St. 169
Trst, w patak 20. Junija 1813.
Tačaj XXXVIS».
IZHAJA VSAK DAN
tuai od nedeljah in praznikin ob 5-, ob pon deljkih ob 9. zjutraj.
P«*muilčne šlf». se j.rodajajo po 3 nvć. <t>stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (tO stot.) OOLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovin3ki in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 fct. tnrrt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka .»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-*aaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave aJEdmosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposiane naročnine, se uprava ne ox.rr. Itrooolca nt n.d.ljako lsdanj. ..EDINOSTI ' stane : CJ
o.lo l.to Kron 5*20, z* pol lota Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Usta. Nefr.iafco-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulioa 6iorgio Galatti 20 (Narodni doi) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lart^ik konsorctj lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uiica
Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranltnRnl ra?un 5tev. 841-652. TELEFON Jt 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje sledeče
uolilske shode:
za Rocol: v soboto, dne 21. t. m. ob 8, zvečer v prostore „Gospod, društva".
za Sv. Ivan: v nedeljo, 22. t. m. dopoldne po procesiji v prostore „Konsumnega društva® pii cerkvi.
Poleg teh shodov se vrše tudi sledeči
uolilski sestanki:
za Rojati: danes 20. t. m. zvečer ob 8. v „Konsumnem društvu."
za Opčine: v soboto, 21. t. m. ob 8. zvečer v „Konsumnero društvu".
za Sv. Križ: v nedeljo, 22. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih g. Ivana Košute p. d. „Pirčevega*.
za Bazovico: v nedeljo, 22. t. m. ob 41/, popoldne v gostilni „pri Lipi".
Danes zvečer ob 8 točno se vrši:
zaupnlškl sestanek
za Rocol: v „Gospodarskem društvu" v
Rocolu.
V o I i 1 c i! Vdeležite se v obilnem f$e-vihi shodov in sestankov, da dosto|no dokončamo letošnjo volilno borbo.
Odbor pol. društva „Edinosti
II. volilni okraj (Staro mesto): Jilip Jvaniiević od Josipa, trgovec,
III.	volilni okraj (Novo mesto): Jftatko Jftandić pok. Patka, urednik, Jcraej pintcr pok. ]er>e|a, bančni
j uradnik,
9r. Otokar Rybif, odvetnik, Dr. Edvard Stavik, odvetnik.
IV.	volilni okraj (Nova mitnica
s Škorkljo):
Srečko gartelj od Josipa, trgovski ■ prokurist,
Dr. Ferdinand Herni, odvetnik, l3fran 3(ravos pok. Josipa, zasebni
j uradnik,
J)r. Otokar Ifrfc&r, odvetnik.
I
V.	volilni okraj (Stara mitnica
s Kjadinom) :
|ran Kotnik pok. Jancdikta, uradnik drž. železnice,
Dr. Edvard Slavfk, odvetnik,
])r. Josip ttilfan, odvetnik.
VI.	volilni okraj (Sv. Jakob): 2)r. Josip Uilfan, odvetnik.
Politično društvo „Edinost".
ljile s Ste?nwenderJevo izjavo. A tudi po| Stelnwenderjavi izjavi bi vsled krivde Nemcev nastali kmalu zopet novi kravaii. Poslanec Hum mer, ki je prišel v zbornico popolnoma pijan, je zopet pričel demonstrativno izzivati Slovane. Ko so Nemci uvideli, da se Slovanov zopet polašČa razburjenle, so odstranili sami Hummra iz zbornice, nakar je nastal zopet mir.
V preče] razburjenem razpoloženju se {e tore) pričelo glasovanj o raznih predlogih glede proračunskega provizorna. O1? 11*45 ponoči se še vedno vrši poimensko glasovanje o Tomschikovem predlogu glede 17 milijonov za železničarje. Predlog slovenskih klerikalcev na prehod k dnevnemu ■ redu je bil odlonjen.
I Tudi sicer je bila današnja seja v marsičem zelo zanimiva. Oglasili so se k besedi štirje jugoslovanski poslanci in sicer: Verstovšek, Spinčić, Biankini In R a v n i h a r.
Med Bianklnijevem govorom je prišlo do zelo burnih prizorov in incidentov z Nemci. Govornik je protestiral proti zadnjim Dobernigovim izvajanjem, ki stremijo za tem, da bi postala najsvetejša prava Jugoslovanov odvisna od milosti in nemilosti Nemcev. Biankini je izvajal: mLe ena, naj-
Okoličani! Volilci I. volilskega razreda!
Kandidatje političnega društva »Edinost* za volitev v ponedeljek, dne 23. t m., so
sledeči:
1. VOLILNI OKRAJ (Skedenj, Sv. Mar. Magd. Zgornja in Spodnja):
Anton Sancin pok. Matije, trgovec
v Skednju. Dr. Josip Wilfan, odvetnik.
II. VOLILNI OKRAJ (Rocol, Lonjer, Sv. Ivan, Kolonja, in Konkonelj):
Josip Negode pok. Antona,
nosek na Vrdeli.
Dr, Otokar Rybar, odvetnik.
kam-
IH. VOLILNI OKRAJ (Bazovica, Lipica, Pa-driče, Trebče, Gropada, Bane, Opčine, Prošek, Kontovelj, Sv. Križ, Barkovlje, Rojan in Greta):
v
Venceslav Cernigoj, uradnik južne železnice,
Karel Malalan pok. Ivana Mar,
podjetnik na Opčinah,
Ivan Renčelj od Ivana, uradnik v pokoju,
Dr. Edvard Slavik, odvetnik.
Okoličani! Volilci I. rareda 1 Oddajte v ponedeljek, dne 23. t. m., svoje glasove složno tem kandidatom.
Politično društvo „Edinost".
Volilci I. mestnega volilskega razreda.
v pondeljek dne 23. t. m., kliče Vas vasa občinarska in narodna dolžnost na volišče. V treh volilnih razredih, so naši volilci sijajno dokazali, da ume-vajo v polni meri te svoje dolžnostL Posnemajte jih tudi Vi in oddajte Y ponedeljek, dne 28. t. m., vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom, ki so:
I. volilni okraj (Sv. Vid): Jlfakso Cotič pok. Josipa, urednik, 3FiUp Jvanišević od Josipa, trgovec, 2)r. Sdvard Siavfk, odvetnik
Poslanska zbornica.
DUMAJ 19. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju.
Tik pred glasovanjem o raznih predlogih, se je dvignii v zbornici vihar, kakršnega avstrijske parlamentarne anale že dolgo let ne pomnijo. In kar Je najbolj značilno pri vsem tem dogodku : združile so se vse slovanske stranke, izvzemši Pollakov, v protestu preti nemški oholosti In nadutosti.
Poročevalec o proračunskem provizoriju, poslanec Steinwender, član nemškega „Nationalverba", se je v svojem govoru kot poročevalec spozabil tako daleč, da |e po-vdarjal, da se nahajajo v zbornici, gotove stranke In frakcije ki, kakor priča afera o odklonjeni nameravani gratulacljl nemškemu cesarju, načelno nasprotuje je jo tro-zvezi, posebno pa prijateljskim od-nošajem z Nemci. A hvala Bogu, trozveza temelji na drugačnih teme-ljih kot avstrijski parlament. Ona temelji na potrebi, zvestobi in od-ločni volji onih narodov v monarhiji, ki se lahko ponosno imenujejo — vzdrževatelje monarhije.
Avstrija bo radi tega tudi poŠi ljala svoje čestitke v Nemčijo3 pa naj reče parlament, kar hoče.
7a Stemwenderjeva Izjava je vzbudila v zbornici nepopisno ogorčenje In velikanske kravale. Razburjenje na slovanski strani se je od trenotka do trenotka stopnjevalo In cela slovanska stran v parlamentu, kateri so se pozneje prtdružlll tudi nemški socijalni demokrati, je kakor bi trenil vstala raz klopi In po zbornici so zaorlll mogočni In vedno hujši klici: nFuj Steimvender / Dol ž njim l Nezasllšanja provokacija l Dol z nemško oholostjo! Ml se ne damo na tako nesramen In podel način provociratit"
Čim se je hotel vihar malo poleči, so povzročili Nemcf, ki so pričeli demonstrativno ploskati Steinwenderju, zopet nove viharje. Razburjenost je postala tako velika, da je bil predsednik Sylvester primoran sejo prekiniti.
Slovanske stranke so med odmorom izjavile, da tako dolgo ne dovolijo vladi nobene stvari, dokler ne bo cela stvar poravnana in dokler Steinwender ne prekliče svojih besed in prosi slovanske stranke za odpuščanje.
Radi tega se Je takoj sestala konferenca klubovih načelnikov in po dolgih razpravah in pogajanjih se je konečno grefu S urgkhu posrečilo najti formulo, v kateri bidalStein-vvender svoje zadoščenje. Po tričetrturni pavzi Je bila seja zopet otvorjena In je Stelnwen-der Izjavilf da obžaluje, da je povzročil v zbornici tak vihar, da obžaluje, da je prekoračil kot poročevalec večine svoj delokrog.
DUNAJ 19. (Izv) Med vlado in strankami je bil denes sklenjen sledeči kompromis :
1) Julijsko zasedanje odpade.
Parlament se sestane šele sredi meseca septembra, da nadaljuje razpravo o finančni predlogi.
3)	UradniSka pragmatika se uveljavi s 1. septembrom t. I., a le pod pogojem, če reši parlament finančno razpravo do konca tega leta.
4)	Večje število uradnikov se pomak ae v višji Činovni razred.
DVNAJ 19. (Izv.) Poslanec dr. R y b a f Je vložil danes dve interpelaciji in sicer radi vpokojenja generalnega ma|or|a L'povščaka in radi postopanja ravnateljstva državnih železnic v Trstu. General Lipovščak |e bil, kakor znano, vookojen zgolj radi tega, ker se je drznil javiti na merodajna mesta, da so vse avstrijske vojaške priprave na srbski meji nepotrebne, ker ni nlk|er srbskih vojakov. Interpelacija izreka sum, da je vpoko-JenJe tega odličnega generala v zvezi z ma-hinacijami višjih krogov, ki hočejo z neresničnimi pcročiii vznemiriti prebivalstvo in Je prepričati, da v resnici obstoji vojna nemarnost s Srbijo, vsled česar zahtevalo inter-pelanti cd deželnobrambnega ministra na-
večja težkoča za razrešitev jugoslovanskega j tančnega pojasnila o vzrokih vpokejenja ge-problema obstoji In to je: Predrznost In nerala Llpovščaka.
Druga interpelacija je
napihnjenost Nemcev In Madžarov. Ce trdi Dobernig, da Nemci nikdar ne pripuste jugoslovanske nadvlade ob Jadranskem morju, moram konstatirati, da so Jugoslovani že celih 12 stoletij gospodarji Jadranskega morja In tega nikomur ne odstopijo. Odločno moram protestirati proti besedam, da |e bila balkanska vo|na navadna vojna za plen. Balkanska vojna ie bila ena izmed najsija]ne|iih osvobodilnih del, kar lih pozna zgodovina. (Burno pritrjevanje.)
S e i d 1: „Ne, bila je navadna roparska vojna 1" (Velik vihar na Jugoslovanskih klopeh. Čehi: „Vi Nemd ste tisti, U se obnašate kakor roparji proti Slovanom".)
Biankini: Res Je i Roparsko in morilno bi bHo, če bi se Jugoslovanski pro-blem razrešil po načrtih Dobernigovih. To bi bila sramota za vso civilizirano Evropo In zato kličem Dobernigu In njegovim tovarišem: »Roke proč od naših pravic in naše zemlje!«
Dr. Ravnihar je pobijal Doberni-gova izvajanja, da Nemd ne mislijo več na hegemonijo v Avstrijo. Dobernig |e sam pobijal in pobil svoje trditve, ko |e v isti sapi zahteval nemški Jezik za zbornico, ko |e odrekal koroškim Slovencem pravico do eksistence in zahtezal za Nemce gospodstvo ob Adriji. Dobernig nam Je celo očital državno obrtno šolo v Ljubljani. Nemci sami podpirajo naše zahteve po lastnem vseučilišču in deželnemu nadsodišču v Ljubljani, ker vedno izjavljajo, da smo Jim na Dunafu in v Gradcu le neljubi gosti.
Kar se tiče nemških zahtev po Adriji, moram povdariti: Ob Adriji smo gospodarji mi lugoslovani in hočemo tudi ostati. Nemci nam smejo biti le gosti 1 Višek nesramnosti pa Je Dobernigova trditev, da nimajo Nemci na Kranjskem nobenih pravic. Konstatiram, da bi bili mi Slovenci na Kranjskem le zadovoljni, če bi imeli toliko pravic kakor Nemci.
Kar se tiče rešitve Jugoslovanskega problema, ne zahtevamo Jugoslovani ničesar druzega, kakor svobodno življenje na kulturnem, gospodarskem in sodjalnem polju. Če trijalizem ne bo vstvarjen na tej podlagi, potem bomo nadaljevali boj, ki se ga nikakor ne bo|imo. Toda eno na| si meroda|ni krogi zapomnijo: Nad vsem, ludi nad državo, nam je dobrobit našega naroda 1K
Dr. Ravnihar Je stavil tudi predlog, ki predlaga Hochenburgerju nezaupnico. Nemd so napeli vse sile, da bi ne prišio do glasovanja o tem predlogu in res se jim je posrečilo pregovoriti zborničnega predsednika
bila vložena na železniškega ministra. Interpelacija navaja, da (e tržaško ravnateljstvo državnih železnic svoječasno razpisalo neko mesto za strokovno- izvežbanega uradnika. Ko pa so se cglasili slovenski kompptenti, je bil razpis preklican, baje zato, ker je dotično mesto rezervirano za nemškega postajenačelnika v Trstu.
Posl. dr. Gregor in je vložil predlog za podporo sežanskemu, komenskemu in ajdovskemu okraju radi velike škode, katero sta povzročila mraz in suša.
Negativen odgovor Bolgarske.
SOFIjR 19. (Izv.) Bolgarsko-srbskl spor Je zopet dospel v jako akuten stadij in vs: kaže, da se bliža odločitev. Tukajšnji politični krogi so trdno prepričani, da pade odločitev najbrže še pred začetkom prihodnjega tedna, ker bo bolgarski odgovor na srbsko noto še tekom današnjega dne izročen srbski vladi.
SOFIJA 19. (Izv.) Bolgarski odgovor na srbske zahteve Je silno obširen. Nota šteje nič manj ko 26 strani in vsebuje podrobno polemiko z zadnjim ekspozejem ministrskega predsednika Pašlća. V noti Bolgarska kategorično odklanja srbsko zahtevo glede revizije pogodbe in zahteva, da se Srbi brezpogojno in takoj umaknejo is ozemlja, ki pripada po pogodbi Bolgarski, za sporni teritorij pa naj se ustanovi vojaški kondominij. Rok znaša sedem dni,
Bolgarski poslanik v Parizu o bolgarskem stališču.
PARIZ 19. (Izv.) Tukajšnji bolgarski poslanik je izjavil, da je Bolgarska sicer pripravljena vdeležiti se petrograjske konference zavezniških ministrskih predsednikov, a le pod pogojem, če pristane Rusija na to, da se poskusijo zavezniki na|poprej sami sporazumeti in če se bo nanašala carjeva razsodba le na one točke, glede katerih ne bi prišlo do sporazuma. Na ta način hoče Bolgarska preprečiti, da bi car razsojal o vprašanjih, o katerih si Je Bolgarska tako že na jasnem.
Novi spopadi med Srbi in Bolgari.
SOFIJA 19. (Izv.) Listi poročajo o zo-petnin spopadih med srbskimi in bolgarskimi Četami. Bolgari so hoteli na več krajih prodirati, a so naleteli na močen od-dr. Svlvestra, da predloga ni dal na glaso-1 Por od 5trani Srbov. Pri Šdpc je prišlo do vanje, češ, da ne spada k proračunu. Nemci P^cei hudega bo|a. — V bližini Kumanova so torej le s terorizmom rešili justičnega Je neka bolgarska ustaška četa razstrelila ministra morebitne blamaže.	postajo Hadžilar. Pri tej priliki se je tudi
Ob 7,1 ponoči se še vedno vrše gla-' ponesrečil neki srbski vojaški vlak.
sovanja o proračunu O predlogih glede 17, Mednarodna finančna konferenca, milijonov za železničarje in o postavki za t _
uradniško pragmatiko se Je glasovalo po-! LONDON 19. (Kor.) Iz Pariza se poimensko. Predloga sta propadla le za par ro^31 Crnogorska vlada Je predložila finančni glasov.	konferend v Parizu spomenico, v kateri
Za provizorij so glasovali vsi Jugoslo- j zahteva 30 milijonov frankov, katera svota vani, za uradniško pragmatiko in Tomschikov se ne smatra kot posojilo ČrnJgori, ampak predlog pa le napredni Jugoslovani.	| kot nagrada za črnogorsko popustljivost v
Seja Je bila končana ob 7,2 ponoči, skadrski krizi.
Budžetol provizorij Je bil sprejet, vsi spre-ker je s poročevalskega mesta Izrazil zgolj minjevalni predlogi odklonjeni. Med spreje-osebno mnenje In vrh tega tudi nikakor ne j timi resolucijami Je bil tudi predlog poslan-dvoml, da je parlament kompetenten sodelo- j cev Choca in Tresić-Pavlčića, ki vati tudi pri urejevanju zunanje politike. j zahteva takojšnjo odpustitev vseh vpoklicanih garskih in romunskih komisij, ki bodo rea-Slovanske stranke so se zgolj zato, da rezervistov. Za ta predlog Je glasovala vsa lizirale petrograjski protokol, se bo vršila ne onemogočijo nadaljoe razprave, zadovo-1 zbornica.	danes popoldne.
Regulacija nove bolgarsko - rumunske meje.
BUKAREŠT 19. (Kor.) Prva seja bol-
Biran II«
„EDINOST" it. 169.
Gelov na Dunaju.
DUNAJ 19. (Kor.) Bivši bolgarski ministrski predsednik GeŠov |e dospel danes semkaj.
Konfisciran ruski balon.
KRAKOV 19. (Izv.) — Nad Jaroslavom so opazile snoči vojaške patrulje neki balon in ga z grožnjami, da prično streljati, prisilile, da ]e pristal. V zrakoplovu sta bila dva ruska Štabna častnika in par vojakov. Zrakoplov in vse moštvo so pod močno eskorto prepeljali v Krakov, zjutraj pa transportirali čez rusko mejo.
Kongres proti dvoboju v armadi.
DUNAJ 19. (Izv.) Najvišje plemstvo namerava vprizoriti akcijo za prireditev internacionalnega kongresa proti dvoboju v ar-madu.
Granata eksplodirala v telečnjaku.
Trije ubiti, več ranjenih.
KRAKOV 19. (Izv.) Na topnlčarskem vežballiču pod Tatro se Je zgodila danes velikanska nesreča. Enoletni prostovoljec 2. topničarskega trdnjavska polka, Josip Blak, Je skril v telečnjak granato, da Jo odnese domov kot spomin na vojalka leta. Iz neznanih vzrokov Je granata eksplodirala in Blaka in dva njegova tovariša popolncma raztrgala. Več vojakov je bilo nevarno in lahko ranjenih.
Nemška predrznost.
V torkovi številki smo priobčili po glasilu nemškega železn. uradništva »Deutsch-osterr.-Eisenbahnbeamtenzeitung" posneti članek o nemškem narodnem delovanju ob Adrijl. Članek smo priobčili v celoti, ker kaže v polni jasnosti namene Nemcev, tako, da ni prav nikakega dvoma več, kaj hočejo doseči. Obenem pa kaže ta članek tudi, kdo Je glavni nositelj vsenemške ideje, kdo Je tisti, ki najbolj dela na to, da si nemštvo zagotovi za vselej pot do Adrije, da si zagotovi trdno postojanko v našem Primorju, v našem italijansko-slovenskem Trstu.
„V vztrajnem in tudi že uspešnem delu deluje za narodno (nemško) stvar — nemški narodni svet za Kranjsko in Primorsko. Vestno ga morajo podpirati člani „Nemško avstrijskega društva železniških uradnikov, ki že sami ne pripadajo narodnemu svetu".
Glavni propagator nemštva v Primorju in posebno v Trstu je torej nemški narodni svet za Kranjsko in Primorsko, ki ima v svoji sredi tudi železniške uradnike, in to, kakor je razvidno iz gornje izjave, v precejšnjem številu. Nemško železniško uradništvo Je potemtakem glavna opora nemškemu „volksratu*, največji pospeševatelj in razšir-jevatelj germanizacije na naših tleh.
Po vsem tem Je popolnoma umljivo, kako Je mogoče, da se danzadnem množe vrste nemškega železniškega uradništva na naših tleh, da ne uvažajo samo uradništva, temveč iudi toliko in toliko nemškega usluž-benstva in nemškega delavstva v popolnoma slovenske kraje, da takorekoč slovanski, a v italijanskih krajih, italijanski živelj že skoraj popolnoma Izginja iz železniške službe. Nemški „volksrat" ima svoje tipalke povsod, vsak nemški uradnik, in to od najvišjega do najnižjega, Je njegov zaupnik, vsako uradniško mesto imajo v evidenci, in ko je je treba popolnlti, že poskrbi „volksrat* po svojih zvezah, da prazno mesto dobi Nemec, nov zaupnik njegov, nov germanizator.
Vrgli pa so se z vsemi silami na Trst.
„Ako Imamo enkrat tu gospodstvo v rokah, moremo zariniti zagvozdo v Slovan-stvo od več strani in korak za korakom zopet pridobiti tla, kakor smo jih izgubili, ter na Kranjskem in Primorskem enkrat v do-glednem času zopet vzpostaviti edino posest Nemštva, nacijonalnega nasprotnika pa morda popolnoma izpodriniti iz naših lepih julijskih dežel".
Popolno uničenje nas Slovencev je torej njihov namen. Izpodrinili nas hočejo popolnoma iz naše domovine, a zato je treba najprej zabiti nemške zagvozde v našo na-
uradniki, najbrž — tržaški, kalti oni članek je očividno pisan v Trstu. Tako predrzni so torej Nemcf, da svojim najnovejšim zaveznikom pravijo naravnost v lice, da so izgubljeni in da hočejo oni, Nemci, nastopiti njihovo dedščino. Z ozirom na naravnost ne-umljivo, blazno zaslepljenost naših tržaških laških liberalcev pač tudi seda) ni upati, da bi jim ta nemška predrznost odprla oči.
Še večja pa Je nemška predrznost nasproti nam Slovencem. Naše slovensko ozemlje jim je nekdanja njihova last. Kedaj neki pa Je bil Trst nemški? Nikdar! Nikdar In nikoli, kajti to, kar Je danes nemškega v Trstu, se Je priteplo semkaj s trebuhom za kruhom šele zadnja desetletja. Prej ni nihče vedei tu o kaki nemški propagandi, o kakem „nemškem narodu v Trstu", o kaki nemški posesti ob obali Adrije, a še manj o .izključni nemški posesti". S pomočjo nemških uradniških vlad se Je iele nemštvo začelo ugnezdavati v Trstu in s pomočjo s temi vladami zvezanih nemških „votksratov" se Je začela nemška gon|a na našem slovensko-Italijanskem Jugu. Zato pa tudi sedanja predrznost nemškega uradništva presega vse meje, ko prav oni, ki so plačani z našim davčnim denarjem, kriče v svet, da nas hočejo in morajo ugonobiti čim preji
Opozarjamo tore| naše vodilne jugoslovanske politične kroge na to predrzno gonjo nemškega uradništva, z najresnejlim opominom, da zastavijo vse svoje moči, da se enkrat za vselej napravi konec temu predrznemu rovanju proti nam in naši narodnosti. Obenem pa se obračamo tudi na naše slovensko, iugoslovansko uradništvo z na) nujnejSim pozivom, da naj se vendar enkrat otrese onega strahu, ki ga zadržuje, da ne posveča svojih moči prav tako svojemu narodu, kakor to deia|o njihovi nemški tovariši. Kar je dovoljeno Nemcem na tujih, sme biti tem manj prepovedano našemu uradnlštvu na naših domačih \leh t Če sme Nemec tako predrzno hujskati in rovati proti našemu narodu, med katerim živi, zakaj naj bi ne smel naš uradnik delovati za svoj slovenski narod, Iz katerega je vzrastel ? !
Če kliče nemško uradniitvo na boj proti našemu narodu, da bi ga ugonobilo, da bi mu ugrabilo njegovo posest, tedaj kličemo našemu jugoslovansemu uradnlštvu : Pokonci v/, jugoslovanski uradniki, ki čutite za svoj narod, pokoncu, da pomagate ubraniti in ohraniti svojemu narodu, kar je njegovega in kar mu šiloma hoče ugrabiti predrzni Nemec! Vse v boj proti predrzni nemški samogoltnostl!
Uredniška tajnost.
V zadnjih časih se je zgodilo večkrat, da so bili uredniki klicani kot priče k sodnim razpravam, kjer se Je zahtevalo od njih, da bi izpovedali stvari, o katerih so dolžni varovati uredniško tajnost. Ker uredniki niso hoteli kršiti uredniške tajnosti, Jih Je sodišče kaznovalo z denarnimi globami. Na dotične pritožbe Je pred kratkim razsodilo najvišje sodišče, da so uredniki dolžni izpovedati pred sodiščem.
Z ozirom na to razsodbo se |e vršilo v ponedeljek, dne 16. t. m., na Dunaju zborovanje časnikarjev vseh strank in vseh narodov avstrijskih, na katerem Je zbrano časnikarstvo kar najodločneje protestiralo proti tej razsodbi.
Shod je otvoril predsednik mednarodne zveze časnikarskih društev Viljem S i n g e r, ki Je poudarjal, da ta razsodba naravnost nasprotuie opetovano na časnikarskih kongresih in predvsem! na kongresu v Rimu proklamiranim sklepom mednarodne časnikarske zveze, ki šteje nad 16.000 članov, da mora ostati nedotaknjena pravica varovanja uredniške tajnost, ki Jo imajo uredniki in časniki, da tore| nihče nima pravice izdajati uredniške tajnosti
Varovanje uredniške tajnosti Je tudi vprašanje, ki se tiče morallčnlh in materijalnih živijenskih pogojev časnikarstva, in ni nikak privilegij, temveč stvar, ki |e popol-
rodno posest. Te zagvožde, vsaj nekatere, noma utemeljena v avstrijskih zakoni^ kar
so že zabite jesenlce.Gorica na eni strani J""*®	^
a tu spodaj pri nas v Trstu prav tako. Sa 'J?8- tore] 13	8e	faz| ?«a
sami oravilo da se nemštvo v Trstu vfdao tako' kakor odgovarja časnikarski časti in
krepi ?n da bi bilcf le z vzhlčenjem^ozdra-	£
viti" ko bi nemški dnh umel izrabiti na Pri- enkrat .J^TU svetovnl	^^j da
morskem boj Lahov in Slovencev za po- £ PLl8llS°
sestvo v Trstu, da okrepi in zbere svoje ka"k?	ln ^snikarsklmi zivljenskimi
moči za odločilni boj, ki se razvila po padcu! P«*0!1' Potf™ »V™ bltl med ča,nikarstvom Lahov med Nemci in Slovenci. .Edini in S nobenega izdajalca
močni moramo nastopati prod sovražniku ta I	f ovor h ™«topnikov raznih časnikar-
kar najbolje Izrabiti vsako priliko, ki senamjfklh *uStev, ie bl,a ko?fno oglasno spre-nudl, da iziđemo iz tega bo|a zmagonosni leta 5ledeča resolucija, in silni".
Z Italijani torej Nemci že sploh ne računajo več. Prepričani so, da mora|o Lahi prei ali slej podleči v boju proti Jugoslo-vanstvu, a potem stopijo na njihovo mesto oni sami, ki stare|o Jugoslovansko moč v Primorju, v Trstu ter sami zavladajo ob naši Adriji.
Ali Je mogoč lepši odgovor s strani Nemcev na ono velikansko veselje, s katerim je laško liberalna stranka v Trstu sprejela za sedanje občinske volitve pomcč Nemcev?! „Že stoji kolos — italijanski element— na lončenih nogah in omajujejo ga vzbur-kani valovi Jugoslovanstva", tako pravijo preodkritosrčni gospodje nemški železniški
.Današnje zborovanje avstrijskih časni karjev in zastopnikov vseh časnikarskih korporaclj v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel zopet izjavlja, da soglaša s sklepi mednarodnih kongresov o prisilnem pričevanju časnikarjev, in pro glaša ta sklep kot obvezen za vse časnikarje. Vsled tega ni nobenemu časnikar|u dovoljeno, izdati uredniške tajnosti. Današnje zborovanje tudi ponovno Izjavlja, da se bo moralo vsakega časnikarja, ki bi delal nasprotno te| prepovedi, brezpogojno strokovno in splošno izobčiti, da torej ne bo izgubil samo
svoje službe, temveč da bo tudi osramočen.
Vsi časnikarji se prosijo, na) stopijo v zvezo s poslanci, s katerimi so v zvezi, da nastopijo za interpretacijo paragrafov 159 in 160 kazensko-pravdnega reda v tem smislu, da spadajo med osebe, ki niso prisiljene pričevati, tudi vsi časnikarji."
Z razsodbo najvišjega sodišča, ki odreka Časnikarstvu pra7lco varovanja urednike tajnosti, bi bil zadan časništvu in časnikarstvu silen udarec, ki bi takorekoč onemogočil, uničil vsak izraz svobodnega mnenja, vsako kritiko, vsak po|av nasprotja proti vladajočim razmeram Že takoj v prvi kali. Obenem pa bi odvzel časništvu in časnikarstvu tisti ugled, ki mu je predvsemi potreben kot nositelju Javnega mnenja, tisto zaupanje, ki ga Je imelo dosedaj občinstvo do časopisja in njegovih urednikov, vedoč, da le tajna, zaupana uredniku, shranjena kakor v grobu.
Je pa ta razsodba ne samo nezdružljiva s častjo in ugledom časnikarstva, temveč tudi z materijalnim! živl|enskimi pogoji časnikarjev. Izdaja uredniške tajnosti pomenja za vsakega časnikarja izgubo službe, izgubo kruha. Kdo bi pač hotel imeti pri časopisu človeka, tki Izdaja na katerlkoiisibodi način ono, kar Je najnujneje potrebno za napredek in procvit lista?!
Ako bi se kedaj hotelo uničiti časnlštvo in časnikarstvo, ako bi se kedaj našla oblast, ki bi hotela oropati ljudstvo prvega, najodločnejšega in premncgokrat tudi naj-uplivnejšega branitelja ljudskih koristi, potreb in želja, potem naj le nastavi nož na uredniško tajnost, a izrezati jo mora i časnikarstvu i ljudstvu prav iz srca, kajti ni ga na svetu časnikarja, ki čuti kaj poštenosti in stanovskega ponosa v svojem srcu, da bi se dal prisiliti po kom, da bi izdal največjo svetinjo svojega stanu — uredniško tajnost, a ni ga tudi naroda, ki bi se dal oropati svoje največje zaslombe, neodvisnega časništva!
tSamoposebi umljivo je, da se tudi mi v polni meri priključujemo sklepu dunajskega Časnikarskega zborovanja, \in izjavljamo, da je ni globe, ne zapora, da je ni sile, ki bi nam mogla izsiliti izdajo nam zaupanih stvari, ki bi nam mogla izsiliti izdajo uredniške tajnosti l
Za občinske volitve.
Pozor volilci I. razreda v II. in III. okoličanskem volilnem okraju!
Legitimacije, ki so Jih dobili volilci, so v mnogih slučajih zgrešene: zapisano Je krivo volišče. Nekateri volilci s Prošeka imajo zapisano v legitimaciji kot volišče — Opčine, na drugi strani pa volilci z Opčin ia Trebč pa Prosek namesto Opčin.
Mestni magistrat sedaj razglaša uradno, da smejo volilci s tako po-grešenimi legitimacijami, če so le pravilno vpisani v volilskih imenikih dotičnih volišč, voliti brez nadalj-nega na tistih voliščih, kamor krajevno v resnici pripadajo.
Prav tako opozarjamo volilce II. okoll-čanskega okraja, naj natančno pregledajo svoje legitimacije in v slučaju, da bi bile tudi tu kake pomote, stvar nemudoma sporoče naši volilni centrali, da se stvar uredi čim preje.
Ne do 2, temveč do 1.
Opozarjamo okollčanske volilce, da se bo volitev v I. okoličanskem volilskem razredu dne 23. t. m. vršila od 9 dop. do 1. pop, kakor Je uradno razglašeno. Na nekaterih legitimacijah je pomotoma (?) naznanjen čas volitev od 9 dop. do 2 pop., kar pa ni resnično. Volitev se zaključi ob eni popoldne!
V Trstu, An« 20. junija 191S
Pozor volilci na Vrdeli, Kolonji in Kontovelu!
Mestni magiitrat Je pomotoma (?) razglasil, kakor Je bilo čitati v italijanskih iistih, da se bo vršila volitev dne 23. t. m. v italijanski občinski šoli na Vrdeli, dočltn pa imate v legitimacijah zabeleženo kot volišče slovensko občinsko šolo na Vrdeli. Sedaj se popravlja ta pogreška in se bo vršila volitev v slovenski šoli.
Volišča za I. okolićanski voli I ski razred.
I.	volilni okra] (Skedenj, Sv. Mar. Magd.
Zg. in Spod.):
Eno volišče: gostilna Subietta", pol. Št. 31. pri Sv. M. Magd. Spod.
II.	volilni okra] (Lonjer, Katinara, Rocol,
Vrdela, Kolcnja, Konkonel):
1.	volišče: gostilna .Nichetto' v Rocolu za Lonjer, Katinaro in R oc ol;
2.	volišče: obč. slovenska šola na Vrdeli za V r d e I o, Kolonjo in Konkonel.
III.	volilni okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prosek, Kontovelj, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Oropada Lipica in Bazovica) :
1.	volišče: obč. šola v Rojanu za Greto, Rojan, Barkovlje in Piščance;
2.	volišče obč. šcla v Bazovici za Bazovico, Lipico, Gropado in Padriče;
3.	volišče obč. šola na Opčlnah za Opčine Bane in Trebče;
4.	volišče: obč. šola na Prošeku za Prosek, Miramar, Kontovelj in S v. Križ.
Opozarjamo zlasti volilce pri Piščancih, da volijo v Rojanu, ne pa na Opčinah, volilce v Trebčah in Banah pa, da sedaj iiimajo svojega lastnega volišča, temveč volijo na Opčinah.
Volitev se bo vršila v ponedeljek dne 23. t. m. od 9 dopoldne do 1. popolne.
Lumparije, ne pa pomote!
Do danes smo še nekako verjeli, da so vse one pomote, ki so se zgodile s strani magistratnil: organov za volitev v I. okoličanskem razredu vendarle res pomote, ki so bile napravljene nehote in nevede. Sedaj pa smo trdno prepričani, da |e Šlo tu nekaterim kamoraškim zagrizencem na mestnem magistratu za pravo volilno sleparstvo, za lum-parijo, vsled katere spada|o dotičniki pred sodišče, kajti očividno so hoteli s svojimi „pomotami" zavesti toliko in toliko volUcev, da bi ne mogli zadostiti svoji volilni pravici in dolžnosti.
Prva „pomota" je bila, da so celi vrsti proseŠkih volllcev napisali v legitimacije kot volišče Opčine, opensklm in trebenskim volilcem pa Prosek. — Na posredovanje našega političnega vodstva je ta „pomota" že popravljena.
Cela vrsta volllcev, in to „slučajno", kakor tudi v prvem slučaju, le slovenskih volllcev II. okoličanskega c kraja Ima v legitimacijah označen čas volitev od 9 dopoldne do 2 popoldne, dočim pa je v resnici ta čas določen te od 9 dop. do 1 pop. — Na posredovanje našega političnega vodstva Je tudi že ta „pomota" preklicana in popravljenja.
Mestni magistrat je dal uradno razglasiti volišča za volitev I. okoličanskega volilskega razreda ln sicer za I. in III. volilni okraj že v ponedel|ek, dne 16. t. m., med uradnimi oglasi v uradnem „Osserva-tore", kakor je to njegova dolžnost, za 11. volilni okraj pa ste bili in tov popolnoma uradnem slogu pri-
Zakaj naj se uporabljajo
samo
X. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico.
2.	„Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 % toka.
3.	„Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč.
Osramove svetiljke
z vlečeno svetilno žico?
Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis ^Osram". Kdor skrbno pazi na to, s« obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z „Osramom".
Glavna zaloga za Trst, Gorico, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1.
[V Trstu, dne 20. junija 1918?
EDINOST" fit. 169.
Btran UL
◦ bčeni volišči v kamoraškem časopisju, as pomoto, da Vrdela, Kolonja in Konkonel volijo v i t a I i | a n ski obč. šoli na Vrdeli, ne pa, kakor |e pravilno, v slovenski obč. šoli na Vrdeli.Kamo-raški listi sicer popravljalo s e d a J t o „p o m o t o", a mestni magistrat pa do danes, t. j. 19. t. m., še ▼edno in uradno razglasil v .Osserva-toru" volišč za II. volilni okraj I
To nam daje na|upravičene|šl povod, da smatramo vse te „pomote" za čisto naravno lumparijo, s katero so gotovi kamorašti zagrizene! na mestnem magistratu hoteli pripraviti slovenske volilce ob možnost glasovanja ali pa vsaj jim otežko-čiti glasovanje.
V	prvem slučaju bi bili proseški volilci zavrnjeni na Opčinah, openski in trebenski pa na Prošeku; potem pa leta] s Prošeka na Opčine ali z Opčin na Prosek.
V	drugem slučaju bi bili izgubili vsi oni volilci, ki bi prišli po eni volit, pravico glasovanja, ker se volitev zaključi ob eni, ne pa ob dveh.
V	tretjem slučaju bi prihajali vollcl volit v Italijansko šolo, kjer ne bi našli nikogar. Tisti, ki bi ne imel časa, da bi šel še v slovensko šolo, bi ne glasoval, in toliko in toliko glasov bi bilo za nas izgubljenih.
In na to so računali tisti, ki so delali te „pomote", saj vendar zadostuje pri ka-moraški večini volilne komisije najmanjša stvar, da razveljavijo glas, saj razveljavljajo popolnoma veljavne.
Pribijamo torej še enkrat, da so bile te „pomote* narejene nalašč, z očividnim namenom ; da bi bilo toliko in toliko slovenskih volilcev osleparjenih za njihovo volilno pravico 1 D a, I u m p a r i j e, ne pa pomote, in to tem bolj gotovo, ker je vse to prirejeno za II. volilni okraj, kjer hoče kamora zastaviti vse svoie sile, da bi nam ga izvila iz rok!
Slovenski volilci! Držite se torej strogo navodil, ki jih dobivate na naših shodih in v našem listu in ne dajte se preslepiti po kamoraških Iumparijah 1
* *
*
Sestanek zaupnikov za Sv. Jakob.
Danes, v petek, 20. t. m. ob 8 30 zvečer, v Konsumcem društvu pri Sv. Jakobu
sestanek zaupnikov za VI. mestni okraj.
* *
Zaupniki, kateri so bili imenovani članom komisij ali zaupnikom stranke pri volitvah, naj zagotovo vsprefmejo to zaupano jim čast. Če bi kdo s I u č a | n o ne mogel sprejeti, ker |e res zadržan, naj to prijavi polit, društvu pravočasno.
Domače vesti.
Izpit iz telovadbe. Z Dunaja 18. t. m.: Ivan M a t e I i č, učitelj v Sužidu pri Kobaridu, Je napravil tu danes Izpit iz telovadbe za srednje šole.
Shod volilcev v Barkovljah, ki se je
vršil snoči v tamošnjem „Narodnem domu", se je razvil v lepo manifestacijo narodne misli ob naši rivieri. Vsi veljavnejši in vplivni volilci so se zbrali in so burno aklamlralj govornike, ki so naglašali nalogo, ki jo mora vršiti Slovenstvo na tržaškem ozemlju za našo bodočnost.
Govorili so kandidatje Venceslav Č e r -n i g o j, Josip R e n č e I { in dr. S I a v i k, potem bivši poslanec Svetko M a r t e 1 a n c, Ferdo Stare, Sgubin in M. C o t i č. Govorniki so razvili celo vrsto zdravih misli. Shodu je predsedoval g. Jaka Stare. Nekoliko več jutri.
Na obrambeno delo! Predsednik nemškega Schulverslna, dr. Gross, Je sporočil, da bo tretji milijon za Rosseggerjevo zbirko — torej za germanizacijo v pr.i vrsti nas Slovencev — kmalu nabran! I
Gorje nam, če se ne upremo tej nemški nevarnosti in ne ustvarimo z narodno-ob-rambnim delom zadostnega odpora proti nemškim atentatom na našo, po nemški vo-jevitostl in narodni požrešnosti itak že skrčeno narodno posest.
Tudi za naše rojake velja spričo te nevarnosti poziv, ki ga je „Hrvatska narodna straža" povodom „narodnega blagdana" dne 5. in 6. julija naslovila na hrvatsko Javnost in ki se glasi za nas mutatis mutandis:
Bratje in sestre! Dajmo se na delo, da vzbudimo našo slovensko narodno vesti Dajte nam kruha, dajte nam kulture, ln čim bomo potem rešeni iz telesne in duševne bede, potem pokažemo našim preganjalcem vrata, da pojdejo, odkoder so prišli. Delajte in darujte za slovenske S o i e I
Na adreso c. lcr. finančnega ravnateljstva. S Krasa smo prejeli: V prlgibu Vam poŠil|am tiskovino, izdano po c. kr. davčnem uradu v Komnu. Naslov: Mahn-zettel. — Monitorio-Opominjalnica. Slovenščina torej na zadnjem mestu. Najprej Jezik manjšine v deželi, ki ga na Krasu nikdo ne govori, na drugem mestu Jezik, ki sploh ni deželni Jezik in šele na tretjem mestu jezik domačinov, Jezik, ki ga Jedinega govori prebivalstvo komenskega sodnega okraja. Tako zapostavljanje našega Jezika pomenja za nas Kraševce sramotno izzivanje. To na| si zapomnijo gospodje na davkariji v Komnu, v prvi vrsti pa, oni na slavni direkciji v Trstu 1 Kako spravljajo gospodje to postopanje v sklad z določili držpvnlh osnovnih zakonov, vsebovanimi v čl. XIX, in pa z lastno službeno prisego, da bodo točno izvrševali državne zakone?!!
„Pokvarjeno veselje". Pod tem naslovom |e torkova „Zarja" priobčila sledečo nesramnost:
„Ož|a volitev med dr. Pertotom in so-drugom Kopačem Je prišla slovenskim naprednjakom nepričakovano. Bili so prepričani, da bo izvoljen njihov kandidat dr. Pertot takoj pri prvi volitvi. V to svrho so najeli toliko za Sv. Ivan kakor tudi za Ro-col godbo, ki na| bi zvečer po zmagi z zastavo na čelu svirala po ulicah in naznanje-vala zmago narodnjaštva nad delavci. Pa ni šlo po njihovem! Dr. Pertot je moral nastopiti pot cžje volitve in godbe z zastavami so ostale skrite. Rdečkarji, t. j. zavedni delavci, so narodnjakom pokvarili veselje. Za narodnjake je v Koloniji, na Vrdeli in v Ro colu preveč socialistov. Upamo, da Jih bo pri prihodnjih volitvah še več!"
Mislimo, da nam pač ni treba k tej bedasto-zlobni zabavljici rrlpomniti prav nič drugega nego to-le: Volitve, kjer so socijalni demokrati mogli kaj dobiti, so končane, in z našo pomočjo — poudarjamo — edino ie z našo pomočjo so še rešili sedem svojih mandatov. Stvar je zanje končana, in sedaj se zopet začne njihovo zabavljanje, blatenje in obrekovanje, kakor so delali pred volitvami. Bili smo prepričani, da pride tako, in zato nas tudi stvar ni prav nič presenetila. Take hvaležnosti smo navajeni od socijalnih demokratov!
Popravljamo. V sredni številki smo priobčili vest, kakor se je raznesla na dan ožje volitve v 111. volilskem razredu, po vsem Sv. Jakobu, da Je bil zaradi volilnega sle-parstva aretiran sin tržaškega župana. 2e tedaj smo pristavili, da dvomimo o resničnosti te vesti in sedaj ;lahko konstatiramo, da je bil aretlranec sin tržaškega poslanca in obč. svetovalca Baneilija, ne pa sin ali sorodnik župana dr. Valerija.
Konec šolskega leta. Po predstoječih predpisih naj se na sredn|ih šolah in dekliških llcejih, na moških In ženskih učiteljiščih, na trgovskih in navtičnlh Šolah zadnjih 10 dni pred zaključkom šolskega leta, torej od 6. Julija dalje, ne poučuje. Ker pa v tem letu pade ta dan na nedeljo, Je minister za nauk odredil, da se pouk neha že z dnem 5. julija in da se imata vršiti tega dne šolska služba božja in pa razdeljevanje spričeval.
Glas iz občinstva. Opažamo, da na nekaterih krajih mesta (ali vsaj na enem) vrši c. k. finančna straža službo s puško na rami. Izvedeli smo tudi, da ima vsak stražnik 20 patronov seboj. Po nadaljnjih poizvedovanjih smo doznali, da uvedejo to breme na vsej črti svobodne luke, izvzemšl Rivo. Ako upoštevamo seda| še hudo vročino, potem pač ni to nobena šala, ako mora tak-le revež celih 6 ur stati na določenem mestu s tem nepotrebnim bremenom na rami.
Policiji so radi vročine odvzeli breme tiste službene čelade, nadomestivši jo z lahko cepico, kar Je tudi popolnoma prav. Finančnim stražnikom pa dajajo puško z 20 patroni menda — v poboljšek. Policija
Hranilnica in
v Sp. Škofijah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na svoj
redni občni zbor
ki se bo vršil t nedeljo, dne 29. junija 1913 ob 9V2 dop.
v uradnih prostorih ravnoiste zadruge.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva in odobrenje računov za leto 1912.
4.	Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Čitanje reviz. poročila in ukrepi vsled istega.
7.	Slučajnosti.
Ako se ne zglasi ob določeni uri zadostno število članov zadruge, zboruje se v smislu §35 zadružnih pravil.
ODBOR.
B
a
Anton Mahne, trgovec
Priporoča al. občinstva
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica deli' Istria št 4
s podružnico na Greti v hiši goap. Gombača in Frluge št. 175. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
G. Magliaretta
dekorativni slikar ul. Molin Grande 40, tel. 2748
LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak.
LETOVIŠČE BOHINJSKA BISTRICA BOHINJSKO JEZERO v Triglavskem pogorju, na
progi drž. železnice Jesenice—Trst, tri ure oddaljen od Trsta ; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah, Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. PROMETNO DRUŠTVO V BOHINJSKI BISTRICI.
■ ■■OB
UMETNI ZOBJE
»Mftlanl« xoiov
Izdiranje zebov brez = vsake bolečine =
Dr.J.Čsrmžk V. Tusctisr
• sofcasdrATnik buta. zobmi ttfcsife
_ TRST _
ufloa dalla Cittrtns fttav. IS, II, n.
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicolo Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
V
m SOLIDNO: i« : ELEGANTNO
pohištvo rafw !taua
I W ■ ■ IW I « W TMT - VIA MALCANTON - TR9f
Jtfnenje g. 5r. vit. de Karajan - Solnograd
Gosp. J. SERRA VALLO
Trat.
V moji zdravniški praksi sem z dobrim vspehom rabil vaše želez-nato klna-vlno Serravallo.
Solnograd, 6. junija 1911.
Dr. KARAJAN.

Poslano*)
Proti debelosti, katere se danes boje toliko gospe kolikor gospodje, sta 2 kozarca ' Saxlehnerjeve kisle vode *HanyadI Janos" i najboljše sredstvo. — „AViener medizinisehe Presse" piše med drugim: „Vsled pomnožitve peristaltike črev, se pohitri izločba povžitih jedil, kakor tudi mase, ki se nabere v črevih, posebno pa izločba dušičnatih elementov, kakor tudi pomnoženje ogljikovih hidratov, kar povzroča po daljšžm uporabljanju vode, pe-šanje telesne teže. S tega stališča se sme imenovati „Hunjadi Janos" tudi sredstvo proti debelosti. Kadi tega ne bi smela manjkati v nobeni hiši.
*) Za Članke pod tem naBlovom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Paroplovna družba D- Tripcovich & Ci., Trst
in nazaj. — Prevoz v treh urah.
ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
N0lf0lickfl IrlDtnn tinf nln Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki neUBlJSAKI IZIKIIIU UUZI1JU za izlet Trst-Benetke in nazaj po znižanih
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek
opolnoči z Lloydovim parnikom.
= IZ TRSTA V JflKIN-RIM-NEflPELJ =
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
_Dražba »I prldržnje liprtmemb« T amialn prometnega opra»llnlka.
Vsem: fospodlnjam
toplo priporočamo
kolinsko cikom jo hrrr:
edino piUtni, po kakovo«« nođosogljM slovenski izdelek.
■„..„.j Vlffii1| a orože (kvas) Iz odlikovane slovenske tovarne draž, so dosegle dosedol vsepovsod naMolRI sloves. Narodnjaki, trgovci, PEKI s naročajte pri domači tvrdkl, U rani Postreže no konkmenčnin cenah. - Tzzr J. J. SOBAH, trst 6. gasort 11
Stran IV.
.EDINOST" St. 169
V Trato, dne 20 junija 1913.
Posestvo v Grijanu
dvora, 6200 kv. sežnjev zemlje, vila, vinogradi, stav-bišČa, po ugodnin plačilnih pogojih naprodaj. Trat, ulica Torre bianca 21.	1220
Odda
Mmeblirana soba za dve osebi s porabo knhinje, v stanovanju je voda in plin.
23E& T&eTSSSSfctMtair mr-del- organizacija. Drose slovenske In hrvatske dežele.
večjldel 8 treznimi davkoplačevalci, pa na] Deželni odbor NDO sklicuje za ne- Zlet .Idrijske Sokolske Župe". — nosi puSkol — Vojak stoji n. pr. 2 url na deijo, dne 22. t. m. ob 10. dopoldne laven V nedeljo dae 6. juli a t. I. se bo viiil zlet straži, finančni stražnik pa 6 ur in ima še »hod v dvorani „Del. kons. društva" pri Sv. „idrijske Sokolske Župe" v Postojni, kjer vedno kontrolo za seboj. Opravičeno me- Jakobu. Dnevni red: .Šentjakobsko delavstvo bo javna telovadba In velika narodna vese-nimo, naj bi se — če že nI drugače — i° organizacija".	Hca na planem. Zanimanje za to prireditev
uvedli samokresi; ti ne tehtajo toliko, niso Šentjakobsko delavstvo Je vabljeno je že sedaj veliko. Priprave se vrše v pol-tako nevarni in jih moreš utakniti tudi v na sestanek, ki bo danes, v petek, ob 7 nem teku. Preskrbljeno bo z vsem, kar pač torbico, med tem, ko moraš imeti puško zvečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Se- zamore povzdigniti slavnost, ter živahno, vedno na rami. V slučajih, ko mora finančni stanek (e važen.	neprisiljeno zabavo. Veselica bo spojena tudi
stražnik preiskovati stranko, mu lahko pade j Zveza jugoslovanskih pekovskih z obiskom svetovno znane .Postojnske na tla in ni izključeno, da se tudi sproži pomočnikov sklicuje za nedeljo, dne 22 t. Jame"* Odboru se Je posrečilo izposlovati In provzročl nesrečo.	m> Gb 9 dopoldne v društveni dvorani NDO za ta dan za *8e "deležnike, ki bodo nosili
Tudi v interesu občinstva prosimo to- u|. Sv. Frančiška št. 2, društveni shod z veseiični znak, znižano vstopnico 1 K za rej merodajne faktorje, ki imajo odločevati dnevnim redom: .Narodne in mednarodne osebo. — Torej dne 6. julija vsi v Po-v tem, naj se c. k. finančni straži odvzame strokovne organizacije"	stojno 1
to breme in se nadomesti s samokresom, j	urin	T.ir^h., »ok > Kdor si želi za tako nizko vstopnino
M Je varnejši in pripravnejši. Sicer pa ml- Len| na"e stanek ki bo d a ne s ob 8 Ive- °8Iedati na$ naravni čudež, naj prihiti ta dan siimo, da take sile ni, da bi morali biti fi- ;EVdrSenfh^orLtnHh Nno nri s/ i^k nam, kjer najde vsak tudi po obisku Jame naučni stražniki oboroženi od nog do glave, dru5tvenlh P^storih NDO pri Sv. Ia'! veIlko ^ve jn pri,etn0sti. H
ko se dogaja morda vsakih 4-5 let po t	...	« ......•
enkrat, da je kak finančni stražnik napaden.! _ Skupina delavcev v plavžih priredi v; — Upamo, da naš glas ne ostane brez j*?£oto °b 7 zvečer laven shod v prostorih
vspeha.	I.Oosp. društva" v Skednju.	:	|U|f||| ftglflgf
Magdalenska podružnica CMD pri- * Posredovalnica dela NDO. Službe;^™ redi v nedeljo, dne 6. Julija t. I., ob priliki ,Ke 8lu8a 23 kako Pisarno, praznika naših blagovestnlkov sv. CM veliki Veselica NDO v Barkovljah. Dne koncert v gostilni .Oosp. društva" (pri Ti- 22. t. m. priredi .Nar. del. organizacija" rolcu). Magdalenčane Zgor. in Sp. prosimo, veselico v prostorih .Narodnega doma" v da bi kaj darovali za .Kolo sreče". Vsak Barkovljah. Spored bo zanimiv. Odhod bo majhen dar Je dobro došel. Darove spreje- izpred .Narodnega doma" v Trstu z majo pri Sv. M. M. Sp. gospe Tončka Ml- godbo na čelu. — Vse kaže, da bo ta klavec in Tončka Godina, pri Sv. M. M. Zg. izlet, spojen z veselico, zanimiv In za-pa g, Fran Trošt, točaj v gostilni pri Ti-,baver?.
rolcu, in ga. Tomažičeva, postrežnica v j Zidarska veselica, ki bi se imela otroškem vrtcu. vršiti v nedeljo, se zaradi tega, ker priredi Pomagajmo družbi sv. CM! Vsako ob istem času in v istih prostorih veselico leto nabirajo Nemci ob stoletnici Schillerleve podružnica Ciril in Metodove družbe, n e smrti za nemški Šchulverefn. Tudi mi Slo-.bo vršila to nedeljo, ampak pozneje, venci imamo vsako leto naroden praznik, to	-
(e dan 5. malega srpana, god sv. CM. Na, VASti IZ Gori&ktt ta dan se vsepovsod, kjer bivajo naši ro|akl,! „ v	1«.	^^
pobira za Družbo. Vsakdo naj daruje na ta Vedno »Trgovska obrtna zadruga", dan „mai dar družbi na altar". Ako daruje Klerikalni listi vlačijo v svoje predale, ka-vsak deseti Slovenec povprečno le 10 vin., dar ka| govorijo o letošnjih deželnozborskih dobi družba vsako leto nad 10 000 K. Prav volitvah, vedno .Trgovsko obrtno zadrugo" umestna pa Je ideja ljubljanskih ženskih po- to njeno nesrečo, hoteč ž njo opiašiti vo-družnic. Te so sklenile, da se bo praznik Hlce. AU kaj ima pravzaprav opraviti Tr-sv. CM obhajal kot naroden praznik v ob- govsko obrtna zadruga z volitvami? Nič. liki cvetličnega dne. Vse podružnice prosimo, Govoričijo o Trgovski zadrugi z namenom, naj, kjerkoli razmere dopuščajo, uvedejo da W prikrili svojo udeležbo na miniranju praznovanje naših biagovestnikov s cvetličnim dežele. Deželno gospodarstvo pod komando dnevom	laško-liberalne stranke je tako, da treba
Za CM obrambni sklad so se nadalje >d*tv° J?afm P'f, taklmi cleželniml go-
prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1096.	°^ntl^
Hranilno in posofono dmštvo v Ptuju (Pia- d® bl ^Jf' krivo informirani, govorili samo
čalo 200 K), 1097. Klub slov. biciklistov v ® Tr*°v£" z?d1ru^l° f1 tako °»^°Pozab-Lfuhiiani (r/lfiai -in	* ^ kaja8trofa|no deželno gospodarstvo. Za
Ljubljanii (pmcal 200 K)	i deželno gospodarstvo gre pil volitvah, ne za
CirU Metodove podružnice, k »o;TrgoV5ko obrtno ^drugol pobrale članarino za letos, ali vso, ali de-1
loma, naj blagovolijo nabrani denar po-| Krompirja v goriški okolici Je letos slati po položnici vodstveni blagajni v i mnogo manj, nego ga je bilo lansko leto. LJubljano.	I Zato bo kupčija slabša. Kazalo |e s početka
ul. Madcnnina 13, L vrata 4.
987
UiČ5k B^oro nova 8 ^ prostori, 400 klaftrov zem-lilod ljišča, 2 vodnjaka, 5 minut od žel postaje Vrdela, proda §e za 18.000 na račun 10.000 kron. NibIov pri Edinosti pod št. 1301.	1201
Nižjeavstrijska
predal št 392.
deželna zavarovalnica išče agente. Pisati Trst, poštni
1338
Dru2ba|sv. C. i. M v Mubl|ani opo-
n Slovenskem razposlanih ve£ Usoč ter Pa le n5ko	5IU6° St(g0\ Na »hodu Go-
10 se odpoiil|a|o le novi. Dohodkov pa	v št Aadrefc p«d p»r
|e vedno maS|. aV ,e ni Čudit, temu? Kal*-'1 « J?	'tj*"'"' ^
Ppinnpnp9 86,1 novim vodstvom, na novo I ri|llirUl/<I urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn
v Gorici. Cene zmerne.
1252
I illficifa kuhinja v delavskem središču, obsto-L|UU5)ll<t ječa 10 let, se proda zaradi bolezni
za 1200 K. Pojasnila: Collarsich, kavarna Corso.
100
Meblirana
levo.
zračna Bobica se odda za enega gospoda. Ulica Guardia 27, IV.
1347
IĆOO CO pomočnik izučen v Žganjarski Btroki. l5tO 5>0 Nastop 1. julija. Naslov pove ina. od.
Edinosti 1349.
1349
Crft+rifipofo Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. ruui(|rala delle Poste 10; Gorica, Gosposka
ulica 7.
4444
Brivska dvorana.
Rojstna in okolice, bo priporoča, brivska dvorana r ulici Montoraino 7. Za dobro po-airešbo jamči Štefan Vukomanorić, brivec.
Prodajo se
st 12.
nove okrogle mize za krčmo po nizki ceni. Ul. Raggero Manna
1361
Dft+aiAhlliam krojaSkfga pomočnika, Gomizelj r OirBlJIljtJIli krojač, PortoroBe-S. Lucija. 1360
Meblirano
it. 12.
scbo za 1 ali 2 osebi s hr&uo ce odda, ulica Belvedere 2, III. vrata
1359
le pravi vzrok, ^ re tako malo pr spev^ ^	,eto* pomagal Furianom saditi
kovP? Vodstvo vrši ivo o dolžnost ;odpo- Ij^jfi!.^^^"^ISLfi slani nabiralniki pa so večinoma predobro i£a,x ! FurlanIi° ? gnojil. Laški liberalci
shranjeni, ali v kaki omari, ali so pa na ih<?eI0 na»r?f ^ SSSt^^Si
nlkov Le na S T12 deŽe,aC2a ^ ^ * prispevkov.	beralcem?!
Ženska podružnica družbe sv. CM I Ustanovni občni zbor podružnice v Trstu javlja slovenski Javnosti, da se pre- NDO. v Gabrovici pri Komnu. — Zadnji loži nameravani cvetlični dan za mesto na;*hod NDO. v Gabrovici Je obrod mnogo primernejši jesenski čas. Vsled velike vročine, ^adu. Navdušeno so šli tamkajšnji delavci nedostajanja primernih cvetic, odsotnosti113 deI°, tako, da bomo Imeli v nedei|o,dne akadem. dijaštva in pa zaradi počitniškega; 22. t. m. že ustanovni občni zbor podruž-odpotovanja velikega dela našega meščanstva snice NDO. v Gabrovici pri Komnu. V tem bi ne mogla prodaja cvetic uspeti tako, ka-|taaIu le namreč veliko število zidarjev, ki si kor bi bilo želeti. Zato pa tem bolj pripo--hočejo izboljšati svo| položa| s pomočjo naročamo mestnim Slovencem in Slovenkam,'rodne organizacije. Občni zbor, ki bo v ne-da se v čim večjem številu udeleže toza- [deljo ob 2 popoldne, se bo vršil v prostorih devnih okoličansklh prireditev ter tako ziastUP" županu na dvorišču. Pričakujemo obilne letos dostoino proslave god slovenskih apo- i udeležbe v nadi, da bo podružnica NDO v stolov.	[Gabrovici ena izmed največjih podružnic na
Goriškem.
Kolesarsko društvo „Danica* v Gorici. Ob priliki petletnice svojega obstanka priredi prihodnjo nedeljo veliko športno slavnost s sodelovanjem več društev na obširnem prostoru „Batjel", Tržaška ulica. Pri tej priliki priredi tržaško kol. dr. »Balkan* aestao dirko za primorsko prvenstvo. Odhod ob 1 pop. Start Trst-Vrdela, cilj Gorica, Tržaška ulica. Do sedai se je vpisalo že nad 30 dirkačev. Vršila se bo tudi tombola. CM ženska podružnica napravi bogato založen paviljon in šaljivo pošto. Ker gre Čisti dobiček za šolske namene, naj se si. občinstvo tega paviljona obilno posluži.
Prvikrat pride v Gorico godba NDO Iz Trsta, katera bo svirala pri koncertu in na sla vnesti.
Iz Dobrovega v Brdih: Poročilo o javnem nastopu 11. okrožja G. S. Ž. Je spo-polnlti v toliko, da |e sodeloval tudi dobro vski „Sokol* ter nastopil na Javni telovadbi.
Novo društvo. Tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva .Društvo gorlško-gradlščanskih občinskih uradnikov in nameščencev* s sedežem v Kanalu.
Išče se
ne daleč od Trata, v bliž ni morske ko-pelji, soba z dvema posteljama in b hrano. Ponudbe pod „Snaga 898u ca inB. oddelek Edinosti.	H7"
Pncfliila zae0ka K 15.C00 na okol:čanaka 1 USUjIlOi posestva na razpolago. Poizvedbe v ulici Belvedere Št. 7 (gostilna).	1357

pa
Tržaška mala kronika.
Rop in Izsiljevanje. Ko |e trgovec g. Gustav Schadeloock, bivajoči na trgu Evan-gellške cerkve, predsinočnjim pozneje zvečer izšel iz pivarne Dreherjeve na Borznem trgu, sta se mu približala dva individua ter se mu ponudila, da ga bosta spremlja.a do doma, kar Je on sprejel. Mej potoma pa sta mu lopova na roparsko spreten način odvzela listnico in denarnico z raznimi dokumenti in 10 kronami. Naslednjega dne Je prišel eden lopovov v hišo Schadeloockovo s pismom, ki mu Je grozil z veliko nesrečo, ako ne izroči 300 K. Schadeloock pa Je velel lopovu, naj se povrne pozneje In Je mej tem prijavil stvar policl]i, ki je res aretovali oba izsiljevalca in Je našla pri enem lopovov listnico In denarnico. Zločinca sta 19!etni brezposelni natakar Ludano Todeschini iz Be-netek in Mario Bellavista iz Forli v Italiji, oba biva|oča v ulici Chiozza št. 7.
Drufttvene veeti.
Akad. društvo „Slovenija* na Dunaju
priredi v soboto, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih svoj II. redni občni zbor z običajnim sporedom. Gost|e dobrodošli.
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA,
Trst, ulica del Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., slama, ogerako seno, &S beneški otrobi, otrobi št. 84.
r?9
|DJ	ifll
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica deila Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza deila
Caserma) 4. Kruli vefikrat na dan svež, raslično moke, vse vrsti biskotov ter prodaja ranili vin in likerjev v steklenicah.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničifi
ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO
„£i Cacciafori"
TRST, — ulica Chiozza štev. 5.
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellinl it. 1
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovijah
(Bovedo), ul. Perarolo št 342
(hiša £čuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo.
Žganjsrna
F. Pečenko
sa je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št I
(prihod iz ulice Miramar),
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
Lovre ISulić
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnici za sestanke in zabavne prireditve.
Trst, via deli'Istria št 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba).
Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac ia maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Restavracij a
„bonvecchiati"
Trst, ulica Carlo Ghega št. 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti nti
kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo
J. VAUPOTIČ.
Eftlogi ti- li fleziB. vin iplrlta llkirjiv ki razprodaja na droboo In debel«
JAKOB PERHAUC
Trst, VI« delle Acqu& it. 6, Trst
(Nasproti Oafft Centrale) VtBk laboT francoskega Kampanj ca, penečih df—rti Bih Italijanskih In av«tro - ogrskih vin. Eordeaoa finrgnndtr, renskih via, Mesella In Ohlanti. ham. konjak, rasna iganja tor oosebni pristni tropiaovec, ilivovM In brinjevee. Icdalki I. vrate, dolli ic dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj livri*. Raspo« tuja m po povsetjo. Oenlki na zahtevo In frank«.
Razprodal« ad pol litra iaprt|. ms
POZOR!
80000 parov čevljev
4 pari čevljev le za K 8 50.
Zaradi zastanka plačil več velikih tovareo *em dobil nalog, da prodam veliko množino Čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur
2 para moških in 2 para ženskih čevljav na trakove,
nabiti podplati, rujavo ali črno usnje, veleelegant.. najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 8 50. Razpošiljatev po povzetju
D. Wulkan. Krakov (Avstr.) Isaka 3 E. T.
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Morske kopelji v Grijanu
V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mira- odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb.
Vozne cene so sledšče:
Tja in nazaj........K 1*—•
„ „ w s kopeljo vred . . . • 1*30. n » » » »	» za otroke „ 1'—,
Tja ali nazaj......... —*60.
m „ „za otroke . • . , ^ —'30, Abonentski listki so razmerno cenejši.