti ali stranke. Da bo pa ta naš shod časten, je sveta dolžnost vsakega učitelja (učiteljice), da se ga gotovo udeleži. Posebno pa poživljamo slavna učiteljska društva, da delujejo z vso vnemo, "ki jo stvar zasluži, pri svojih članih na to, da se udeleži shoda vse kranjsko učiteljstvo. Na svidenje v polnem številu na shodu! Pripravljalni odbor za sklicanje učiteljskega shoda." — Shod otvori predsednik pripravljalnega odbora, g. nadučitelj G a b r š e k. Nato voli shod predsednika, dva namestnika in tri zapisnikarje. Po izvršitvi teh formalnosti nagovori zborovale« izvoljeni predsednik. Na shodu se bo razpravljalo o gmotnem položaju učiteljstva, o katerem bodo razpravljali od „Slov. učit. društva" tovariš Gangl, od »Slomškove zveze" tovariš Slap-šak, od »Društva učiteljic" gospodična Droll in od nemških učiteljev tovariš Petsche. Na to se bo glasovalo o predloženih resolucijah. Tržaški škof premil. dr. Nagi se je povrnil iz Opatije v Trst. Osebne vesti. Stotniku prvega razreda pešpolka št. 17 Iv. Žagarju je podelil cesar plemstvo s pridevkom S a n a-v al s k i. — Sodni tajnik v Gorici baron F a 1 k e pl. LilienBtein je postal deželno-sodni svetnik v Rovinju, sodni tajnik dr. B. S t e g u je pa premeščen v Gorico. Učiteljske vesti. Prestavljen je nadučitelj v Kropi g. Jožef Korošec v Moravče, nadučitelj g. Ivan Rihtaršič iz Št. Jurja v Srednjo vas v Bohinju. Imenovan je nadučiteljem učitelj gosp. Jakob 1 Zebre v Starem trgu pri Ložu, za defini- tivni učiteljici sta imenovani gdč. L e o -poldina Baudek v Vinioi, gdč. Ana G r u d n i k v Blagovici. Učiteljica gdčna Ana Jereb pride iz Žužemberka v Am-brus, gdč. učiteljica Amalija Konci 1 j a pa iz Žužemberka v Božjakovo. — Učitelj na I. mestni ljudski šoli v Ljubljani gosp. Jožef Travnarje vpokojen. — Suplentom na šoli na Blokah je imenovan vpokojeni nadučitelj g. J o ž e f B o z j a. — šola v Spodnjem Zemonu se razširi v dvo-razrednico, enorazrednico pa ustanove na Grcsupliem. f Filip Abram. Včeraj je umrl na Dunaju po kratki bolezni senatni predsednik na najvišjem sodišču, gospod dvorni svetnik Filip Abram. Naše aožalje! Sestanek slovenskih krščansko-mislečih časnikarjev se bo vršil dne 22. aprila t 1. Več v kratkem. Volitve v tržaški mestni zbor. Slovenski volivci tretjega volivnega okraja tržaško okolice pri sv. Ivanu so za svojega kandidata proglasili g. Antona J a kiča, glavnega urednika lista »Slovenska Misao« v Trstu. — Pogreb dr. Hinko Šukljeta se je vršil včerai dno 1. aprila ob pol 2. uri popoldne a kolodvora v Celju skozi moBto po državni cesti v 'Mlee in ob 3 uri na ondotno pokopališče. Udeležba je bila velikanska bodisi cd strani slovenskih društev, bodisi ort strani slovenskega občinstva. — Turist v smrtni nevarnosti. Iz Crnikala pišejo: Dne 25. m. m. oaolu 1 ure popoludne je pnšia družba 8 mladih hribo-lazcev k »Staremu gradu« nad Črnikal. od katerega je videti še stare zidove na 20 m. visoki skali. Hnbolazci so skušali splezati na vrh skale. Eden njih. lmrnom S. B, je bil splezal kakih 12 metrov visoko po skali in je hotel plezati daljo do vrha a ni mogel, ker se ni imel več kam prijeti, n*zsj pa ne. ker ni imel kam upreti svojih nog! In tako je obtičal na skali, držeč se z rokama za skalo in stoje na eni nogi. C^lo uro se je sam držal na skali, a pol ure sta ga dva podpirala, to je ves čas, dokler niso nastavili lestev in ga rešili — Kaj zagrebška cenzura ne konfiscira Tudi danes nam došli hrvatski listi so večinoma polni — belih prostorov. Nekonfiscirano so zvezdice med posameznimi poglavji. — Pomanjkanje učiteljstva na Kranjskem Izpraznjenih služb ie do zdaj nad 30, prosilcev pa ni. Deželni šolski svet Bi pomaga b pomožnimi učitelji in upokojenimi nadučitelji, a šo teh ne more dobiti dovolj. — Dohod orožnikov v Zagreb. V Zagreb je dnfclo nad 200 orožnikov iz raznih krajev Hrvatske. Orožniške patrulje hodijo v spremstvu policajev po Zagrebu. Mesto je, k%kor v obsednem stanju. Meščanstvo je še vedno jako razburjeno. — Iz cerkve izgnani dijaki Pred včerajšnjim so imeli srednješolci v Zagrebu spoved v cerkvi sv. Marka. Policija je mislila, da se v cerkvi zb rajo dijaški demon-strantie, udrla jo v cerkev in izpodila dijake iz cerkve. Še le šolskemu ravnatelju so je posrečilo stvar pojasniti redarjem, katerim se je na t) odvalil težek k»men od srca. Slaba mažarska vest! — Srednješolci ne smejo biti po 7 uri zvečer na cesti. — Agitacija v Italiji za tržaško vseučilišče. Tridentinski »Alto Adige* objavlja pogovor svojega rimskega dopisnika a poslancem Pinchia, ki je izjavil, da se bo shod dijakov v prilog vseučilišču v Trstu vršil v mesecu aprilu. Poslanec Pinchia bo imel govor, Ponzecchi pa ne bo govoril. Zborovanje se je odložilo, ker so je bilo bati, da bi bilo minolo nedeljo, ko je še trajal štrajk srednješolcev, moglo priti do neljubih demonstracij. — Samomor časnikarja. V Trstu se je vrgel skozi okno četrtega nadstropja 24 letni reoorter socialističnega lista »Ii La-voratore« Umberto Bruno Calligarri. Teško poškodovanega so odnesli v bolnico. Izvršil je to dejanje, ker Be mu ie očitalo, da je poskušal izvršiti izailjenje 2000 kron. — Poštna vest- Poštna in brzojavna odpraviteljica Urš. Zurc v Višnjigori je imenovana za poštno pomožno uradnico I. razreda v Kočevju. — Mesto poštne odpra-viteljice na Dovjem jo podeljeno odpravite-ljici Amaliji Klina r. — Na Viču ao otvorili včeraj pri on-dotnem poštnem uradu brzojavno poet a j o. — Is St. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem S 1. aprilom smo dobili tukaj poslujočo c. kr. poštno nabiralnico za vse pismeno pošiljatve, pa tudi denar se lahko oddaje. Kdor ima kaj semkaj odpošiljati pisem, naj odslej naprej naslovi svojo pošiljatev: S t. Lovrenc ob Temenici — c. k r. poštna nabiral- n i o a — da si prihranijo prejemalci čas, trud m stroške, katere so do sedaj imeli do c. kr. pošte na Veliko Loko, katera je dobre pol ure od tukaj oddaljena. — Hruiioa pri Jesenioah. Prebi-vavci Hrušice Be pritožujejo, da jim hočejo zaradi železnice vzeti edini studenec, ki teče mimo mihovih hiš. Tamošoje iene nam jav ljajo, da bi jako rade sprejele občinske može pri studencu ter g. župana naučile odločnosti. Ljubljanske novice. Občni zbor .Ljubljanskega učiteljskega društva", ki I« zboroval Včeraj zvečer v gostilni „pri Bahovcu", je bil bolj srednje obiskan. Ko so bila končana stvarna poročila, vršila se je volitev odbora, ki se je sestavit tako-le: Predsednik g. E Gangl, namest niča gdč. A Zupan, tajnik g. J. Likar, blagainičarioa gdč. M M a r o u t, odborniki gg. J. Furlan, R. Vrabl in J. Bernot. Sklenilo se je tudi, da se prirede poučni izleti. Dva nova zdravnika v Ljubljani Z vče rajšnjim dnem sta pričela ordtnirati v Liub-Ijani g. Franc Dolšak na Starem trgu hišna št. 1 in g dr. I v a n Z a j e c na sv. Petra cesti št. 101. | Umrla je šivilja Marija M o r -g u 11 i. Pomaranče v vodi. Danes popoludne je veter prevrnil štant prodajalke pri jubilej nem mostu Pomaranče so se usule proti Ljubljanici. Nakrat je bilo na licu mesta ne kaj fantov, ki so pričeli loviti pomaranče po vodi. Vstanek v vojašnici. Včeraj so nekateri ljudje raznašali vesti, da se je na vse zgodaj dogodil v vojašnici sološen vstanek. Splošna senzacija je sledila ti) vesti. Ko je senza cija prikipela do vrhunca, se je pojasnilo, da se je v vojašnici vršil res splošni vstanek ker so vsi vojaki zjutraj vstali iz postelj in da se bo ta vstanek ponavljal. Tisti, ki so se pustili »potegniti« za »prvega aprila« so s^ nad takim »vatankom« seve jezili. Ponesrečena špekulacija. Dacin deželno naklado si ie hotel včerm prihraniti pivo-varniški agent H. T. od 100 litrov piva, ki ga ie velel slugi peljati po prepovedanem potu v mesto. A sluga je imel smolo. V Nunskih ulicah sta ga zaeačila hkratu dva užitninska paznika ter zavrnila voziček in hlapca nazaj proti mitnici, kjer se taki pre <»topki poravnajo z novci. Valvazorjev in Bleiweisov spomenik. Po Ljubljani se mnogo razpravlja o tem, kje naj bi stal Valvazorjev spomenik. Tudi mi smo mnenja, da bi bil najpripravne;ši prostor za ta spomenik pred novim deželnim dvorcem v slučaju, da se je res popolnoma opustila misel postaviti spomenik pokojnemu »očetu" Slovencev dr. Janezu B 1 e i -w e i s u. Ace pri sv. Antonu. Takrat ga ie prepodil. Vrnil pa se je spet. Okoli 5. slišal je Rosalnik, ki je imel opravila v zakristiji, ropot v c;rkvi in je na tiho in na malo odprl vrata in pogledal v cerkev. Ko je zagledal tata v cerkvi, je hitro tekel po policaja, da je šel v cerkev. Tat in policaj sta se srečala pred velikimi vrataii. Beranek je imel še v rokah limanice in ukraden denar in je takoj priznal, da je v cerkvi kradel, češ »Betteln und Stehlen ist mein Gesctaft«. Stražnik ga je takoj na licu mesta aretiral in našel pri njem v jednem mošnjičku 4 K 44 h ukradenega denarja, v drugem mošnjičku pa lep, s katerim je mazal limanice, da je ž njimi vlekel denar iz pušice. Policija je prijetega tatu izročila deželni sndniji. Ukradeni kanarčki. Krznarju in hišnemu posestniku g. Antonu Krejči v Wolfovih ulicah je neznan tat ukradel 4 kanarčke. Meteor, mesečno poročilo Minoli mesec oušec je bil Buh in zelo topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-jevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2 2° ob dveh popoldne 11-7°, ob devetih zvečer 6'1°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 6 7°, za 3 0° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 737 7 mm kot srednji zračni tlak za 1-7° nad normalom. — Mokrih dnij je bilo 10; padavina, dež in sneg, znaša 56 4 mm. — Med vetrovi so iužni daleč presegali druge Kotiček za liberalce. »Edinost« prinaša neke izjave, ki naj dokažejo, da naša poročila o ricmanjskih zadevah niso resnična. No, mi svojim poro-čevavcem več verjamemo, kakor pa poroče-vavcem »Edinosti«. Svoje narodno stališče e »Elinoat« dovolj označila s tem, da niti .'lesedo ni omenila narodno-izdajskega rav- nanja liberalne stranke v jeseniški in tržiški stvari. To so nam lepi »čuvaji ob Adriji«, kateri molče, ko Hloventtki izdajalci grade nemški most do Adrije! »Grazor T a g b I a 11« hvali ljubljanske n I o v « n k k o liberalke. To je najnoveiAe. In n čem bo bi pridobile to izredno čast, da no pohvaljene v listu, ki slovensko narodni najliutejše pobija? S tem, da so odpovedale Modelovanje prireditvi v koriat Hale/.ijanoev. »Ehret die Frauen ..... Književnost umetnost in * Dr. Vatroslav Jagič in Srbi. Omenili smo, da je dr. Jag 6 profesor sla vistike na dunajskem v8«u<}ii)S6u, vrnil bel-grajski akademiji svoje č.anstvo zaradi napadov srbskih listov. Zdaj našt«va »Dubrovnik«, ka) imajo Srbi proti njemu. Užalil jih je, ko je branil v delegacijah »bosanski« jezik, ker |e u tem služil vladi, ki ne priznava srb tva v Bosni. V »Neue Fr. Presse« je priobčil listek o Stari Srbiji, kjer pravi, da je btara Srbija zdaj bolj arbanaška kakor pa srbnka, ter se je pri tem dokazu opiral na bolgarske vire. — Iz Bslgrada se pa poroča iz drugega vira, da Jag 6 sploh ni odložil članstva belgraisk* akademiie. Balkan. i. Grki proti Rusom in Bo g a r o m. Makedonski Grki so izročili angleški vladi prošnjo, v kateri se pritožujejo nad bolgarskim nasilstvom in kličejo Aagliio na pomoč, da se naj ustavi rmki grabežljivosti Grki se izjavljalo proti reformam, ki jih zahtevata Avstrija in Ru*i|a. V tem grškem apelu na Angleže je mnogo zlobe. Kajti reforme, če ne izpeljejo, koristijo Grkom ravno tako, kakor S ovanom. Rjsija in Avstrija pa ne podpirat« nosiiatva vstaških čet, ampak hočeta narediti mir na Bal kanu Bolgarski vstaši imajo tako razširjeno organizacijo, da uprav vladajo nad prebivalstvom. Posamezne bolgarske čete pa res uganjajo zločinstva. Dan na dan ubijajo, jemljejo denar ter ropnjo puške iz turških orožnic. Sultan je dal vstašem osemdnevni rok, da naj odlože orožje. Vstaši ae za to niti ne zmenijo. Ko rok poteče, se bo proti njim postopalo z bašibozuksko krutostjo, kar bo seveda vnelo zopet nov odpor. Makedonski odbor v bitolij-skem vilajetu nalaga visoke davke prebivalstvu, in sicer ne le Bolgarom ampak tudi Grkom, Srbom, Kucovlahom in Turkom. Bogatejši ao morali plačati že do 100 tur ških liber (2400 K) kontribucije. Gospodarji morajo vstašem daiati tudi hrano in preno čišče. Vsaka vas ima od odbora nastavljenega poveljnika. Kdor izda vstaše, je kaznovan s smrtjo. Boji. Pri Solunu je bolgarska četa pomorila turške carinarje, ki bo šteli ovce. V Karbinci so Tu ki pobili bolgarski četi 23 mož in 3 ranili. Vstaši so se branili z dinamitom. Albanci, ki se upirajo reformam, bo obkolili Mitrovico. Vojska je nastopila proti njim z orožjem. Mnogo Albancev je ustreljenih ali ranjenih. Drugi so zbežali. V Mitrovico je prsiala vlada še vojaštva. V Vučitrnu so Albanci izgnali Srbe, okradli jim domove in razdrli dve srbski cerkvi v tetovskem okraju. Mesto Prizren je v nevarnosti pred Albanci. Albanske čete se bli žajo tudi Mitrovici. — Ruski konzul v Mi-trovici Ščerbina je naznanil poslaniku v Carigradu, da ao ga napadli albanski vojaki in ranili. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Steklenico vrgel je dne 7. marca v Resmanovi gostilni v Polju laški delavec Vincenc Mazzoco svojemu tovarišu Martinu Natale in ga zadel v glavo ter mu razdrobil nosno kost. sodni dvor ga je obsodil na dva meseca je«e. — Strastni divji lovec. Jožef Pregled, delavec pri Sv. Ambrožu, je strasten lovski tat, zaradi lovske tatvine že sedemkrat, zaradi težke telesne poškodbe pa trikrat kaznovan. V re virju kneza VVindischgriUza na Kavčih je bil radi lovske tatvine obsojen na dve leti ječe, njegov 141etni nečak Janez Pregled pa na 14 dni. — D e n a r n e kazni ni hotel plačati posestnik Polde Jeran iz Smarce, zato se mu je pa en prašiček za rubil. Ko se mu je pa hotelo zarubljeno blago na javni dražbi prodati, se je temu uprl. Zato bo sedel tri dni, njegova žena pa dva dni. — Nepošten posel. Me sarski pomočnik Janez Faletič je jemal svojemu mojstru v Tržiču iz zaklenjene denarne miznice denar, katerega jo potem po rainih krčmah zapravljal. Vzel je približno okoli 200 kron. Obsojen je bil na šest mesecev težke Ječe. Županstva pozor! Upravno sodišče je razsodilo v dveh slučajih, da zadob: do- movinsko pravico tudi taka oseba, ki je udo bila sem ter tje začasno ali hipno podporo od svoie občine, ali od obiine, v katero želi biti vsprejeta. Le osebe, ki se ne morejo širne vzdržavati in ki so uživale kako javno podporo trajno, ne morejo zadobiti nove domovinske pravice. Slučaja sta bila tale: Mestna občina Bolzan ni hotela vspre-ieti v svojo občirsto zvezo Alojzija K' fl jrja m njegove družine t«r se je naslanjala na dejstvo, češ. dajeKiller oseba, katero treba podpirati, kakor ubožno. Ki 11 *r ni sicer nikdar zahteval podpore od svoje občine; vendar pa je bila v dobi, v kateri si po postavi zadobi kaka oseba v drugi občini domovinsko pravico, njegova hči trikrat v deželni bolnišnici v Bolzanu zaradi bramorke m sicer vsega skupaj 304 dni in sta dotične stroške plačali dežela in pa dotična občina, v katero je pripadala. Kitlir je zaradi tega uložil pritožbo tudi pri ministerstvu, a to je njegovo pritožbo odbilo, češ, da oskrbi njegovega bolnega otroka, katero je dubival I brezplačno v deželni bolnišnioi, in posebno pa z oz'rom na to, da je bila bolezen kronična, se ne more nkakor smatrati za za časno ali pa hipnr. Upravno sodišče pa, pri katerem se je vsled Kofhrjeve pritožbe za deva te dni zope razpravljala, je, ugodivši K fl irjevi pritožbi, razveljavilo ministerski odlok. Pri utemeljevanju razsodbe je rekel med drugim senatni predsednik Alter, da je upravno sodišče mnenja, da se mora v smislu domovinske posiave smatrati kot ubožna oskrba le ona. ko mora kaka otčma ljudi, ki sa ne morejo sami več prehraniti, trajno in sicer popolnoma, ali pa tudi deloma vzdrževati. V K 11 T|eivem slučaju pa tega ni bilo in njegova bč dobila je oskrbo v dežel ni bolnišnici le zač<8:io in sicer le v po-jed nih lučajih. Drugi slučaj pa je bil tale: Mesto Rowereto ni h'telo v-iprejeti v občinsko zvezo družino Rgatti, ker je n|en gospodar prejemal vsakokrat, ko je ponovil svoj krošniarski list, od svo|e domovinske občine dotične Btroške v znestu 18 K. Ri-gatti pritožil se je pri ministerstvu za no tranje zadeve, in to je njegovi pritožbi ugo dilo, ter zaukazalo mestni občini R ivereto, da mora vzprejeti R gatti|a v Bvojo občinsko zvezo. M stria občma Rovereto pritožila Be je na upravno sodišče, in to je pritožbo odbilo ter popolnoma potrdilo odlok mmister-stva, v katerem je rečmo, da je bila ona podpora, katero je dobival Rigatti vsako-čisno za nabavo krošnjarskega lista, le začasna ali hipna. Zvpet korak naprej v Trstu. Včeraj je b i pomemben dan v zgodovini slovenskih bojev za enakopravne st našega jezika na tržaških sodiščih. Včeraj se je zgodilo prvikrat da je pri kazenski razpravi pri tržaškem deželnem sodišču zastopnik državnega pravdništva zastipal zatožbo v slovenskem |ezihu. Kulturni Nemci. Nemški listi za vsak zločin, kise zg)di na Slovenskem, raz-kriče Slovence kot narod barbarov in vender imajo njihova sodišča opraviti s še bolj kričečimi zadevami. Te dni sta se morala pred sodiš5etn v Liubnem na Štajerskem zagovarjati posestnik Simon Habertheuer in nje gov sin Janez. Svojega 16 letnega hlapca sta nekega dne prijela, ga vrgla na tla in ko je Simon Hibertheuer s silo odprl na tleh ležečemu hlapcu usta, opravil je Janez Hibertheuer v hiapčeva usta svojo potrebo. Tako poroča »Sudsteieriscbe Presse« kot odgovor »Marburger Zeitung«-i, ki ne neha kričati o slovenskih surovežih. Simon in Janez IUbortheuer sta bila obsojena vsak na 8 mesecev ječe. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Zrušen vodovod. Mej vršenjem nekih poprav se je v Palmenovi na Laškem porušil vodovod, ki ga je v I. 1750 zgradila republika beneška. Poškodovan ni bil nikdo. — VsealovanBka razstava v Petrogradu se je preložila na 1. 1905 — Velikanski vihar je v občini Grazza Nise na Laškem porušil mnogo hiš. Tri osebe so ubite, več ranjenih. — Najtežji človek v Evropi živi v pruskem mestecu Willen. Ta najtežji mož je hotelir Froun, ki je težak 254 kilogram., a kljub tej teži opravlja svoja posla. — Učitelj — milijonar. Iz Bistrice se poroča »Pester L!oydu«, da je našel siromašni rumunski učitelj na svojem posestvu dragoceno rudo. Ruda, ki se nahaja v njegovem posestvu, je vredna milijone. — Steklega psa pojedli. V bližini Kraljevih Vinohradov pri Pragi je poginil te dni stekel pes. Mimo potujoči cigoni so našli truplo psa in ga pojedli. — Cesarjeva nečakinja kneginja W i n d i s c h g r ii t z še vedno ni ozdravela. Večino dneva mora ostati v postelji. Trajalo bo še precej časa, predno bo popolnoma zdrava. — Afera Prevost. Včeraj se je s francoskim pisateljem Prevostom dvobojeval brat njegove napadalke Thouret. Prevost ga je ranil na roki. — Rusko poslaniško poslopje na Dunaju zarubljeno. Ruski finančni prokurator v Varšavi je naročil krakovskemu odvetniku dr. Gun- kiewiču, naj iztiria neki lvpotekarni dolg. Odvetniku se iztirjanje ni posrečilo. Iver mu prokurator noče plačati ekspenzarja 1400 K, predlaga, nai se zaiubi rusko poalanitko po-slopie na Dunaju. — 133300 kron deficita izkazu ie konsumno društvo uradnikov državne železnice na Dunaiu. — Pobegnil je z Dunaja enoletni prostovoljec Robert Bloschic, d>ma iz Ptuja. Ogoliufal je razne stranke za 200 000 kron. — Angleški kralj pride 27. t. m. v Rim. Drobiž. Iz šole: Janez, kako podobo ima zemlja? — Janez: Med tednom je okrogla, v nedeljo pa štirioglata (Smeh v šoli). — Odkod to veš? — Janez: Stric so rekli. Vprašal sem jih, pa so rekli: Zemlja ima ravno tako figuro, kakor moia fajfa. Stric imajo ob delavnikih okroglo, v nedeljo pa štirioglato pipo. Za ..Ljudski sklad". y 7TTTTTTTTTTTT Za ljudski sklad so damvali sledeči p. n. gosoodji: France Zjrko 5 K, Neki dobrotnik 100 K, Martin Narobe 10 K, Gustav Sch ftrer 20 K, Viljem Pfeifer 20 K, Janez Saiovic 5 K, dr. Eugen Lampe 5 K, A F. 5 K Luka Smolnikar 20 K. Telefonska in brzojavna poročila. Ptuj, 2. aprila. Po zopetni preložitvi razprave župan Ornig contra Kalch-berg se je pričela obravnava v zadevi tožbe tiskarja Blankeja. Ta je tožil Kalohberga radi razžaljenja časti, ker je Kalchberg rekel, da ga bo pretepel s pasjim bičem. Kalchberg je bil obsojen na 14 dni zapora poostrenega z dvakratnim postom ua teden. Prijavil je pritožbo ničnosti. Trst, 2. aprila. Ker jo včeraj pri neki obravnavi pred tukajšnjim deželnim sodiščem državni pravdaik prvikrat slovenski govoril in se je tako omogočila popolna slovenska razprava, kriči Piceolo" in pravi, da so s tem Lahi globoko zadeti ter da bo radi tega laška delegacija v državnem zboru zavzela še ostrejšo opoziciio proti vladi. Dunaj, 2. aprila. Obrtni odsek je glede zakona proti pijančevanju sprejel predlog pododsekov, da dolgovi na pijači ne bodo iztožljivi. Praga, 2. aprila. Aliadočeški listi pravijo, da so Mladočehi izključili obstrukcijo le za prvo branje nagodbene predloge, in sicer le pod pogojem, da vlada izpolni gotove obljube. Ako te obljube ne bodo do shoda mladočeških zaupnikov izpolnjene, bodo Mladočehi zopet pričeli obstruirati. Skoplje, 2. aprila. Zmešnjave v vijaletu Kosovo naraščajo.. Tudi meščani in učitelji se pridružujejo makedonskemu ustanku. Ustaši hočejo razstreliti v zrak vojašnico v Istibu in razdreti vse brzojavne zveze. Vstaši pričakujejo mnogo častnikov iz Bolgarije Carigrad, 2. aprila. Že več dni traja ustanek mohamedanskih Albancev. Najprej je 5000 Albancev napadlo kraj Wušitr in zahtevalo, naj se jim izroče krščanski orožniki. Kaimakam je ustregel tej zahtevi. Carigrad, 2. aprila. Boj pri Mitrovici je trajal 4 ure. Naposled so bili naskakujoči Albanci ubiti. Zgubili so 120 mož. Ko je ruski konzul Ščerbina po boju ogledoval bojno polje, je turški vojak albanske narodnosti ustrelil na gosp. Ščerbina, ki je težko ranjen. Kroglja je šla skozi telo in prišla na drugi strani zopet vun, vender pravijo zdravniki, da je g. Ščerbina izven nevarnosti. Napadalec je ranjen in ujet. London, 2. aprila. Jutranji listi položaj na Bnlkanu opisujejo jako pesimistično in pravijo, da sedaj po ustanku mohamedanskih Albancev se bo tem bolj razširil ustanek krščanskih Makedoncev. ..Standard" pravi, da bodo v slučaju krize morale o usodi Turčije govoriti vse evropske države. Največja | zaloga oblek | ta gc5pc in delnice, gospode in dečke. GRlCfVR * fl\EJ^Č Ljubljana, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so PIT" v velikej izberi v zalogi. NajpozomejSa postrežba, najnižje cene, solidno blago. 262 12-8 — 40 000 kron znese glavni dobitek loterije za sobe greva i o e. Opo-zanamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 »urila 1 903 in da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska. — Občesnano dajo Mautner jeva napojena semena sa krmsko repo najobilnejši pridelek Prav uko izvrstna in iiepmtžna so tudi Mautbnerjeva zele-njadna in ev^tlična t-emena Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm Ca s opazovanja Stanje Tempe- * -a s s i barometra. ratura N po Vetrovi. Nebo ► D ■9 ■s S t mm. Celsija 1|9. »več, j 731 i' I 6** j sr. jrth. | jasno ,,] 7. »|utr. I 730 S I 1*6 i si. jzah. I jasno ~ 2. pofol.i 727 6 | 131 [p. m. jzah.| » Srednja včerajšnja temperatura 6*8® normale, 6 9*. 00 Dunajska borza dnč 2. aprila. SkupDi državni doig v notah.....1(0 75 Skupni državni dolg v srebru.....100-75 Avstrijska zlata renta 4% .....12190 Avstrijska kronska renta 4%.....101*26 Ogerska zlata renta 4% ......121 fo Ogerska kronska renta 4% .....99*60 Avstro-ogerske bančne del.niče 600 gld. . 16*— Kreditne delnice, 160 gld.......686*25 London vista...........239 90 Nemški drž. bankovci za JCO m. nem. drž. velj. 117 — 20 mark........................23 40 20 frankov (naooleondor)......19*06l/i Italijanski bankovci..................95*45 C. kr. cekini..........11*28 Tržne cene v Ljubljani dne 1. aprila. K t' K Goveje meso 1. v. kg 1 30 Pšenica . . 100 kg 17 60 Telečje meso » 1 rO Rž . . . > » 14 6C Prašifje » sveže > 1 80 Ječmen . . » » 15 — KoStrunovo meso > l — Oves . . . » » 15 _ Maslo . . . . > 2 61 Ajda . . . » > 18 _ Mast prašičja . . > 1 t;0 Proso, belo, > » 18 — Slanina sveža » 1 7( Koruza . . • » 15 _ > prekajeua » 1 '0 Krompir > » 6 — Jajce, jedno . . — 6 Drva, trda , tn3 . 7 80 Mleko, liter • . — 18 » mehka, » p 5f! PiSCanec . . . 1 40 Seno, 100 kj • • 7 60 Golob . , . . — 60 Slama, > > 7 _ Fižol, liter. . . — iO Pšen čna moka št 1 11 20 Grah, . . . . 4< Koruzna » 20 — — 25 Ajdova > si. r 36 — 395 6- 3 pozor! Odda ae v Kranja na lepem prostoru lepa in Bvitla prodajalna s sobo in kuhinjo, pripravna za kakega kro jača ali tudi za kako drugo obrt. Več se izve v upravništvu „Sloverca". 406 3-2 jako dobro, iz lastnih vinogradov riailepše lege predaja pc nizl^b eenal} Anton Lavrinšek v Krškem. Pošilja tudi poskušnje. nm^nr JSi®! I*!. . .f«*'.-.-' - I lik • ^ i>—' ■ Kdor želi imeti dober harmonij vrhniškega »li ameri-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na , naslov: A. Luznlk, Vrh nlka pri Ljubljani. 264 12 Na prodaj sta 2 križeva pota jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.- pri -211 12-12 FR. TOMAN-u, podobarju ln pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1, : Preden drugej olja kup te, poskusite prej s po vsem svetu znano znamko : The Russian-flmerican Oil-Company L= To društvo pošilja : olja za parne cilindre ob prekurjenem paru kakor tudi olja za stroje in olja za -/w\r vretena. -a^v/-* Nrffa olja so izredno niske cene. ceneja kakor vsak dru^ fibrikaf, Ur pripo?nana natboljfta sedanjega <"asrt. Iz vs* Evrope s"> na razpolago pohvalna pisma pr« e vrste. 315 12-4 Zastopnik v Ljubljani: Mihael Kastner. : M Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. Glavni dobitek Kron 40.000 Kron Srečke za sobe grevnice po 1 krono 145 12 4 priporoča J. c MAVER v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo V gotovini po odštetih 10°|o zneska. 396 3-3 Razpisuje se narok za oddajo na Vrhpolji pri Vipavi potom javne dražbe na dan 5. aprila 1.1. ob 3. uri popoludne. Ponudnik se podvrže 5% kavciji in znanim stavbenim pogojem. — Dražbeni pogoji načrti in proračuni so na upogled pri podpisanem. Krajni šolski svet na Vrhpolji pri Vipavi, dnč 27. marca 1903. 2iatej Jfobalj. predsednik. mmmmMm@MmMmmmmmmm i M m m m m m m p ti m m m m ■f.v i m m m m S/> m m ^ _ immmmm^mmmmmmMMmmm^mmmMm Naročila na donavske krape *** fogaše iz Blatnega jezera in smuče sprejemajo se do ponedeljka, 6.aprila zvečer Po kapuoinskem načinu namočena ^ polenovka dobiva se celi veliki teden vedno sveža kak(r tudi graške in praške šunke v priznano dobri kakovosti in po najnižji ceni. !Sunke se na željo brezplačno kuhajo! JOS. MURNIK, Ljubljana, špecerijska in delikatesna trgovina z vinom. sa v.v T/, ■d l-O. m W. >.v m >y/. 0"A ~