Poštnina plačana v gotovini Posamezna tevilka 6 din DELAVSKA ENOTNOST LETNIK XI., št. 47. GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 14. NOVEMBRA 1952 KO^OPES ZVEZE KOMUNISTOV lUGOSLAVIIE IE KONCM SVOJE PEIO V srcih nas proletarcev so zagorele (oko živo bakle socializma da |lh nlličc več ne ho uspel pogasili _ godovinski kongres Zveze komunistov je končal z delom. Delegati so se vrnili na svoje domove, v tovarne, šole, na vas. Delovni ljudje so jih prisrčno sprejeli. Delegati pa so prinesli v srcih neizbrisne spomine na kongres. Veličino in zgodovinski pomen tega kongresa je težko že sedaj ocenjevati, ker nam bo to v vsej veličini potrdila Tovariš Franc LeskoŠek-Luka pregle-kandidate CK in duje predlog za Revizijske komisije šele bodočnost. Poizkušajmo pa skromno opisati glavne misli, o katerih so razpravljali na kongresu in ki so našle svoje mesto tudi v Spomenici o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Na kongresu je bilo govora o odnosu naše domovine do drugih držav, narodov in socialističnih gibanj. O tem je govoril Tito, tovariši Edvard Kardelj, Ivan Regent in drugi. Kongres je odobril zunanjo politiko naše vlade, njena prizadevanja za ohranitev miru v svetu, za prijateljstvo med narodi, z; sodelovanje med državami v Organizaciji združenih narodov in gospodarsko sodelovanje med vsemi državami sveta. Protirevolucionarna in imperialistična vloga Sovjetske zveze, o kateri smo razpravljali že na V. kongresu, se je v obdobju med obema kongresoma povsem razkrila in naši komunisti so pravilno ocenili mednarodni položaj, v katerem opravlja Sovjetska zveza najbolj nazadnjaško in reakcionarno Vlogo. Kongres je opozoril na nevarnost, ki preti svetu zaradi vse večjega oboroževanja, obsodil razdeljevanje sveta na vplivna področja, za kar se zavzemajo kremeljski oblastniki in nekateri reakcionarni krogi na zahodu, in potrdil ukrepe našega vodstva za povečanje obrambne moči naše domovine. Tudi o tržaškem vprašanju so govorili. Naše vodstvo se je vseskozi in se bo še nadalje zavzemalo, da se to vprašanje reši sporazumno med Italijo i; Jugoslavijo. Seveda pa ne bomo dopustili, da bi velike sile plačevale z našim ozemljem pristop Italije k At- DELAVCI V MURSKI SOBOTI ŽELIMO, DA NAS POSLANCI VEČKRAT OBIŠČEJO Nekateri kmetje v Prekmurja bi radi izkoriščali gospodarske težave Seno prodajajo po 17 dinarjev Pri nas v Murski Soboti so že skoraj v vseh kolektivih razpravljali o volitvah. Večji del povsod pa govorijo le o tehničnih pripravah. Precej v tem smislu je potekal tudi razgovor na zadnjem sestanku partijskih sekretarjev, ko so govorili o predvolilnih pripravah. Glejte, ob teh pogojih gre veliko stvari mimo nas. Le malokje se pogovorijo o raznih nepravilnostih in kako bi jih odpravili. To so vendar najboljše priprave za volitve. Nikjer niso govorili o špekulantskih težnjah nekaterih kmetov. So kmetje, ki prodajajo seno po 17 dinarjev za kilogram. Kupujejo pa koruzo po 25 dinarjev. S koruzo debelijo prašiče, ko vendar vedo, da je bil pridelek koruze letošnje leto izredno slab. Ali ni to izkoriščanje gospodarskih težav. Mar o čem podobnem ne kaže razpravljati na predvolilnih sestankih? IZ LITOSTROJA V LITOSTROJU SMO ŽE PREDLAGALI KANDIDATE ZA ZBOR PROIZVAJALCEV V petek popoldne je sindikalna po- družnica Litostroja sklicala vse člane kolektiva na predvolilno zborovanje. Potem, ko smo se pogovorili, kaj pomenijo zbori proizvajalcev za nas vse, smo predlagali kandidate. Delavci so predlagali za kandidate predvsem tiste najboljše delavce, ki delajo res v proizvodnji. Čeprav Litostroj voli le tri kandidate za zbor proizvajalcev, smo na sestanku predlagali šest kandidatov, da bomo laže izbirali. A. Z. IZ »ELEKTROOBRATA« CELJE TAKO JE, ČE JE PREDSEDNIK NA TERENU, TAJNIK PA NA DOPUSTU Pred dnevi sem se oglasil v »Elek-troobratu« Celje. O volitvah še niso ničesar razpravljali. Povprašal sem, zakaj? Tajnik podružnice mi je odgovoril: »Predsednik je na terenu, jaz pa sem na dopustu.« Ali je to opravičilo? POPRAVEK V zadnji, to je 46. številki »Delavske enotnosti« je nastala v podnaslovu članka na 1. strani neljuba pomota. Zamešane so bile vrste. Podnaslov se pravilno glasi takole: Delavci se že pogovarjajo o volitvah — Nekateri kranjski obrtniki bi radi cehovsko zbornico proizvajalcev. — Zbori proizvajalcev bodo morali ustvariti pravo delavsko sožitje. ~~ Spoprijeti se bodo morali s protisocialističnimi pojmovanji. — Kaj je opravilo sindikatov? Prekmurski delavci želimo, da nas naši ljudski poslanci večkrat obiščejo. Predvsem si to želimo sedaj pred volitvami. D. Člani Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Od leve proti desni stoje: Ivan Gošnjak. Aleksander Rankovic, Franc Leskošek. Vladimir Bakarič, Boris Kidrič, Edvard Kardelj, D juro Salaj, Moš a Pijade, Milovan Djilas, Josip Broz-Tito, Svetozar Vukmanovič-Tempo, Lazar Koliševski, Djuro Pucar-Stari lantskemu paktu. Z Italijo hočemo sodelovati, toda ta naj pozabi na stara Mussolinijeva osvajalna gesla. Kongres je tudi potrdil naše napore, ca bi z delavskimi in naprednimi organizacijami v svetu navezali čimveč stikov. Še nadalje bomo sodelovali z vsemi, ki težijo s socializmu, pa čeprav se njihove težnje kažejo v mnogih različnih oblikah. Eden najvažnejših sklepov kongresa je sprejem predloga maršala Tita o preimenovanju Komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugoslavije. To preimenovanje ni zgolj sprememba naslova. Odraža namreč globoke demokratične spremembe v naši komunistični organizaciji in v celotnem našem družbenem življenju. Ime Zveza komunistov Jugoslavije je naša revolucionarna komunistična stranka zaslužila s svojim vzgojnim delom med množicami. To novo ime pa nas bo tudi ločilo od informbirojevskih partij, ki so se izrodile v čisto navadne (Nadaljevanje na 3. strani) PREDVOLILNE PRIPRAVE V ŠOŠTANJU SKoro polovico vseh Kandidatov za nov oDCinshl odbor )c delavcev Pred dnevi je bil sestanek sindikal- | niče. Tam bomo odbornikom v pod nih odbornikov okrajnega sindikalnega I jetju pomagali pri predvolilnih pripra- sveta Šoštanj. Razpravljali smo o volitvah v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev. Pošteno smo se pogovorili, kako bomo delavcem pojasnjevali, koga je treba voliti v zbor proizvajalcev in kaj bodo zbori proizvajalcev delali. V Šoštanju in okolici bo treba res še marsikaj storiti. Stanovanjska stiska je precejšnja, popraviti bo treba ceste, urediti komunalne naprave, nadaljevati z regulacijo Pake itd. Skratka, tisoč stvari, za kar bomo potrebovali denar in potrebno bo vestnih rok, ki bodo znale z denarjem tudi gospodariti. Člani predsedstva smo sklenili, da bomo odšli predvsem v manjše podruž- To je naša delavska beseda Beseda je izšla, izšla med nami žele in svobodni človeški zarod. To je ne s krvjo tega iztrgati iz delavskih src. res ... je nekoč slutil poet našega rodu. gnev proti temu, da bi plačevali de- In tega si delavski rod ne sme nikdar Danes to ni več samo slutnja, danes je lovni ljudje krvave »obračune med ve- pustiti vzeti, ker je to tisto, kar nas to resnica. Beseda je izšla, izšla med likimi«. Ob takih obračunih ne ostane dela močne in odporne, nami res ... vznikla je na šestem kon- namreč žalujočim materam niti toliko, To je naša beseda, njo so komunisti gresu komunistov. da bi lahko svojo žalost za pobitimi tako jasno in odločno povedali. Nič Tam je bila rečena naša delavska možmi, hčerami in sinovi zavile v črni- čudnega ni, da nas zato mrzijo sovjet- beseda. Prisluhnimo ji: v njej je naša no na pogoriščih svojih domačij. O sir o- ski birokrati, nič čudnega tudi ni, da misel, naše spoznanje, naše težnje, teli deci pa taki obračuni ne puste nit i smo trn v očeh napovedovalcem kri-naša volja in naš ponos, zato je ta toliko, da bi si imela kam obrisati od žarskih pohodov. Eni in drugi ne trpe beseda podoba nas — delavskega rodu. solza in gorja izpite oči. naših socialističnih pojmovanj. Z obeh Izrekli so jo komunisti — zato je tako Zato trepečejo srca po svetu: ta tre- strani nas napadajo, ker smo mi »pre- jasno izklesana, tako iskreno, odločno pet, ta gnev je edina sila, na katero se grešen« primer za ljudi, na katere ra- in pošteno povedana. lahko človeštvo zanese v obrambi pred čunajo tako moskovski osvajalci, kot Najprej nas misel popelje v razbur- krvavimi zavojevalci. Novi zavojevalci napovedovalci križarskih pohodov. Mo-kano in nemirno dogajanje po svetu, tišče človeštvo na vse pretege v novo skovski birokrati nas mrzijo, ker smo Človeštvo je zaskrbljeno in zaskrbljeno nesrečo, ker računajo spet na nov svetu pokazali, da je socializem vse je opravičeno. Med osvajalci se je po- »vojni plen«. Brez poštenja, brez vesti, drugo, kot oni počno, in smo vrnili Iju-javil nov osvajalec: bolj surov, bolj brez ponosa so — ne gre jim ne vera, dem zaupanje v socializem. Napovedo-zahteven, bolj brezobzirno nestrpen od ne poštenje. Človeštvo se zateka k valci križarskih pohodov pa nas ne vseh doslej poznanih — ta osvajalec orožju. Pa kaj hočeš? Ali naj ostane morejo, ker smo pokazali svetu, da je so državni gospodarji Sovjetske zveze, goloroko pred temi Stalinovimi krvo- eno to, kar počno moskovski birokrati, »Vojnega plena« se jim hoče. Ob loki, ki groze uprizoriti človeštvu po- drugo pa socializem, koncu d.ruge svetovne vojne, v veku novitev Hitlerjevega krvavega pokolja. Toda imamo prijatelje po svetu, prebujajočega se socializma, so ti novi Ne, nekaj takega človeštvo ne sme več imamo jih v milijonih src, v katerih osvajalci v samem srcu Evrope v »ime- dovoliti. gori gnev zoper osvajalce in tiste, ki nu socializma« spremenili celo vrsto Toda, delavski rod ne sme prezreti, bi radi spet delili vojne plene, držav v svoje kolonije, v prave prav- da se nekateri vesele vsega tega. Zdaj In mi: evo je naše delavske roke cate »carske gubernije«. Toda s tem so namreč začutili svoj čas stari na- vsakomur, kdor nam hoče biti prija-plenom niso bili zadovoljni — še več sprotniki delavskega rodu, zdaj bi radi telj. Edino, kar zahtevamo mi od prija-hočejo. Kupčevali so za našo domo- vzeli temu rodu vero in zaupanje v so- teljev, je, da nas spoštujejo in cenijo, vino. Še danes jim ne gre v račun, da cializem, v delavsko bodočnost. Križar- kot je dostojno spoštovati in ceniti pojim je ta kupčija spodletela. Še in še ski pohod so objavili, in vse, kar kakor Sten delavski rod, kot mi spoštujemo hočejo. Zato so v bodoči mir zasekali, koli nosi ime socializem ali komunizem, in cenimo napredne in poštene ljudi in še preden je bil porojen, že nove rane so zmetali v en koš in sklenili streti, njihova iskrena prizadevanja. V nas Koreja, Nemčija, Trst in drugje so «a- Tem kletim nasprotnikom delavskega lahko dobi vsak dobrega prijatelja. Mi ne, ki so jih zasekali ruski birokratje rodu delajo moskovski birokrati kaj smo to svetu že dokazali, da znamo v mirno sožitje med narodi, da bi lahko lepo uslugo, ker svoja umazana in biti dobri in iskreni prijatelji — toda to sožitje kalili po svoji mili volji. podla dejanja počno v »imenu socia- ne znamo pa hlapčevati, ne znamo se In . kalijo ga! Botrujejo pokolju v lizma«, ker so z najplemenitejšim ime- pustiti zaničevati in izkoriščati, nočemo Koreji. Kot pravi pravcati »mirovni nom, ki ga nosi vsvojem srcu, kot naj- v nobene umazane kupčije z usodo jezuiti« skrbno in vztrajno prilivajo lepši simbol vsak delovni človek, na- drugih dežela in ljudi, grenkih nasprotij v ostale odprte rane. zvali najbolj surovo in nečloveško ba- V to našo prijateljsko roko je že Umazana in podla so ta dela in pozni rantanje za »vojni plen«. Lepo uslugo marsikdo segel — in kdor je segel po-rodovi sovjetskih državljanov bodo kaj jim delajo sovjetski birokrati, ker so šteno, temu se tega ni treba sramovati, malo ponosni na ta madež v njihovi sebi vdane partije po svetu spremenili Mi smo za to, da si sežemo s čim več-zgodovini. _ v brezznačajne, nepoštene, surove za- jim krogom poštenih naprednih ljudi V človeštvu pa je vstal srd in gnev govornike moskovskega početja. in gibanj v roke, da si med seboj po- proti tem nasilnim in brezobzirnim Teh delavski rod ne sme prezreti! magamo, ker bo to koristilo vsem nam osvajalcem. Milijoni src trepečejo za Zato mora on bedeti nad tem, kdo ima delavskemu gibanju v svetu Vsi sku-svoj zarod m za plodove svojih rok v rokah sedaj orožje, zato mora on pa j pa bomo tako tudi dovolj močni, To ni strah in preplah bojazljivcev. To znati razlikovati med srdom nad po- da bomo preprečili novim zavojeval-je odpor, to je gnev proti krvavim četjem moskovskih birokratov, ki ga cem, da bi svet pahnili v nov krvavi kupčijam s človeštvom. To je srd proti obsoja vse človeštvo, in pa med srdom pokolj. novim osvajalcem, ki si hočejo »voj- nad socializmom, ki bi ga radi vsadili To je naša beseda Vsa je naša po-nega plena« in jim je deveta briga, da v srca delovnih ljudi tisti, ki doslej nosni smo nanjo in na naše komuni-so ta vojni plen lahko le svobodne de- niso mogli ne s križem, ne z ognjem, ste, ki so jo tako odločno povedali ra vah. Na sestanku smo se pogovorili tudi, kako potekajo priprave na volitve v občinske odbore. Na predvolilnih sestankih člani sindikata odkrito povedo svoje mnenje in podpirajo predloge, da bodo prišli v nov občinski ljudski odbor res pošteni ljudje, delavci, zaposleni neposredno v proizvodnji. Skoraj polovica kandidatov za nov občinski ljudski odbor je res delavcev, zaposlenih v raznih podjetjih. C. J. DELOVNI KOLEKTIV »INSTALACIJA« V CELJU Te volitve ne smejo mimo delavcev V podjetju »Inštalacija« se že šest mesecev delavci sploh niso nič sestali. Kaj se res nimajo o ničemer pomeniti? Volitve v zavod socialnega zavarovanja so šle mimo članov kolektiva. Delavski svet je to »formalnost« kar sam izvršil. Ali bodo tudi volitve v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev šle mimo delavcev? O. Z. PRED VOLITVAMI V NOVI GORICI KAKO ZAPOSLITI ZAČASNO NEZAPOSLENE O čem naj tudi razmišlja nov zbor proizvajalcev Pred dnevi smo se s sindikalnimi odborniki zbrali na okoliških zborovanjih. Govorili smo o pripravah za volitve v občinske odbore in zbore proizvajalcev Med drugim smo razpravljali tudi o tem, kako zaposliti začasno nezaposlene. Sindikalni svet je že večkrat predlagal okrajnemu gospodarskem svetu, naj začne z raznimi deli. Tu bi lahko zaposlili tiste, ki so trenutno nezaposleni. Toda predlog je naletel trenutno na gluha ušesa. Obnoviti pa ga bo moral bodoči zbor proizvajalcev in tudi kaj ukreniti. Zato bomo v zbor proizvajalcev izvolili najboljše delavce. Med drugim smo na zborovanju sklenili, da bomo tudi na vasi razlagali pomen letošnjih volitev. T. V. V SLADKEM VRHU NE SPIJO Člani kolektiva papirnice predavajo na vasi V anketi bo vsak član kolektiva povedal svoje mnenje V kolektivu Papirnica v Sladkem vrhu se dobro pripravljajo na volitve. Člani kolektiva predavajo na vasi o volitvah v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev. Delavci živahno razpravljajo o kandidatih v zbore proizvajalcev. Podružnica je razpisala posebno anketo, da bo lahko vsak član povedal, kaj misli o kandidatih. Na predvolilno zborovanje je prišel domala ves kolektiv. o. Z. SLOVENSKE KONJICE POSVETOVALI SO SE O PRIPRAVAH NA VOLITVE Nad 70 odbornikov je pred dnevi prišlo na posvetovanje, ki ga je sklical krajevni sindikalni svet Slov. Konjice Odborniki so se pogovorili o delu pred volitvami v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev. Sklenili so, da bodo o volitvah govorili tudi na vasi. V. L. BESEDA BRALCEV ŠE O NAGRAJEVANJU V RUDARSTVU ZAKAJ Stn P60U PREMIJAMI Rad bi povedal, kaj mislim o posebnih premijah za tehnične uslužbence v rudarstvu! Čisto na kratko — jaz in večina rudarjev sploh smatramo, da pri sedanjem načinu nagrajevanja premije niso potrebne. Mislim celo, da je lahko dodeljevanje posebnih premij za splošna sorazmerja v nagrajevanju krivično. Takrat, ko smo pripravljali osnutke tarifnih pravilnikov, smo obstali pred ureditvijo prejemkov jamskim nadzornikom. Njihove dotakratne plače so bile daleč prenizke in so zato prejemali posebne premije. Vsi smo bili mnenja, da je treba jamskim nadzornikom urediti redne prejemke in da potem premije lahko odpadejo. To smo tudi napravili in prejemki nadzornikov so se občutno povišali. Prav tako pa so bili uravnani prejemki višjih tehničnih uslužbencev. Tako so sedaj sorazmerno uravnani prejemki za vse osebje pri rudnikih. Zakaj pa sedaj še posebne premije za tehnične uslužbence? Ta sredstva ponekod izdvajajo iz viška sklada plač, kar ni prav. Nekateri to utemeljujejo s tem, da rudarji delajo po normi in Lahko več zaslužijo, medtem, ko tehnični uslužbenci to ne morejo. To je res, toda rudarji lahko zaslužijo tudi manj. To je odvisno od njihove neposredne delavnosti in pridnosti. Nekateri trdijo, da bi s plačevanjem premij ČUDNE NAVADE PROSVETNE DELAVKE IZ LJUBLJANE Gospodinjski pomočnici je kar čez noč odpovedala službo Profesorica I. L. iz Ljubljane ima kaj^ čudne navade. Gospodinjsko pomočnico P. M. je imela le toliko časa, tehničnemu vodstvu dosegli višjo proizvodnjo premoga. Toda tudi to ni čisto točno. Pri jamskem delu ne gre samo za neposredne količine nakopanega j dokler niso bila opravljena pri hiši zi-premoga, ampak so važna tudi ostala I darska dela. Pomočnica je namreč po-jamska dela, kot je vzdrževanje, izkop I magala zidarjem. Ko so zidarji svoje jalovine in podobno. Če bi s premijami | delo opravili, je opravila tudi gospo-silili golo proizvodnjo, bi se lahko zgodilo, da bi premije dobil ravno tisti, ki se najbolj izogiblje tako nujnih postranskih jamskih del in se vrže samo na izkop. To bi se pa prej ali slej rudniku maščevalo. Vsi, ki smo pomagali sestavljati tarifne pravilnike in vsi, ki smo o stvareh razglabljali vemo, da morajo biti prejemki urejeni tako, da bodo čim bolj pravični. To pa se pravi, da bodo odgovarjali položaju, delu in odgovor- dinjska pomočnica s svojo službo. Gospodinja ji je kar čez noč odpovedala službo. Službo je morala zapustiti, ne da bi ji gospodinja dala odgovarjajočo odškodnino, ali da bi prizadeti pustila vsaj toliko časa, da si poišče novo službeno mesto. Takšen način odpuščanja pa je menda profesorici I. L. že prišel v kri. Gospodinjski pomočnici M. K. je namreč prav tako enodnevno odpovedala. Umestno bi bilo, da bi se profesorica seznanila nem času se sme uslužbencem odpovedati službo. Če sama ne zna tega, naj jo drugi s primernimi ukrepi poučijo. nosti vsakega zaposlenega. Zdi se mi, | z našo socialistično zakonodajo, pred-da smo to tudi po temeljitih razpravah vsem pa s tistimi členi, kdaj in v kakš dosegli brez premij, kot jih imajo za j " x *—’--x’ tehnične uslužbence pri nekaterih rudnikih. Posebni uspehi rudnika pa se po- ! kažejo v višku plač. Pri tem višku plač . naj bodo sorazmerno po svojem pri- I spevku udeleženi vsi zaposleni. Torej, naj še enkrat povem, da sem prepričan jaz in večina rudarjev, da so prejemki sedaj v rudarstvu pravilno razporejeni. Premije bi pomenile kri- ALI SO TO RES SAMO »ČENČE« »Zaaone — seveda seme med parni« Kakšne izkušnje imajo z nekaterimi kritiki »napak« in »slabosti« velenjski rudarji? nek delavec pri rudniku, ob kate-ne bi obregnila. Klevetala je vse Na velenjskem rudniku precej delamo. Seveda se nam včasih tudi kaj ponesreči. Komu se tudi ne bi. Toda, hitro smo pripravljeni napake popraviti. Ne zdi se pa nam prav, da nekateri govore samo o slabih stvar reh. Saj je prav, da jih povemo. Toda ni prav, da si mnenje o rudniku napravimo samo na podlagi podatkov o slabostih. Tudi nekateri tovariši iz Šoštanja včasih nasedajo »čenčam«, zavitim in predelanim »grajam« in 'potem zahtevajo od rudarjev pojasnila. Prav je, da se z nami pogovore, ni pa prav, da ne povedo, kdo je povedal »čenče«, kdo je »grajal«. Iz oči v oči si povejmo, kar si imamo! Kdor si tega ne upa, ni govoril o slabostih s poštenim namenom in ni pripravljen pomagati, da se slabosti popravijo. Tudi nekateri dopisniki včasih nasedajo takim »kritikom« in po nekaj urnem obisku v Velenju napišejo taka poročila, da se ljudje jeze na nje, ker rudarji vendar vedo, kako stvari stoje. Treba se je predvsem zavedati, da ne kaže vedno vsem »grajam« in »govoricam« verjeti. Treba je o vsaki stvari slišati več mnenj in stvari tudi spoznati. Kako je to potrebno, nam govori prav primer, ki so ga pred kratkim obravnavali rudarji prve tretjine v Velenju na članskem sestanku. . Na rudniku je uslužbena tudi tovarišica i A. š. Ona je trosila med rudarji in ostalim j prebivalstvom vse mogoče govorice in »graje« o razmerah na rudniku. Sploh je težko reči, PA PREBERIMO ŠE PISMO GRADBINCEV IZ ŠOŠTANJA OKLOFUTALA STA ČUVAJA vico pri razdeljevanju sklada plač, bi jo občutila večina rudarjev. Lojze Lešnik, Laško ZA GRADBENE DELAVCE €c delaš s svošim orediem, sl uprgvičen NA DENARNO POVRAČILO Koncem prejšnjega meseca je Cen- | delavcem. Zlasti pogosto je to pri tralni odbor sindikata gradbenih delav- j orodju za preciznejša dela, kot so dela cev Jugoslavije razpravljal med drugim tudi o povračilu delavcem, ki delajo s svojim orodjem. Star običa j je že, da prinese posebno kvalificirani delavci na delo s seboj svoje orodje. Za to pa pri nas v zadnjem času ne dobe nobene odškodnine. Seveda se orodje obrabi, treba je kupiti novega, to pa gre iz delavčevega žepa. Nekateri delavci, kot so zidarji, tesarji in fasaderji porabijo na leto 1500 do 3000 dinarjev za nakup novega orodja. Nekatera podjetja sicer nabavljajo sama tako orodje. Toda velikokrat podjetja ne zmorejo nabaviti vsega orodja O ŠAHISTIH IZ TOVARNE ,TITAN« Niso bili mož beseda in to ni prav Med nami je navada, da to, kar se domenimo, tudi držimo. Vendar se včasih dogodi, da najdemo človeka, ki mu ni dosti mar za dano besedo. To pa ni lepo, niti tovariško. Tako se je zgodilo, da so šahisti sind. prosvetnega društva »Zmaga« priredili okrajni moštveni turnir. Z vsemi povabljenci so se dogovorili, da se bodo pomerili na šestih deskah dne 13. oktobra v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora. No, v sejni dvorani je bila takrat seja sindikalnega sveta in šahisti smo se na pobudo tovarišev iz »Titana« preselili v rdeč' kotiček tovarne v Duplici. Seveda je bilo to za kamniške sekcije precej dalj, zato so imeli pa tovariši iz Jarš in Količevega bliže. Na sam dan tekmovanja pa so nam iz »Titana« sporočili, da vsi ne bodo mogli priti, ker bosta dva na posvetu sindikalnega sveta. Domenili smo se, naj pridejo vsaj štirie, dva bosta svoji igri odigrala kasneje. Toda, kako smo Rili presenečeni, ker tovarišev iz »Titana ni bilo. Pozneje so se opravičili, češ, da jim je bilo predaleč. Iz Črne-kaolina so na turnir lahko prišli 10 km daleč, iz Količevega 6, iz Jarš 4, le iz »Titana«, ki so imeli le 2 km, jim je bilo predaleč. Naj povemo še, da smo priredili turnir v počastitev kongresa naše Partije. Kaj pravite k temu? Mi mislimo, da so grdo napravili. Stane Krivorotov KO UREJAMO NAJEMNINE UREDIMO ŠE STANARINE PODNAJEMNIKOV Nekateri podnajemniki plačujejo za svojo sobo toliko, kot znaša najemnina za vse stanovanje Dobili smo uredbo o zvišanju najemnin. Sedaj, ko urejamo najemnine za stanovanja, bi bilo prav. če bi urediti tudi najemnine, ki jih plačujejo podnajemniki. Le prepogostokrat se dogaja, da najemniki izkoriščajo podnajemnike. V litostrojskih blokih v Ljubljani plačujejo najemniki za svoje stanovanje okrog 500 dinarjev. Imajo po 2 sobi, veliko dnevno sobo, predsobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico, klet, pralnico pa na souporabo. Nekateri od teh najemnikov zahtevajo od svojih podnajemnikov, da jim plačujejo za eno sobo od 250 do 500 dinarjev mesečno. Če ima v eni sobi dva podnajemnika, dobi 600 dinarjev. To torej znaša že več kot je celotna najemnina za vse stanovanje. Seveda tam, kjer imajo podnajemniki na uporabo pohištvo, morajo za obrabo tega še posebej plačevati. Pravično bi bilo, če bi stanovanjska komisija sedaj, ko urejuje najemnine, poskrbela tudi za podnajemnike, da jih najemniki ne bodo več izkoriščali. Anton Zrnec v mavcu, marmorju, nekatera tesarska dela in večina zidarskih del. Pri vseh teh delih si vsak delavec raje sam kupi orodje. Koliko pa naj dobi za obrabo orodja? Centralni odbor meni, da bi bilo pametno, če bi upravni odbor in delavski svet podjetja ocenila, koliko časa je kakšno orodje uporabno, koliko stane in bi podjetje delavcu povrnilo odgovarjajoči del za obrabo orodja. Na primer: tesarska žaga je uporabna štiri leta, stane pa 450 din. Če jo je delavec uporabljal vse leto, bi naj dobil 112 din na leto. Najbolje bi bilo, če bi povračilo za obrabo orodja izplačevali delavcem obenem s plačo, ne pa da bi čakali konca leta. T. Ž. Ljubljana Zakaj ne kličejo takih ljudi na kazensko odgovornost? Bilo je zadnje dni v avgustu. Med 8. in 9. uro zvečer je prišel proti gradbišču »Gradisa« v Velenju tovariš Ž., v spremstvu tovariša F. Nočni čuvaj Kumer, star okrog 60 let, ki prišlecev ni poznal, ju je zaustavil in jn ni pustil naprej na gradbišče. Treba je namreč povedati, da ima čuvaj izrecno navodilo, da ne sme nikogar pustiti ponoči na gradbišče in da je bil nad vhodom razsvetljen in viden napis: Nezaposlenim vstop na stavbišče prepovedan. Med čuvajem in prišlecema je prišlo do prerekanja. Eden od prišlecev jo nekajkrat udaril čuvaja po obrazu. Čuvaj je začel klicati na pomoč. V bližini se je nabralo vse polno ljudi, oni so tudi spoznali, kdo sta prišleca. Slednja dva sta čuvaja potegnila v senco za skladovnico naložene opeke ter ga ponovno oklofutala. Nasilno sta mu odvzela osebno izkaznico ter si napisala njegovo ime. Povedala sta mn, da bo ob službo. Potem sta ga še nekaj časa vlekla s seboj in ga na to pustila. Čuvaj je pri klofutanju dobil poškodbe; zlomila sta mu tudi zob, na katerem je imel pritrjeno protezo. Čuvaj je prijavil slučaj javnemu tožilstvu. Odšel je tudi k zdravniku, ki je ugotovil nastale telesne poškodbe. Vse je iz-gledalo, da bo stvar urejena. Toda minil je mesec, minila sta dva in nič. Na javnem tožilstvu so čuvaju rekli, kot pravi on sam, da lahko toži osebe, ki so mu napravile krivico za razžaljenje časti, za drugo pa nič, ker ni on uradna oseba. Seveda so pretepu prisostvovale tudi priče in so delavci o stvari potem na široko govorili. Vprašamo se, ali res lahko kdo, in to kdor koli nekaznovano napravi nekaj takšnega, kot sta napravila onadva z vestnim starim človekom, ko je službenem mestu! bil kot čuvaj na Miha Stropnik predsednik sindikalne podružnice dčlavcev »Gradisa« Šoštanj Naša pripomba: Taki prestopku kot sta ga napravila omenjena dva, če so navedbe tovariša M. S. točne, so tuji našim pojmovanjem o odnosih med ljudmi. In treba jih je iz našega družbenega, življenja izkoreniniti. Zato tudi nas čudi, kako to, da odgovorni organi niso podvzeli potrebnih korakov. Pa tudi sindikat v Šoštanju ne more molče preko tega. Ljudi, ki zagreše take prestopke je treba klicati na kazensko odgovornost. da je še rega se ne bi obregnila. Klevetala je vprek. Dolgo niso rudarji »pogruntali«, od kje vse te govorice, čenče in kdo tako pridno raznaša med ljudmi če je tudi res kaj narobe. No, pa so vseeno prišli na sled — ta je tovarišica A. Š. Za te stvari so jo postavili pred disciplin; sko sodišče, da se stvari razčistijo in da bi imela tudi tovarišica A Š. priliko zagovarjati svoje govorice. Toda, glej ga vrabca! Tovarišica A Š. se resnici ni upala pogledati v oči. »Zbolela« je in odpotovala v okrevališče v Kranjsko goro. Pred odhodom je telefonirala predsedniku disciplinskega sodišča, da je »zboiela« in da se bo že sama javila, kdaj jo bo lahko zaslišalo sodišče. Velenjski zdravnik pa je izjavil, da je zdrav; stveno stanje tovarišice A. Š. tako, da bi bila lahko brez škode za njeno zdravje zaslišana. Ali ni morda »zbolela« potem samo zato, da bi se jeza rudarjev polegla in da bi na stvar pozabili? Če je v tej domnevi, ki jo je s svojim odhodom sama povzročila, kaj resnice, potem pa rudarje zanima tudi to, katera komisija je poslala tovarišico A. $5. tako hitro na zdravljenje! Saj je splošno znano, da delovni ljudje često čakajo po cele mesece, da gredo lahko na zdravljenje. Tovarišica A. Š. pa je tako hitro dobila napotilnico za zdravilišče. Seveda rudarji tega ne bodo pozabili. Zakaj ne? Vprašamo se, ali so to res samo »čenče«, ali je to res »grajanje« dejanskih slabosti! Odgovor na to nam bo moral prinesti razgovor s tovarišico A. Š. Kot pa stvari sedaj razumemo, pa je pri vsej stvari precej zlobe, nepoštenja in zahrbtnosti -7 ne pa same čenče. Takih stvari pa delavci ne trpimo. Res je torej, da je treba o vseh stvareh javno spregovoriti, nič naj ne bo »zaupno med nami«, ker je to tisto, za čemer se skrivajo hudobni ljudje in oni, ki se boje resnice in odgovornosti. Franc Lihteneger Velenje - Pesje Pripombe uredništva: Prav zaključujejo velenjski rudarji Ne sodimo kolektiva samo po napakah. Se bolj neumestno pa je, da nekateri raznašajo govorice, predelane in po svoje zavite, da bi škodovali podjetju. Takih stvari delovni kolektivi ne smejo dovoliti. Toda, vedno pa je treba ugotoviti, če morda le nekateri napake »skrivajo« in jih ne odpravljajo, kar daje samo potuho hudobnim govoricam. Na nekaj takega nas opozarja dopis šoštanjskih gradbincev, ki ga je vredno prebrati in se o njem resno pogovoriti. Ce delavski svet ne pozna uredb Delavci niso prelen celotnih prelemifov Sedaj se pa vprašujejo v poljčanskem okraju, kdo je tega kriv lepem ugotovili, da ima podjetje 47.000 dinarjev izgube. To je vzrok, da ne bomo mogli izplačati polnih, ampak le 80% plač. Delavci smatramo, da tega nismo mi zakrivili, zato smo sklicali sestanek kolektiva in zahtevali, naj se nam izplača še ostalih 20% plače. Prosimo, da nam poveste, kje je krivda in kako je ta dolg nastal...« Delavcem kamnoloma v Poljčanah se je septembra dogodilo takole. Naj kar sami povedo! »Podružnica Narodne banke v Poljčanah nas je šele septembra opozorila na to, da morajo gradbena podjetja plačati 10% davka na promet proizvodov. Dotlej v podjetju nismo računali s tem. Davek moramo celo plačati za ves čas, od maja naprej. Tako smo na Z BESEDO »BIROKRACIJA« JE TREBA PREUDARNO RAVNATI Vsaho poslovanje z dohumenfi pa res ni jtiroftrafsho" Nekaj pripomb k mnenja tovariša J. R. iz Maribora o čudni »birokraciji« Mestne hranilnice Tovariš J. R. iz Maribora, tudi tvoje pismo o »Birokraciji Mestne hranilnice v Mariboru« -o dobili. Zelo hud si na »birokracijo«, ki jo bojda počne ta ustanova v zvezi z dovoljevanjem kreditov. Kaj te najbolj jezi? Razburjaš se, ker zahteva Mestna hranilnica od prosilcev kredita in od porokov, da dajo potrditi resničnost lastnoročnih podpisov sindikal " podružnici in vodstvu podjetja. To je ena stvar, na katero si hud. Druga pa je, da zahteva Mestna hranilnica od poroka jamstveno pismo, s katerim porok pooblašča vodstvo podjetja, v katerem je zaposlen, da mu sme na zahtevo hranilnice odtrgovati določen -osek od rednih mesečnih prejemkov, v primeru, če dolžnik ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti. Ali sta ta dva ukrepa res tako »birokratska«, kvt meni naš tovariš J. R., in res tako »kapitalistična«, da bi bila našim družbenim prilikam neprimerna? Mi mislimo, da nista. Seveda bi bili vsi nad vse srečni, če bi lahko povsod poslovali samo »na dano besedo«, kot pravimo. Toda, hočeš nočeš, za to še nismo zreli. Marsikdo prelomi besedo, marsikdo se zateče tudi k drugačnim nepoštenostim. Pred takimi zlorabami se morajo družbene ustanove zaščititi. Kdor pa nima nobenih nepoštenih namenov, ga pa to ne more motiti, ker res ne predstavlja tako velikega poslovanja. Kako je s potrjevanjem podpisa? Hranilnica posluje z nepoznanimi ljudmi in ni poklicana ugotavljati njihove identitete. To prepusti drugim organom. V tem primeru vodstvu sindikata in vodstvu podjetja. Navadno to opravljajo sodišča. Mi celo menimo, da ni prav, da podružnica to potrjuje, ker je to spet ena izmed tipičnih poslovnih stvari, ki nikakor ni v skladu z delom sindikata. To sindikat obremenjuje z delom, ki ga odvaja od družbene dejavnosti. Ce pa se hranilnica zadovolji z izjavo podjetja o resničnosti podpisa, je to samo njena usluga prosilcem. Res pa je, da za potrditev resničnosti podpisa ne bi bilo potrebno pisati posebnih izjav, ampak bi to lahko potrdili kar na prošnji ali porokovi izjavi. To ima J. R. prav. Kako je z izjavo poroka? V primeru, do dolžnik, to je tisti, ki je vzel posojilo, ne vrača hranilnici dolžnega zneska, ga mora ta terjati od poroka, ker sicer porokov ni treba. Porok pa se lahko začne na mile viže izgovarjati in se otepati, da bi plačal od dolg, češ, da je nasedel. V takem primeru bi se morala hranilnica zateči na sodišče. Da pa se izogne vsem takim neljubim stvarem, že s porokom sklene jasno pogodbo, s katero se porok v celoti zave svoje materialne odgovornosti. In to je prav. To so nekako poslovne nujnosti, ki jih narekuje sistem družbenega kreditiranja posameznikom. Ali ti ukrepi preprečujejo interesontom dobiti kredit, ali mu stavljajo pogoje, ki niso zanj sprejemljivi, — to se moramo vprašati? Če so taki, da moramo odgovoriti z »da«, so birokratski, če z »ne« niso birokratski. In mi smatramo, da je treba odgovoriti z »ne«. Treba pa je pri tem razumeti bistvo birokracije. Ona ni v vzornem poslovanju z dokumenti, ki so potrebni zaradi zaščite kreditorja, ampak bi bila v samovoljnem kreditiranju, v stav-Ijanju takih pogojev- ki bi bili delovnim Ijudnm nesprejemljivi, kot bi bilo jamstvo z imetjem (ki ga nimajo), z nepremičninami in podobno. Birokratsko bi celo bilo vsako podcenjevanje poslovnih dokumentov in dodeljevanje »kreditov« po poznanstvu, ljudem, »ki jim gre verovati« in podobno. Od tu pa je potem samo še en korak v anarhično poslovanje. In to moramo preprečiti. To torej mislimo v uredništvu. Če se, tovariš J. R., ne strinjaš z nami. pa nam napiši svoje ugovore! Se bomo še o njih pogovorili. Franc Bukovšek, predsednik delavskega sveta Opomba uredništva: Kdo je kriv? Delavci pravijo: banka je kriva, ker jih ni pravočasno obvestila. Banka pravi: sami ste krivi, ker niste čitali uredbe. Mi menimo, da bo imela tokrat banka prav. Izšla je uredba (Uradni list FLRJ štev. 34), kjer piše, da podjetja plačajo od gradbenih uslug 10% davka na promet proizvodov. Uredbo bi morali v podjetju dobro proučiti, in če jim ni bilo kaj jasnega, naj bi vprašali. Sedaj je prepozno zvoniti po toči. Prva, ki bi morala v podjetju poznati to določilo, sta knjigovodja in direktor. Ce sta oba to uredbo prezrla, bi ju moral opozoriti na njo upravni odbor ali pa delavski svet. Tako pa se nihče ni zanimal, danes je pa joj! Kdo je torej kriv! Kar doma v podjetju se boste mprali pogovoriti. Nekdo bo pač moral posebej spremljati vse uredbe in opozarjati delavce in upravni odbor podjetja na nje. IZ MEDNARODNE POLITIKE OB ZMAGI REPUBLIKANSKEGA KANDIDATA EISENHOWERJA »LJUDSTVO JE SODILO« iadikuieio ameriški sindikalni voditelti namesto da bi ocenili svoje napake Republikanska stranka nadzoruje skoro vse ameriško časopisje. Zelo malo je bilo časopisov, ki so se zavzemali za izvolitev Stevensona. Republikanci so imeli ogromno stran * H. XI 1952 DELAVSKA ENOTNOST V veliki dvorani hotela »Comodore« se je zbral cvet republikancev. Čakali so izid volitev in se že vnaprej navduševali nad svojo zmago. V dvorani hotela »Baltimore« pa so se utaborili demokrati. Tudi oni so težko pričakovali rezultatov in nihče ni podvomil v zmago. Proti večeru je govoril Stevenson. Ko je končal, so hotel »Comodore« skoro raznesli zmagoslavni vzkliki, »Baltimore« pa je utihnil. Demokrati so odšli — spat. Torej — zmagat je Eisenhower — predsedniški kandidat republikanske stranke. Skoro 33 milijonov volivcev se je odločilo zanj, dobrih 6 milijonov več kot za Ste vensona — demokratskega guvernerja države Illinois. 20. januarja se bo Einsenhower z vsem svojim štabom vselil v Belo hišo in sprejel v svoje roke vajeti ene največjih držav v svetu. Kaj sedaj! Kako bo peljal general državni čolnič po razburkanih valovih svetovnega morja! Se bodo ameriški odnosi do Evrope spremenili! Vsa ta in še mnoga druga vprašanja si zadajajo ljudje v svetu. Tudi mi se podobno vprašujemo. Poskušajmo si odgovoriti, čeprav nam bo končno odgovorila le praksa. Pogledati pa moramo prej, nekaj značilnosti iz volilnega boja, ki nam vsa ta vprašanja razjasnjujejo. Republikanci so, skoro bi dejal, že takrat zmagali, ko so na kongresu svoje stranke izbrali Eisenhowerja za predsedniškega kandidata. Mož-vojak je že pred tem kazal, da mu politika ni španska vas. Na kongresa je zelo odločno nastopil in zagovarjal načela levice v republikanski stranki. Dobro je namreč vedel, da si ljudstva ne bo pridobil, če se bo postavil na stran reakcionarne^ desnice. V predvolilnem boju pa je znal še spretno izkoristiti vse slabosti demokratske stranke. Napadal je državni birokratizem in korupcijo v državnem aparatu, napadal reakcionarne demokratske guvernerje v južnih državah in si tako utrl pot v tradicionalno demokratski jug. Znal je pihati na dušo delavcem, čeprav jim pri vsej gori besed ni prav n S oprijemljivega _ . _ _____ _______________________________________, ____________ obljubil. Pridobil si je simpatije struj v ki so ga znali odlično uporabiti za volilne v tem napetem svetovno političnem polo republikanski stranki, ker je zagovarjal na- priprave. Republikansko geslo: »Potrebna je žaju, so volili Eisenho\verja kot osebnost m — cnrn m n m hit i n »,<,.31,-. „ — I • x .1: », „ i.„4 ___hm. 1. i,„nJLlnfq M n n trn Senator Stevenson pa je bil do nedavnega v Ameriki nepoznana oseba. Res je bil najboljši, kar so jih mogli demokrati izbrati, toda s po vsej Ameriki poznano osebnostjo Eisenhowerja se ni mogel kosati. Verjetno je Stevenson tudi precenjeval vpliv demokratske stranke na voiilce. Govoril je učeno. Preprosti ljudje so za to dosti raje poslušali Eisenhowerja, ki je razlagal svoja politična gledišča z razumljivim ljudskim jezikom-Stevenson je računa! predvsem na delavsko glasove. Razumljivo, da v državi, kjer je od 96 milijonov odraslih oseb 60 milijonov delavcev, odločijo zmago delavski glasovi. Obljubil je delavcem, da bo ukinil osovraženi protidelavski Taft-Hartleyev zakon. na novo uredil socialno zakonodajo in podpiral upravičene delavske zahteve v sporih z delodajalci. Zategadelj so ga sindikati, ki so bili že 20 let na volitvah nevtralni, tudi podprli. Toda v sindikatih ni niti četrtina ameriških delavcev in njihov vpli* v * * * * na delavski razred je tako majhen, da poznavalci ameriškega političnega življenja niso pripisovali temu sklepu odločilnega pomena. Do sedaj se je že mnogokrat dogo; dilo, da so se sindikalni voditelji za nekaj zavzemati, delavci pa so se odločili za povsem drugo. Stevensonu je tudi precej škodovalo njegovo neodločno stališče do zahtev črncev, ki so posebno v južnih državah, kjer so demokrati na vladavini, še močno izkoriščani. Stevenson se ni mogel zavzemati za zahteve črncev, če je hotel imeti na svoji strani južnoameriške demokrate, zato 16 milijonov črnih volilcev ni mnogo verjelo njegovim pomirjevalnim izjavam o ureditvi spornih vprašanj med belimi in črnimi prebivalci. Pomanjkanje naprednega programa demokratske stranke, ki bi vseboval delavske zahteve in zagovarjal demokratične pridobitve, težil za resnično demokratično ure; jeno državo, je vzrok, da se vsi delovni ljudje niso združili okrog demokratske stranke, če pa bi demokratje imeli takšen program, bi se verjetno na večer volilnega dne hotel »Baltimore« tresel od zmagoslavnih vzklikov. Letošnjih predsedniških volitev se je po ameriških pojmih udeležilo rekordno število volilcev. Od 98 milijonov odraslih oseb je volilo okrog 60 milijonov. Doslej je bila največja udeležba na volitvah 1940. leta, ki se jih je udeležilo 49 milijonov volilcev. To nam dokazuje, da je obema kandidatoma uspelo precej razgibati zanimanje za politična vprašanja med ameriškimi ljudmi in da danes povprečnemu Amerikancu ni več vseeno, kdo bo sedel v Beli hiši. Dwight D. Eisenhower Če je zmagal Eisenhower, pa še ni rečeno, da je zmagala republikanska stranka. -------, —,---- „— . . Mnogi volilci, ki so videli v Eisenhowerju prav n 5 oprijemljivega denarja (saj so vendar stranka kapitala), moža čvrste roke, ki bo dobro vodil državo 'r --------JV III«. t' i V* ^ . j ftCOUI . »L uucuua t.Cl J U , OU VVJ1JU iJlSCUHIJIVCl JU .... V-.- čela levice, obenem pa ugodil nekaterim sprememba«, je našlo precej pristašev tudi ne kot republikanskega kandidata. Mnogo zahtevam senatorja Tafta. Kar pa je naj- med demokrati, predvsem pa med politično je bilo volilcev, ki so za predsednika države VD7nnižo nliHnViil in rl n K n 1A n 1 Irm norfralni m i nnllln! U.« t. x „ i ; -n': i ____________________• .... ..n.nnj i.i oli c<»- važnejše — obljubil je, da ho končal vojno nevtralnimi volilci. Vse to in še mnogokaj na Koreji in stotisoči volilcev so ga prav je dajalo republikancem prednost že v vo-gotovo zaradi tega volili. lilnem boju. volili Eisenhowerja, za guvernerja ali senatorja pa demokrata. Zato je republikanska volilna zmaga zelo slabotna. V senatu PIŠEJO NAM Zdravniška komisija ni upoštevala predlogov ambulantnega ZDRAVNIKA IN ZDRAVSTVENEGA STANJA BOLNIKA Dobil |c potrdilo o »dciazmožnosli « čeprav je pred petimi tedni še bruhal kri Pred letom dni je tovariš Albin Škof, uslužbenec Mestne plinarne v v Ljubljani težko obolel. Bolela so ga jetra, žolč in črevesje. V ljubljanski bolnišnici so 18 dni ugotavljali, kaj vse tilu je. 4. avgusta letos, pa so ga poslali ba zdravljenje v zdravilišče Rogaška Slatina. Z njegovim zdravjem pa ni bilo nič kaj v redu. 26. avgusta je začel tdočno bruhati kri Odpeljali so ga v Celjsko bolnišnico. Tu je dobil transfuzijo krvi. V bolnišnici je bil do 10. oktobra, ko si je nekoliko opomogel in od tam so ga poslali domov. Zdrav še ni bil. Njegov ambulantni zdravnik dr. Kambič in tudi dr. Prezelj sta predlagala, da bi bilo treba tovariša Škofa obdržati v bolniškem stanju. Zdravnika sta menila, da se bo bolnikovo zdravstveno stanje poboljšalo, da pa je bolnik potreben počitka, miru in dietne hrane. Albin Škof je prišel pred zdravniško komisijo. Ta se ni kaj dosti ozirala na Predloge prejšnjih dveh zdravnikov. Dr. P. mu je celo dejal, da je garjav. Tovariš Škof je namreč zaradi motenj v prebavnih organih dobival od časa do časa čudno srbečico po koži in dr. P. V POČASTITEV KONGRESA SO DAROVALI ENODNEVNI Zaslužek zvezi komunistov V dneh, ko je v Zagrebu zasedal kongres Zveze komunistov Jugoslavije, je imel kolektiv »H id romon taže« v Mariboru množičen sestanek. Na sestanku je kolektiv »Hidromontaže« sklenil, da bo daroval svoj enodnevni zaslužek Zvezi komunistov, ki ga naj razdeli invalidom narodnoosvobodilne vojne, ydovam in materam padlih partizanov in partizanskim sirotam. Na sestanku je kolektiv še razpravljal o varčevanju, delavci pa so dali številne predloge, na katerem delovnem mestu in v katerem oddelku bi lahko kaj privarčevali. T. O. Čakajo na navodila ZA VOLITVE OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV Iz Krajevnega sindikalnega sveta v Ravnah na Koroškem nam takole pišejo: »Predvolilna zborovanja, ki jih v našem območju pripravlja Fronta, potekajo zadovoljivo. Priprave za volitve okrajnega zbora proizvajalcev pa še počivajo, ker nismo dobili nobenih podrobnejših navodil od okrajne volilne komisije...« Vse kaže, da sindikalni odborniki liso razumeli, da so priprave na volitve ? zbore proizvajalcev tudi v čem drugem kot samo v tehnični pripravi. Morda bi kazalo, če bi delavcem pojasnili, kaj so zbori proizvajalcev in kakšne so njihove naloge, obenem pa ne bi bilo napačno, če bi se porazgovorili z delavci, kakšna gospodarska vprašanja rešuje njihov občinski ljudski odbor in kaj delavcem ni všeč v delu občinskega ljudskega odbora. Kaj menite? —b Rešil se le »rala« Prejšnji mesec je zbežal iz Madžarske delavec Gašper. Vse, kar je imel, je pustil na Madžarskem, rešil si je le golo življenje. Delavci v murskosoboškem okraju zbirajo denar, da bi mu Pomagali. B. J. ga je poslal v ambulanto, češ tam vas bodo v treh dneh zaradi garjavosti pozdravili. Sploh pa je najbrže bila zdravniška komisija mnenja, da je Albin Škof zdrav, kakor dren. In zato je Albin Škof 31. oktobra, pet tednov potem, ko je bruhal kri in dobil transfuzijo krvi, prejel od Začasnega odbora zavoda za socialno zavarovanje potrdilo o »dela zmožnosti«. Sindikalna podružnica se je pritožila proti takšnemu postopku na Višjo zdravniško komisijo. Ona meni, da je bila odločba o delazmožnosti izdana z nezadostno utemeljitvijo. Meni, da zdravstveno stanje Škofa ni bilo dovolj upoštevano, prav tako tudi ne predlogi njegovega ambulantnega zdravnika. Dore PREDVOLILNE PRIPRAVE V POSTOJNI NA ZBOROVANJIH SE BODO POGOVORILI O DELU OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV Sindikalni odborniki Okrajnega sveta v Postojni so se pred kratkim posvetovali, kako se bodo pripravili na občinske volitve in na volitve v zbor proizvajalcev. Domenili so se, da bodo po vseh krajih sklicali delavska zborovanja in se na teh zborovanjih pogovorili z delavci o delu ljudskih odborov. —C IZ MARIBORA V MARIBORSKIH SINDIKALNIH PODRUŽNICAH SO SI ŽE RAZDELILI DELO Prejšnjo nedeljo je širši plenum Okrajnega sveta Maribor razpravljal o volitvah. Uspehi razprave so bili vidni že naslednje dni. V vseh večjih tovarnah, kakor v tovarni avtomobilov, »Fr. Leskošku« itd. je o volitvah že razpravljal tovarniški aktiv, podružnice pa so napravile načrt predvolilnih sestankov za oddelke in izmene. ZD V srcih nas proletarcev so živo zagorele bahle socializma (Nadaljevanje s 1. strani) birokratske družbe in nimajo ničesar skupnega z delavskimi gibanji. Tudi preimenovanje Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi ni zgolj sprememba naslova. To naj bo socialistična politična organizacija delovnega ljudstva. Komunisti bodo delovali v tej socialistični fronti in s svojim osebnim zgledom, s svojo predanostjo idejam delavskega razreda vzgojno vplivali na vse naše ljudi. To vsem, ki vidijo samo sebe in svoj kraj, zapostavljajo pa potrebe celotne naše domovine. Z dosedanjimi napori za dvig našega gospodarstva nam je uspelo kljub vsem mogočim težavam položiti temelje za nadaljnji industrijski in socialistični razvoj naše domovine. V bodoče pa moramo najprej dokončati ključne objekte, pospešiti kmetijstvo, izboljšati promet, obenem pa se zavzemati kar je v naši moči za dviganje življenj- IZ VELENJA Za kandidate v nov občinski odbor SO IZBRALI PRECEJ DELAVCEV V Velenju in okolici so na zborih volilcev že izbirali kandidate za nov občinski ljudski odbor. Za nov občinski ljudski odbor so izbrali 65 kandidatov. Izvoljenih bo 29 odbornikov. Večina kandidatov je delavcev, med njimi je tudi ena tretjina žena. Volilci so na zborih razpravljali o delu, ki ga bo moral opraviti bodoči občinski ljudski odbor in zbor proizvajalcev. Med drugim so razpravljali, za kaj naj bi zbor proizvajalcev namenil denar, ki so ga občinskemu ljudskemu odboru darovala podjetja. Za gradnjo šole naj bi porabili en milijon in pol dinarjev, za komunalno dejavnost en milijon 200.000 dinarjev, za elektrifikacijo naselij Plešivc in Cirkovc pa 300 tisoč dinarjev. Nov odbor bo moral tudi misliti o gradnji poslopja za osnovno šolo in gimnazijo. Misliti pa bo moral tudi na razširitev trgovske mreže m obrtnih obratov. V novem delavskem naselju pa naj bi bil dograjen trgovski dom s potrebnimi trgovskimi lokali, mesnico, pekarno itd. Fr. Lihteneger KAKO POTEKAJO PREDVOLILNE PRIPRAVE V KONJICAH IN OKOLICI OD SVOJIH SREDSTEV SO PRISPEVALI toliko, kolikor znaša davek vseh ostalih davkoplačevalcev Prvi del predvolilnih priprav na po- j Delavci menijo, da niso vsi ti izdat-dročju konjiške občine je že skorajda j ki bili nujno potrebni. Zato je razumljiv sklep delavskega sveta tovarne zaključen. V posameznih volilnih enotah so na zborih volilcev že izbrali kandidate za nov občinski ljudski odbor. Med kandidati je precejšnje število delavcev, vendar če primerjamo prispevek, kakršnega dajejo delavci skupnosti, bo njihova udeležba v občinskem ljudskem odboru še vse premajhna. Samo v letošnjem letu so konjiška podjetja prispevala iz sklada za prosto razpolaganje 3,400.000 dinarjev. Ce še k temu prištejemo zneske, ki so jih dala podjetja okrajnemu ljudskemu odboru in drugim občinam, znese vse to skoraj toliko, kakor davki vseh ostalih davkoplačevalcev s področja občine. Seveda sem nismo všteli zneskov, ki jih podjetja v obliki akumulacije plačujejo za splošne družbene potrebe. Prav in potrebno je, da delavci v čim večjem številu sodelujejo v ljudskem odboru. Delavci, ki sredstva ustvarjajo, bodo z njimi znali tudi bolje gospodariti, kakor vsi ostali. Poglejmo, v kakšne namene uporabljajo denar pri MLO v Konjicah. Precej denarja so porabili res za popravilo šol in za drugo komunalno dejavnost. Toda skoraj 100.000 dinarjev so porabili, ko so kupili službena kolesa. Okoli 300.000 dinarjev stane regulacijski načrt Konjic. Del vsote mislijo še uporabiti za nabavo opreme za brivski salon in mehanično delavnico. usnja »KONUS«, da naj bo pri prihodnji razdelitvi denarja na seji odbora tudi njihov zastopnik. Ti »zastopniki« podjetij pa bodo zbori proizvajalcev. V. L. Delegati na VI. kongresu Zoeze komunistov Jugoslavije preimenovanje pa bo še zbližalo našo zvezo z naprednimi socialističnimi gibanji v svetu. Na kongresu so tudi precej govorili o naši nadaljnji poti v socializmu. Skoraj vsi govorniki so posvetili pozornost tem stvarem, predvsem pa Tito, Boris Kidrič, Moša Pijade in drugi. Kongres je ozozoril, da ima delavsko upravljanje podjetij odločilen pomen za nadaljnji razvoj in krepitev socialistične demokracije in sploh socializma. Opozoril pa je tudi na nevarnosti birokratskih državno-kapitalističnih teženj in na vpliv buržoaznih, klerikalnih in drugih elementov, ki skušajo pod krinko buržoazne demokracije obnoviti kapitalistične družbene odnose. Potrebno je stalno širiti pravice neposrednih proizvajalcev v upravljanju z gospodarstvom za utrjevanje samoupravljanja v komunah, bojevati pa se proti Nad sedem tisoč novih naročnikov DELAVSKA ENOTNOST je pridobila v zadnjih treh tednih nad sedem tisoč novih naročnikov, mnogo dopisnikov in prijateljev. — Naročila še vedno prihajajo! Odslej bomo od številke do številke redno obveščali svoje bralce, kako raste število naročnikov. — Delavci, naročajte svoj delavski list! ske ravni delovnih ljudi. Tovariš Miha Marinko je še posebej opozoril na prizadevanje delovnih kolektivov, da bi dvignili storilnost dela in opozoril na važnost pravilnega določanja stopnje akumulacije. Na kongresu so tudi podrobno razčlenili, vlogo sindikatov v naši družbi. Sindikati morajo biti šola socialističnega demokratizma in delavskega samoupravljanja — pravi kongres v svoji resoluciji. Obenem pa naj sindikati še naprej navezujejo stike z mednarodnim delavskim gibanjem. Tudi o vseh množičnih organizacijah in delu komunistov v njih so se pogovorili naši delegati na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Posebno veliko so govorili o politični dejavnosti žena in o pravilni vzgoji naše mladine. Nadalje je kongres razpravljal in sklepal o krepitvi Jugoslovanske ljudske armade, o naših socialističnih šolah in šolskih programih, o izmenjavi mnenj, ki jim je osnovno izhodišče koristi socializma kot osnovni gonilni sili za razvoj znanosti in kulture. Kot smo dejali — veliko zgodovinsko pomembno je delo našega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Njegova veličina se bo pokazala v vsej svoji popolnosti v našem bodočem delu, odrazila pa se bo tako ali drugače tudi v delu ostalih delavskih organizacij v svetu. GOSPODARSKE NOVICE ČLANI DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA LAŠKO HOČEJO SAMI GOSPODARITI S SVOJIMI SREDSTVI 60% dobička so namenili za gradnjo družinskih stanovanj Dne 18. oktobra je gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora Celje-oko-lica sklical zborovanje predstavnikov vseh podjetij v okraju. Na zborovanju so predstavnikom podjetij dejali, naj bi I podjetja čimveč dobička odstopila I okrajnemu ljudskemu odboru za komu- [ikancev. In če računamo še to, da ameriškim poslancem ni treba priznavati stran- ska zunanjepolitična načela bi, če bi se v-.--*** puo.auccu. m tAviz«. k-*-«-»«** ouuu- uveljavila, prej škodovala kot pa koristila kine discipline, in se mnogokrat dogodi, da silam napredka in miru v svetu. Kremelj Republikanci podprejo demokrate in obratno, jahko spoznamo, da je zmagoslavje nekaterih republikanskih prenapetežev ob volilni Zmagi nekoliko preuranjeno. Nazadnjaške ježnje desnega krila republikanske stranke Jodo gotovo naletele na močan odpor v vseh državnih predstavništvih in malo je verjetno, da bodo pristaši Tafta in Mac Chartyja pspeti iz teh volitev izvleči vsaj boren za-togaj. Eisenhower je takoj ko je zvedel, da je ski gospodje pa so po vsej verjetnosti ob ^voljen, pozval ameriški narod, naj pozabi Da predvolilne boje in združi svoje sile. ludi s Stevensonom je pokadil pipo miru, CePrav sta se še pred nekaj dnevi obmetavala z nič kaj ljubeznivimi priimki. Ste-Venson in Truman pa sta pozvala demokrate naj pomagajo Eisenhowerju upravljati državo. , Zanimive pa so izjave sindikalnih voditeljev ob Eisenhovverjevi zmagi. Namesto, ?a bi se vsedli in resno ocenili svoje sla-Ppsti, pa pravijo, da bodo »sprejeli sodbo ^udstva«, obenem pa jokajo, ker Eisenhower ^verjetno ne bo ukinil Taft-Hartlejevega jr^kona«. Volitve so pokazale, da v ameri-J*ih delavskih sindikatih marsikaj ni v [edu. Mnogi sindikalni voditelji so vse prej fot pa delavski voditelji, njihov birokra-jmni položaj jih je povsem odtrgal od dc-tnvskega razreda, ki je politično slabo razgledan, razbit in neenoten, ter s tem tndi 'n volilna množica, ki je zato tukaj, da pokuša volilne obljube, ki se navadno sploh fte izpolnijo. Ves svet je nestrpno čakal volilnih izidov, d^kaj od tega kakšen ho odnos nove amc-*jške vlade do svetovnih vprašanj je v jdnogočem odvisen položaj v svetu. Eisen-^ONverjevo volilno zmago so z velikim vetjem sprejeli reakcionarni krogi na Za dpdu, ker vidijo v njej okrepitev sil reak-PUe. Posebno zadovoljiva je Adenauerjeva frščanska vlada z nemškim velekapitalom Jred, ker misli, da se bo Eisenhower nagnil v Evropi edinole na Nemčijo, jo gospodarsko okrepil, Francijo. Anglijo in dru-Ep države, pa da bo prepustil svoji usodi, g,pdi italijanska vlada »krščanske demokrate« rc trudi, da bi čimbolj ponižno postavila svojega novega gospodarja._ Itali-^nski vojni minister Pacciardi. ki že več “dnov spletkari v New Yorku proti Jugo- ve sedaj 48 republikancev, 47 demokratov, Napredno in delavske stranke v svetu izpolnila, pa pričakujejo,^ da si bodo z re-bi 1 neodvisni poslanec, v predstavniški niso z nič kaj velikim veseljem sprejele publikanci, ki omalovažujoče gledajo na f-bornici pa je 212 demokratov in 222 repub- vest o Eisenhowerjevi zmagi. Republikan- Organizacijo Združenih narodov laze delili 1,1 - - ” ....... .................... svet kot pa z demokrati. Toda eno je program stranke, ki je v opoziciji in mora imeti kolikor toliko dema-goški program, če hoče pridobivati volilce, eno so predvolilne obljube, a drugo realno politično življenje. To smo videli že pri angleških konservativcih, videli pa bomo po vsej verjetnosti lahko tudi pri republikancih v Ameriki. Eisenhower je sicer med volilnim bojem tu in tam odstopil od načel republikanske levice, ki zahteva konec vojne na Koreji, sodelovanje z OZN, miroljubno rešitev perečih svetovnih vprašanj, okrepitev takoimenovanega svobodnega sveta in se poslužil nekaj nazadnjaških gesel republikanske reakcije. Nekajkrat je govoril o uporabi sile v Koreji, tu in tam povedal kakšno pikro na račun Organizacije Združenih narodov, najbolj pa je zavozil, ko je govoril o »revolucijah« v vzhodnoevropskih državah, ki naj jih pripravijo Združene ameriške države. Tudi v našo domovino se je poizkusil malo vmešati, ko nas je spravil s fašistično Španijo v isti koš in dejal, da bi bil vesel, če bi v Jugoslaviji zmagale »demokratične sile«. Toda volilni boj je končan in demagoške politične izjave niso več potrebne. Od govorjenja bo treba preiti k dejanjem in vsak pameten človek, upamo pa, da je Eisenhovver med njimi, bo zavrnil program republikanskih vročekrvnežev kot neuporaben in nevaren. Svetovni politični položaj in vloga, ki jo Združene ameriške države v svetu imajo, bo prav gotovo prisilil Eisenhowerja, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjo politiko demokratske vlade vsaj v glavnih točkah. Pa tudi močna demokratska opozicija in miroljubne težnje ameriškega ljudstva mu ne bosta dovolila, da bi se vmešal y avanture. ki bi lahko popeljale svet v novo vojno. Gotovo pa je. da se bo pod vladavino republikancev položaj reakcionarnih bogatašev v Ameriki kar precej utrdil. Pričakujemo lahko zelo ostre protidelavske nastope in ostre boje med delavci in delodajalci, ki upajo, da niso zastonj žrtvovali velike vsote za izvolitev Eisenhowerja. Ves ta boj pa bo delavce lahko samo utrdil v prepričanju, da bodo morali, če bodo hoteli imeti vendar že enkrat izpolnjene svoje zahteve, enotno nastopiti, sestaviti program, ki ga bo sprejela demokratska stranka in ki bo združil ves ameriški delavski rod. Seveda pa bodo morali prej izbrati take ki......................... Adlai E. Stcvenson ^aviji, je bil tako navdušen, da je že eno Eisenhovverjevi zmagi priredili banket, za- voditelje, ki jim bodo lahko zaupali. Jr° po objavi volilnih rezultatov pritekel kaj politični cilji republikanskih vroče- Stevenson, ki je postal voditelj demo £ Eisenhovver ju in mu zagotovil svojo po- krvnežev so jim precej simpatični. Ruski kratske stranke se je umaknil na svoj gu grščino. Resneje gledajo na položaj angle- birokratje bi bili kar zadovoljni, da bi vernerski stolček v Illinois. Nekateri me zjtf konservativci, ki so se v zadnjih letih zmagale težnje po razširitvi korejskega nijo, da ni opustil misli na predsedniški >aučili stvarno gledati na dogodke v svetu, spopada na Kitajsko. S tem bi imeli v položaj in da se bo dobro pripravil na i2 razočaranja, ki ga je polno angleško Evropi proste roke, Kitajsko pa bi popol- bodoče volitve. Če se bo res dobro pripravil, pSopisje, se da razumeti, da bi konserva- noma navezali nase in ji povsem zaprli če bo res hotel zmagati, potem bo moral ,lvccm šla bolj v račun zmaga demokratov, vrata v svet. Pozdravili bi ukinitev pomoči spremeniti celotno politično vsebino derao-hi bila s tem resneje zagotovljena po- Evropi in zmago Taftovega izolacionalizma. kratske stranke, potem bo moral spoznati, Evropi, resneje podprta Organizacija ker računajo, da bi tako vojaško in gospo- da je delavstvo tisti osnovni činitelj v 'f|i*užcnih narodov in realnejša politika clarsko slabo Evropo z lahkoto pohrustali, ameriškem političnem življenju, kateremu 4 Ealjnjem Vzhodu. Č« pa se jim ne bi nobena od teh želja pripada bodočnost. nalno dejavnost. Predstavnik rudnika Laško je dejal, da ima rudnik še vse premalo družinskih stanovanj in če bodo dobiček uporabili za kakršno koli gradnjo, potem ga bodo uporabili za gradnjo stanovanj, v katerih bodo stanovali rudarji. Na delavskem svetu so razpravljali o tem primeru. Razprava je bila zelo živahna. Ob zaključku pa so sklenili tole: 60% dobička bomo porabili za gradnjo družinskih stanovanj, upravni odbor pa naj na naslednji seji razmisli, kako in kje bomo gradili. L. Darilo Kolektiva Aero II. Kongresu Komunistov Kolektiv tovarne AERO v Celju je na čast VI. kongresu Zveze komunistov izdelal 3700 matric v vrednosti 111.000 dinarjev. Kolektiv je matrice podaril kongresu. DVA NOVA PROIZVODA TOVARNE AERO V tovarni AERO v Celju stremijo za čim večjo pestrostjo svojih proizvodov. V mesecu oktobru so začeli s proizvodnjo blank-paste za peči, izdelovati pa so tudi začeli celofan-papir za vku-havanje. ZELJA LAŠKIH RUDARJEV Vsak mesec bi radi videli obračun podlella Na zadnje zasedanje delavskega sveta rudnika Laško je razen 30 članov delavskega sveta prišlo še 20 članov kolektiva. Na zasedanju so razpravljali o finančnem stanju podjetja, delavski svet pa je poslušal tudi poročilo o delu upravnega odbora. Med drugim je član delavskega sveta opozoril, da želijo nekateri delavci tole: vsak mesec naj bi dobili na vpogled obračun podjetja, razdeljen pa naj bi bil po obratih. Predsednik delavskega sveta je dejal, da bi bilo mogoče še boljše, če bi vsak mesec sklicali delovna zborovanja in bi na njih podrobno razčlenili obračun podjetja. Naj bo tako ali drugače. Razveseljivo je vsekakor to, da se delavci zanimajo za finančno poročilo in gospodarsko stanje podjetja. Člani delavskega sveta ir. tehnični uslužbenci jim bodo na ta ali oni način vsekakor ustregli. L. Ali leiiK ' trnove fsK rudarja pneenijo pre rod , Trboveljski rudarji si močno belijo glave, kako bi dvignili odkopno storitev v jami, kako znižali proizvodne stroške in pocenili premog. Ko so se o tem pogovarjali, so ugo- gramu ceneje. Vendar so tudi radešlci tovili, da ne bodo tega dosegli samo papirničarji nekoliko popustili pri ceni z večjim naprezanjem rudarjev, pač pa , papirja, seveda v svojo škodo. Presežka je rudniku nujno potrebna nova, mo- i niso imeli, kdo ve kaj veliko. Kolektiv demejša mehanizacija. V rudniku ima- ! se je odločil za to. da ga ne razdeli jo že zelo zastarele in obrabljene na- med seboj, marveč da na račun pre-prave, ki jih morajo vedno znova sežka zniša cena papirju. F. R. krpati in popravljati. Radi bi si kupili nove. Toda v svetu taka reč precej stane. Precej jim bo pomagalo domače podjetje Strojna tovarna »Miha Marinko«, ki že danes izdeluje najmodernejše stroje, še več pa jih bo, ko bo popolnoma dograjena. Lo IZ PAPIRNICE RADEČE Na račun floinčKa so mižali cene Pred dnevi se je sestal kolektiv Papirnice Radeče. O volitvah so govorili. Vendar je ob tem nanesla beseda tudi na gospodarske težave podjetja. Res, včasih zaidejo v težave. Njim sorodna podjetja imajo nižjo stopnjo akumulacije. In ko se na tržišču podjetja s proizvodnjo papirja srečujejo, so radeški papirničarji na slabšem. Konkurenti ga prodajajo kar za 30 do 40 din pri kilo- Dopisujte v Deiaosko enotnost DELAVSKA ENOTNOST h. xi 1952 ★ stran 3 IZ N A S I H ORGANIZACIJ S PLENUMA SINDIKATA TRGOVSKIH DELAVCEV SLOVENIJE 30 tirgoishiži poflictis nima tarifnih pravilnikov Odborniki so predlagali umesten predlog V sindikatu trgovskih delavcev imajo še sedaj preglavice s tarifnimi pravilniki. Še sedaj jih niso povsod sestavili. 30 kolektivov je še brez pravilnika. Nekaterim pod-ictjem je republiški odbor pravilnike zavrnil celo po dvakrat, ker so bili slabi. Koza Tudi sedaj sindikalne organizacije še vse premalo vzpodbujajo delavce, da bi ti sami zahtevali zakonito izvajanje tarifne politike v podjetju in da bi najostreje nastopali proti kršenju zakonitosti sploh. V marsikaterem podjetju izigravajo materialne stroške. Nad- m i si je za sestavljanje tarifnih pravilnikov I ure obračunavajo kot akord, na primer pri nočejo in nočejo razumeti novih načel na- J »Tekstil« Ljubljana. Denar za investicije in grajevanja. Na vse mogoče načine skušajo j provizije jemljejo iz pozitivnih razlik, aku-vanje vnesti posebne sklade za nagrade ali j mulacije ne odvajajo pravilno, skratka, kr- n n lfnlr.etm tl rn », o <* S n nnivL-nifiin niti ti nrn. ' „..: „.. nvm.iinilm -4»» na kakšen drug način poizkušajo obiti pravična načela nagrajevanja. Morda bo kdo dejal, da v teh podjetjih ni sposobnih moči. i Poglejmo si samo nekatera podjetja, ki ! pravilnikov nimajo. Na primer »Commerce« (podjetje za zastopstvo inozemskih tvrdk), »Slovenija impeks«, »Eksportprojekt«, »Mte-kopromet« Ljutomer, Zadružno podjetje -Mlekarna« čirče in druge. V prvih treh podjetjih imajo veliko pravnikov, ekonomistov, skratka ljudi z visoko šolsko izobrazbo. Tara bi vsekakor delo okoli tarifnih pravilnikov moralo že biti opravljeno, če sodimo po strokovni sposobnosti moči, ki so zaposlene. Plenum sindikata trgovskih delavcev pa je tudi ugotovil, da sindikalne organizacije ponekod še stojijo ob strani pri izvajanju tarifne politike. Ponekod so izdelavo tarif- šeni so členi tarifnega pravilnika, kršena je zakonitost. Sindikalne organizacije se premalo borijo proti takšnim nepravilnim pojavom. Odborniki plenuma so menili, da bi kazalo klicati na odgovornost vse tiste, ki podcenjujejo in zavirajo potrditev tarifnih pravilnikov, ker s tem zavirajo ureditev prejemkov celotnemu kolektivu. Kolektiv še vedno dobiva akontacije, namesto da bi v redu prejemal svoj zaslužek. Plenum je med drugim razpravljal o tarifni politiki zaradi tega, ker bo treba mar-sikak tarifni pravilnik popraviti ali celo izdelati popolnoma na novo. Naročil je Republiškemu odboru, naj svetuje Gospodarskemu svetu, da tista trgovska podjetja, ki še nimajo potrjenih tarifnih pravilnikov, dobivajo samo 80 % plač od povprečnih tarifnih postavk v trgovski stroki in vse to toliko časa, dokler ne uredijo svoje obveznosti, dokler ne bodo delavci prejemali zaslužek po tarifnem pravilniku. —pd— Z RAZŠIRJENE SEJE SINDIKATA DELAVCEV KOMUNALNIH PODJETIJ V LJUBLJANI Izogibali sc bomo naoak ki smo jih opazili po volitvah v organe socialnega zavarovanja n ih pravilnikov prepustili računovodjem ali izključno komisiji. Posamezne člene pravilnika ali tarifne postavke in s tem tarifno politiko sploh, so skoraj povsod pojasnjevali direktorji podjetja. Kaj neki so delali v tem času sindikalni odborniki? STEKLARNA HRASTNIK IZVOLILI SO NOVO KOMISIJO ZA HIGIENSKO -TEHNIČNO ZAŠČITO DELA Na zadnji širši seji sindikalnega aktiva steklarne Hrastnik so med drugim razpravljali tudi o higiensko-teh- nični zaščiti dela v podjetju. Odborniki so izvolili novo komisijo, v kateri so inženirji, delavci in obratni zdravnik. Komisiji so naročili, da mora vsak mesec poročati na delovnem sestanku ko- j ukvarjali in Volitev v skupščino socialnega za-! varovanja se je udeležilo komaj okrog 65 članov sindikalne organizacije delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij Ljubljane. Gospodinjske pomočnice so se najslabše izkazale. V Ljubljani jih je čez 1000 zaposlenih in le nekaj nad 300 je prišlo na volitve. Na seji krajevnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij v Ljubljani je celo neka odbornica prosila naj ji pojasnijo, kaj vse bodo ti organi delali. Kje so vzroki za to? Sindikalni odborniki so na seji govorili o tem. Takole pravijo: pri volitvah v organe socialnega zavarovanja smo se večji del ukvarjali le s tehničnim delom, kje bodo volitve, kdo bo postavljal I kandidate, kdo naj kandidira itd. Pri | vsem tem pa smo pozabili delavcem ' pojasniti, s katerimi zadevami se bodo | novi organi socialnega zavarovanja katere zadeve so sedaj v lektiva o opravljenem delu in pomanj- , tem delu važne. To se jim danes ma-kljivostih higiensko-tehnične zaščite ščuje. S PLENUMA SINDIKATA DELAVCEV ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE POD) ETI A SO V RAZI ICNEM GOSPODARSKEM POLOZAIU Odborniki grajajo pojav nadurnega dela Gospodarska vprašanja, izvajanje tarifne politike v podjetjih in vse, kar je s tem v tesni zvezi, je bilo osrednji del razprave na plenumu sindikata delavcev in uslužbencev živilske in tobačne industrije Slovenije. Seveda so se odborniki menili tudi o volitvah v občinske ljudske odbore in zbore proizvajalcev, o delavskih svetih in delavskih kulturnih društvih »Svoboda«. Vendar je bil prav ta, če hočemo reči tako imenovani gospodarski del razprave najbolj zanimiv. Opozoril je na nekaj zelo pomembnih pojavov v našem gospodarskem življenju. Odborniki so med drugim namreč govorili o tem, kako ta ali oni kolektiv z večjim ali manjšim naporom ustvarja sklad plač. Nekatera podjetja so najbrž prenizko družbeno obremenjena ali pa zaradi monopolnega položaja brez posebnih težav ustvarjajo precejšnje dobičke in jih delijo med svoje člane kolektiva. Druga podjetja, ki imajo manj ugodnosti, pa le s težavo ustvarjajo sklad PREKLIC Preklicujem vse izjave, katere sem dobil od računovodje tov Pavlin Aleksandra in I jih dal oblastnim organom zoper poslovanje Državnega posestva Zavrč in tov direktorju Babič Netka, ker so bile neresnične. V Zavrču, dne S. 11. 1052. Hojnik Stanko, finančni referent Občinskega ljudskega odbora Zavrč pri Ptuju. plač ali pa so ustvarila le malenkosten odstotek dobička. Sindikalni odborniki, ki so razpravljali o dohodku posameznih podjetij, se seveda ne navdušujejo za uravnilovko, da bi imelo vsako podjetje enak zaslužek. Pravijo le, da bi bilo treba v bodoče nekako drugače urediti obremenitev med podjetji, ki nastopajo na tržišču s temi ali onimi ugodnostmi, ta s tistimi, ki so odvisna zgolj od ponudbe in povpraševanja. Razen že omenjenega so odborniki opozorili na nezdrav pojav nadurnega dela. Ko so v podjetjih začeli izdelovati tarifne pravilnike, so marsikje odpuščali delovne moči. S tem ukrepom so hoteli na ta način povečati zaslužke preostalim delavcem. Seveda bi morali misliti tudi na druge. Lahko bi razširili svojo proizvodno dejavnost in zaposlili delavce, če so jim bili trenutno odveč. Marsikje pa so nepremišljeno odpuščali To se jim sedaj maščuje. Ne zmorejo, dela niso bolje organizirali, niti poskrbeli ja večjo storilnost, ampak uvajajo nadurno delo. V klavnici Maribor in Košaki delajo delavci tudi po tri četrt meseca 12 In še več ur dnevno. Tako pa je tudi v nekaterih drugih podjetjih živilske industrije Odborniki so to grajali. To nima nič skupnega z iskanjem izhoda iz trenutnih težav. To škoduje posameznim delavcem in duši iznajdljivost za dvig Tako nekako so ocenili pomanjkljivosti pri prejšnjih volitvah. In prav ta izkušnja jih je opozorila na to, da je treba paziti, da se nekaj takega ne bo ponovilo v pripravi na volitve v občinske ljudske odbore in v svete proizvajalcev. Tehnično delo bodo zaupali le nekaterim odbornikom v organizaciji, vsi ostali pa bodo članom pojasnjevali stvari, s katerimi se bodo morali ukvarjati organi oblasti. Takšen način dela pa bo tudi najboljša priprava za volitve. D. OB PET f NTRIDESETLETNICT OKTOBRSKE REVOLUCIJ* Pretresljiva bilanca revolucije Od starih revolucionarjev ni nikogar več med živimi, razen seveda Stalinfc ki pa ni revolucionar komunistov, našega tovariša Tita. Tako kol je Lenin ob zatonu Druge internacional® »Stalin je, odkar je postal generalni sekretar, koncentriral v svojih rokah ogromno oblast in nisem prepričan, da bo znal to oblast tudi smotrno uporabljati.« Tako je pisal Lenin Centralnemu komiteju bolj-ševiške partije že 25. decembra 1922. leta. Dober teden pozneje pa je zapisal: »Stalin je preveč brezobziren in, če je ta napaka med nami komunisti še znosna, postaja popolnoma nemogoča v delovni sobi generalnega sekretarja. Zato predlagam tovarišem, da ga čimprej odstranijo s tega položaja . . .« In Lenin se ni motil. Stalin je z brezobzirnostjo nasilneža odstranil vse, ki so količkaj mislili s svojo glavo. Danes ni nobenega starih revolucionarjev — Leninove garde — več med živimi. Na II. kongresa Sovjetov novembra 1917. leta so sestavili vlado, v kateri je bilo 16 starih revolucionarjev. Od 16 članov prve sovjetske vlade je danes živ samo še Stalin. Le štirje so umrli naravne smrti: Lenin je umrl 21. januarja 1924, Nogin prav tako 1924. leta, Skvorcev 1928. leta, Lunačarski pa 1933. leta. Kaj se je zgodilo z ostalimi? Rikov, star boljševiški borec, ki je stopil v delavsko gibanje že 1899. leta in postal član Centralnega komiteja 1905. leta, je bil Stalinu trn v peti. 1936. leta ga je dal zapreti in ga 1938. leta obsodil na smrt kot izdajalca revolucije in socializma. Miljutina so zaprli 1937. leta. Za njegovo usodo nihče ne ve. Šljapnikov je bil 1924. leta premeščen na poslaništvo v Pariz. Leta 1926 je postal predsednik »Metal-iinporta«, leta 1930 izgine za njim vsaka sled. Trockega so leta 1927 izključili iz partije, 1936 so ga na moskovskem procesu obsodili na smrt, leta 1940 pa ga je sovjetski agent ubil s kladivom, ko je pisal Stalinov življenjepis. Ista usoda je doletela tudi vse ostale. Toda duh Oktobra še živi v delih naših prelomil z vso njeno oportunistično preteklostjo in imenoval svojo partijo komunistično, smo tudi mi danes prelomili s kontrarevolucionarno dejavnostjo komunističnih Delegati kongresa /druženja pred stavbo na Slauiji v Beogradu, kjer je i kongres od 20. do 23. aprila 1919. leta K RAZPRAVI O DRUŽBENEM PLANU tiSt" rf „ '•!§. partij, ki so se izneverile stvari socializma in postale navadno orodje sovjetske osvajalne politike, ter imenovali našo Partije po vzoru Zveze komunistov, ki sta jo ustanovila Mari in Engels. PROSLAVA V BEOGRADU Odkrili so ploščo v spomin na kongres zedinjenja V Beogradu je bilo na Trgu Dimitrija Tucoviča 31. oktobra veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 80.000 Beograjčanov-Ob tej priliki je tovariš Djuro Salaj odkril spominsko ploščo v spomin na kongres zedinjenja, ki je bil od 20. do 23. aprila 191?-leta prav na istem kraju. Takrat se je naša Partija imenovala Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). Leto P°" zneje pa se je preimenovala v Komunistično partijo Jugoslavije. Poudo za združitev vseh delavskih strank na ozemlju Jugoslavije je dala Srbska socialnodemokratska stranka. V novo stranko so vstopile v celoti Srbska socialnodemokratska stranka. Socialnodemokratska stranka Bosne in Hercegovine, Socialistična stranka Dalmacije, ogromna večina članstva Socialnodemokratske stranke Hrvatske i® Slavonije, ki se je odcepita od izdajalskega vodstva, skupina pelagičevcev iz Vojvodine, kakor tudi skupine iz Makedonije in črn® gore. Slovenskih socialistov na kongresu nl bilo, ker se niso hoteli cepiti. Šele marca 1920 so se zbrali zaupniki ljubljanske krajevne organizacije in sklenili, da izstopi*0 iz Jugoslovanske socialnodemokratske stranke ter proglasili ljubljansko organizacijo za sestavni del nove delavske socialistične stranke za Slovenijo. V hal bomo usmerili naše pozornost proizvodnosti. Pred nekaj dnevi je Zvezna vlada sprejela predlog družbenega plana za leto 1953. Sedaj ga >e dala v razpravo delovnim kolektivom, gospodarskim organizacijam, skratka vsem delovnim ljudem. Gospodarske organizacije bodo nedvomno tako kot lani, dopolnile osnutek z raznimi novimi predlogi in zahtevale tudi določene popravke. Predlog družbenega plana za leto 1353 je bil izdelan na osnovi ugotovitev in pouka, ki ga je pokazalo uresničevanje letošnjega plana. Upoštevati je bilo potrebno seveda tudi letošnjo sušo in njene posledice. Posledice suše se bodo pokazale v celotnem našem gospodarstvu. Poznale se bodo tudi v naši zunanji trgovini Zaradi zmanjšanega izvoza bodo namreč skrčene možnosti uvoza surovin ter industrijske opreme. Industrijska proizvodnja w bo, ho* predvideva plan, v letu 1963 povečala. Torej bo večja kot je bila letos. Seveda pe se ne bo povečala enakomerno v vseh industrijskih panogah. Predviden je v glavnem občuten napredek v metalurgiji, strojegradnji, elektroindustriji, proizvodnji nafte, električne energije ter rudarstvu. V ostalih industrijskih panogah bo ostala proizvodnja v glavnem v mejab njene dosedanje zmogljivosti. S tem pa ni rečeno, da ne bo nujno povečati proizvodnosti tudi v drugih panogah. To bo nujno! V panogah, ki jih je suša neposredno prizadela, kot so n. pr. živilska, pa tudi delno tekstilna industrija, se bo proizvodnja celo nekoliko zmanjšala. To pomeni, da bomo za široko potrošnjo proizvedli približno toliko proizvodov kot letos pospešili pa bomo pridobivanje domačih surovin in polizdelkov ter izdelavo industrijske opreme. Letošnja suša jo precej škodovala našemu gospodarstvu. Zavrla je industrijo, ki je odvisna od domačih surovin iz kmetijske proizvodnje. Vplivala je na to da so porasle cene kmetijskim pridelkom. Zmanjšala oziroma skoraj nemogočila je naš izvoz kme~ —pd— 1 tijskih pridelkov. S tem je ogrozila uravua- Gospodarske posledice suše. — Uvoziti bomo morali hrano. — Izgraditi nam je do kraja glavne objekte. — Več sredstev za izboljšanje družbene ravni* — Glavne zadolžitve je dobila težka industrija. — Sklad za plače je ostal nespremenjen. — Povečati moramo proizvodnost nje naše zunanje trgovinske bilance. Tako so se naše možnosti v zunanji trgovini poslabšale. Izvoziti ne moremo sladkorja, koruze itd. Nasprotno uvoziti moramo, če hočemo obdržati prehrano prebivalstva na dosedanji ravni, za okoli 120 milijonov dolarjev raznega živeža kot na primer: moka, mast sladkor, riž, žito itd. Z družbenim planom moramo tako usmeriti gospodarstvo, da uravnamo naše plačilne možnosti v zunanji trgovini in da preprečimo nadaljnji porast količine denarja, ki je v obtoku. Zato plan predvideva povečanje proizvodnje osnovne industrije. Kapitalna izgradnja je v planu zožena na res samo tiste objekte, ki bodo še tekom letošnjega in prihodnjega leta že dajali proizvode in tako povečali naš narodni dohodek Razbremenjen je naš uvoz in celo povečan naš izvoz. Predvideno je. da bomo prihodnje leto gradili le 64 objektov, iz sredstev za osnovno investicijsko izgradnjo. Ta sredstva znašajo 110 milijard in 272 milijonov. Vse ostale investicije pa bodo morala podjetja kriti z lastnimi sredstvi, bodisi iz amortizacijskega fonda, bodisi iz fonda za samostojno razpolaganje. Ni pa še določeno, s kolikšnim delom amortizacijskih sredstev bodo razpolagala podjetja sama, kolikšen del pa bodo morala odvesti. V letu 1953 bomo gradila manj ključnih objektov, kot v letu 1952. To je razumljivo saj se osnovna kapitalna izgradnja pribli: žuje h koncu. Vendar pa bo treba v prihodnjem letu dokončati ključne objekte. To bo naše gospodarstvo zelo opomoglo. Našo predelovalno industrijo in njene plodove bomo mogli v naslednjih letih uporabiti v drugih eeeieeeeeeaaeH ■■■■■■epeBeBeea«eeaeeee*aee«eHeiieReat.'r-T-'tMTtfigf <■ fleeeneaoeeeeoee ■«■«■••■»■■■■■■*»* Minilo je doslej že 85 let, od kar so odpadle suženjske verige. Zamorci, ki so jih tolikokrat označevali za manj vredne, so ta čas pokazali, da so delavni, spretni in v velikem številu zelo nadarjeni. Črni ljudje, ki seveda še nosijo na sebi krvave rane suženjstva, se kljub vsem oviram presetljivo dobro razvijajo. Dali so Ameriki že pomembne izumitelje, umetnike, pisatelje, učenjake, vzgojitelje in športnike. To je za otroke, vnuke in pravnuke sužnjev velik uspeh. V širokih krogih belopoltega prebivalstva obstajajo proti Zamorcem še vedno številni predsodki. Zamorcem je sicer uspelo, da so si zgradili in izoblikovali svoj lastni svet — vendar so še zmeraj izključeni iz belopoltega sveta. Prav v zadnjih mesecih je po ameriškem tisku spet krožilo poročilo, kako je mesto Dresden, država New York, rojstni kraj našega »Strica Toma«, v ljudskem glasovanju z veliko večino sklenilo prepovedati Zamorcem dostop v restavracije belopoltih. Če hoče človek predočiti ameriškim prijateljem, kako zelo tako ponašanje nasprotuje temeljnim načelom člove-čanstva in demokracije, dobi pogosto tale odgovor1 »Mi ne odklanjamo Zamorcev zaradi barve njihove kože, ampak zaradi njihovega značaja. Zamorci so neizobraženi, surovi in pogosto nesnažni. Neugnani in nesramni so, pijančujejo in imajo mnogi spolne bolezni, poleg tega so pa nepošteni in tatinski.« V tem dokazovanju, se mi zdi, je mogoče najti ključ za »zamorsko vprašanje«. Kajti to, kar pravijo ti prijatelji, ne vsebuje le zrnca, ampak velik kos resnice. Zamorske množice so neizobražene. Med njimi je šestkrat več Trpek in sramoten madež na tako opevani »ameriški dem »krač iti« Podobe iz življenja »črnih Američanov«, ki jih je zapisal v svojih člankih E. VVinkler. (Nadaljevanje in konec) nepismenih kakor med belci. In Zamorci, ki tvorijo desetino prebivalstva, dajejo 30 % vseh kršilcev zakona in zločincev. Bremena zatiranih Zakaj pa je temu tako? Ali so Zamorcu te lastnosti prirojene? Gotovo nikakor ne. Kar opažamo na Zamorcih, to so »bremena zatiranih«. Zamorci so neizobraženi, ker jim niso dali nobenih šol in jim tudi danes pogosto nudijo še prav slabe šole. Uradne statistike I kažejo, da nekatere Južne države izdajajo za šole belokožcev petkrat toliko denarja, kakor za šole za zamorske otroke. Učiteljske plače na zamorskih šolah so za 40 % nižje, kakor njihovih stanovskih tovarišev po šolah za belo-kožce. Zamorci so surovi, nekulturni in umazani? Sam sem dolga leta delal z Zamorci v nekem obratu in vem, da to vselej ne velja. Ali pa je kaj čudnega, če je večkrat res tako? Zamorci še vedno igrajo vlogo nekake Pepelke. Med 600.000 izučenimi kovinskimi delavci najdemo samo 4400 Zamorcev, med 195.000 električarji 1200 Zamorcev, med 70.000 strojevodji 398 Zamorcev. Po mnogih krajih so doslej nasilno ovirali Zamorce, da se niso mogli povzpeti do višjih poklicev. Zato so Zamorci prisiljeni opravljati najtežja in naj slabše plačana dela. Na cestnih vogalih stoje in snažijo čevlje, po gostilnah pomivajo posodo, po hišah hodijo in čistijo stanovanja. Zamorci predstavljajo največji del poljedelskih delavcev in velik del pomožnih delavcev po tovarnah za avtomobile, jeklar- ati" stran * 14 XI 1952 DELAVSKA ENOTNOST Zamorski otroci ne poznajo brezskrbne mia dosti. Ze v zgodnjih letih morajo pomagati staršem, da si zaslužijo za vsakdanji kruh. Veliko jih dela na plantažah, v diamantnih rudnikih in v pragozdovih — za belega bogataša, ki jih brezsrčno izkorišča. Na sliki vidimo črna otročka, ki ju netil fotoreporter ne daleč od *jihovega plemena I n ah in rudnikih. 25 % vseh družin (vštevši poljedelstvo) ima v Združenih I državah letni dohodek izpod 2000 dolarjev. Pri Zamorcih pa vidimo, da ima 64 % vseh, ki niso zaposleni v kmetijstvu, družinski dohodek izpod 2000 dolarjev. Črnih gospodinj je poklicno zaposlenih skoraj dvakrat toliko kakor belih. Zato imajo manj časa za otroke in dom. Bolezni? Zamorci imajo mnogo slabše stanovanjske in življenjske razmere. Ker prihajajo pri iskanju stanovanja v poštev samo »zamorski okraji«, morajo pogosto za slaba stanovanja plačevati visoke najemnine. Zamorci trpe tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov in bolnišnic. Jetika zahteva med črnci natanko trikrat toliko žrtev kakor med belci. Letna umrljivost pri belcih znaša 10.5 °/o na 1000, pri črnih pa 12 %. Povprečna življenjska doba za belega moža znaša v Ameriki 64 in pol leta — za črnca 56, za belo ženo 69 in pol — za črnko 59 in pol. Zločini? Zamorci so bolj siromašni. Brezposelnost med njimi je stalno znatno večja. Dolgotrajno zatiranje in krivice, ki se jim še danes gode, brez dvoma vplivajo demoralizujoče. Učenjak, ki je proučeval zapore po Južnih državah, je ugotovil: »90 % Zamorcev I po zaporih tvorijo neizučeni delavci. 60 % jih ne zna niti brati niti pisati.« In iz tega je izvajal modri sklep: »Kruh in vzgoja sta tako dobri sredstvi za preprečevanje zločinov, kakor cepljenje proti kozam.« Tako vidimo: slabe lastnosti, ki se brez dvoma drže še mnogih Zamorcev, niso nikakršni rasni znaki, ampak posledica zgodovinskih, gospodarskih in socialnih dejstev. To spoznanje je zelo vzporedno. Pove nam, da vprašanje ameriških Zamorcev, ki je v resnici sramoten madež v »ameriški demokraciji«, je mogoče v bodoče rešiti v toliki meri, v kolikor se bo posrečilo iaborfščn I dvigniti gospodarski, družbeni in kul-i turni položaj zamorskih množic. gospodarskih panogah t izdelavo proizvod** za Izboljšanje družbene ravni kot ne primor za gradnjo stanovanj itd. To se čuti že t predlogu družbenega P1*”* sa naslednje *eto- V njem jo predvideno, a* se vloži 5 milijard dinarjev za potrebe I2r bol j 6/m družbene ravni. G 06 poda. rake org8' nizacije, zlasti Da ljudski odbori, bodo lab** dobivali kredite za gradnjo stanovanj, munalnih naprav, zdravstvenih ter kulturi**® ustanov in drugih objektov družbenega d ar da. Tudi vedno več gradbenih podjoJJ? bo sproščenih za taka dela, saj se objeC” osnovne investicijske izgradnje že dokončir jejo. Prav pri takih delih pa bo možno posl iti tudi od višne delovne moča ki ®o T zadnjem času gospodarstvu na razpolago* • Največ obveznosti torej nalaga družben* plan za leto 1953 naši osnovni industriji “T metalurgiji rudnikom, elektroindustriji strojegradnji. Te panoge morajo povečat1 svojo proizvodnjo m v veliki meri kriti V®' trebe naše kapitalno izgradnje in predela val n e industrije. Odstotek izkoriščanja zmogljivosti te industrije je znatno povišan. Gib' lje se med 90 do 100 odstotki. Naj navedem0 samo nekaj številk iz Slovenije o tem. kako se bo moral povečati obseg teh panog Pr°' izvodu je. Za Jeseniško železarno je pred vi' deno, da bo povečala svojo proizvodnjo, v letu 1953 za 35.000 ton jekla, 7(XK) ton pl°^T vino ter več tisoč ton surovega železa. Rll0j nik svinca v Mežici bo moraJ proizvesti 35° ton več surovega svinca, celjska cinkarna pa bo povečala v prihodnjem letu svojo P1’0'' izvodnjo za 400 ton. Koncem prihodnjega leto bomo dobili iz Strnišča prve tisoče glinice m aluminija Rudnik živega srebra v Idriji bo proizvedel za 5000 ton več živega srebra itd. Železniške delavnice v Mariboru bodo imele v letu 1953 za 13% večj-o Pr°,a' vod n jo, Litostroj za 30%, tovarna »Franc skošek« v Mariboru za 53% tovarna orodja v Žrečah za 80% več itd. Te številke daje*. slutiti, da smo največje težave že preb rod11 in da žrtve in napori ki smo jih vložil* kapitalno izgradnjo, že dajejo prvo sadove* Predlog družbenega plana za leto 1* predvideva isti sklad za plače, kot je t-ošnji čeprav se po drugi strani predvideva« da se bo vrednost Industrijske proizvodu* povečala. Zakaj to? Vrednost industrijs^ proizvodnje bo porasla zaradi povečanja m ri 1 twyhH vnrnAi voV4.it* HaIovtia rlisn.i i>liU0 1 rilnosti, m radi večje delovne discipline -----ix----•->—;xx—^ »— "»irovm« ________________R. _______ „Jovnin je popolnoma razumljivo. Saj vem , da te možnosti niso bile izčrpane. Zato^ umnejšega izkoriščanja strojev ter surovl.V ne pa na račun povečanja števila delovny moči. To letu ostane fond široke potrošnje kot letos. - V razpravi o predlogu družbenega za leto 1953 bi se morali razgovoriti P^®g0 ne pa samo za ' de opravilih iz n*L hovega podjetja, to ko je tudi prav! Y°0< $n vsem o stvareh, ki so važne za celotno — , gospodarstvo, ne pa samo za posamezna P1 . jetja. Jasno je da bodo delovni kole k t razpravljali a t <» k i„ nnm vi l i h iz n j zadevah in jerja, na ko jo uku i h v • . . Pa je v teh razpravah treba videti težnje^ potrebe skupnosti in ne samo svojega P\ jetja. Letos so bile nekatere stopnje ak,u. laoije nepravilno odmerjene in so se le-ktivi tudi opravičeno precej razburjali grajali. V bodočem planu so naj bol i u„ nepravilnosti v odmerjanju stopenj a_ potočijo odpravljene. Nekaj napak je prav g tovo še ostalo. V razora vi bomo gotovo oi zorili na nje in bodo še te popravljene. * 'i pa se morajo pomeniti P . pri njih, ki lovni kolektivi pa se morajo poiueu**- *•- , o tem. kako bodo zvišali storilnost ., celo v naših sodobnih cbr«,^ zaostaja za obrati v inozemstvu. »Ce 0 čakali samo na tehnični razvoj in boljšo in hanizaoijo naše proizvodnje,« je dejal na stem kongresu komunistov tovariš Mar,° »bomo zamudili ogromne milijarde narou ga dohodka ki bi jih v tem času že 1» hj zbrali in ki bi nam veliko pomagale, da se skrajšal rok kapitalne graditve in nej sr e d no izboljšal položaj delovnih ljudi.« Misliti pa je treba tudi na to, da se “ ramo le resno spoprijeti z inozemsko k karenco na zunanjem trgu. kar pa jedrno edinole s povečanjem storilnosti. Naso rilnost moramo vsaj zenaČiti s storilnos -v inozemstvu. Sedaj je še potrebno Pr - 0 ranje podjetij, toda to ne more ostati ve kot potuha podjetjem z nizko storilnostjo. Zavedati se moramo, kot je dejal ,loyar Marinko da se »samo podjetja z napeto s njo akumulacije resno bore za počen proizvodnje in zvišanje storilnosti (lol£v L, se neposredno ne boje, da bi se jun povišala. Pri podjetjih s prenizko stoj • je narobe. Strah pred tem, da bi prisl dan skrite rezerve in da b i se pok a 1 ° • e I nosd podjetje premajhno družbeno h i deluje, da ta nič ne store za napredek P* izvod nje in racionalno gospodarjenje.« KULTURNI RAZGLEDI Razgovor o grafiki in njenem mestu v likovni umetnosti Ali je to res „manjvredna umetnost*? Pri nas do nedavna o grafiki nismo dosti °°vorili. Takozvana razstava »Partizanske ^afike«, ki je bila že dvakrat prirejena v Ljubljani — poslednjič so bita ta dela raz- lue Šubic: Požgano, linorez javljena letos ob Dnevu vstaje v Maji ga-;eriji — pa je sprožila večje zanimanje. Ob \etošnjih proslavah v Dolenjskih Toplicah je bila razstavljena »Partizanska grafika« tudi v Novem mestu. Na tej likovni prireditvi umetnikov-parti-*Qnov smo se srečali stari znanci z umetniških razstav, Tone, stari Dermastja in jaz. živahno smo se pomenkovali o velikih partizanskih dejanjih, ki so jih skušali domači J.1kovni umetniki upodobiti v času osvobodilne vojne. Tone je o »črno-bclU umetnosti, 0 grafiki že precej vedel. Občutil pa je, da s° grafiko pri nas zanemarjali in premalo Ceni/,i, čeprav jo pri drugih narodih visoko Vrednotijo in zavzema na razstavah likovne j^Hotnosti često enakopraven položaj ob barvnih umetniških podobah. Naš stari tovariš Dermastja, ki je prvi povzel besedo, si je sicer že ogledal »grafiko*, ^i mu pa bilo do takrat vse jasno, kako je '? to tehniko v likovni kulturi. »Še danes tr)čno ne vem,* je povedal, »kaj vse si naj Predstavljam pod pojmom grafike.* Moral sem s preprosto besedo na dan. ^ »Umetniška grafika je likovna stvaritev. Njo s tiskom razmnožimo v večih izvodih, grafični listi so odtisi s plošč, ki jih umetnik lastnoročno napravi. Pri navadnem mehaničnem tisku pa je treba podobo najprej prevesti na kliše in potem tega odtisniti. Pri Orafiki umetniki sami »izdelajo* kliše bodisi v les, linolej, na kamen ali na kovinsko Ploščo. Izvirne odtise umetniške grafike obvezno oštevilčijo m jih avtorji tudi podpišejo, Odtisnejo pa le omejeno število, na primer tri izvode, deset ali tudi nekaj več. trafika se torej ne omejuje na en sam in edjni izvirni izvod, kot na primer barvna šlika. Grafiko je mogoče odtisniti v več Enakovrednih primerkih. V tem leži njena Velika prednost. Prav tak način odtiskovanja °niogoča uspešneje razširjanje likovne umetno sti. Ko smo tako ocenili prednosti grafike in Veno vlogo, se je Tone spomnil na risbe * tušem, ogljem in svinčnikom, ki jih ponekod prištevajo h grafiki. \Pojasnil sem tovarišema: »Zapomniti si moramo, da risbe ne spadajo v grafiko. Te prav pomotoma vključujejo, odnosno prištevajo h grafiki. Z ri- sanjem se bavi vsak upodabljalec, ne glede na to, ali ustvarja grafike ali ne. Z risbo upodobi umetnik svojo osnovno ali idejno zamisel. Risba je zanj izhodišče, iz katerega snuje svojo stvaritev. To pa potem lahko napravi v najrazličnejših tehnikah, bodisi v olju, mozaiku, freski, z grafiti, bakrorezu, linoleju, lesu in tako dalje. Med risbo in grafiko je torej velika razlika. Z risbo dobimo samo en izvod, dočim je pri grafiki lahko več primerkov, ki jih vse smatramo za izvirne. »Če pravilno razumem razliko med grafiko in risbo, potem, moram reči, da naslov razstave »Partizanskega grafika« ni bil popolnoma točen. Na razstavi sem namreč videl risbe s svinčnikom, tušem, ogljem in druge poleg izvirnih odtisov iz linolejev in lesorezov ter jedkanic«, je veselo pripomnil Tone, ki si je razstavo že prvič temeljito ogledal. »Točno, bolj pravilno bi bilo imenovati Razstavo slovenskih umetnikov-partizanov in ne ,Partizansko grafikosmo sporazumno ugotovili. Starega Dermastjo je grafika še bolj zanimala in je zato hotel zvedeti še, kakšno vlogo, oziroma namen ima grafika in zaradi katerih prednosti se umetnik odloči za grafično tehniko. Z grafiko uspe umetnik preprosto, hitro in učinkovito upodobiti tekoče življenjske pojave in dogodke. Taka grafična dela so zaradi tega vernejši prikaz resničnega dogodka, kakor pa zmore to na primer podoba ali risba. Njo običajno umetnik napravi šele kasneje in že pod drugimi okoliščinami. Na primer. Poglejmo v dela naše domače partizanske grafike Pred nami je linorez Ive š u b i c a - »P ožgan o*. Umetnik je grafiko (linorez) urezal ob času požiga ali neposredno po njem. Torej tedaj, ko je umetnik imel v sebi še vse žive vtise o grozotnem divjanju okupatorja. Če bi upodabljal Stane Kumar: Bosanski slikar Daniel Ozmo (jedkanica) po risbi iz leta 1935 isti prizor kasneje, recimo po nekaj letih ali celo nekaj desetletjih, bi bila podoba manj dokumentarna. Grafična dela zavoljo tega morda nekoliko zastajajo za sodobnim slikarstvom, imajo pa prav zaradi te »pomanjkljivosti* bolj stvaren in resničen izraz. Honore Daumier: Ulica Transnonain, 15. aprila 1834 (litografija) Slikarstvo deluje s posredovanjem barvnih ploskev. Grafika je omejena na črno-bele ploskve. Obstojajo pa seveda tudi take grafične tehnike, ki omogočajo upodobitev v vseh vrstah tonov Take grafike se močno približujejo barvnim tonom ali odtenkom v slikarstvu [olje, akvarel, tempera in tako dalje) in jih zato smatrajo za slikarske vrednote. Poglejmo Še sliko Toneta Žnidaršiča: »Kani n*, le na prvi pogled opazimo ji a tej grafiki celo lestvico tonov, od najsvetlejšega do najtemnejšega sivega tona. Med najbolj razširjenimi grafičnimi tehnikami je jedkanica, to je tisk s kovinske plošče. Poglejmo grafijo S t a n e ta K u -m a r j a , ki predstavlja bosanskega slikarja Daniela Ozma, ki so ga ustaši ubili v taborišču Jasenovac. S to grafično tehniko doseže umetnik najbolj občutljive in nežne odtenke. Ponovno je vprašal Dermastja: »Potem- T. Žnidaršič: Kamin (aquatinta) takem imamo seveda različne grafične tehnike7 Prav rad bi jih ^ spoznal*. Pojasnil sem tovarišema: »Danes je grafika zelo razvita. Umetniki uporabljajo navadno linorez ali lesorez, litografijo ali kamenotisk in tisk s kovinskih plošč. Najstarejši lesorezi so nam znani iz sedemnajstega stoletja. Tako imenovani globoki tisk (radiranka, suha igla, bakrorez) so poznali v petnajstem stoletju. Ta tisk se je razvil iz graverske obrti. Najmlajša grafika je litografija ali kamenotisk. V tej tehniki so pričeli delati šele v devetnajstem stoletju. Ker tedaj še niso spoznali praktične uporabnosti in vrednosti grafike, se ta ni mogla dokaj razviti. Se danes jo nekateri podcenjujejo. Smatrajo jo za »nižjo* vrsto umetnosti. Toda v grafiki so delali veliki umetniki svetovnega slovesa. Tako na primer nemški slikar A. D ii r e r , meščanski umetnik F. G o y a , nizozemski velemojster Rembrandt, francoski slikar Honore Daumier in drugi. Poleg barvnih podob so vsi ustvarili pomembne grafične umetnine. Posebno znana je na primer litografija Daumiera »Ulica Transnonain 15. aprila 1834*. (Glej slikol) Tone se je pričel zanimati tudi za domače ustvarjalce grafike. Treba je bilo pojasniti. »Slovensko grafiko je zelo razvil Božidar Jakac. On je študiral grafiko pri A. Bromseju v Pragi. Jakac obvlada vse grafične tehnike, v bakropisu, litografiji, lesorezu, ujedanki in monoUpiji. Posebno znani grafiki na Slovenskem so med drugimi še France Mihelič, France Stiplovšek, Stane Kumar, Dušan Petrič, Vlado Lamut, R i -ko Debenjak, Maks Se d e j in drugi. Največ grafike med Jugoslovani gojijo Slovenci. Pri Hrvatih je najbolj znan grafik Tomislav Križman, med Srbi pa Ljuba Ivanovič in D j o r d j e Andrejevi 6 -Kun. Andrejeviča-Kuna na primer poznajo tudi mnogi Slovenci še iz njegove predvojne dejavnosti. Izdal je namreč v posebni mapi zbirko linorezov, motivov iz Španske državljanske vojtie v letih 1936 do 1938. Mnogi naši napredni delavci se prav dobro spominjajo grafičnih del nemške slikarke K d t h e K o ll w it z , ki so jih stalno objavljali naši delavski časopisi že pred letom 1941. Dermastja je postajal vse bolj radoveden in pričele so ga zanimati partizanske gra fike. Tone mu je povedal, da hrani doma dve mapi grafik iz časov osvobodilne vojne: Franceta Miheliča in Nikolaja Pirnata. Podobne grafične mape so uredile tudi partizanske tiskarne tudi v Srbiji in Bosni. O tern pa še drugič kaj več. Franjo Aleš POPRAVEK V zadnji, to je v 46. številki Delavske enotnosti je nastala v članku Razstava »Ljubljane v osvobodilni borbi* neljuba tiskarska pomota. Predzadnja vrstica v drugem stolpcu se pravilno glasi takole: Ljubljančani so poslušali odredbe in ne ukaze okupatorja. V osmih tednih je prebral nad 100 knjig Vzoren obiskovalec Delavske knjižnice Med bralci, ki so jih v ljubljanski »Delavski knjižnici« posebno veseli, je tudi Srečko Ravtner, nameščenec Gozdarskega instituta Slovenije. V zadnjih osmih tednih si je izposodil okrog sto knjig v raznih jezikih in je plačal nad 500 din izposojevalnine. Pa bo kdo rekel, da prav gotovo ničesar drugega ne dela kakor čita. To pa seveda ni res! Tovariš Srečko skrbno opravlja svoje službeno delo. V kolektivu, kjer je nameščen, je predsednik, Srečko pa tudi ne čita vsega po vrsti, izbira in čita dobro in zanimivo čtivo. V teh zadnjih tednih je bral dela Balzaca, Zolaja, Le-wisa, Uptona, Cronina, Fallada, Con-rada, Dominika in dr. Zelo ga zanimajo razne znanstvene in umetniške razprave. Kar pa imamo novih del — preč'ta vse. Poleg tega pa si nekatere knjige tudi sam kupuje. Kdor pozna tovariša Srečka, ve, da je skromen in resen fant ter zelo priljubljen. Knjiga mu je dala to, kar človek najbolj potrebuje v življenju: znanje in skromnost. V. G. KAZNOVANA PREDRZNOST V nekem uevvyorškem parku je zagledal 23-letni Aleksander Herd ljubkega dekliča, ki se je sončila v travi. Mladenič je prisedel k dekletu, ji začel pridno dvoriti, dokler ni na koncu iz-vojeval poljub. Toda ta majhna pustolovščina ga je stala deset dolarjev. Iz grmičevja so nenadoma skočili policaji, ki so ga pozvali, da plača kazen. Dekle je bila nameščenka policije, ki je v tistih dneh nadzorovalo spodobno vedenje obiskovalcev parka. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA MADŽARSKE GUBERNIJE Le gospodarja je zamenjal Življenjska pot madžarskega »partijskega pesnika«, ki je v nekaj letih iz fašističnega podčastnika postal nosilec »nove kulture« v današnji Madžarski Laslo Benjamin je v današnji Madžarski zelo poznana oseba. Je pesnik, madžarski »partijski pesnik«, kakor ga imenujejo partijski in državni voditelji današnje Madžarske. Napisal je že precej pesmi o sovjetski armadi, petletnem planu, korejski vojni, > o boju za mir in pa o občinskih volitvah. Madžarski informbirojevci Benjaminovih del kar prehvaliti ne morejo. Pravijo, da je njegova »poezija« »najčistejša partijska poezija«. On opeva »madžarski narod, njegove hrabre partizane, žene, starčke in dekleta, ki so padli za svobodo . . .« Kdo je pravzaprav ta »partijski poet« Laslo Benjamin? Ni dolgo od tega, ko je Benjamin služil povsem drugim gospodarjem. 1940. ileta se je prostovoljno prijavil v Hortyjevo fašistično vojsko. Po razpadu stare Jugoslavije je odšel v Bačko. Pozneje je svojim prijateljem med smehom pripovedoval, kako je pretepal ljudi v Bački. Med velikim pokoljera svoboljubnih prebivalcev Novega Sada in okoliških vasi, ko so po Donavi in Tisi plavali tisoči Hrvatov in Srbov, ki so jih madžarski fašistični vojaki zverinsko pobili, je Benjamin sedel za radiooddajnikom v Žabi ju in pošiljal poročila štabu V. madžarske armade v Se-gedin o poteku »operacij«. Za svoje »zasluge« med pokol ji v Bački je bil nagrajen s činom podnarednika in z medaljo »južnih pokrajin«. Ob napadu Hitlerjeve vojske na Sovjetsko zvezo se je na vsak način hotel bojevati na ruskem bojišču. Toda, ker je bil džarski kot »vojaškega vzgojitelja«. Končno džtrski kot »vojaškega vzgojitelja«. Končno se mu je želja le izpolnila. Odšel je v Ukrajino, kjer je vneto pobijal žene, starčke in ukrajinske partizane. Zopet je bil odlikovan; dobil je Čin narednika in »ognjeni križ z meči«. Postal je aktivni podčastnik in poslej je kot fašistični agitator hodil med madžarskimi vojaškimi enotami in učil vojake, kako naj uničujejo Žide in komuniste. Ob koncu vojne je pobegnil v Avstrijo, toda kmalu se je vrnil in postal član madžarske partije delovnih ljudi. Ker so ga madžarski informbirojevci kot izkušenega človeka potrebovali, je hitro napredoval. Po nekaj letih so se že morali člani partije učiti njegovih pesmi in ni smelo biti proslave, kjer se ne bi recitirala dela »partijskega poeta«. Benjaminu ni bilo težko prepričati svoje nove gospodarje, da jim bo zvesto služil. Nekoč je vneto opeval Hortyja, danes pa opeva Stalina in gospodarji so zadovoljni. Nekoč je pesnikoval približno takole: »Hortvjevi honvedi čakajo na njegovo zapoved. Ko se on nasmehne, vsak honved preseka devet Rusov in kopita njihovih konj penijo rdečo rusko kri . . .« Tn danes . . .? »Iz nič je napravil zemljo in nebo. Pesnikom velik navdih, vsebino za pesmi glas, moč za pesem jim je dal, prvi med pesniki, med njimi največji . . « In kdor hi danes omenil, da Benjamin ni »velik poet«, bi ga kamenjali, kdor bi namigoval na njegove prejšnje pesmi, bi se pokoril v Sibiriji za svojo predrznost, kor taka je zapoved Naj višjega . Zakaj Benjamin je nosilec »nove kulture« v madžarski guverniji. DROBNI UTRINKI V PODVELKI GRADIJO SINDIKALNI DOM Na Dan republike bo v novem domu kulturna prireditev Člani kolektiva tovarne lesovine in lepenke v Podvelki so letos sklenili, da bodo dogradili sindikalni dom. V novem domu naj bi bila prireditev na Dan republike. Dom bo lesen, z zidano kabino za garderobo, kamor mislijo vgraditi kinoprojektor. Dvorana bo dolga 18 metrov. Z delom hitijo, da bi svojo obljubo izpolnili. —a MUSTACE PROČ, KER SO JIH DRZNO VIHALI V Bikanerju v Indiji je dal ravnatelj kaznjencem kaznilnice prisilno postriči mustače, ki so jih nosili po vzorcu cesarja Viljema II. Toda ne zaradi političnih razlogov, pač pa zaradi oču-vanja discipline. Kaznjenci so namreč imeli običaj, da so si »drzno vihali brke«, kot je povedal ravnatelj, kadar so jih pazniki ozmerjali. Polovica ostriženih kaznjencev je stopila v gla-' dovno stavko. »STALINSKA LJUBEZEN. MLADA LJUBEZEN, KAKO SI TU ČUDEŽNA Radio Moskva je 19. oktobra sporočil tole »novico.: »Na kolhoznem polju dela v nočni izmeni mlada traktoristka. Poleg nje — mlad kolhoznik. Zdi se, da mladenič ni ravnodušen do mladinke. In onat »Kako je divno — vzklikne ona — delati v tako krasni noči ob luninem svitu in napraviti vse kar je mogoče, da bi prihranil čim več goriva.. »Da — pristavi goreče mladi kolhoznik — ta noč me vzpodbuja k prekoračenju norme: moram jo zvišati!. In ko je zbral’ vse svoje junaštvo, ee mladi kolhoznik opogumi: »Od prvega trenutka eem »e zaljubil v tvoje proizvodne uspehe.« In potem . . .1 Radio Moekve je oddajal drugo »vest«. Očitno gre tn za primer »socialističnega realizma« v ljubezni. Ni pa povsem jasno za kaj ee je končno odločil mladi kolhoznik. Pa se ja ni za — traktorl TUDI NAČIN ... Preden je odšel na sestanek s svojo izvoljenko, si je hotel neki 48-letmi poštni uradnik iz Berlina še hitro umiti noge. Sedel je torej v naslonjač in vtaknil noge v škaf z vodo. Pri tem pa usodno. Njegova stara gospodinja je izkoristila ta trenutek in nasula v škaf precejšnjo porcijo mavca. Ko se je nesrečni poštar prebudil, ni mogel nog več izvleči iz strjenega mavca. Moral je uporabiti kladivo in le z veliko težavo in ne brez oguljene kože se je lahko zopet postavil na noge. Seveda je vložil proti svoji gospodinji tožbo zaradi omejevanja osebne svobode in telesnih poškodb. Pred sodnikom je 54-letna priznala, da se je sama hotela poročiti s svojim podnajemnikom in mu je hotela z vsemi sredstvi preprečiti sestajanje z drugimi ženskami. Koli/eo novih naročil i hov si še pridobil za naš list? fcnniiiiiiiiiuiiiiiiiiirimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiuiiiiiiimiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii KULTURNI ZAPISKI iMmimiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimiiiimmiimMiiiimiiMiiiiiiiiimimiiimmiiiMiimiiMiimiimmimimm OB IZIDU MARKOVEGA »KAPITALA« Nova pridobitev naše znanstvene zakladnice , Po dvajsetih letih smo dobili Slovenci yugo izdajo Marxovega »Kapitala* v poljudni in skrajšani priredbi, ki jo je napravil Julijan Borchardt. Prvi slovenski Prevod je izšci v založbi delavskega kul-jprnega društva »Svoboda« konec leta 1932. ylPravljen pa je bil že leta 1926, tona De-io-kmečka matica, ki bi ga morala izdati. je bila prepovedana. Gotovo je, da bomo vsi, ki nimamo do-^°lj časa za temeljitejše proučevanje ogrom-'\e9a, 2200 strani obsegajočega Mar.vovega Celotnega dela, prav radi in z veseljem požgali po tej priredbi. »Kapitala*. Borchard-°va priredba ima med drugim še to pred-ri°st, da je najbrž edina, ki v skrajšanem Puslopku podaja tudi drugo in tretjo knjigo Kapitala* in da v glavnem navaja Marxa tornega z njegovimi lastnimi besedami. Za-rodi lažjega razumevanja, je prireditelj izmenjal vrstni red nekaterih poglavij, tako da začne s poglavji o blagu, ceni in profitu iz tretje knjige. Knjiga je ohranila vse misli, iz katerih veje toplo človeško in socialistično čustvovanje pisca, pač pa je prireditelj izpustil podrobnejša razlaganja, nekatera ponavljanja in obširne polemike. Kdor pa bi se zanimal. za podrobnosti, mu je olajšano proučevanje izvirnega Marxovega dela, saj so vsa poglavja m odstavki točno označeni, od kje so vzeti. Sedanja izdaja je prirejena po četrti nemški izdaji, ki trna več poglavij, ki jih v prvi slovenski izdaji ni. Kakor je služila prva izdaja resnični znanstveni vzgoji slovenskega delavskega rodu med obema vojnama, tako naj tudi ta pripomore k razširjenju Marxovih del med slovenskimi delovnimi ljudmi in lažjemu razumevanju naših domačih, gospodarskih in znanstvenih vprašanj. Peter Iljič Čajkovski Ob obletnici smrti velikega ruskega glasbenika 7*e ani je minulo 59 let, odkar je premikat peter Iljič Čajkovski, veliki glasbeni UtUetnik ruske romantike. Čajkovski je živel v dobi umetniškega Yreporoda Rusije, dežele, v kateri so »cve-le'e* socialne krivice in narodnostno zati-T(luje, obenem pa je razkošno uspevala in *e razcvetala glasbena umetnost. Takratni nacionalni glasbeniki — Bakirev, Musorg-:/Cl’ K ju j, Borodin, Rimski-Korzakov — so VT,enehali. s petrograjskimi opernimi trgdi-Eijami in se vrnili med narod, da bi iz De9a črpali ideje za glasbeno ustvarjanje. Nemčiji je IVagnerjeva glasba doživela zmagoslaven pohod, v Franciji je 'jkiude Debussij tri okove, v katerih je bila Sklenjena tedanja glasba, po vsem glasbe-ne>” svelu je kipel napredek. V tej dobi je živel Čajkovski. On ni "Snoval nikake nove glasbene šole, ni se YyeUavljal v javnem življenju in se po-^ Ooval za slavo. Ni iskal prijateljev, znan-in oboževalcev, ni hodil med svet. V svojem glasbenem ustvarjanju, posebno pa v svojih simfonijah je pisal svoj življenjepis, v vsakem taktu je *hotel prikazati sebe samega, svoje občutke, svojo največkrat razbolelo notranjost. Njegovi glasbeni prijemi so bili za tisto obdobje glasbenega ustvarjanja zelo smeli in živel je v večnem občutku, da ga ljudje ne razumejo. Peter Čajkovski je bil občutljiv in nenavadno plašen človek, toda zelo dobrega srca. Vsi so ga ljubili, saj je vse, kar je imel, razdajal ljudem. Vsak, kdor je spoznal njegovo osebnost, ga je vzljubil, iskal njegovo družbo in kolikor bolj slaven je postajal, toliko bolj so propadali njegovi nameni, da bi ostal nepoznan. Nekoliko let preaen je umrl so ga povabili v New York, da bi tam dirigiral svoja dela. IValtcr Damrosch, ki je potoval z njim, je čez 30 let dejal, da ni »nikoli videl velikega skladatelja, ki bi bil tako prijazen, tako skromen in občutljiv«. Nasprotniki so njegovo glasbo ostro na- Peter Iljič Čajkovski padali. »Govorijo, da je moja simfonija glasna,« je pisal Peter Iljič iz Anglije: »res, glasna je. . Tako je tudi življenje — glasno in bučno.« Nekateri glasbeni, kritiki so trdili, da je njegova glasba podobna ošpicam. — »Človek jih enkrat preboli, največkrat v otroških letih, potem pa se ga nič več ne primejo.* Toda življenje samo je ovrglo njihove trditve. Čajkovski je živel, živi in bo živel, njegova dela so nesmrtna. Njegova Četrta, Peta in Šesta simfonija, njegove predigre »Romea in Julije«, »Hamleta« in »Frances-1 ee«, njegove opere se bodo še dolgo slišale I v naših koncertnih dvoranah. 1 Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA Žalostna zgodba o vročekrvni južnjaški ljubezni Pred nedavnim smo gledali mehiški film »Biser«, te dni pa bodo začeli v naših kinematografih vrteti drugi umetniški, mehiški film »La Malguerida« — film o zli ljubezni. V neki mehiški vasi živi farmarska družina — mah z doraščajočo hčerko in njen mož, ki se je priženil k hiši po smrti prvega gospodarja Farmar je dolga leta skrbno negoval svojo pastorko, toda ko je ta dorasla jo je vzljubil — ne kot hčerko, ampak kot — ženo Tudi hčerka ni bila ravnodušna do njega, toda svoje občutke je skrivala za divjimi sovražnimi izpadi napram svojemu očimu in za brutalnim odnosom do svoje matere Kakor prvemu, tako je tudi drugem ženinu očim zapretil, da ga bo ubil, če se bo še enkrat prikazal k hiši. Mladenka pa se je hotela oženiti, da bi kljubovala domačim. Sosedov sin jo je hotel kljub grožnji odpeljati na svoj dom. Ko se je približal farmarjevi domačiji, ga je ta v dvoboju ubil. Zgodba se še bolj zapleta. Očim in pastorka si priznata ljubezen, mladenka noče izdati svojega očima kot ubijalca, pijani hlapec pa je v pijanosti in iz sovraštva izdal v vaški krčmi, da je ubijalec — farmar. Mati zve za ljubezenske odnose med možem in hčerko. Farmar zbeži in ko se vrne, ga ubijejo. Posebno globoko je orisan dogodek, ko očim pride po svojo pastorko, da bi jo odpeljal s seboj v pregnanstvo. Hčerka se bojuje sama s seboj, v njej sc bojuje ljubezen do očima z ljubeznijo hčere do matere. Končno zmaga otroška ljubezen do matere in hčerka se skrušena zgrudi ob mate rinih nogah. Film »La Malguerida« obravnava zgodbo vročekrvne južnjaške ljubezni med moškim in žensko, ljubezni, ki se sama sebe boji. se skriva za sovraštvom in brutalnostjo, toda v svoji notranjosti je nežna in globoka. Njej pa nasprotuje ljubezen otroka do matere, čista, globoka ljubezen in hvaležnost do roditeljev, ki jo ob koncu po vseh mogočih težavah in velikem duševnem trpljenju tudi zmaga. Morda nam tema, ki jo obdeluje film, n% dovolj blizu in marsikoga ne prevzame, toda človek, ki se poskuša vživeti v življenje mehiškega naroda, v tamošnje prilike, bo ob koncu filma tudi marsikaj doumel. Prizor iz filma »La Malguerida«, ki ga bomo kmalu gledali na našem filmskem platnu. DELAVSKA ENOTNOST 14. xi. 1952 * stran DOMA IN PO SVETU KONGRES AVSTRIJSKIH SOCIALDEMOKRATOV Narodni dohodek ie treba povišati z dvigom proizvodnosti dela Sprejeli so nov program Socialistične stranke. — Dva milijona brezposelnih delavcev. — Klerikalna Ljudska stranka je vse bolj nazadnjaška. — Gospodarske težave Avstrije in kako bi jih rešili Na kongresu avstrijske Socialistične stranke so sprejeli »program socialistične akcije«, v katerem se zavzemajo za neodvisnost Avstrije, gospodarski razvoj, za sprejem socialnega programa, povečanje narodnega dohodka z večjo produktivnostjo dela in za zaposlitev vseh delavcev. Predsednik stranke dr. Adolf Scharf je v svojem poročilu ugotovil med drugim tudi, da je število brezposelnih vse večje in je v zadnjih dneh doseglo že dva milijona. Govoril je tudi o delu avstrijskih inform-birojeveev, ki so povsem zapustili interese delavskega razreda in se vdinjali kremeljskim gospodom. Kongres je ugotovil, da je klerikalna Ljudska stranka odpravila še tiste napredne liberalne ideje, ki jih je imela ob koncu vojne in ki so omogočale vladno koalicijo. Postala je povsem nazadnjaška klerikalna stranka, ki bi, če bi prišla na oblast, Avstriji samo škodovala. Precej je bilo na kongresu tudi govora o težavnem gospodarskem položaju, v katerem je danes Avstrija. Zahodni zavezniki jim ne pomagajo več tako, kot so jim nekdaj, zato je potrebno reševati gospodarske težave s takimi notranjimi ukrepi, ki bodo izboljšali gospodarsko stanje v državi. Na kongresu se je pokazala precejšnja enotnost, ki jo težko opazimo med zahodno- evropskimi socialističnimi strankami. Nov program stranke so sprejeli enoglasno, v vodstvo pa so izvolili večino svojih starih voditeljev. JAPONSKI RUDARJI STAVKAJO Četrt milijona rudarjev stavka, ker delodajalci nočejo sprejeti njihove zahteve. — Japonsko gospodarstvo zgubi dnevno 110.000 ton premoga Pogajanja za zvišanje mezd med zastopniki sindikata rudarjev in delodajalci v japonskih premogovnikih so bila prekinjena. Delodajalci niso hoteli ugoditi delavskim zahtevam. Rudarji zato nadaljujejo stavko. Sedaj stavka že 240.000 rudarjev, ki zahtevajo izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Zaradi teh stavk izgubi japonsko gospodarstvo 110.000 ton premoga dnevno. KDO JE ODGOVOREN ZA NEREDE V KENIJI PRIMITE TATU .. . ! Britanski minister za kolonije pravi, da težavne razmere domačinov niso povod za nemire. — Ali je res Sovjetska zveza odgovorna za osvobodilni boj v Keniji? Pleme Kiku so preselili na nerodovitno ozemlje, sedaj pa krivijo Stalinove vohune, da se to pleme upira. — Pametnejše bi bilo, pogledati resnici v obraz minister kolonije Britanski Ljjttelton je obiskal Kenijo. Hotel se je prepričati o vzrokih za nerede. Ukrenil je »vse potrebno«, da bi strli odpor temnopoltega prebivalstva. Ko se je vrnil domov je izjavil, da revščina, v kateri živijo črnci ni vzrok za nerede. Nekateri angleški politični krogi pripisujejo odgovornost za osvobodilni boj temnopoltih prebivalcev sovjetskemu poslaništvu v Adis Abebi. Tako hočejo zabrisati pred svetom svojo odgovornost, s tem pa tudi delajo uslugo sovjetskim Oliver t imperialistom. Trdijo, da je pleme Kiku ~~ sovjetsko usmerjeno . . .! V resnici pa so bri- tanske kolonialne oblasti to pleme preselile v pusto in neobdelano področje, njihovo zemljo pa so si prilastili belci. Pogoji, v katerih^ živi danes pleme Kiku so neznosni in ni čudno, da ima teroristična organizacija Mau-Mau med njimi največ pristašev. Lahko je verjeti, da je sovjetski imperializem razširil svoje mreže tudi v Afriki, toda za neznosne razmere, v katerih živi večina domačinov, so odgovorni britanski »civilizatorji« in nobeno izgovarjanje na Stalinove vohune jim ne more izbrisati krivde. Veliko je bilo govorjenja, predvolilnih obljub in ostrih medsebojjiih napadov. Volilni boj je končan. Se nekaj trenutkov in zvedeli bodo, kdo je zmagal. Pristaši demokratske stranke razburjeno čakajo volilnih izidov. Kaj mislite, kakšne obraze so naredili, ko so zvedeli, da je zmagal njihov nasprotnik. KAKO ŽIVI INDONEZIJSKA MLADINA Težka mladost delavskega naraščaja Šole so odprli za vse. toda študirajo lahko samo sinovi bogatašev. — Mladi delavci so zelo slabo plačani. — Vajenci prepuščeni na milost in nemilost samo-pašnim bogatašem. — Delavska mladina nima svoje enotne — •aCpeziu-eJSJO Socialistična stranka Indonezije se zavzema za izboljšanje položaja delavske mladine Indonezija je dežela, ki jo lahko imenujemo »otrok druge svetovne vojne«. Dolga leta so ji gospodovali Nizozemci, ki so tako izkoriščali indonezijsko ljudstvo, da danes živi v velikem siromaštvu. Ko so Japonci v drugi svetovni vojni zavzeli indonezijske otoke je veliko Indonezijcev odšlo v gore in pragozdove, od koder so se bojevali proti novemu osvajalcu. Ti narodni borci so se bojevali proti Japoncem, pa tudi proti vrnitvi Nizozemcev — za svobodno in neodvisno Indonezijo. Med pristaši tega gibanja so bile zelo močne socialistične težnje. Toda ob koncu vojne si je prisvojila oblast mlada buržoazija. Ona je bila pod pritiskom ljudstva prisiljena vnesti v svoj program tudi boj za socialne pravice delovnih ljudi. Krvavo krščanstvo Iz Južnoafriške Unije poročajo, da je bilo v spopadu med demonstranti in policijo v mestu Kimberleyu ubitih 34 domačinov, ranjenih pa 39. Mesto Kimberley je prestolnica južnoafriške industrije diamantov in je znano po močnih delavskih organizacijah, ki združujejo tudi temnopolte delavce. Demonstranti so zažgali tudi občinsko poslopje in preprečili gašenje požara. Južnoafriška vlada je prepovedala zborovanje v vsem vzhodnem delu pokrajine Capstadt. Na tem področju so policijski oddelki v pripravljenosti zaradi splošne stavke, ki jo je napovedal Afriški kongres. Voditelji afriških in indijskih organizacij pa izjavljajo, da bodo kljub vsemu zborovali in zahtevali naj vlada dovoli domačinom osnovne Človečanske pravice. Dobra štiri leta so minula, od kar si je indonezijsko ljudstvo izbojevalo svobodo. Nizozemske uradnike in strokovnjake so nagnali domov, zato potrebujejo veliko število izobražencev. Odprli so mnogo novih šol, precej mladeničem pa so omogočili študij na evropskih univerzah. Toda med vsemi temi dijaki in študenti je zelo malo delavskih in kmečkih sinov. Čeprav so šole odprte za vse, vendar delavci in kmetje nimajo denarja, da bi šolali svoje otroke. Delavska mladina v Indoneziji še vedno zelo težko živi. Skupščina je sicer sprejela nekaj zakonov, ki urejajo zaposlitev mladoletnih in postopek z vajenci, ne zagotavljajo pa jim nagrad med učno dobo. Tako so vajenci prepuščeni na milost in nemilost zasebnikom, ki jim plačujejo kot se jim zdi ali pa jih sploh ne plačujejo. Delavska mladina iz obmorskih mest si je priborila že nekaj pravic, dočim mladina iz notranjih indonezijskih otokov živi zelo revno življenje. Med delavci domačih kapitalistov in tujih kapitalističnih družb, je tudi precej otrok, ki životarijo ob slabi plači. V indonezijski republiki je precej mladinskih združenj in organizacij, toda med njimi je zelo malo združenj delavske mladine. V glavnem so organizirani srednješolci in študentje, organizacije delavske mladine so maloštevilne in preslabe, da bi odločno zahtevale izboljšanje življenjskega položaja mladih delavcev. Socialistična stranka Indonezije se trndi, da bi združila vso napredno mladino v močno enotno organizacijo s socialističnim programom. Ce ji bo to uspelo, bo za delavsko mladino Indonezije nastopilo novo obdobje boja, v katerem bo prav gotovo s pomočjo starejših delavcev tudi zmagala. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH ITALIJANSKIH DELAVCEV V AVSTRALIJI Zaprli so Jih, ker so zahtevali zaposlitev V Sydneyu je več sto italijanskih delavcev zahtevalo dela in kruha. — Spopad med delavci in policijo. — Pet delavcev so aretirali, ker so zahtevali, naj ital1* jansko poslaništvo posreduje pri avstralskih oblasteh, da bi jih zaposlili najdejo zaposlitve. Policaji so jih zoPe apadli in 5 delavcev aretirali. ■: Torej — namesto v tovarne so jih posla* V zadnjih letih je že več tisoč italijanskih delavcev odpotovalo v Avstralijo, ker v domovini niso dobili dela. Pa tudi v Avstraliji ne žive prav nič boljše kot v Italiji. Mnogi od njih še do danes niso dobili zaposlitve. V preteklem tednu je nekaj sto brezposelnih italijanskih delavcev demonstriralo v avstralskem mestu Sydneyu. Zahtevali so dela in kruha. Policija jih je hotela razgnati, toda delavci so se uprli. Šele ko je na mesto spopada prišlo okrog 100 policajev, so se demonstrantje razšli. Po tem spopadu so brezposelni italijanski delavci odšli pred italijansko poslaništvo, kjer so zahtevali, naj poslaništvo posreduje pri avstralskih oblasteh, da jim v — zapore. NEPRIJETEN ZALOGAJ OB ZMAGI REPUBLIKANSKEGA KANDIDATA EISENHOWERJA Izid ameriških predsedniških volitev je marsikomu pripravil neprijeten zalogaj. Enega najbolj neprijetnih pa je bila prav gotovo deležna vročekrvna pripadnica demokratske stranke gospa Houardova. Nekaj dni pred volitvami je z urednikom nekega republikanskega lista stavila, da bo pojedla prvo stran njegovega lista, če bo lahko na njej objavil Eisenhowerjevo zmago. To se je zgodilo. Vendar si je Howar-dova pomagala z znano žensko iznajdljivostjo in si olajšala neprijetnost. Sežgala je prvo stran časopisa, zdrobila pepel in ga brez težave pospravila v skodelici kave. Upamo, da si ni pokvarila prebave. NACISTIČNA ZBOROVANJA V ZAHODNI NEMČIJI Volni zločines svobodno in nemoteno delujejo Ameriške oblasti so izpustile iz zaporov mnogo vojnih zločincev. — Nacistična zborovanja po vsej Zahodni Nemčiji. — Govor vojnega zločinca Ramckeja na zborovanju v Verdenu. — Nekdanji esesovci grozijo zahodnim velesilam Ameriške in britanske oblasti v Zahodni Nemčiji so v zadnjem času izpustile iz zaporov precejšnje število vojnih zločincev, ki so bili takoj po vojni obsojeni na smrt, kasneje pa so jih pomilostili na dosmrtno ječo. Ti zločinci sedaj mislijo, da je napočil njihov čas. Ustanavljajo fašistične organizacije, sklicujejo zborovanja nekdanjih fašističnih bojevnikov in pozivajo na boj proti vsemu, kar ni fašističnega. Ko so angloameriške okupacijske oblasti pomilostile vojnega zločinca Kesselringa, ki je odgovoren za grozovite pokolje v Italiji, so italijanski delavci protestirali. Kesselring pa jih je ostro napadel in govoril celo o svojih »zaslugah«. Te dni se je zbralo v Verdenn več tisoč nekdanjih esesovcev na fašistično zborovanje. Nekdanji poveljnik nacističnih padalcev general Bernard Ramcke je napadel zahodne velesile in dejal, da so »pravi vojni zločinci zahodni zavezniki, ki so metali bombe na nemška mesta in atomsko bombo na Japonce«. Iz Londona poročajo, da angleško zunanje ministrstvo proučuje, ali je esesovska organizacija, ki je sklicala to zborovanje »zakonita« ali ne. Če bodo ugotovili, da je »zakonita«, jih bodo pustili na miru, v nasprotnem slučaju pa jih nameravajo ostro pograjati. Odnos, ki ga kažejo zahodne velesile do nacističnih vojnih zločincev je vsekakor vre- den graje. Ljudje, ki se prizadejali toliko gorja človeštvu, so zaslužili ostre kazni, ne pa, da jim dovolijo oživljanje prav tistih idej, ki so zakrivile smrt 30 milijonov ljudi v drugi svetovni vojni. Nekega lepega jesenskega popoldneva je prihitel neznanec iz uredništva Andreso-vega lista in izginil v stranski ulici. Kmalu potem so našli na hodniku uredništva umorjenega urednika lista Andresa F. Ruquena. Za neznancem je izginila vsaka sled. Nekateri newyorški novinarski krogi povezujejo ta umor z ostro Ruquenovo kritiko dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla. Lahko, da se niso zmotili. Republika Dominikana je deželica na Haitskem otočju, ki si je komaj 1924. leta priborila neodvisnost. Pred tem je bila zasedena od Haitijcev, od 1916. do 1924. leta pa so _ ji vladale Združene ameriške države. Dežela ima okrog 2 milijona prebivalcev, od teh pa je 67% Mulatov, 20% črncev, dobrih 12% belcev in nekaj Indijancev. Via- DEVETINDVAJSET LET TURŠKE REPUBLIKE Nobenih tulih koristi ne bodo branili Iz zaostale dežele so v nekaj letih ustvarili napredno in močno Turčijo. — Velik gospodarski razcvet turške republike. — Turčija se noče žrtvovati za tuje koristi na Bližnjem Vzhodu. — Prijateljstvo z Grčijo in Jugoslavijo Tako se spreminja zemljevid političnih zmag dveh največjih strank Združenih Ameriških držav. Na predsedniških volitvah 1948. leta je skoraj v vseh državah zmagala Demokratska stranka (črno), na nedavnih volitvah pa je republikanski kandidat Eisenhower zmagal v 39 državah (belo). PRAVI VZROKI SPORA MED BEVANOVIMI PRISTAŠI IN STARO GARDO Birokratizem močno razkraja angleške sindikate Nekaj besed iz zgodovine angleškega delavskega gibanja. — Sindikati odločno vplivajo na delo laburistične stranke. — Sindikalni voditelji so zabredli boko v birokratizem in se odtrgali od delavskega razreda. Ker jih pri delu vodijo nazadnjaške težnje, ostro napadajo Bevanovo levico. — Spor v laburistični stranki bo razčistil politični program stranke Te dni proslavljajo v Turčiji devetindvajseto obletnico ustanovitve republike. Musta-fa Kemal, ki so ga imenovali Ataturk (turški oče) je 1923. leta odstavil sultana in oklical republiko. Pod Kemalovo vladavino je Turčija hitro napredovala. 1924. leta so sprejeli ustavo, s katero so napravili velik revolucionarni preobrat v zgodovini turškega naroda. Fevdalna družbena ureditev se je resno zamajala in prevladovati je začela kapitalistična družba. Kemalova vlada se je zavzemala predvsem za odpravo zaostalosti, za razvoj gospodarstva, za splošen napredek, priznala pa je delavcem tudi nekaj socialnih pravic. Po Kemalovi smrti 1938. leta je postal predsednik republike Ismed Ineni, ki je bil dolga teta ministrski predsednik Ataturkove vlade. 1950. leta pa je na volitvah zmagala demokratska stranka in predsednik republike je postal Dželal Bajar — predsednik demokratov. Med političnimi cilji teh dveh strank ni velikih razlik. Demokrati se zavzemajo bolj za to, da bi zasebniki imeli večje pravice in da bi se država čim manj vmešavala v gospodarstvo. Odkar so demokrati prišli na oblast, so zelo razvili poljedelsko proizvodnjo, veliko se je zgradilo v tem času in precej je bil izboljšan promet. Izdali so tudi nekaj zakonov, ki izboljšujejo življenjski položaj delavce*’ Prav te dni razpravljajo o zakonu, s katerim nameravajo razširiti splošno socialno zavarovanje tudi na zasebna podjetja. Turška republika zavzema nadvse važno ozemlje na križišču treh celin. Zaradi tega se imperialisti vseh barv resno prizadevajo, da bi si jo podvrgli. Sovjetski oblastniki stalno rožljajo z orožjem na njenih mejah, britanski reakcionarni krogi pa hočejo izkoristiti močno turško vojsko za zavarovanje svojih interesov na Bližnjem Vzhodn. Turška vlada odklanja vsako vmešavanje v njene notranje zadeve in izjavlja, da ne bo branila nobenih tujih koristi. Navezala je prijateljske stike z Grčijo, v zadnjem času pa se zbližuje tudi z našo domovino. Skoro v vseh evropskih deželah politične stranke vodijo sindikalne organizacije ali pa vsaj odločilno vplivajo na njihovo delo. V Angliji pa ni čisto tako. V Angliji so sindikati v parlamentu osnovali svojo politično skupino in na delo te skupščine so odločilno vplivali vse do danes. Res je laburistična stranka že prerasla svojo prvotno vlogo parlamentarnega advokata ekonomskih zahtev sindikatov. Postala je močna stranka, za katero ne glasujejo samo sindikalno organizirani delavci. Toda čeprav je vpliv sindikatov na laburistično stranko upadel, vendar še vedno odloča. Leta 1900 so razdrobljeni angleški sindikati osnovali »Komite za delavsko predstavništvo«. S tem so praktično ustanovili sedanjo Laburistično stranko. 1906. leta je komite samostojno nastopil na volitvah. Izvoljenih je bilo 29 njegovih kandidatov, ki so skupno z ostalimi 12 delavskimi poslanci ustanovili parlamentarno skupino Laburistične stranke. Vse do 1918. leta je obsta- ; /r\ Bevan in Attlee: — Zares, sedaj ni nič kaj ugoden trenutek za ločitev. stran * 14 XI 1952 DELAVSKA ENOTNOST jala Laburistična stranka kot slaba in neenotna federacija sindikatov in drugih delavskih organizacij ter skupin. Ni imela niti osnovnih organizacij, niti članov. 1918. leta pa so pod vplivom Oktobrske revolucije sprejeli na kongresu stranke nov program, ki je stranko učvrstil in odprl pot socialističnim težnjam v angleškem delav- skem gibanju. Od tedaj volijo sindikati del članov I? vršnega odbora Laburistične stranke. Po sedanjem volilnem ključu volijo sindikati 12 članov, letna konferenca pa samo 7 članov Izvršnega odbora. In ker imajo sindikati tudi na konferenci večino, lahko odločilno vplivajo na vodstvo stranke. Sindikalni predstavniki zastopajo na konferenci okrog 5 milijonov članov, predstavniki osnovnih organizacij pa samo milijon članov. In ker ima vsak delegat toliko glasov, kolikor članov zastopa, potem je razumljiv vpliv, ki ga imajo sindikati na Laburistično stranko. V Angliji je okrog 20 milijonov delavcev, v sindikate pa jih je vključeno le 10 milijonov. Od tega jih je včlanjeno približno 8 milijonov v Zveze Kongresa Trade-Uniona. Kongres Trade-Uniona pa je le skupščina posameznih sindikalnih zvez. Njegova določila niso obvezna, toda močno vplivajo na delo sindikalnin organizacij. Vsak član sindikalne Zveze, ki je včlanjena v Laburistično stranko je tudi član stranke, razen če izjavi, da v stranki noče sodelovati. Danes je okog 5 milijonov članov Trade-Uni-onov včlanjenih v Laburistično stranko. Sindikati nosijo tudi glavno breme denarnih izdatkov stranke. Več kot tri Četrtine dohodkov prihaja v blagajno stranke iz sindikalnih organizacij. Več kot tretjina laburističnih poslancev je bilo izvoljenih neposredno od sindikatov. V zadnji laburistični vladi, ki je imela 20 članov kabineta, je bilo 9 sindikalnih predstavnikov. Ustanovili so tudi »Nacionalni svet dela«, ki vsklajuje odnose med sindikalnimi zvezami in Laburistično stranko. Ugotovili smo, da imajo sindikati velik vpliv na delo stranke. Poizkušajmo še ugotoviti, če sindikalni voditelji res zastopajo delavske težnje. Posebno zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj so ti sindikalni voditelji vedno na desnem krilu stranke, zakaj zagovarjajo vedno najbolj nazadnjaške težnje. Morda delno vpliva na nazadnjaške na- stope nekaterih sindikalnih voditeljev star tradicionalna konservativnost v angleške^ sindikalnem gibanju. Glavni vzrok .ie P. prav verjetno birokratizem, ki se je grloboK zakoreninil v sindikalne vrhove in l?g-L sindikalne voditelje od delavcev. Amerish-socialist Joseph Goldstein je dalj časa P?” učeval notranji položaj v angleških sl3' dikatih, potem pa objavil zelo zanimivo P ' ročilo. V njem dokazuje, da milijone org . niziranih angleških delavcev vodi n,efpy ljudi, ki mnogokrat ne upoštevajo zalite in mišljenja članov. Teoretično so pravila sindikalnih org&' nizacij popolnoma demokratična, vsakdanjem dem je od njihove demokrati nbsti zelo malo ostalo. Velik del krivde ® biokratske »odlike« svojih voditeljev noS,Jifl sami člani sindikatov, ki se vse prera® zanimajo za delo svoje organizacije. Ka brezbrižni so, nam nove tale primer: — l —u -------"'"ega sekretarja Zveze si le 38% članov, a simliK^ vse glavne • ne- je zdela vzrok, da inosti in pravice združene v rokah ne plačanih odbornikov. In ti ljudje pre ---- kongresih pajo v imenu volitvah generalnega sekretarja Zveze si. dikatov je volilo le 38% članov, a sine nim voditeljem se je zdela udeležba K dobra. Vse to je dolžnosti kaj stavljajo sidikalne zveze na buristične stranke in nastopajo v A ^—-vseh članov svojih organizacij, čeprav J dobra polovica njihovih članov sploh i volila. V tej birokratizaciji sindikalne# aparata je tudi vzrok za nazadnjaška st lišča, ki so tako pogosta med plačanim sindikalnimi odborniki. . Proti tem nazadnjaškim težnjam sin-ai kalne birokracije se edino dosledno Bevanova levičarska skupina. Čeprav im še precej nerazčiščene politične pojme, ve dar njen vpliv vse bolj raste. Seveda sindikalni voditelji, ki jim Bevan napov duje skorajšen konec birokratske kariere, n vse načine otepajo Bevanovih pristašev i svojih lastnih članov, ki v Bevanovem s eialističnem, toda še precej nejasnem Pr gramu, vidijo izhod iz notranje krize, kateri je danes angleško delavsko gibanj izdaja Republiški svet £veu sindikatov ea Slovenija Predstavnik Jote Jurač urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov aredni8t in uprave: Miklošičeva cesta 13 ? Ljubljani - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo •*>_. in 50 31 oprava 20 46 Poštni predal 284 Bačan pri podružnici Narodne banke v IJohija U 604 90321 4 List izhaja vsa* petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 ul četrtletna 76 din. polletna 150 din tn celoletna 800 din. Neki neroyorški policist se sklanja nad umorjenim urednikom Andresom /■ Requeno, ki je bil verjetno umorjen zato, ker je grajal dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla KAJ VSE SE LAHKO DOGODI V AMERIŠKI DEMOKRACIJI Umorili so ga, ker je graial diktator a Zagoneten umor newyorškega novinarja Andresa F. Ruquena. — Umor povezujejo z Andresovo grajo dominikanskega diktatorja Rafaela Trujilla dajo belci, ki po vzgledu svojih prednik0 zagrizeno sovražijo temnopolte prebivam6-To diktaturo je napadel newyorški novinfl* — in bil umorjen. Kaj takega pa se res lahko dogodi sam6 še v ameriškem »svobodnem svetu« ali. med napol divjimi zamorskimi plemeni v osrčju Afrike. TOČNA ZAMUDA V Haidarabadu v Indiji je časopisi® prineslo na prvi strani izredno vest, da Je neki vlak državnih železnic prispel na P?' stajo točno na minuto — prvič po dol#16 letih. Toda že prihodnjega dne so morali veselo novico preklicati, ker je vlak im61 točno 24 ur zamude.