Poštnina plačana y go*ovinL Uto IX štev. 190. v sredo u. augustu 1927. Ceno Din r Izhaja vsak ve-devati cel roman o organizirani tolpi mladih kolesarskih tatov. Dejal je uradniku: Nisern sam kradel, tudi drugi so kradli. Ta in ta iz Sneberij in Šmartnega! Policija je sporazumno z urožništvom prijela dotične od Franceta imenovane dečke, toda kmalu se je izkazalo, da je mdl paglavec prav debelo lagal in hotel potegniti policijo. Dečka je policija z ozirom na njegovo nedoletnost — star je 13 let — izročila njegovim staršem s pozivom, da ga primerno kaznujejo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: (v oklepajih zaključki): Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 10.935 — 10.965 (10.95), Dunaj 7.99125 — 8.021 H (S.00625). London 275.85 — 276.65 (276.25). Ne\vyork 56.78 bi, Praga 168.17 — 168.97 (168.57), Milan 308.50 — 310.50 (309.50). Efekti: Celjska pos. 197, 199, Ljublj. Kred. 142 d., Merkantilna 90 bi., Praštedio-na 850 d., Kred. zavod 160 d.. Vevče 135 d., Kranjska ind. dr. 350 d., Ruše 260 — 270, Stavbna 56 d., šešir 104 d. Lesnj trg: Tendenca neizpremenje-na. Zaključeno 2 vag. in sicer 1 vag. deske, smreka, jelka, 28 mm, 4 m, od 16 cm dalje L, II., III., monte, lahko koničenih fr. vag. nakl. post. po 440, 1 vag. tramov merkan-tilnih glava (glava po kupčevi noti fr. vag. nakl. post.) po 300. Žitni trg: Tendenca mirna. Zaključkov in bilo. Devize: London 275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222 — 224, Milan 308.85 — 310.85, Curih 1093.5 — 1096.5, Berlin 1351-5 — 1354.5, Dunaj 799.02 — 802.02, Praga 168.15 — 168.95. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. 7odst. invest. poeojilo 1921 86, 1 in polodst. Vojna škoda 364.75 — 355.50, Hipotekama banka 56 — 56, Ljubljanska kreditna 142 — 147, PraStediona 860 —S66, Trboveljska 470, Vevče 135 — 145. INOZEMSKE BORZE. Curih. London 25—21-625 d.. Newyork 518 — 625. Ptrrz 20.3325. Mflm 28.25. Berlin 123.43, Dunaj 73.09, Beograd 918.75, Praga 15.87.5 9 16 E$B Prazni klerikalni izgovori «Sk>veaec» priznava, da je bhU gerentski tret zniževal občinske davščine in da sedanji režim uvaja nova* — Njegovi izgovori dokazujejo le klerikalno zadrego. V več člankih smo pokazali na veliko razliko v gospodarstvu ca magistratu v času bivšega gerentskega sveta Hi seda) pod klerikalnim režimom. Opozorili smo na to. da je bivši občanski svet pod klerikalnim vodstvom uvajal nove občinske davščine, da jih je bivši gereotski svet zniževal in da jih sedaj kleroradfkalni sosvet zopet zvišuje. Kakor običajno »Slovenec« v svoji zadregi trdi, da lažemo, in kakor običajno v svoji nespretnosti sani indirektno priznava, da smo pisali m trdili resnico. Nedeljski »Slovenec« priznava, da je gerentski svet znižal vodovodno naklado od 12% na 10%, gostaščino od 10% na 8%, občinske doki ade na hišno najemnino itd., pravi pa, da je to bilo samoobsebi umevno in se je moralo znižanje uvesti že zaradi tega, ker so se te davščine odmerile od neprimerno višje narasle hišne najemnine, ki jo je povzročila izpremerrtba stanovanjskega zakona. Torej samo ob sebi umevno? Zakaj pa potem bivši klerikalni občinski svet in sedanji sosvet nista postopala prav tako samo ob setvi umevno? »Slovenec« priznava, da je gerentski avet sklenil za 1. 1927 isto gostaščino in vo-d ar ino kakor za 1. 1926, t. j. znižano, in pravi, da je g. vladni komisar sklep že našel pravomočen in da pri celi stvari ni prav nič kriv. Tudi mi smo trdili, da pri znižanju nI prav nič kriv, toda, če bi hotel vodarino in gostaščino še nadalje zniževati, bi ga v tem ne mogel ovirati noben sklep gerent-skega sveta, tem manj, ker proračun za 1. 1927 še sedaj ni odobren. Kakor je mogel razveljaviti sklepe bivšega gerentskega sveta glede oddaje stanovanj na Ahacljevi cesti, tako bi mogel razveljaviti tudi njegov sklep o znižanju vodarine in gostašči-ne ter obe davščini Še bolj znižati, ako bi imel resno voljo. K oddaji stanovanj na Ahacljevi cesti pa pripominjamo to, da vladni komisar ni hotel nakazati stanovanj ljudem, ki so brez njih, pač pa jih je nakazal drugim, ki so imeli že stanovanja, ki so jih pa nekateri celo potem odklonili. »Slovenec« priznava, da je samo zasluga gerentskega sveta, ako je davščina za prenočišča ostala znižana tudi za I. 1927, in da je vladni komisar ceno električnega toka znižat v resnici šele s 1. januarjem letos, namesto s 15. oktobrom lani, kakor bi lahko na podlagi sklepa bivšega gerentskega sveta. Kdo torej laže? Prav tako priznava, da namerava sedanji režim zvišati užitnino na vino od 2 Din na 2.50 Din, pravi pa, da je to zvišanje neznatno, da ga nihče ne bo občutil. Mogoče ne bo občutil tega zvišanja vladni komisar, mogoče bo za člane sedanjega sosveta malenkostno, toda vprašajte gostilničarje, kaj pravijo o tej stvari. Resnica je, da bodo to davščino plačevali najširši sloji. Kar se tiče navedbe »Slovenca«, da je bivši gerentski svet znižal trošarino na šampanjec od 40 Dm na 30 Din za steklenico, pa ugotavljamo, da je to stavil zaradi tega, ker je konzum šampanjca popolnoma padel zaradi visokega obdavčenja. Bolje pa je imeti vrabca v rokah, kakor goloba na strehi. če je vladni komisar začasno znižal po-plavljencem na Barju naklado od sena in slame od 5 Din na 3 Din, je to sicer hvalevredno, povdarjamo pa, da je poplavljen-cem odpustila davke celo država in bi bilo zelo čudno, če bi tudi občina ničesar ne storila. Sicer pa omenjeno znižanje predstavlja le neznatno vsoto. Kar se tiče imenovanj v mestni klavnici, ugotavljamo, da je vladni komisar vedel za kvalifikacijo osobja že takrat, ko ga je nastavljal. Zakaj je potem odpovedal nastav-ljencem službo čez dva meseca? Res je bil končno odpuščen samo en nastavljenec, zgodilo pa se je to samo zato, ker bi drugače trpel obrat v mestni klavnici, pa tudi za tega uslužbenca je vedel vladni komisar že ob nastavitvi, kakšno kvalifikacijo ima. Na »Slovenčevo« grožnjo,« da bo razodel, kakšni ljudje in v katerih sorodstvenih zvezah s člani bivšega gerentskega sveta so bili nastavljeni od bivšega gerentskega sveta na magistratu, odgovarjamo, naj pride s svojimi razkritji vendar že en- sHugo Bettauer: 38 Najlepša žena svetil Franci je zaplakala, si zakrila z rokami obraz in se zvila v dve gubi. Henry ji je položil roko okrog vratu in jo tolažil: — Smolo imaš s svojimi čestilci. Najboljše bo, če se držič samo mene. Ni lahko brti najlepša žena najbogatejšega moža... Le ena nežna beseda bi bila zadostovala in Franci bi mu padla okrog vratu, bi se zjokala na njegovih prsih in mu dokazala z ognjem svojih poljubov, kako vroče ga ljubi. Toda ta beseda je izostala, srce lepe in mlade žene je ostalo v bridkosti in kljuboval-mosti, a tudi v Henrvjevih prsih so osrtali živi vsi dvomi... III. DEL. 1. poglavje. Gradič na morju. Junija je imela Franci rojstni dan m darilo, ki ga je dobila ob tej priliki od svojega moža, je bilo res knežje. Gar-rick je kupil po smrti zadnjega Goulda njibov v Newportu ob Atlantskem oce- krat na dan. Mi se jih prav nič ae bojimo, kar smo že parkrat ugotoviH. Mogoče bo ob tej priliki »Slovenec« tudi povedal, kdo je določen oziroma kdo je bil določen za upravitelja hiše na Ahazljevi cesti. V tej stvari bo vsekakor lahko zasledi! sorodstveno zvezo. Glede nasilnega premcičenja stojnice 72Ietne vdove v šolskem drevoredu, fcdi »Slovenec«, da si mi-innvara ni storila iz tega ničesar in da nima nobene Škode, Zakaj pa je po tem zaman protestirala pri vladnem komisarju? Tisti, ki je dobil nJc no mesto in o katerem trdi »Slovenec«, da ni pristaš SLS, — je bil prvotno določen za kandidata na listi SLS! Na vprašanje, zakaj klerikalci niso Isposlovali iz kaldrmine za ljubljanske ulice nobenega denarja, odgovarja »Slovenec«, da je vzrok temu dr. Žerjav, ki je sedel v vladi. Ali more »Slovenec« povedati, kdaj so klerikalci od vlade »ploh zahtevali prispevek iz kaldrminskega fonda in zakaj ga niso izposlovali v času samoradikalne vlade 1. 1923, ko so podpisali Markov protokol, in v času Davklovičeve vlade 1. 1924? Kar se tiče izpremembe kaktrminskega zakona, po kateri se sme tlakarma porabljati za druge namene in ne samo za ceste, »Slovenec« s smešenjem in zavijanjem ne bo utajil klerikalne krivde. Res je, da se po kaldrminskem zakonu smejo tlakovati le ceste, ki vodijo neposredno k carinarnici, toda v zakonu ni nikjer rečeno, odkod morajo voditi. Če bi se gradila carinarnica po prvotnem načrtu na Resljevi cesti, bi prišla v poštev pri tlakovanju n. pr. tudi Gosposvetska cesta in Bleiwelsova cesta, kakor tudi druge, s preložitvijo carinarnice za kolodvor pa se je preneslo težišče tlakovanja na severno stran železnice, pri čemer ni nobenega dvoma, da bo prišla v poštev Martinova cesta s svojimi podaljški. Ce se »Slovenec« norčuje Iz te naše trditve, češ, da bi po naši logiki lahko zahtevali tudi tlakovanje Kurje vasi ali Ižanske ceste, potem naj nam »Slovenec« pove, zakaj bi tamošnji prebivalci ne smeli imeti dobrih cest? In zakaj naj bi postal kaldTminski fond odveč? Ali ni treba tlakovanih cest tudi popravljati in obnavljati? »Slovenec« končno trdi, da farbamo ljudi s carinsko ležarino, kj da jo je malo več kot nič. Koliko znaša carinska ležari-na je postranskega pomena, dejstvo je, da je bilo lansko leto dogovorjeno med carinsko upravo in mestno občino, da se bo carinarnica gradila z dohodki ležarine. Da carinska uprava ne more razpolagati z železniško ležarino, je več kot jasno. Sicer bi pa bilo vseeno, odkod bi država vzela denar za carinarnico, dejstvo je, da se bo sedaj gradila carinarnica iz kaldrminskega fonda in da se po krivdi klerikalcev ta fond ne bo uporabljal izključno za ceste. »Slovenčevi« izgovori so bedasti in samo dokazujejo klerikalno zadrego. Smrtna nesreča v Kamniških planinah Letošnja kronika beleži prvi slučaj smrtne nesreče v Kamniških planinah. V četrtek 18. t. m. zjutraj je odšel z doma v Kamniku 281etni trgovski sotrudnik ki navdušen planinec Avgust Prohinar. Doma« čim je izjavil, da gre sam na Kamniško sedlo in da se misli že zvečer vrniti. Ker Prohinarja tudi drugi dan ni bilo s Sedla nazaj, so se začeli bati, da se je v planinah ponesrečil. Sluteč nesrečo, so tudi podružnico Slovenskega planinskega društva v Kamniku obvestili o Prohinarjevi usodi. Podružnica je najpreje uvedla poizvedova* nja in dognala, da je sel Prohinar nekaj časa skupno z oskrbnico koče na Sedlu, a se je pozneje sredi poti od nje poslovil z izgovorom, da skoči nekoliko na Brano in pride čez njo na Sedlo. Podružnica je nato organizirala reševal* ro ekspedicijo, obstoječo iz bratov France« ta, Petra in Lojzeta Erjavška, Franceta Balantiča in Franceta Ajdovca. Ekspedicija je krenila v nedeljo popoldne iz Kamniške Bistrice proti Sedlu. Po celodnevnem iska* nju je ekspedicija pogrešanega planinca Prohinarja v ponedeljek ob 10. dopoldne nafti* mrtvega pod južno steno Brane. Bh> zu trupla Je ležal nahrbtnik, a poleg njega Čevlji Is tega je ekspedicija sklepaU, da je ponesrečeni planinec nabiral pomike. Hotel je doseči lepe, visoko v skalah rastoče planiko in si je zato sesul čevlje. Spfo» asi je 20 m visoka Pri tem mu je spodrsni* lo in je sdrčal v prepad tik svojega nahrbtnika. Danes zjutraj so pokojnikovo truplo, pokrito z zelenjem, prenesli v Kamnik. Popoldne ob 18. bo pogreb na pokopa« lišču ▼ 2alah. Pisane zgodbe iz naših krajev Zastrupljeno je mleko. — Tragedija ljubosumnosti. — Radi bede v smrt« Iz Sarajeva poročajo, da v vasi Bacone v Hercegovini razsaja med kravami neka bolezen, katere posledice se spoznajo zlasti po pitju mleka bolnih krav. Dosedaj se kmetje niso zmenili za to bolezen in nemoteno pili mleko okuženih krav. Pred dnevi se je pa dogodilo, da sta umrla dva otroka, ker sta zavžila zastrupljeno kravje mleko. V hiši kmeta Raša sta po zavžitju gor-kega neprekuhanega mleka obolela oba njegova otroka in on sam. Otroka sta v nekaj urah umrla, Raso so pa zdravniki še rešili. Babjeverno ljudstvo seveda veruje, da sesajo strupene kače na paši krave in tako zastrupe mleko. To so pa samo bajke. Mogoče je, da krave na paši jedo kake strupene rastline, katerih učinek se pojavi šele v kravjem mleku. * Včeraj zjutraj so našli v MarkoŠev-cu na postelji v njegovem stanovanju Mata Pimtariča, ležečega v mlaki krvi. Puntaric je bil občinski bilježnik. Prvo pomoč so mu nudili vaški učitelj in sosedje. Iz globokih ran je curljala kri; ko so ga dvignili, so videli, da so blazine in vsa ostala posteljnina napojene s krvjo. Tudi pod posteljo je bila mlaka krvi. Puntariceva lobanja je na več mestih razklana. O slučaju obveščene zagrebške oblasti so takoj odšle na kraj tragedije. Puntaric je kljub težkim poškodbam odgovarjal na vprašanja komisije. Rekel je, da ga je najprvo nekdo v spanju udaril z ostrim predmetom po glavi. Ko je pričel kričati na pomoč, je iz sosedne sobe stopila njegova prijateljica Marija Pološki in ga udarila s sekiro še dvakrat po glavi. Podrobnejših pojasnil radi težkega stanja Puntaric ni mogel dati. Sosedje so pa povedali, da je zadnje čase živel 331etni Puntaric v večnih prepirih s svojo 241etno prijateljico. Ljubosumna Pološkijeva mu je neprestano očitala nezvestobo in mu tako zagrenila življenje. Ker je Pološkijeva močno histerična ženska in so tudi Puntaričeve izjave zanjo zelo obremenilne, se domneva, da je ona izvršila grozen čin iz Ijubosunrnosti, čeprav tajli vsako krivdo in pravi, da so v stanovanje vdrli razbojniki in napadli spečega občinskega bilježnika. Histerično Marijo so aretirali. Včeraj so javili zagrebški policiji, da je na Podvožnjaku pri Zagrebu poleg tvornice papirja povozil tovorni vlak nekega neznanega moškega. Komisija povoženega možakarja ni našla več na tiru. Rešilni voz ga je med tem odpeljal v zakladno bolnico, kjer so ga popoldne zaslišali. Piše se Luka Knežić in je rojen 1. 1861 v Rudopolju. Po poklicu je delavec, stanujoč v Zavrtnici št. 44. Izjavil je, da se je nalašč vrgel pod vlak, da bi se usmrtil. 2e leto dni je brez posla in sorodniki ga nočejo podpirati. Beda ga je gnala v smrt. Vlak ga je precej poškodoval, vendar je upanje, da bo okreval. K sreči ga je lokomotiva zagrabila od strani in ga vrgla s tira. Dobil je poškodbe na čelu, toži pa tudi o notranjih bolečinah. Pri njem so našli pismo, v katerem navaja vzroke poskušenega samomora. Koncert v Dobrni Dobrna, 21. avgusta. V soboto je priredil ravnatelj Glasbene matice v Celju g. Sancin sijajno uspeli koncert v naši zdraviliški dvorani. Opazilo se je takoj, da je koncert pose ti la le iz* brana publika, ki je z velikim zanimanjem sledila posameznim točkam. Že pri prvi točki, E. Lalo, Sinf. esp., se je videlo, da je koncert resno zamišljen in dobro pripravljen. I. B. Svendsen — Ro* mance je igral g. Sancin z velikim odušev* ljenjem in vojaški orkćster ga je spremljal precizno in z izredno pažnjo. GriegsSonato je spremljala ga. Sancin na klavirju, ki pa ne odgovarja kot instrument skladbam več* jega stila. Predvajanje skladbe je bilo kljub temu učinkovito v dovršeni repro* dukciji. Naslednji dve skladbi sta dvignili po in naravnost ženijalno zamišljeni vsebini poslušalce do največjega vzhičenja, zlasti Zsolt: Libelleles. Obe sta se morali pono* viti (isto Chaminade: [Serenada]). Libelleles. Obe sta se morali ponoviti (isto Chaminade [Serenada]. Vienvtemp je že stara, a na ta način podana skladba je še vedno lepa. Zd. Fi* bich: Poem, kot zadnja točka na programu je bil višek koncerta. Orkester je pokazal dovršenost, ki je nismo pričakovali. cJN0€AVI CE najboIRcnajtrpciheKe, Zoro najcenq&. Hvaležna publika je aklamirala z orke* strom vred, da so morali dodati še Legen* do: Wienianskega. G. Sancin je nam pripravil večer, ki nam ostane v trajnem spominu. Njegova gospa ima lepo razvito tehniko in sta s sopro* gom v resnici en občutek. Tudi orkestra ne smemo prezreti, kateri jc tako diskretno in z razumevanjem spremljal, in če upoštevamo ansambl, lahko čestitamo vsakemu posamezniku, posebno pa njihovemu dirigentu g. Bernardu, ki jih z veščo in spretno roko vodi. B. Sch. Šahovski turnir v Karlovcu VII. in VIII. kolo. Šahovski turnir v Karlovcu prehaja v odločilno fazo. Prognozo, kdo izide kot prvak iz turnirja, je sicer še težke izreči, vsekakor pa sta favorita Pire in dr. Singer, ki do sedaj vodita za eno točko pred osta* limi. Pire se je zlasti krepko afirmiral v zadnjih treh kolih, kjer je izvojeval tri za* poredne zmage ter dosegel dr. Singer j a. Favorita sta tugi Božan in Agapjejev, ki pa kažeta precej nestalno formo. Nestalen je tudi Vidmar, kateremu je Fortuna en* krat naklonjena, drugič zopet ne. Iznenadil je talentirani Rupnik, ki je Benjamin tur* nirja. Sprva je popolnoma zaostal, a se je sedaj s tremi lepimi zmagami rehabilitiral. Rezultat sedmega in osmega kola je na* stopen: Pire je porazil Grenčarskega, Agapjejev pa je izgubil proti Tothu. Bošan je zmagal nad Ačimovičem, dočim je Jonke kapitu* hral pred Rupnikom. Vidmar je gladko po* tolkel Kurdjukova, dočim sta končali par* tiji Nedeljkovič*Filipčič in Abraham»2ido* vec remis. Prekinjena partija Židovec* Kurdjakov se je končala z zmago Kurdja* kova. V VIII. kolu je dr. Singer zmagal nad inž. Fritzem. Partija se je odigrala v sed* mera kolu, ker sta oba nasprotnika izkori* stila prost dan. Največje zanimanje pa je vladalo za partijo Agapjejev*Pirc. Agapje* jev je že v začetku zagrešil nepravilno potezo in se je moral udati. Igral je indijsko partijo. Jonke je po 25 potezi premagal G renčkaTsket>a, dočim se je Acimović u dal Rupniku. Inž. Fritz je porazil Kurdjuko* va, Bosan Abrahama in Nedeljković v pre» cizni igri Totha. Partija 2idovec*Vidmar je bila v izenačeni poziciji prekinjena, do* čim sta dr. Singer in Filipčić retnisirala. — Stanje po VIIL kolu je sledeče: Pire in dr. Singer 6 točk, Bosan, Nedeljković 5, Jonke 4 in pol, Agapjejev, Toth, Filipčič 4, Vidmar Ciril, Židovec 3 in pol (1). Fritz, Ačknovič 3 in pol, Abraham. Rupnik 3. Kurdjukov 2 in pol, Grcnčarski 2. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek. 23. avgusta 1927, katoličani: Filip; pravoslavni: 10. avgusta, Dau-rentije. Jutri: Sreda, 24. avgusta 1927; katoličani: Bartol; pravoslavni: 11. avgusta, Ev. in Sos. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: >Gospodična z motornim čolnom«. Kino Dtot: Oni, ki se sramujejo svojih staršev«. DE21RNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Levslek, ResJjeva cesta. Jutri: Picooli, Dunajska cesta; Bakarčič. Sv. Jakobe trg. Zmagoslavje Včeraj so klerikalci vložili svojo kandidatno listo za ljubljanske občin* ske \*olitve. Bili so v tem pr\'i. Da se ta zmaga sedanjih gospodarjev na ma* gistratu dostojno proslavi, je odredil g. vladni komisar, ki je drugače glede razsvetljave tako varčen, naj gore vso noč po mestu velike obločnice, ki se morajo sicer neusmiljeno ugasniti že ob 11. zvečer... Kandidatne liste v Južni Srbiji Beograd. 22. avgusta, r. V 10 volilnih okrožjih Južne Srbije je bilo'od sodišč potrjenih 49 kandidatnih list: Bitoljsko okroije (6 mandatov): tri radi-kalske in ena demokratska lista. Bregalniško okroije (8 mandati): tri radi-kalske in ena demokratska lista. Raško - zvečansko okrožje (4 mandati): dve radikalski, demokratska (dr. Spaho) in samostojnodemokratska lista. Kosovsko okrožje (5 mandatov): tri radi-kalske, dve demokratski in samostojnodemokratska lista. KumanoTsko okroije (3 mandati): tri radi-kalske, zemljoradnička in demokratska Hat*. Prizrensko okrožje (3 mandati): tri raii-kalske, dve demokratski listi. Skopsko okrožje (4 mandati): tri radikal-ske, demokratska, samostojnodemokratska, zemljoradniška in socijalisftična Usta. Sport Še nekatere nedeljske tekme. MARIBOR: I. SSK Maribor — Villacher S. V. 3 : 2. BRATISLAVA: Slovan (Dunaj) — Bra* tislava 0 : 2. PRAGA: D. F. C. — Meteor VII. 2 : 2. MADŽARSKA: Steinamanger: Sabaria — Kiniži 2 : 2. HAZENA: Maribor I. — Maribor II. 14 : 5 (6 : 1). — Lahkoatletski dvomateh Semčija — Francija. V stadionu Colombcs pri Parizu se je vršil v nedeljo lahkoatletski dvomateh Nemčija — Francija, ki mu je prisostvo* valo 15.000 gledalcev, kar pričo o velikem zanimanju Francozov za lahko atletiko. — Zmagali so Nemci v razmerju SO ; 52 toč* kam. Senzacija pa je bil poraz dr. Peltzerja v teku na 800 metrov, kjer je zasedel samo tretje mesto. Rezultati so bili prvovrstni in so pokazali, kako visoko je razvita lahka atletika v obeh državah. — Unz — Dunaj v 21 urah. Dunajski vztrajnostni plavalec Edi Barnat je v so* hoto ob 16. startal v Linzu in je plaval do Dunaja. Preplaval je 201 kilometer dolgo progo kljub mrzli vodi v 21 urah, kar je pač svojevrsten rekord. — Kralj pokrovitelj JNP. JNP je vče* raj sprejel obvestilo, da se je Ni Vel. kralj Aleksander odzval prošnji JNS in sprejel pokroviteljstvo Jugoslovenskega nogomet* nega saveza. Kralj je obenem tudi pokro* vitel j olimpijskega odbora. Gradjanski pozvan na Dunaj. Gradjan* ski je dobil vabilo z Dunaja, da igra 3. in 4. septembra proti Vicnni. Gradjanski jo vabilo sprejel. Bo jugoslovenski sport zo* pet za blamažo bogatejši, kajti Gradjanski je celo v Zagrebu izgubil proti F. A. C. s 4 : 0! anu ležeč grad in ga poklonil svoji ženi v osebno last. Newport je najodličnejše kopališče severne Amerike. Tam imajo milijarderji svoje vile in strogo se pazi na to. da se ne more nakupiti tam kak »nov< bogataš. Maloštevilni hoteli so take ekskluzivnosti, ki je evropskim pojmom popolnoma tuja. Ce zahteva kaka neznana osebnost sobo, dobi kratek odgovor, da je vse zasedeno; sprejemajo se le priznani člani najodličnejše ameriške družbe in visoki diplomati. Večina hotelov ima že pri vhodu tabHoo z napisom: »No jewsc — Ni za Žide! To ni posledica mržnje do Židov sploh, marveč ima le namen, da odvrača priseljene vzhodno-evropske Žide. Vsekakor pa je tudi to tipičen znak borni-ranega ameriškega jingoizma. Grad, ki ga je kupil Garrick svoji ženi, je bil dvonadstropna, marmornata zgradba v staroitalijanskem slogu, z lastnim obrežnim kopališčem in Čolnarno, v ozadju pa se je razprostiral velikanski park z vrtnimi napravami, hlevi, garažami, hangarjem in malo mene-žarijo. Park je bil tako velik, da bi jpotreboval dobro uro, preden bi ga premeril. Bilo je prav za prav mesto zase, s senčnimi alejami, jahalnimi stezami, dirkališči za avtomobile, tenis-igrišči, igriščem za golf, paviljoni in z 80 m visokim razglednim stolpom, na kojega najvišjo teraso je vodil moderni lift. Od tod se je videlo z daljnogledom vse do Newyorka in Bostona in z lahkoto se je dalo zasledovati v Evropo odhajajoče parnike do Sandy Hooka. Franci je bila od tega darila presenečena, naravnost omamljena. A vendar njeno veselje *ni bilo povsem čisto. Vedela je, da je Henry kupil to posestvo za tri milijone dolarjev, to je več ko dvesto milijard avstrijskih kron in nehote je morala misliti na svojo domovino, na siromašni Dunaj, iz katerega so poročali Ksti o gladu, brezposelnosti, draginji in bedi širokih mas. In potem: ali ji ne bo postal Henry sedaj še bolj tuj, ko ga po cele mesece ne bo videla, če bo prebila poletje na tem svojem posestvu. In res je Henry, ki je vedel, da Franci ne more lahko prenašati new-yorške vročine, silil na to, da se takoj preseli v Newport. Obljubil je, da bo vsako soboto zjutraj priletel s svojim letalom k njej in ostal tam do ponedeljka. A že prvo soboto ni mogel držati dane besede. Zadrževali so ga trgovski posli. Prišel je še le v nedeljo in se je še istega večera zopet vrnil s Fredom v Newyork. Franci je končno kljubovalno rezig- nirala. Dobro, če nima časa za njo, če njegova ljubezen do nje ni dovolj velika, da bi vsaj za par ur pozabila svoj večni lov za dolarji, — potem si bo pač uredila življenje po svoje kakor to delajo vse ameriške žene. In res se je vrgla v vrtinec newportskega družabnega življenja, igrala golf in bridg>e, prirejala veselice, obiskovala prireditve drugih in se omamljala v flirtu z elegantnimi in mladimi atašeji in legacij-skimi svetniki, da je izpolnila svojo notranjo praznoto. Njena prava prijatelja pa sta bila in ostala Dora in Fred Holme, ki je postal še nekoliko debelejši in prijetnejši. Fatty — noben človek ga ni imenoval več z njegovim pravim imenom, — je porabil tudi med tednom vsak prosti popoldan, da je prišel ali z avtomobilom ali pa z letalom v Newport Videl je, da ta zakon ni tako srečen kakor bi lahko bil in žalostilo ga je, ko je videl, da mora mala Dunajčanka igrati vlogo velike dame, ki pa ji ni prav nič prijala. Zavedal se je, da ji je njegova navzočnost prijetna in poleg tega je bila tudi Dora, ki je imela za njega posebno privlačno silo. Dora Horak je bila fina in tiha v svojem bistvu, njena vedno enaka ženska prijaznost, njeno razumevanje za druge, vse to ga je privlačilo in veza- lo. Tako zelo, da se je vedno češče ba-vil s tem, da bi opustil svoje samotarsko življenje in se poročil z Doro. Nekega vročega julijskega dne se je sprehajal z Doro po parku. Franci je s svojo družbo križarila s svojo jahto po morju. Prijel jo je za roko in ji brez posebnega m sicer običajnega uvoda v buršikoznem, pri njem običajnem tonu izjavil: — Mi s Dora, zakon je grozna iznajdba, kajti strašno je, da morata dva človeka kakor povezana ostati drug pri drugem, toda končno pa ima vendar le tudi svoje lepe in dobre strani. Kako bi bilo, če bi tudi midva stopila v takole strašansko zvezo? Stvar je namreč ta, da vas čisto izredno ljubim. Dora se je za hip nasmehnila, potem pa mu je resno odgovorila: — čemu igrati komedije in hliniti presenečenje! Vedela sem, da boste nekoč tako govorili. Tudi jaz vas imam často rada, dragi Fatty. Toda tako ne gre. Moja preteklost stoji med nama. Ne morem vas poročiti, ne da bi vam razkrila vso svojo preteklost in vse svoje doživljaje. Vem pa tudi, — das> ravno ste vi mnogo drugačen kakor vaši rojaki, — v bistvu ste vendar le Američan in ne boste mogli preko tega, kar sem jaz že doživela. Fatty je ugovarjal. « Dnevne vesti. Vj Ljubljani, dne 23. avgusta 1927. Lep uspeh naših letalcev v Švici Izid poleta vojaških letalcev preko Alp. — Drznost poleta kapetana Gradiftnika. — Zakaj je bila prva tekma preko Alp prekinjena? — Kraljica v Tržiču in na Ljubelju. V so- boto popoldne se je peljala kraljica Marija v spremstvu svoj« sestre bivše grške kraljice Olge skozi Tržič na Ljubelj, da si ogleda znamenito dirkalno cesto za avtomobile in motorna kolesa. Obe kraljici je spremljal drugi avtomobil, v katerem sta bila kralj Aleksander I. in bivši grški kralj Jurij. Tržiško prebivalstvo je spoznalo visoke goste ter jih navdušeno pozdravljalo. — Kralj in nogometni sport. Po poročilih zagrebških listov je Jugoslovenski nogometni savez prejel iz dvorne pisarne obvestilo, da je kralj Aleksander prevzel pokroviteljstvo nad Jugoslovenskim nogometnim savezom. — Zdraviliški dom v JelsL Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, zgraditi velik zdraviliški dom v Jelši na otoku Hvaru Dom prično graditi v kratkem. Zdi se nam, da Jelša za zdraviliški dom ni preveč prikladna. Na drugih otokih, na pr. na Braču ali Visu so mnogo lepši in priklad-nejši kraji. — Učiteljska disciplinarna sodišča. Pro-svetn. ministrstvu so predloženi v odobritev predlogi glede izpremembe in dopolnitve uredbe o učiteljskih disciplinarnih sodiščih kakor tudi glede uredbe v mestnih in oblastnih odborih. Revidirani in izpre-menjeni uredbi stopita v veljavo že začetkom letošnjega šolskega leta. — Državna lovišča. Generalna šumska direkcija v Beogradu je izvršila večje obnove državnih lovišč v Bclju in drugih krajih. Prihodnje leto bodo državna lovišča popolnoma urejena. — Letoviške sezonske pošte. Poštno ministrstvo je odredilo, da prenehajo funk-cijonirati nekatere letoviške sezonske pošte koncem avgusta, ko neha letoviška sezona. V onih letoviščih in kopališčih, kjer se bo sezona podaljšala, bodo poŠte odprte še do 15. septembra. — Izseljeniški kongres v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini se vrši od 25. do 27. septembra izseljeniški kongres. Na tem kongresu se bodo razpravljala vsa aktualna vprašanja, ki se nanašajo na zaščito naših izseljencev. Ministrstvo za socijalno politiko odpošlje na kongres posebnega delegata. Kongres bo razpravljal tudi o socijalni in materijalni zaščiti naših rudarjev na VVestfallskem, ki so sedaj prepuščeni popolnoma samim sebi. — Proslava 100-letnice rojstva Lovra Tomana. V -nedeljo, dne 28. avgusta ob treh popoldne se bo vršila v Kamnj gorici proslava 100-letnice rojstva tukajšnjega rc-jaka ter slovenskega rodoljuba dr. Lovra Tomana s sledečim sporedom: L Pred njegovo roistno hišo, kjer je vzidana spominska plošča: a) Savici — poje moški zbor, b) slavnostni govor — dr. Joža Lavrenčič, c) Pesem koroških Slovencev — poje moški zbor, d) Pozdrav gostov. II. Pokloni-tev na pokojnikovem grobu. III. Igra: »Berite Novice (Jurčič). — Razne deklamacije njegovih pesmi, petje ter prosta zabava. Pokojnikovi čestilci. vašcani in okoliški sosedje se vsi uljudno vabijo k prosiavi. — Razpust društva. Orlovski odsek v Valti vasi je razpuščen, ker že več let ne deluje, ker nima članov ne imovine, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 22—31. julija je bilo v ljubljanski oblasti 22 sluča-ev tiiuz-nih bolezni, 60 griže, 4 davice, 3 vraničnega prisada, 35 škrlatinke, 5 ošpic, 14 dušljive-ga kašlja. 7 šena, 2 krčevi is odrevenelosti :n 1 stekline; v mariborski oblasti ie bilo v istem času 49 slučajev tifuzih bolezni, 75 škrlatinke, 4 ošpic 2 griže, 3 davice, S duŠ-ljivega kašlja, 2 krčevite odrevenelosti,, 5 vraničnega prisada in 1 šena. — Živalske kužne bolezni y mariborski oblasti. S. t. m. je bilo v mariborski oblasti 6 slučajev vraničnega prisada, 14 »nehur-častega izpuščaja pri konjih, 2 na govedi, 50 svinjske kuge, 9 svinjske rdečice, 2 če-belne gnilobe, 1 šuštarca, 1 konjskih garij in 1 stekline. — Nov odvetnik v Martboru. V imenik odvetniške zbornice v LJubljani je vpisan s sedežem v Mariboru dr. Franjo M a c a r o i. — Razpisana služba. Mestni magistrat v Ptuju razpisuje službo knjigovodje H. kat. državnih uradnikov z enoletnim provizorijem. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 5. septembra. — Oddaja lovov v zakup. Lovi občin Borecev, Bunčanov, Cezanjevcsv, C vena, Kameuščaka. Ključarovcev, Križevcev, Lo-sarovcev, Lukavcev, Noršincev, Presike, Slamnjaka, Stročje vasi in Veržeja se bodo oddajali na javni dražbi 26. t. m. v uradu srezkega poglavarja v Ljutomeru v nakup za šestletno dobo. — Razid dveh društev. «Društvo državnih policijskih nameščencev, za Slovenijo* s sedežem v Ljubljani se je prostovoljno razšlo. Namesto njega sta se ustanovili Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani* in »Društvo državnih policijskih nameščencev za mariborsko oblast v Mariboru*. — »Katoliško prosvetno društvo na Vrhu pri Sv. Treh kraljih se je prostovoljno razšlo. — Člani razsodišča delavskega zavarovanja. Pravosodno ministrstvo je imenovalo člane razsodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani in sicer: podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani g. Petra Keršica za predsednika razsodišča in deželnosodna .svetnika gg. Mihaela Vehovarja in dr. Milka Gabra za namestnika predsednika. — Pozor pred nekvalificiranimi zemlje, meri! Oblastna direkcija katastra pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani opo* zarja javnost, zlasti vse zemljiške posestni« ke, da se pojavljajo posebno v novejšem času po deželi nepoklicani in neopravičeni ljudje, ki se izdajajo za inženjerje ali geo* metre in izvršujejo razna geometrska dela proti visokemu honorarju. Ker prizadevajo j taki nekvalificirani ljudje, katerih izdelki sc ne morejo upoštevati za uradna dejanja« nepoučenim posestnikom poleg materijalne škode še razne gospodarske neprilike, svari oblastna direkcij« javnost pred njimi. — Zemljemerska dela, zlasti ona, ki naj slu« žijo kot podlaga za ureditev zemljiške knjige in katastra, smejo izvrševati Izključ* no le državni geometri okrajnih katastr* skih uprav in pa oblastno poverjeni civilni geometri ter civilni inženjerji, ki so za ta* ka dela pooblaščeni. — Na Reki zaplenjen italijanski list.' Kakor znano, so bile zagrebške »Novosti« nedavno zaplenjene radi kratke notice, ki je omenjala :nesramen napad tržaškega »Popola d'Italia« na našega kralja. Tega tržaškega lista naše oblasti niso zaplenile. Policijska kvestura na Reki pa je dobila iz Trsta ukaz, da mora omenjeni tržaški list zapleniti radi napada na našega kralja. To se je na Reki zgodilo. Italijanske oblasti so se menda zbale, da o napadu ne bi doznalo naše obmejno prebivalstvo odnosno obmejne oblasti. Na ta način so skušali Italijani prikriti napad na našega kralja. — Veronauk na naših šolali. Posebna komisija prosvetnega ministrstva, je izdelala osnutek novega učnega načrta glede vero-nauka na naših osnovnih in srednjih šolah. Veronauk se bo v višjih srednjih šolah omejil samo na eno ali dve uri na teden, docim so nekateri faktorji zahtevali kar tri in celo štiri ure. — Hajdukinja Stoja na Dunaju. Kakor znano, naša policija zaman išče pobeglo Stojo Markovičevo. Vse prizadevanje je ostalo brezuspešno. Policija je aretirala nekaj komunistov in jih konfrontirala s šoferjem, ki je vozil usodnega dne begunce. Šofer jih ni spoznal. Oblasti so hotele aretirane komuniste že izpustiti. Vendar so se premislile in jih pridržale v zaporu ter aretirale še nekaj drugih oseb. Stoja je prispela po nekih vesteh te dni na Dunaj in odpotuje v Moskvo k svojemu stricu dr. Vukašinu Markoviču. — Iz Ljutomera. Dne 14. t. m. je Ljutomerski Sokol otvoril svoj dom. Pri tej priliki so ga posetili gostje od blizu in daleč ter s svojo prisotnostjo povzdignili slovesnost dneva. Ljutomerski Sokol se zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo ali drugače pripomogli do tolikega moralnega in stvarnega uspeha, osobito bratskim društvom, zastopnikom Orjune iz mariborske oblasti. Akad. društvu »Triglav«, »Strelskemu društvu« v Veržeju, našim vrlim kmetskim jezdecem, aranžerjem okrašenih vezov in sploh vsem sodelovalcem. — Zdravo! 635-n Iz Ljubljane —Ij Poštni minister v Ljubljani. Minister pošte in brzojava g. Vlajko Kocič ie sroči ob 21. prispel z Bleda v Ljubljano. Nastanil se je v hotelu »Slon«. Danes dopoldne je poštni minister v spremstvu kabinetnega šefa g. Dragotina JankoviČa naj-preje inšpiciral poštno direkcijo na šentjakobskem trgu, kjer ga je pozdravil direktor g. Alojzij Gregorič z ostalim uradni-štvom. Nato si je minister ogledal v spremstvu direktorja glavno pošto, zlasti avtomatično telefonsko centralo. Poštni minister se popoldne odpelje v Zagreb. —lj Zdravstveno stanje Ljubljane. Tedenski zdravstveni izkaz mestnega fizikata navaja, da je bilo v času od 14. do 21. avgusta t. 1. 36 oseb rojenih, (IS moških in IS ženskih) a umrlo v istem času 13 oseb, 9 moških in 4 ženske. Smrtni vzroki so bili: 1 škrlatinka, 2 jetika, 1 rak, 2 bolezen na srcu, 2 prirojena slabost, 1 starost, 4 druge bolezni. —lj Nalezljive bolezni v L jb uljani. V času od 14. do 21. avgusta t. 1. je bil mestnemu fizikatu ljubljanskemu prijavljen le en slučaj nalezljive bolezni in sicer škrlatinke. Dotična oseba je bila oddana na iz-olačni oddelek javne bolnice. —lj Legitimacije za velesejeme v Gradcu, Dunaju in Zagrebu z ugodnostjo polovične vožnje se dobe pri »Putniku« Tourist Office, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Isto-tam se dobe vse podrobnejše informacije, kakor tudi vozovnice. —lj Razprodaja se od 25. t. m. do konca t. m. na Sv. Petra cesti št. 24 različni mo-biljar ter bančne tiskovine Slavenske banke podr., Ljubljana. 636-n —lj Čevljarska zadruga v LJubljani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preiskušnja v nedeljo dne 4. septembra ti. Tozadevne prijave, katerim je predložiti izpričevalo o obrtno-nadaljevalni šoli, se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta v zadružnem lokalu.. Hrenova ul. 4. — Načel-stvo. 637-11 —I j Stalna higijenska razstava v Ljubljani ostane radi preureditve za pokrajinsko razstavo zaprta do 17. septembra t. 1. —lj Vreme. Snoči ob 21. je" kazal barometer 759.3, termometer +20.9*0. danes ob 7. zjutraj barometer 762, termometer -Hl4°C, opoldne barometer 762, termometer +26C. Dopoldne jasno. —ij Tatvina kolesa. Včeraj dopoldne je neznan kolesarski tat odpeljal iz veže hiše, kjer se nahaja modna trgovina Šinkovec nasl. Soss na Mestnem trgu, popolnoma novo, 2000 Din vredno kolo znamke »Peugeot« in s štev. 31.843. Kolo je bilo last aran-žerja izložbenih oken Antona Koserja. Ij Samokres In motenje veselice. Pevsko društvo «Skrjanček» je v nedeljo priredilo vrtno veselico prj gostilničarju Kebiu v Šmartnem ob Savi. Okoli 20. zvečer Je prišel na vrt junaški France, sin tamošnje posestnice. Začel je med gosti rogovilirl. Držal je v roki samokres in kričal: «Avf biks! Kdo mi kaj more? Kdor pride blizu, pa bo res po njem!-> Stražnik ,e rogoviležu zaplenil samokres, a France prieje pred sodnika. -hIj Neprevidni ta brezobzirni kolesar*. Mehaniški vajenec, 17-1 etni Lojze K. je včeraj popoldne tako neprevidno in naglo vozil po Sv. Petra cesti, da je pri hiši št. 4 podrl 38-letno služkinjo Ano Primožič. Pri padcu se je Primožičeva poškodovala po glavi m na desni roki. Poškodbe so lahkega značaja. Zelo brezobziren je bil neki, 20-letni kolesar, ki je v divjem drru vozil z Dunajske ceste po Dahnatinovi uifcl. Tu je podrl na Dunajski cesti stanujočo trafikantu: jo Marijo Tavčarjevo, ki je pri padcu dobila lahke poškodbe na desni nogi. Kolesar je po nesreči naglo pobegnil tako, da se ni mogla dognati njegova radenttteta. —lj Velika tatvina. V nedeljo je na Go-sposvetski cesti stanujoči stavbnik Viljem Treo naznanil policiji, da je nežna« Človek vzel iz stanovanja ključe od njegove pisarne, ki se nahaja v Vošnjakovi ulici 14. Iz blagajne v pisarni je izginilo 5000 Din gotovine. Policija skrbno poizveduje za tatom, ki je bil precej dobro orijentiran o razmerah pri stavbrriku Treotu. —lj Drobiž policijske kronike. V policijske zapore ni od včeraj do danes dopoldne spravila policija nikogar. Prijavljenih pa je mnogo lahkih telesnih poškodb, največ iz pretepov, ki so se vršili v nedeljo ponoči v raznih predmestjih. Nocojšnja noč je bila nemirna, prijavljenih je 10 ponočnjakov radi nedostojnega vedenja, kaljenja nočnega miru in pijanosti. Tatvin ni bilo. Vozniki in kolesarji so kot običajno na protokolu radi prestopkov cestnopoJicijskega reda. Iz Celja —C Zaprisega celjskega župana bo v Četrtek, dne 25. tm. —c Sprememba posesti. Na javni dražbi je kupil dr. Kollaritschevo hišo v Aškerčevi ulici g. Fr. Ramskugler, lastnik avto-tskse in izvošček. —c Državna deška meščanska šola. Razredni (ponavljalni) izpiti se prično v ponedeljek, dne 29. t. m. ob S. uri. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo Šole, je vlagati do 25. tm. — Isto velja glede privatnih izpitov. Završni (končni) izpiti se pa vrše v torek, dne 30. tm. Pričetek ob S. uri. Vpisovanje v I. in ostale razrede bo 1. septembra od S. do 12. ure. Dne 2. septembra bo služba božja, 3. septembra se pa prične redni pouk. Iz Maribora —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 12 prostih stanovanj v Mariboru in okolici. Interesenti naj si stanovanja ogledajo in vlo-že prošnje pri stanovanjskem sodišču nai-kosneje do četrtka, 25. t. m. opoldne. —m Mizarska stavka končana. Štirinajstdnevna stavka mizarskih pomočnikov v Mariboru je bila v nedeljo končana. V pondeljek so se vsi stavkujoči vrnili na delo. Stavka je imela le minimalen uspeh. Delavci so dosegli neznatno zvišanje mezd, ki pa ni v nobenem skladu z izgubo, ki so jo imeli vsled stavke i mojstri i pomočniki. Tudi tokrat se je izkazalo, da je stavka vedno dvorezno orožje. —m Poslanec Žebot zopet obsojen. Poslanec SLS Fran Žebot je bil pretekli petek pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu obsojen radi klevet in obrekovanja na teden dni zapora, nespremenljivega v globo, ker je na nekem shodu nesramno obrekoval in biatil kandidata SDS dr. Milana Goriška. G. poslanec sc je sicer skušal skriti za svojo poslansko imuniteto, toda sodišče je prekrižalo njegove račune in mu prisodilo zaporno kazen, ker bi denarna globa ne bila dovolj učinkovita in bi obsojenca ne poboljšala ... Upamo, da bo klerikalne klevetnike ta obsodba vendar enkrat spametovala in jih vrnila na pot poštenja in resnice. —m Vlomi in tatvine nočejo ponehati. Včeraj sta bila izvršena zopet dva vloma v stanovanje. Neznani storilci so odnesli razno obleko in nekaj vrednosti. Tudi tatovi koles ne mirujejo. Ni skoraj dneva, da bi ne izginilo vsaj eno kolo. Policija si doslej zaman prizadeva, da bi tatove izsledila. Nekaj sumljivcev je že pod ključem, vendar pa se tatvine kljub temu še vedno nadaljujejo. Občinstvo pa bi tudi samo lahko preprečilo marsikako tatvino in vlom, če bi postopalo bolj previdno in ne puščalo pritličnih stanovanj odprtih, ker vlomilci le malo kje s silo vdirajo v stanovanja, marveč vedno iščejo nemoten vhod skozi odprto okno ali slabo zaprta vrata. UW p VMlItUU fti • • • Hi VIVIIII Ul bVlUtflll Originalna izvrstno uspela veseloigra polna ša e in smeha. Salon. Krasne toalete. Premijera danes ob 4., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Polet jugoslovanskega pilota Gradišnika na mednarodnih letalskih tekmah v Švici, kjer je pretekli torek kljub slabemu vremenu edini preletel Alpe ter na povratka prišel iz Bellinzone v Curih v 40 minutah, je izzval splošno priznanje v strokovnih krogih mednarodnega letalskega mitinga v Curihu. Gradišnik bi se ob tej priliki v megli skoro zaletel v neko gorsko steno ter se je rešil gotove smrti v zadnjem trenutku z naglim preokretom letala. V soboto dopoldne se je obnovil veliki polet preko Alp. Pri tem mednarodnem poletu okoli Alp je sodelovalo 16 pilotov, izmed katerih se je 11 vrnilo. 4 so polet prekinili. Šved1 O'Konnor pa ob 17. še ni zapustil Bellinzone. Dospeli so nazaj v Curih v naslednjem redu: 1. liolandec Schopp 1 ura 39 min. 8,8 sek., 2. poljski poročnik Cziczotki 1 ura 45 min. 36,8 sek., 3. švicarski poročnik Burkhard 1 ura 50 min. 35 sek., 4. češkoslovaški kapetan Sna-sel 1 ura 51 min. 22 sek., 5. italijanski kapetan Baldi 1 ura 53 m. 20,8 s.. 6. češkoslovaški kapetan Divis 1 ura 53 m. 53 s., 7. jugoslovenski kapetan Gradišnik 1 ura 57 m., 6,2 s., 8. jugoslovenski poročnik Pajevič* 2 uri 8 m. 32 s.. 9. švicarski poročnik Bornel 2 uri 9 m. 0,6 s., 10. švicarski kapetan Bertsch 2 uri 9 m. 19 m., 11. holandskj kapetan Steil 2 uri 25 m. 20,4 s. Na krožni polet Curih—Lausanne— Milan—Curih jc krenil edino nemški pilot Roeder, ki ga je izvršil v 4 urah 40 min. 55,8 sek., s čemer si je pridobil razpisani pokal in nagrado 30.000 frankov. Kakor rečeno, je izzval uspeli kapetana Gradišnika na mcdnarodM letalski tekmi pravo svetovno senzaci-o. Ako bi tekme v torek ne bile prekinjene in se ne bi ponovile, bi odnesel Gradišnik zmago. Vreme je bilo zelo !>labo. Le malo tekmovalcev je dospelo do Bellinzone. Večina je izgubila smer in sc Šolstvo — Na I. državni (humanistični) gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili razredni, dopolnilni in zasebni izpiti v avgustovem ro* ku po razporedu, ki jc nabit na črni deski v avli gimnazijskega poslopja. — Y I. raz» red se bodo vpisovali učenci 1. septembra od 10. do 11. ure. Vsak učenec mora pri* nesti s seboj: a) šolsko izpričevalo, da je dovršil s povoljnim uspehom 4. razred osnovne šole in da je bil lepega vedenja; b) krstni list kot dokaz, da navršujc v le* tu vpisa 10—13 let. — Lanski učenci zavo* da se bodo vpisavali 2. septembra od 9. do 11. ure. Vsak učenec mora k vpisu prinesti lansko letno izpričevalo. Brez tega se ne vpiše nikdo. — Vsi drugi podatki in po* jasnila so nabita na črni deski. — Začetek šol. leta na državni reahV* gimnaziji v Kočevju. Šol. leto 1927/28 se začne z dnem 1. sept. 1927. Vpisovanje učencev za I. razred bo v četrtek 1. sept. 1927. Vpisovanje učencev za I. razred bo v četrtek 1. sept. od 10. ure naprej. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenci prvesa razreda ne smejo biti stari nad 13 let. Pri vpisu se morajo tudi izkazati s točno izpolnjeno «prijavo», ki mora biti kolkovana s 5 Din. Po izvršenem vpisovanju bo ravnateljstvo objavilo seznam sprejetih prvošolcev na uradni deski. Vpisovanje zunanjih učencev za višje razrede (II —VIII) bo v petek 2. sept. od 10. do 12. ure. Pripominja se, da se bo točno Oziralo na starostno dobo. Dijaki, ki hočejo vstopiti v V. razTed, ne smejo biti stari 17 let; o izjemah odloča prosvetni oddelek. Vpisovanje učencev s tukajšnjega zavoda v višje razrede se bo vršilo v soboto 3. septembra od 8.—12. ure in po potrebi še popoldne od 2. ure naprej. Vsak dijak naj k vpisovanju prinese zadnje šolsko izpričevalo in kolkovano prijavo, kakor sc zahteva v I. odstavku za prvošolec Otvoritvena služba božja bo v nedeljo 4. sept. ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Redni pouk se prične v ponedeljek 5. sept. ob 8. uri. Ponavljalni in naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom, po sporedu, ki je nabit na uradni deski. Ponavljalni izpiti za višji tečajni izpit se bodo vršili v prvi polovici sept. t. 1., o čimer se bodo prizadeti kandidati pismeno obvestili. — Christofov učni zavod v Ljubljani vpisuje še ves avgust in september na Do* mobranski cesti 7/1. Vpisnina 10 Din; me* sečna šolnina 100 Din; revni gojenci imajo popust. — Šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. 634/n — Dri. deška in dekliška me&anska šola na Jesenicah. Razni izpiti se bodo vršili od 25. do 31. avg. Vpisovanje bo 1. septembra in sicer v 1. razred od 8. do 12., v 2.. 3. in 4. razred pa od 14. do 16. ure. Natančnejši spored je razviden iz oglas« na deski poleg pisarne ravnateljstva. — Drž. deška meščanska šola v Slo-venjgradcu. Razredni izpiti se vrše dne 31. avgusta. Pričetek ob 8. uri. Naknadno vpisovanje je 1. septembra od 8. do 12. ure. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenju koz. 2. septembra je šolska maša in 3. sept se prične redni pouk. — Ravnatelj. Na državni gimnaiiji t Kranju se bodo vršili razredni izpiti v času od 25. do 81. avgusta po programu, ki je nabit na Črni deski. Dne 1. septembra bo vpisovanje v I. razred od 8. do 12. dopoldne. Učenci (učenke) diskvalificirala. Ker so se v megli izgubili tudi švicarski letalci* je odbor ki so ga tvorili skoro izključno Švicarji, sklenil, da se vsi konkurenti ustavno kjer so in da se tekma prekine, češ, da je vreme zelo nevarno in da odbor nc more prevzeti moralne odgovornosti za nadaljni polet. Naša delegacija je takoj protestirala prota prekinjenju poleta in kapetan Gradišnik je izjavil v Curihu, da se bo vrnil iz Bellinzone v Curih. kjer si mora prevezati rano na nogi. Tako ie kapetan Gradišnik ponovno edini preletel Alpe in sicer v 40 minutah. Odbor ni hotel o tem objaviti nobeneg.t komunikeja. Naša delegacija pa je poslala tiskovnega atašeja Vinaverja h komisarju mitinga, katerega je prepričal, da bi vsekakor slabo vplivalo na jugosloven-sko javnost, ako bi sc o poletu kapetana Gradišnika ne izdal noben komunike. Končno je bi! izdan komunike, v katerem se ugotavlja, da je kapetan Gradišnik preletel Alpe izven konkurza v 40 minutah in naglasa njegova izredna hrabrost. Švicarski listi so o poletu kapetana Gradišnika navdušeno poročali. Nekateri so celo naglašali. da je pravi zmagovalec v resnici le kapetan Gradišnik. Kakor znano, so naSi piloti sodelovali le pri tekmi vojaških letalcev. Zadnji dan mednarodnih letalskih tekem se je vršil švicarski nacijonalni alpinski polet, v katerem je zmagal poročnik Immenhauser. V finalu mednarodnih akrobatskih tekem je bil prvi Francoz Frondal. drugi pa nemški letalec Fischer. V hitrostnem poletu je bil zmagovalec švicarski letalec Bur-chart. Zadnji dan je padel nemški letalec Lusser severno od letališča v Diiben-dorfu iz višine 300 m na tla. Njegovo letalo se je razbilo, vendar pa se letalcu in njegovemu potniku ni ničesar pripetilo. imajo priti v spremstvu staršev ter predložiti izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole in krstni list. Vpisovanje v ostale razrede bo 2. in 3. septembra od 9. do 12. dopoldne. ižpredso» DVA NES&BCNA ITALIJANA. Cene je pravzaprav Slovenec iz Gradišča doma, a njegov tovariš delavec Nino je pravi Italijan. Fanta sta si izbrala plodonosen poklic. Dobila sta različne razglednice, izrezljala nekatere podobice v male karte in pričela ž njimi kvartati. Ker sta hotela loviti tičke na lim, sta navadno prišla v kako gostilno, sedla k mizi, se nekaj časa menila in pila. potem sta Pa začela metati podobice. Pri tem sta vedno tako delala, da je navidezno eden pobral celo banko. Ovadba ju je slikala, da sta pristna ha-zardista, ki sta igrala po zakotnih gostilnah in lovila ljudi. Tako jima je nasedel prvega avgusta pravi kalin, ki je imel zelo lep glas — namreč petični čevljar Rok. Gledal ju je, kako sta metala podobice in zaželel je tudi sam poskusiti. Naučila sta ga in ga hitro oskubila za 380 Din. Ubogi Rok je bil ves obupan, saj je zaigral zaslužek vsega tedna, a fanta sta sc mu smejala. »Smejala se mi pa ne bosta hudiča, je zažugal Rok in hotel poklicati stražnika. Pa se mu vseeno to ni zdelo lepo in je raje mimo obsedel. Tedaj je pa vstopil drug gost, ki je tudi začel kvartati, a za njim je vstopil detektiv, ki je kvartanje zaključil. »Ce bi vi ne prišli, bi že jaz poučil tega gospoda, kakšnim tičem je prišel v roke, je dejal Rok in prosil detektiva, naj še njegovo zadevo naznani, zdaj ko je tička prijel. Nino, ki je pravi hazardni proiesijona-list bo sedel 14 dni a Cene bo plačal 500 Din globe, da se bo drugič še bratil s takim možakarjem. ZIDAR JOšT. Velik je in silen, da bi hraste ruval. V vojsk] je bil, vrnil se je in še vedno ostal stari junak, tudi v vojni ni klonil. Po poklicu je zidar, najtežji tovor mu ni pretežak in vsi tovariši ga občudujejo radi njegove izdatne moči. Jošt pa ima napako, pije ga rad preveč in če je pošteno pijan, postane neumen in nerazsoden, v njegovi pijani glavi se mešajo slučaji preteklosti z resničnostjo in ves čuden postane. Tako tudi Pred tedni. Opil se je in pri-kclovratil do hišice svoje znanke Agate tam blizu Medvod. Mrak je legal na zemljo in Jcštu je bilo nekako milo pri srcu. Pa malo povasujem pri Agati, ki je stara moja znanka, si je mislil možakar in hotel v hišo. A naletel je na ograjo okoli hiše. Ko je zagledal žično ograjo, je hipoma pozabil, kje je in mislil je, da na laški fronti pred močno žično ograjo. Jel je ograjo tresti in ruvati pri tem je pa vpil, naj vse po-lentarje vrag pobere. Pa je stopila na prag Agata in zavpila nad njim, da se je takoj posvetilo v njegovi glavi. »Agata, zlata ženka, ne jezi se. zmotil sem se, je prosil Jošt. Agata se res ni jezila, a prav tedal je prišla po cesti orož-niška patrulja m orožnik je Josta zapisal. Sodniku je rekel Jošt, da je bil pošteno pijan in da je sosedi že ograjo popravil tako, da Agata nima prav nobene škode. 8375 555 To in ono Boj za prvenstvo v avto- Iz Newyorka poročajo, da se je pričela odločilna borba proti mogotcem avtomobilne industrije. General Motors, ki izdelujejo sedem ali osem tipov avtomobilov (med njimi tudi Chevrolet in Buick) napovedujejo predloge, ki pridejo na dnevni red občnega zbora delničarjev 12. septembra. Dosedanja delniška glavnica, izražena v 10 mil. delnic bo zvišana na 30 milijonov delnic po 25 dolarjev nominalne vrednosti tako, da dobi vsak delničar za eno staro dve novi delnici. Dejstvo, da je bila določena samo četrtletna dividenda, se smatra za dokaz, da ima podjetje nakopičene rezerve za odločilni spopad z avtomobilskim kraljem Henry Fordom. Fordovo orožje v tem spopadu je avtomobil novega tipa. Ta avto je že skonstruiran in nekaj eksemplarjev že drvi po osamljenih ameriških cestah. Fotografi in radovedneži zaman iščejo to novo čudo moderne tehnike. Fordov sin Edsel je izjavil, da bodo novi avtomobili dirkali po Ameriki dotlej, dokler ne pribore očetovemu podjetju prvenstva. Vozili bodo s hitrostjo 62 angleških milj (okrog 95 km) na uro, torej celo hitreje nego je pričakoval Henry Ford. Pričakuje se, da bo dosežen z novim avtomobilom rekord glede minimalne potrošnje bencina in olja. V hitrosti bo sicer zaostajal za drugimi, pač pa bo v ostalem daleč nadkriljeval vse druge tipe. Fordovi nasprotniki sicer trdijo, da si Ford nikoli ne bo priboril vodilne vloge v avtomobilski industriji, toda ameriška javnost je prepričana, da bi se Ford ne spustil v boj, ako bi ne imel novega avtomobila, ki pomeni pravo senzacijo v avtomobilizmu. Ako avtomobil novega tipa ne doseže takoj zažcljenega uspeha, nastane dolgotrajna borba za prvenstvo, ki bo delala Fondu in njegovim konkurentom hude preglavice. Ni izključeno, da ostane na bojišču namesto zmagovalca največje gospodarsko truplo, kar jih je kdaj videl svet. Letalske zanimivosti Dve letalski nesreči. — Pred zgradbo ogromnih zračnih letal. V bližini Bratislave pri selu Varin se je včeraj zjutraj dogodila težka letalska nesreča. Vojaško letalo, ki sta ga upravljala nadporočnik pilot Sitner in Diciste, je moralo radi defekta motorja pristati na selu. Pri tem se je zgodila nesreča. Aeroplan je zadel v skupino radovednežev in ubil 2 deklici ter ženo nekega železničarja. Letalo se je popolnoma razbilo., pilot Diciste je bil lažje ranjen, dočim je ostal nadporočnik Sitner nepoškodovan. * Potniško letalo zračne linije London—Amsterdam jo takoj po startu iz Londona zašlo v hud zračni vrtinec. Pilot je izgubil oblast nad krmilom in letalo je treščilo v globino. Pri nesreči se je mehanik ubil, dočim je bilo sedem potnikov več ali manj poškodovanih. ★ V Švici so zadnje čase resno bavi-jo z zgraditvijo ogromnega prekooce-anskega letala. Avion tipa »Dornier Wale« bo opremljeno z 12 motorji, po 6 do 7 HP. Posadka bo štela 6 mož. Letalo v glavnem ne bo toliko namenjeno potniškemu kot blagovnemu prometu. Drug načrt je v nemških rokah. Znani nemški letalski konstrukter dr. Rumpler je zgradil model prekooce-anskega letala, ki bo imelo prostora za 170 oseb, s 35 mož posadke vred. Zračnega kolosa naj bi gonilo 10 motorjev, vsak po 1000 konjskih sil, hitrost ogromnega letala pa bi znašala 300 km na uro. Zgradba tega orjaka bi veljala več milijonov mark, podjetje pa bo fi-nansirala neka nemška paroplovna družba. Obletnica smrti Rudolfa Valentina Ta teden poteče leto dni od smrti najlepšega filmskega igralca Rudolfa Valentina. Valentino je bil ljubljenec širokih mas, a ženske so ga oboževale, bil je njihov idol. Za nikomur še ni žalovalo toliko žen na svetu, kakor za Valentinom. Njegov grob v HolIywoodu je vedno poln svežega cvetja, videti je, da ga negujejo skrbne ženske roke, roke onih, ki igralca niso in ne morejo pozabiti. Ob obletnici smrti velikega filmskega ljubljenca se je Valentina spomnila vsa ameriška javnost in se poklonila njegovim manom. Časopisje prinaša re-miniscence iz pokojnikovega življenja, iz katerih je posneti, da so mu baš ženske zagrenile življenje. Pokojni Valentino je često omenil: — 2ene povzročajo moškemu vedno veliko skrbi, a skrbi so mi najbolj zoprne. In baš z ženami Valentino ni imel sreče. Njegov prvi zakon z Natašo Rambovo ni bil srečen. Nekaj mesecev pred njegovo smrtjo so listi poročali, da je zaročen s Polo Negri. toda Poli, ki istotako nima sreče z moškimi, da ie ugrabila smrt. V zasebnem življenju je bil Valentino sila marljiv. Vstajal je rano in legel pozno spat. Bil je odličen športnik in strasten plesalec ter je vsako prosto uro posvečal sportu in plesu. V HolIy-\voodu je slovel kot najboljši plesalec- Veseli Valentino ni umrl romantične smrti, kakršna je običajna pri filmskih junakih v filmih. Podlegel je operaciji slepiča. Sam je izjavil, da bi raje umrl junaške smrti, pa magari če bi bil ubit v dvoboju, na katerega je pozval nekega urednika «Chicago Tribune*, ki ga je razžalil in ponižal. Z Rudolfom Valentinom je legel v grob mož, ki je bil ideal tisočih, v katerem je nežni spol videl kulminacijo klasične moške lepote in plemenitosti in zato je razumljivo, da njegovo ime ne bo nikoli pozabljeno med ženskami. G. Franci: Cigareta Tik pred polnočjo je kolovratil Rudolf Širna po zakotnih ulicah starega mesta proti domu na drugem bregu reke. Pojemajoče vrvenje iz glavnih ulic sc je v ta del mesta komaj slišalo. Osamljeni ponočnjaki s-o bežali pred nalivom in močnim zapadnim vetrom na vse strani. Tudi Širna je pospešil korake. — Gospod, — se je začul od nekod iz teme nežen ženski glas. Bil je neobičajno mehak in zvenel je nekam čudno v teh krajih, kjer se čuje jo samo kletve in psovke zakasnelili pijancev. Ta glas ga ic mamil. — Kaj želite? — je vprašal osorno ft] se obrnil. — Dajte mi... je prosilo dekle, pa ni končalo stavka. Izbuljenih oči je odskočilo nazaj in obstalo kakor pribito. Tudi Rudolf Širna, drugače flegma-tičen mož, je izgubil za hip ravnotežje. Zadrhtel je in vzkliknil ves iz sebe: — Vi? Vi tu? Po tem se je pa obvladal in dasi ni bilo treba vprašanja, ne odgovora, ker je bila situacija dovolj jasna, je vendar vprašal, da bi sploh kaj zinil: Kaj pa počenjate in celo tu? Dekle se je zasmejalo. Rudolfovc presenečenje je bilo preveč komično, da bi se mu v tem sicer resnem trenut- ku ne smejala. Toda njen smeh je trajal samo hip. Po tem se je spremenil v slabo prikrito ogorčenje. — Ne Mini se, Rudolf! Ta hip in tu ... Čemu pa sploh vprašuješ? Da, čemu prikrivati resnico, ko je pa ni mogoče spremeniti. Rudolfu je bilo povsem jasno, čemu ga je klicala, dasi spočetka ni mogel verjeti svojim očem. Davno pozabljeno je vstalo v polni sili iz obujene preteklosti. Niti Rudolf niti Ana ni obujala spominov na kratko skupno življenje. Bilo je tam nekje v provincijalnem jugočeškem mestecu. Ana, takrat še naivno in nedolžno dekle, je služila pri bogati vdovi, ki je oddajala dijakom v podnajem prazne sobe svojega stanovanja. Naenkrat je Ana zmajala z glavo, kakor da se hoče otresti nečesa, kar jo teži. — Daj mi cigareto, — je dogovorila pri srečanju prekinjeno zahtevo, — da ne bom stala tu zaman. Avtomatično je potegnil iz žepa dozo in ponudil Ani cigareto. Molče je prižgal njeno in svojo. Prisesala se je z namazanimi ustnami k cigareti in izpustila oblaček dima. — Čujte vendar, Ana, — je spregovoril plaho. — Ker sva se že srečala, bi lahko zavila kam. Zelo neprijetno je stati tu na dežju. — Vajena sem, — se Je odrezala. — Sicer pa — saj te ne zadržujem. Nikoli te nisem zadrževala, niti takrat, ko sem te hotela in ko bi te morala. — Hočete mi očitati? — se mu je izvilo težko iz ust. — Saj sem vam vendar pojasnil takrat, po maturi, kako stvar stoji. — Pojasnil? — se je zasmejala. — Da, dobro se spominjam, kako je bilo. Odšel si in se nisi več vrnil. Samo pojasnilo si mi poslal. Na papirju. — Toda Če bi vedeli, koliko sem takrat pretrpel! — Ker že hočete govoriti o mukah, mladi gospod, vam lahko tudi jaz povem nekaj o njih. — Ne dvomim. Saj je bilo nekaj let mojega življenja neznosnih bas zato, ker sem se zavedal, kako trpite, kako mizerno ste bil oškodovani za svojo neizmerno ljubezen. — Razgovoril se je, ne da bi se zmenil za mučno situacijo. Vse prikrite bridkosti in muke minulih let, ki se jih niti v najintimnejših trenutkih ni več spominjal, so mu silile v glavo in mu polnile srce. Da, Rudolf Širna je bil najmanj kriv, da nikoli ni mogel urediti svojega življenja in razmerja do njega tako, kakor je to hotel in kakor bi bilo treba. — Da, bilo mi je grozno, verjemite mi ali ne, toda takrat nisem mogel drugače. Bil sem edini sin svoje uboge matere, ki razen mene ni imela nikogar. Iz ljubezni do nje sem moral zatreti v sebi vse želje. Tako rad bi bil šel na univerzo, toda razmere so mi branile. Zakaj so bili Nemci na Mami premagani O Napoleonu se je govorilo, da je izgubil bitko prj \Vaterioo zato. ker je bil božjasten. Slično patološko razlago nemškega poraza na Marni navaja bivši štabni general, vojaški zdravnik Roch v članku, ki ga je objavila «Deutsche Medizinische Wochenschrift». Roch trdi, da je zakrivila usodni poraz nemške armade na Marni bolezen štirih kroničnih invalidov, Moltkeja, Biilowa, Lauensteina in Hentscha. ki so zdaj že v grobu. Moltke je bil baje poetična, sanjava in sentimentalna duša, nagnjena k misticizmu. Lauenstein je bil pod vplivom svojega astrologa Senija, na Moltkeja je pa vplivala fantasmagorija R. Stei-neya. Svetovna voina je našla Moltkeja v Karlovih Varih. kjer je zaman iskal Ieka proti arteriosklerozi, ki ga je čez nekaj mesecev res ugonobila. Moltke je bil tako bolan, da je moral ostati daleč za fronto, dočim je imel Joffre svoj glavni stan sredi armade. Moltkejev zaupnik podpolkov. Hentsch, ki bi moral v kontaktu s fronto odločevati o taktičnih ukrepih, je trpel na silnih želodčnih krčih. Bil je sicer visoko naobražen, duhovit in temperamenten, kljub temu pa pesunist. Usodnega dne je prišel k poveljniku II. armade Bii-lowu. Biilow je bil eden najsposobnejših nemških generalov, toda trpel je na krčeviti odrevenelosti. Bil je popolnoma gluh. Njegov šef generalnega štaba Lauestein ie ležal bolan v postelji in samo najučinkovitejša lekarstva so mu nekoliko lajšala silne bolečine v srcu. Tudi on ni mogel voditi vojnih operacij. S tema dvema bolnikoma je pesimist Hentsch sklenil, da se mora nemška armada umakniti. X Kolera v Mezopotamiji. V Mezopo* tamiji divja kolera, ki je do sedaj že zahte* vala več sto človeških žrtev. V Abdanu je epidemiji podleglo 187, v Mohatnerahu 77 in Basorahu 66 oseb. Ali sem vas mogel takrat prikleniti nase? — Saj ti ničesar ne očitam, Rudolf, zdaj ne več. Toda takrat... Tudi jaz bi morala biti pametnejša, pa bi ne prišlo do tega. — Ne, ne, — je ugovarjal Rudolf. — Moral bi pravočasno misliti na svoje dolžnosti do življenja, misliti prej, preden sem vas zapeljal. Bili ste tako zaupljivi in udani. — Tako, tako, — je pritrjevala, — takrat menda res nisva mogla ravnati drugače. Zdaj bi bilo drugače. Sicer pa — kdo ve. Objelo je naju kakor val. — Preplavil je naju, nisva se mogla protiviti, tok je naju odnesel seboj. Bilo je tako lepo, tako divno, je-li, Ana? Pogledal jo je, kakor da je odvisno vse njegovo življenje od njenih besed. Tudi ona se je ozrla nanj. — Da, če pozabim na vse drugo, da, bilo je lepo, bil je najlepši čas mojega življenja. In zopet sta umolknila. Stala sta skupaj in si gledala globoko v oči. Listala sta po knjigi svojega življenja, v kateri je bilo pisano o prvih plahih pogledih, o prvem stiku mladih teles, o divni opojnosti strastne ljubezni. Cigareti sta goreli v rdečih pla-menčkih na poti spominov dveh mladih bitij, po katerima je lil dež, ne da bi sc zanj zmenili. — Po tem si pa odšel, Rudolf, — je dejala otožno, — in če pomislim o tvojih razlogih, moram priznati, da bi Gosoodnrstuo —g Likvidacijski n&rod Slavenske ban* Le. V blagajniški dvorani Slavenske banke v Zagrebu se je pTičel v soboto likvidacij* ski narok. Razpoloženje med upniki je zelo mirno, vendar je pa sodišče pozvalo pob* cijo, ki je stalno pri rokah. V soboto sc je prijavilo deloma osebno, deroma po prav. r.ih zastopnikih okrog 1500 upnikov. Rav« natelja banke zastopa Csongradv. Terjatve vlagateljev bodo z obrestmi vTed likvidi* rane do 24. septembra. Glede kvote izplačal še ni znano nič pozitivnega, vendar pa vse kaže. da bo znašala 40 %. —g Trgovinska pogajanja s českoslova* &ko. Priprave za novo jugoslo\ ensko»češko« slovaško trgovinsko pogodbo so v toliko napredovale, da se prično pogajanja najbrž letošnjo jesen. Češkoslovaški delegaciji bo predsedoval dr. Fridman. —g Trgo\>inska pogajanja z Avstrijo. V septembru se prično trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo. Njihov- na« men je skleniti dodatke k obstoječi trgo* vinski pogodbi. Avstrijska vlada namerava namreč povišati agrarne carine, ki so ▼ tesni zvezi z uvozom poljskih pridelkov iz Jugoslavije, Švice in Madžarske v Avstrijo. Da se reši naša izvozna trgovina preteče nevarnosti, se bodo vršila pogaja« nja o dodatkih k trgovinski pogodbi. —g Stabilizacija dinarja. Vlada sondira teren za najetje večjega posojila v Londonu, ki bi se porabilo za stabilizacijo dinarja. Ker je Jugoslavija uredila vprašanje vojnih dolgov Angliji, ji je londonski denarni trg odprt. Zato je pričakovati, da se nam posreči dobiti angleško posojilo. —g Obiranje hmelja. V vseh krajih naše države so pričeli te dni obirati hmelj, ki je po kakovosti precej slab, pač pa ga je izredno mnogo, tako da bodo hmeljarji po kvantiteti krili ono. kar izgube na kvaliteti. —g Izvozniki suhih češpelj in sočivja. Neka tvrdka v Franciji želi nakupiti in uvoziti v Francijo večje količine suhih češpelj in sočivja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v I jubljani. —g Poziv upnikom. Posojilnica v Zatiru t r. z. z n. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, naj ji prijavijo terjatve. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani se bil mogel vrniti, dokler ni bilo prepozno. Toda to ni trajalo dolgo. Ni mi bilo dovoljeno čakati. S pečatom sramote na čelu me je gospodinja spodila od doma. Po tem porod... našli so me tu nekje na tlaku ... majhna krsta ... in zdaj sem tu ... — In vse to sem zakrivil jaz, jaz! — je vzkliknil ves obupan. — Nič si ne očitaj, Rudolf, tista, ki m jo ljubil, je mrtva. Zdi se mi, da sploh nisem bila ona Ana, ki si jo poznal. Cigareti sta dogoreli. Vrgla sta ogorke proč. Zazeblo ga je. — Kaj pa počenjate tu, Ana? Kje stanujete? Kje bi se mogel sestati z vami? — Nikar me ne vprašuj, to je žalostno poglavje. Mrtva sva. jaz in ti. Druga sem in ne moreš videti v meni one, ki si jo ljubil. In ako bi se v življenju še kdaj srečala, se ti izognem kot človeku, ki ga ne poznam. — In vendar je moja dolžnost poravnati vsaj del dolga, ki ga dolgujem divni preteklosti. Kako in v čem naj vam pomagam? — Pomagati? — se je zagrohotala z izzivajočim glasom prostitutke. — Meni pomagati? Smešno. Če pa že hočeš... če hočete, mladi gospod, dajte mi še eno cigareto. Iztrgala mu jo je iz rok in izginila v temo. Na koncu ulice se je spojila njena silhueta s silhueto moškega, ki jc čakal tam na nočne dogodivščine. Francoska linija (French Line) 6018 HAVRE-NEWYORK8* fransatlaitiaue morje Dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres pamiki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35 Dijakinjo boljših staršev sprejmem na stanovanje in hrano. — Po* nudbe pod «Dijakmja/1932t> na upravo «S3ov. Naroda». Dva dijaka sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Električna razsvet* ljava. Strogo nadzorstvo. — Ponudbe pod «Zračna soba 1931» na upravo cSlov. Nar.». Absolventinja trgovske šole, dobra strojepi* ska, zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče sluz* bo začetnice. — Ponudbe pod «Vestna/1933» na upravo «Sl. Naroda«. Dva dijaka (-inji) v bližini Vrtače sprejme boljša uradniška družina na stanova« nje in hrano. — Ponudbe pod «September/1889» na upravo aSlov. Naroda*. Konj in kočija naprodaj*. — Poizve se na Sv. Petra cesti 7. 1930 Najstarejša slovenska pleskar* tka in ličarska delavnica Ivan Briceli Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go» sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa»). Se priporoča, — Izvršitev toč« na, cene zmerne. 72/L Kemična pralnica in barvanje oblek * najrazličnejših barvah izvn šuje dela v najkrajšem časa pri najnižjih cenah. Anton Bocy Ljubljana, Selenburgova ulica 61 - Tovarna: Vič-Glince. Za doml Za šivilje, krojače, čevljarje itd najbolj priporočljiv je le STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entla (obšiva), veze (stika), krpa perilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj; v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti, ki jih za* rzema šivalni stroj STOEWER, le tudi najcenejši Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to Iz rednost pri Lnd. Baraga, Ljubljana, šelenburgova 6 7. Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. — Ugodni pia* čilni pogoji. — 151 et no jamstvo. Spominjajte se Tabora! ZADRUŽNA HRANILNICA reg. po s. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja = v bančno stroko spadajoče posle ===== tud' srcike Ratne š*ete na obroke pod zelo ugodnimi oogoii Urejuje: Josip Zupančič. _■ Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za opravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani, 30