BBkonoplan induplatl glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXVI. DECEMBER 1988 iD-tcMv Arot/iv ! JW />u Miliču A/rv riatr ;tv pUvrru |atw. 'Ud', /ide/ /vuk&^cv .j^/taka-v-ci/vij-cv /vu, At' /rni/rvu .'ŽoioAt-rvcu Atvrv , Jlct' AV Ap/rm,nw, yfexx&xr Jk/yuto' /JO ^ .jvKiAtijMcv xr divt-H/nv /numv vipoci MdmuJ^ I^ncu, AjvHavwruta/ A' /vmuxyn<>it.. Hv d. Jjit txu dfffru. /vrurL, >u d A /feait/vrv , jvo^TUArv dft/v-tL; ■jvrikuj-ad A/ /VWVV. A txdcy t itor >v /rrumU- /iv pmtatL, /ve-n-v. 'Jt das ržoufce. rit/ jvHtutah Mv pot KZpocL /4td/mviv /^o-va/ jvrtdtvt/ja/ 'L tjodcu duaia/ AtnrVj da/ /čuta' /nu/ma^d. A>tv /vuav. (P-rod^o/, zdcv ;tv /vrvuo^v XucLu dtc-i- pAii/xbu^ry. Jkrtvo^L/ /oW>xl/ Jiodo' zdAiiv dvo^cv do/vvtcv, Av rtOA^t/ /oMotulL /v i /vvpvavdv /ito/i-H/V. cd /duaicu avyyv /tudi ^ da/ d /na/ Jndu^iiaio yiwOf fMvavou /funtO/tvl. Soda/, /vtA, /tudi. dMa/ ,/nM/vtj j /utAtiv /to-rn/cK, ot/ /ma /ha /vtu-teal/ • ja-m/ /rvč^to^«/ /vu-, Jtaid ac' ,dtwtv /utAclo /^/vat/ M/ dadia/vij/ cAl ,^ua/ ... '3xv zma- /w/v /VU/ .jLufbUj, Sa-Hid, /V .MjJlo truna^tv plaKJL, ali /tua/ fuKMFriicj'a/, ./aaA do' /Hcvjddf 'M/MUtlda'. 1ti-cy d /rvav /vu/ puilL Auxs /OcllUv ' inpULplcctL OddaAvna/ "£ttvwH deLaacem, upokojencem in pG&LGanim pattnec^em keLim &tecn&, zdccma in u&pe&n& 1989 Let& V. d. glavni direktor Josip Klešnik, ing. čestitamo Preživeli smo to leto Občinska proslava ob dnevu republike je letos potekala 25. 11. 1988 v prostorih osnovne šole Martin Koželj Dob. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Domžale, Peter Primožič, izročil visoka zvezna odlikovanja med drugimi tudi tov. Josipu Klešniku in tov. Mirjani Kavčič. ■ ••v.vgCv.v.vv |§|||U lili V. d. glavni direktor JOSIP KLEŠ-NIK je prejel Red dela s srebrnim vencem, za svoja prizadevanja za gospodarski razvoj naše delovne organizacije in s tem naše družbenopolitične skupnosti. MIRJANA KAVČIČ je prejela Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, za svoje vestno in aktivno delo v občinski organizaciji ZKS in v krajevni skupnosti. Obema prejemnikoma visokih odlikovanj iskreno čestitamo in jima želimo še veliko delovnih uspehov. Uredništvo Konoplana Nihče ne more užiti svoje sreče, če ne zna biti srečen, ko so drugi srečni. Ob koncu leta običajno potegnemo črto in seštejemo rezultate. To storijo bodisi posameznik, še pogosteje pa pregledajo rezultate delovne organizacije in kolektivi. Številni ukrepi in zakoni naše vlade so krojili poslovanje delovnih organizacij. Kako smo 1988. leta preživeli in kakšni so rezultati v Indu-plati, nam je pripovedovala Orijana Osolnik, šef ekonomsko analitičnega sektorja. »Splošne gospodarske razmere so bile v letošnjem letu zelo težke. Majski ukrepi so vplivali na poslovanje DO predvsem na področju cen, uvoza, trga deviz in restriktivne monetarne politike. Pojem prestrukturiranja gospodarstva je bil celo leto tisti, ki je predstavljal glavno usmeritev vseh delovnih organizacij. Naša delovna organizacija je v tem minulem letu precej težje poslovala kot pa v prejšnjih letih. Znižal se je obseg proizvodnje, predvsem zaradi novih investicij. Novi tkalski stroji in snovalo pa še niso začeli obratovati v prid večje produktivnosti. Proizvodnja je bila prizadeta tudi zaradi tržnih motenj. Primanjkovalo nam je naročil na domačem trgu. Težave na domačem trgu so znane. Zaradi zelo slabe kupne moči prebivalstva se zmanjšuje tudi prodaja naših izdelkov. Delno smo ta izpad dohodka nadomestili z večjim izvozom naših izdelkov. Na tujem trgu pa smo zopet naleteli na težave, saj se konkurenčnost naših izdelkov zaradi hitrejše rasti naših cen v primerjavi s tujimi valutami, slabša. Pri nabavi surovin pogosto naletimo na slabo kvaliteto le-teh, zelo hitro rastejo cene repromateriala, posamezni proizvajalci pa redno zamujajo dobavne roke. Tudi to nam otežuje proizvodnjo. Osrednji ekonomski problem v Induplati pa je trenutno likvidnost. Vzrok za slabo likvidnost so nerealizirani prilivi od izvoza s klirinškega področja. Ta težava bo zagotovo vplivala na naš poslovni rezultat ob koncu leta. Naj omenim še to, da smo v naši delovni organizaciji zmanjšali število zaposlenih za 3 odstotke. Glede osebnih dohodkov pa lahko povem, da so se realno znižali, kar je posledica že znanih in prej naštetih vzrokov. Za konec bi še povedala, da splošne gospodarske razmere delovni organizaciji v letu 1988 niso bile naklonjene. Kljub naštetim težavam pa pričakujemo, da bomo poslovno leto zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom. Mislim tudi, da se v naslednjem letu gospodarske razmere ne bodo tako kmalu popravile. Vendar ne bomo vrgli puške v koruzo. Stremeli bomo k boljši dohodkovni uspešnosti, le-to pa bomo dosegli z dviganjem kvalitete proizvodov, z večjo produktivnostjo, s kreiranjem novih proizvodov, zmanjšanjem zalog in še bi lahko naštevala. Vem, da je to težko uresničljiv cilj, ki ga bomo zagotovo zmogli, če bomo delali bolj učinkovito in bolj gospodarno.« B. R. OBVESTILO IN OPOZORILO V poplavi znakov in reklam ter obcestnih obvestil, so naši delavci — vozniki spregledali prometni znak, mimo katerega gredo zagotovo dvakrat na dan. To je prometni znak neposredno pred vhodom v našo delovno organizacijo in pomeni PREPOVEDANO PARKIRANJE IN USTAVLJANJE. Vse to kaže, da je ta prostor najbolj zaželjeno parkirišče. Vsak dan je dobesedno okupirano z jeklenimi konjički naših delavcev. Vozila celo onemogočajo dostop do spomenika, ki je v neposredni bližini. Znaka pa nihče ne vidi! Torej vozniki, pozor! V bodoče je delavcem DO Induplati strogo prepovedano ustavljati in parkirati na tem prostoru, saj ima naša DO dva velika parkirišča za potrebe naših voznikov. Znak bo dopolnjen z opozorilno tablo, ki bo označevala, da je prostor, kjer ga sedaj zasedate, namenjen kupcem, ki obiščejo prodajalno. Pred vhodom v tovarno bodo za potrebe naše DO rezervirani trije parkirni prostori, ki bodo tudi ustrezno označeni. KSS ŠE EN EKSPRES ZAKON Z namenom izboljšati učinkovitost gospodarjenja in s tem omogočiti hitrejšo rast in razvoj proizvodnje, je delovna skupina, ki jo je ustanovila komisija za reformo gospodarskega sistema, pripravila osnutek zakona o podjetjih. Zakon je v obravnavi, pripombe, ki se zbirajo pa so zelo kritične in neposredne. Kar je tudi prav. Največjo novost predstavlja ponovna uveljavitev mešanih in zasebnih podjetij, ki so bila ukinjena že daljnega 1948. leta. Pomembna določba je tudi, da se opusti enotni in v naprej določeni model organiziranja na vseh področjih družbenega dela. Poenostavljen je postopek za ustanavljanje podjetja. Opuščeno je administriranje v vseh oblikah konstituiranja podjetja. Tako je olajšan postopek zlasti za ustanavljanje majhnih podjetij. Osnutek zakona predvideva tudi večjo vlogo sindikata, še zlasti v mešanih in zasebnih podjetjih pri sklepanju kolektivnih pogodb. Poudarjena je vloga sindikata kot subjektivne sile pri zagotavljanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev. Osnutek zakona o podjetjih je obravnaval tudi republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Predlagali so nekaj konkretnih predlogov. Zahtevajo, da se v zakonu o podjetjih določi tisti minimum jamstev, ki bodo varovala družbenoekonomski položaj delavca kot upravi j alca z združenimi sredstvi in z delom. V zakonu je treba jasno zapisati, da delavci v podjetju v družbeni lasti odločajo o rezultatih svojega dela. Predlagali so, da je potrebno razdelati vlogo in pristojnosti delavskega sveta. To je potrebno zaradi zaščite položaja delavca in hkrati samoupravljanja pri nas — tako da delavski svet sprejema plane, določa poslovno politiko, odloča o rezultatih poslovanja in opravlja nadzor nad njimi. Zavzeli so se zato, da vgradijo v zakon ustrezne varovalne norme, kot je na primer poprejšnja obravnava vprašanj, ki so odločilna za gmotni in družbeni položaj delavcev oziroma podjetij — ne glede na to, kateri organ sprejema odločitev. Druga varovalna norma je vnaprejšnje obveščanje o zadevah, ki vplivajo na delavčev položaj in preoblikovanje organa samoupravne delavske kontrole v nadzorni organ nad uresničevanjem zahtev in interesov delavcev. Zahtevali so, da je nujno uvesti tajno glasovanje o sprejemu poslovnega poročila in o presoji dela poslovodnih organov. Zavzeli so se za opredelitev in poudarjeno vlogo in odgovornost izvršilnih teles delavskega sveta — prav tako zaradi zavarovanja samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca. V zvezi z notranjo organiziranostjo podjetja so predlagali, da je treba odpreti možnost, da lahko delavci v delu podjetja urejajo določene pravice, dolžnosti in odgovornosti s svojimi akti — zaradi okrepitve njihove upravljalske vloge. Posebej so poudarjali nujnost konkretne akcije sindikata, ko bo šlo za ustroj statuta — pri čemer naj bi se sindikat zavzemal, da mora statut določiti, o katerih vprašanjih naj delavci odločajo z referendumom ali v drugi obliki osebnega izjavljanja. Predlagali so tudi, da se za reševanje posebnih vprašanj za zaščito delavcev odpre možnost kolektivnih pogodb. S tem ne zavračajo sistema dogovarjanja, kajti tudi dogovori so svojevrstne pogodbe in mehanizmi za uveljavljanje interesov — s pogojem, da bodo zasnovani drugače, zlasti z vidika udeležencev, obsega in kakovosti, kar naj sindikatu omogoča enakopraven položaj z drugimi udeleženci dogovarjanja. Zakon o podjetjih je eden naših najpomembnejših reformnih zakonov. Če ga bomo sprejemali in potrdili tako kot vse ostale zakone, potem je zaman ves trud delega- tov in pa tistih, ki so nanj imeli več kritičnih pripomb. Zelo malo časa je še in ZIS zahteva, da se zakon sprejme še pred koncem leta. Spet po hitrem postopku tako kot že tolikokrat. Posledica tega pa bo verjetno neuporaben, nejasen zakon in zopet opeharjeni skupščinski delegati ter posredno seveda vsi delavci. B. R. ODGOVOR NA ČLANEK Ali je izobraževanje prepovedano? V članku s tem naslovom je v prejšnji številki Konoplana tov. Žagar pisal o tem, kako je v delovni organizaciji zaman iskal enoizmensko delo, da bi se ob delu lahko izobraževal na ekonomski šoli. Odgovor na njegov članek smo poiskali pri šefu kadrovsko splošnega sektorja, tov. Vinku Vodniku. Tovariš Vodnik je povedal, da v naši delovni organizaciji ne moremo izobraževati kadrov, ki jih ne potrebujemo. Potreb po kadrih ekonomske smeri ni. Kadar se v skladu s planom ugotovi potreba po kadrih z določeno izobrazbo, se vsem delavcem, ki so zainteresirani za tako vrsto izobraževanja, odobri izobraževanje na ustrezni zahtevnostni stopnji. O odobritvah vedno sklepa komisija za delovna razmerja. Sicer pa je v Pravilniku o delovnih razmerjih jasno zapisano: Delavcem DO je zagotovljeno izobraževanje v skladu s planiranimi proizvodnimi in drugimi nalogami ter ugotovljenimi potrebami po višji ravni splošnih, strokovnih, družbeno ekonomskih in drugih znanj delavcev. Dodal je še, da če se delavec želi izobraževati v določeni smeri ali za določen poklic, kljub temu, da v DO ni potreb po takih kadrih se lahko izobražuje, če mu to dovoljuje narava delovnega oz. proizvodnega procesa (npr. izmenska dela). V primeru tov. Žagarja pa kljub iskanju možnosti za enoizmensko delo v Jaršah ali Radomljah, le-te ni bilo. Kadrovsko-splošni sektor ZAHVALA ob smrti moje mame MARIJE JEREB se zahvaljujem obratu tkalnice in prejemarne za podarjeno cvetje in denar. Marija Merčon z družino POROČILO KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO O DELU V LETU 1988 Iztekajoče se leto 1988 je bilo za naše športnike uspešnejše kot leto poprej e, lahko rečemo, da je bilo zelo uspešno. Kljub natrpanosti in časovnemu pokrivanju tekem DŠI v mesecu oktobru smo sodelovali na vseh tekmah v vseh disciplinah, kar nam je na koncu prineslo I. mesto v tekmovalnem delu DŠI in II. mesto v množičnosti. Podrobneje pa bi pregled uspešnosti na DŠI izgledal takole: — Mali nogomet — 4. mesto — Balinanje — I. ekipa 2. mesto, II. ekipa 9.—11. mesto — Namizni tenis — I. ekipa 5. mesto, II. ekipa 10. mesto — Šah — 7. mesto — Odbojka — ženske 2. mesto, moški 2. mesto — Kegljanje — ženske 3. mesto, moški 7. mesto — Streljanje — ženske 1. mesto, moški 4. mesto — Veleslalom — ženske 4. mesto, moški 6. mesto Poleg sodelovanja na DŠI smo imeli še naslednje športne prireditve: — sindikalno prvenstvo v smučanju ZLATA NIT — sindikalno prvenstvo v kegla-nju — sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu — sodelovanje na smučarski TEKSTILIADI na Arehu — sodelovanje na regijski TEKSTILIADI v kegljanju — sodelovanje na ČETVEROBO-JU Svilanit — Tosama — Dekorativna — IP1 — športno srečanje ob 65-letnicd DO Induplati — uspešno sodelovanje na tekaških in kolesarskih maratonih in ostalih TRIM akcijah. Skozi vse leto smo imeli realizirano vadbo na kegljišču Induplati in igranje namiznega tenisa v dvorani Induplati, v poletnem času pa še igranje tenisa na igrišču ŠD Slavko Šlander na Rodici. Na vseh teh akcijah je sodelovalo okoli 70 športnic in športnikov, kar je za tako številni kolektiv dokaj malo. Kot vse ostale aktivnosti tudi športno-rekreativno otežuje pomanjkanje sredstev, vendar upamo, da bomo lahko tudi v letošnjem letu nabavili nekaj smučarskih kart za trening tekmovalcev, ki nas zastopajo na TEKSTILIADI in nove trenirke, saj so stare dotrajane, pa tudi mnogo športnikov se je že zamenjalo. Na koncu bi se zahvalil vsem sodelujočim športnicam in športnikom, ter vsem ostalim, lci so nam to aktivnost omogočili. Upam, da se bo naša športna uspešnost še nadaljevala. Športni pozdrav! Komisija za šport in rekreacijo: Rado Iglič Velik ZA — V prejšnji številki Konoplana smo objavili reportažo o telovadbi delavk v Svilanitu. Že takrat smo omenjali, da je imel naš obisk in posvet v »sosednji« DO nek prav poseben namen — to je, uvedba telovadbe v obratih konfekcije. Seveda pa zadeva ni tako preprosta. Zahteva kar precej dela pa tudi nekaj splošnih organizacijskih sprememb. Ta anketa naj bi pripomogla, da bi telovadba postala resničnost in ne le dejstvo na papirju. Kaj so nam povedale delavke v Radomljah, si lahko preberete v naslednjih odgovorih: MILENA PAVOVEC — šivilja Opravljam tako delo, da me vsak dan bolijo predvsem roke in vratne mišice. Če bi uvedli telovadbo, bi zagotovo telovadila. POLONA PERGAR — pripravnica — šivilja Sem za telovadbo. Mislim, da je čisto drugače, če se človek malo razmiga. Potem lažje dela. OLGA ANTONIJEVIČ — varilka Pri mojem delu me boli hrbet. Takoj bi telovadila, če bi kaj organizirali. Če bi telovadile tudi druge, bi tudi jaz. POLONCA KOCIPER — šivilja Zelo rada telovadim. Tudi v službi ne bi imela nič proti, če bi telovadili. Telovadim tudi doma. KATARINA LETNAR — šivilja Spomnim se, da smo se o tem Že pred leti pogovarjali v Mengšu. Jasno, da me pri mojem delu boli hrbet. Sem za telovadbo. To bi bilo zelo v redu. Mislim, da tudi norma ne bi trpela tistih nekaj minut. MOJCA GRILJ — šivilja Telovadba se mi zdi dobra zadeva. Bila sem na praksi v Rašici. Tam so delavke telovadile vsak dan. Ženske so to zelo rade počele. Tudi same so si izmišljale vaje. Telovadbo pa tu pogrešam. Zagotovo bi telovadila. za telovadbo BETKA ZAJC — šivilja Prav zelo močno si telovadbe ne Želim. Ampak, če bodo telovadile ostale, bom tudi jaz. Mislim pa, da se po telovadbi sprostiš. Tako fizično kot psihično. DRAGICA VODLAN — šivilja Mislim, da je to zdrava stvar in je potrebna. Najbolj bi si morala razmigati hrbet, noge in vratne mišice. Seveda bi telovadila. IVANKA REJC — šivilja Kmalu grem v pokoj. Ampak če bi telovadila, bi imela najraje vaje za noge, križ in podobno. Za tako delo menim, da je res potrebno razmigavanje. OLGA TOME — klaserka šotorov Pri svojem delu se dovolj razgibam. Bi pa telovadila, da ne bi bila izjema. TILKA TROJANSEK — krojilja Telovadbe imam že pri svojem delu dovolj. Raje se usedem in spočijem, kot da bi še telovadila. Nisem pa proti. Če bo, pa naj bo. ERIKA JUVAN — pomočnica kla-serke Nimam nobene posebne potrebe po telovadbi. Če pa bo, ne bom proti. Velikokrat me boli križ in bi raje videla, da bi prišel maser. VESNA FARČNIK — šivilja Sem za telovadbo. Menim, da se malo osvežiš, kot da bi se po napornem delu oprhal. Verjetno se človek po razmigavanju tudi bolje počuti. Nisem še poskusila. PEPCA HROVAT — šivilja Bolijo me roke in hrbet. Zatekajo mi noge. Imeli smo že možnost, da se razgibamo. To je bilo v Jaršah, ko smo imeli na voljo dva krat po sedem minut. Bilo je odvisno od posameznika ali je to koristil ali ne. Ni bilo organizirano. Bi telovadila, če bi to uvedli. Že 21 let sem za strojem in res že čutim bolečine. NADJA POVIRK — šivilja Ideja je dobra. Ker imam tako delo, me boli hrbet. Splačalo bi se razgibati. Bi telovadila, če bi to uvedli. VERONIKA HOLCER — šivilja Nimam nobenega veselja do telovadbe. Tudi v šoli nisem rada telovadila. No, ampak če bodo telovadile vse, bom tudi jaz. SONJA POGAČAR — šivilja Telovadba bi bila v redu. Sploh pa za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Sama vem, da bolečine v hrbtenici povzročajo bolečine tudi v rokah in nogah. Tako da prideš domov čisto trd. Tudi malica nam obleži v želodcih kot kamen. Sem za telovadbo. SONJA TORKAR — šivilja Jasno, da me boli hrbet, če sedim 8 ur. Zato sem za telovadbo. Najbolj primerne in potrebne bi bile vaje za hrbet. Če bi uvedli telovadbo, bi telovadila. TONČKA ROBAVS — mojstrica Z novim letom grem v pokoj. Vem, da se človek bolje počuti, če se giba. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se dekleta malo razgibala, ker toliko sedijo. Vendar pa se mi zdi, da bo puncam na začetku nerodno. OLGA CERAR — šivilja Če si dovolj utrujen, tudi telovaditi ne moreš. Grem na cigareto in se sprehodim. Pravijo pa, da je dobro telovaditi. Mogoče bi res lahko vsaj poskusili. Telovadila pa bi, tako kot drugi. ZDENKA KLADNIK — klaserka Mislim, da bi bila telovadba koristna. Dobro bi bilo za celo telo in tudi za počutje. Malo se razmigaš in za trenutek zamenjaš ustaljene gibe. Če bi uvedli telovadbo, bi telovadila. FRANCKA PETERKA — mojstrica Osem ur imajo delavke eno in isto držo. Telovadba bi prišla prav. Tudi sama bi rada telovadila. Vseh osem ur stojim in me bolijo noge. Je pa tistim, ki sedijo še huje. Tako! Toliko so povedale delavke. Že iz odgovorov se vidi, da so v glavnem vse za to obliko rekreacije med delom. Pred začetkom pa bi bilo potrebno pripraviti še urnik telovadbe, vaje za gibanje in še nekaj organizacijskih zadev. Sedaj so na potezi vodilni delavci konfekcije. B.R. Siva kučma, bela brada Na prehodu starega leta v novo, je daleč najbolj zaželjena oseba, »dobri stari« dedek Mraz. Njegovega prihoda se veselijo tako otroci kot odrasli. Je prijazen in nasmejan, včasih nas ošteje, če smo ga preveč lomili v pretekem letu, konec koncev pa iz njegovega čarobnega koša vedno pride težko pričakovano darilo. Kaj bo to leto počel naš dedek Mraz, smo povprašali kar njega samega. Bil je zelo prijazen. Povedal nam je cel kup dogodkov iz svoje dolgoletne prakse. Konoplan: Kdaj ste prvič nastopal kot dedek Mraz? »Dedek Mraz«: Leta 1969 sem bil prvič dedek Mraz. Torej letos mineva natanko dvajset let. Ukvarjam se z igralstvom, zato mi ni bilo težko prevzeti te vloge. Lik dedka Mraza mora biti kar najbolj originalen Konoplan: Kaj vse sodi k opremi oziroma uniformi dedka Mraza? »Dedek Mraz«: Vedno se oblečem v topel plašč, na glavi imam sivo kučmo in tudi dolgo belo brado. Nataknem si rokavice in obujem škornje. Seveda ne pozabim na koš z darili in palico. Spomnim se, da so mi prvi plašč naredili otroci iz OŠ Mengeš. Bil je iz filca. Kučmo in rokavice pa mi je sešila Kristina Pungerčar — naša mojstrica. Vem, da pred 20 leti še ni bilo lepila za brke. Lepili smo jih z univerzalnim lepilom, ki je še dolgo po praznovanju puščal sled na obrazu. V zadnjem času so pripomočki precej boljši. Zame je vedno najbolj pomembno, da je lik dedka Mraza kar najbolj originalen. Sem proti takim likom, ki se na primer pojavljajo v sprevodu v Domžalah, kjer gre običajno le za komercialno plat celotne prireditve. Konoplan: Se vedno prej pripravljate na nastop? »Dedek Mraz«: Nikdar se nisem posebej pripravljal za nastop. Naučil sem se mogoče kakšno Bitenčevo pesmico za otroke. Res bi čudno izgledalo, če pesmice, ki jih znajo otroci, dedek Mraz ne bi poznal. Konoplan: Kako izgleda nastop dedka Mraza? Obdarovanje ni več naj bistvenejši del prireditve »Dedek Mraz«: Razlikuje se nastop od nastopa. Največkrat se je potrebno prilagajati. Osnovna naloga dedka Mraza je, da vse otroke očara. Kajti dedek Mraz predstavlja dobrotnika in plačnika za pridnost. Ko se enkrat vzpostavi ta stik, je polovica naloge že opravljena. Vse ostalo je igra. Najbolj prisrčno sem sprejet v vrtcih. Pozna se, da vzgojiteljice že pripravijo otroke na obisk. Naj večji kaos je v krajevnih skupnostih, kamor otroci pridejo skupaj s starši. Le-tem se običajno zelo mudi in čakajo le na to, da se razdelijo darila. Vsaka krajevna skupnost pripravi predstavo. Po igrici je običajno naša himna — »Siva kučma«, ki jo pojejo tudi otroci. Na oder pride dedek Mraz, ki nato pove nekaj besed vsem navzočim. Ta govor je zelo pomemben. Vedno skušam v nagovor vključiti dobre in slabe stvari preteklega leta. Raje dobre kot slabe. Prav jezen sem bil, ko sem nekoč poslušal dedka Mraza, ki je imel malo manj kot političen govor. Sam pa otroke velikokrat sprašujem o športu in športnikih. Predlani sem v svoje spremstvo vključil Vučko ta — maskoto Olimpijade. Lani sem se pogovarjal o Albertu Tombi in otroci so bili takoj za stvar. Govoru sledi obdarovanje. Zadnje čase opažam, da ta del le ni več naj bistvenejši del prireditve. Vedno obdarim vsakega otroka posebej. Nikoli ne gre noben otrok domov, da ne bi spregovoril nekaj besed z dedkom Mrazom. Otroci vedno radi sodelujejo. Kakšen seveda tudi zajoka. Ko opravim z darili, pozdravim otroke in grem s prizorišča. Konoplan: Kako velik koš imate za darila? »Dedek Mraz«: Moj koš je normalno velik. Do sedaj je bil vedno premajhen za vsa darila. Letos ga pa sploh ne bom uporabil, saj ne bom imel kaj dati noter. Daril ne bo, zato bom imel to leto res zelo težko nalogo. Konoplan: Koga vse obiskujete in kje vse ste že bil dedek Mraz? »Dedek Mraz:« Vsako leto obiskujem upokojence v Domu počitka. Za ta obisk se pa malo pripravim. V govoru omenjam stvari, ki se tičejo Doma in jih upokojenci poznajo. Ta moj obisk je precej čustveno obarvan. Hodim od postelje do postelje in vsakemu posebej voščim srečno novo leto. Nekateri se od ganjenosti jokajo, drugi smejejo, spet tretji se me dotikajo. Lahko pa rečem, da me vsi prav težko pričakujejo. Z menoj gre na obisk vedno Pepca, ki igra na harmoniko. Skupaj nato zapojemo nekaj narodnih. Že peto leto hodim na Gastro-kliniko na Japljevo, kjer obiščem otroke osebja te bolnišnice. Nato obiščem otroke v bolnišnici. Vsako leto me pokličejo kamniški obrtniki. Obiskal sem tudi že v'se krajevne skupnosti. Včasih sem imel pet do šest nastopov na dan. Najmanjkrat sem obiskal otroke sodelavcev in sodelavk v Induplati. Čeprav ne bi rekel, da za to ne bi bilo sredstev in pogojev. Lahko rečem, da sem nastopal že v vseh mogočih prostorih, toda v Induplati imamo tako lepo dvorano, tako da nadalj. na 6. str. Imel sem tudi pet, šest nastopov na dan nadalj. s 5. str. mislim, da eno tako srečanje ob koncu leta z otroki ne bi smelo predstavljati noben problem. Mislim, da bi se morali sindikalisti zavzeti za zadevo in doreči stvari. Tako kot se upokojenci vsako leto veselijo srečanja, tako bi bili veseli tudi otroci, če bi jih obiskal dedek Mraz. Konoplan: Naj vas na koncu vprašam, kaj pripravljate za letos? »Dedek Mraz«: Letos pripravljamo v izvedbi dramske sekcije FKK Mavrica, igrico Žarka Petana z naslovom »Obtoženi volk«. Konec koncev bi jo lahko gledali tudi v Jaršah. Upam, da bo naslednje leto Foto-kino-klub Mavrica s svojo filmsko in video-tehniko ter s svojo dramsko skupino, prodrla tudi v našo dvorano, kjer na tihem upam, da nam bo uspelo srečanje z našimi malčki. S to željo našega dedka Mraza smo se mu zahvalili za pogovor in mu v novem 1989 letu zaželeli veliko zdravja in poln koš daril. P. S.: Naš dedek Mraz je bil — Janez Hafner. Srečala ga je: Bogdana Rejc IPI PREJICA To je Amerika Seveda je bilo za naju nakupovanje nesmiselno in tudi sicer nisva prišli v ZDA z željo po nakupovanju. Spominčke za domače in prijatelje in seveda tudi kaj za naju, sva že kupili. To je vsekakor skoraj obvezno, posebno še, če potuješ skoraj na drugi konec sveta. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da so nama dnevi ob vsem tem minevali mnogo, mnogo prehitro, saj skoraj ni bilo dneva, da bi ne videli česa novega, ali da bi ne doživeli česa prijetnega. Bolj ko se je bližal čas odhoda, težje nama je postajalo ob misli, da se bo treba vsak čas vrniti. Na Ameriko sva se najprej privadili, potem sva jo še vzljubili. Nekaj dni pred odhodom smo si ogledali še Planitarijum, ki je poleg Planitarijuma v New Yorku, najpopolnejši na svetu. Vsak dan prihajajo na ogled ozvezdja, lune, sonca, satelitov in planetov, množice iz vseh ameriških držav. Že tolikšen obisk priča, da je stvar nadvse zanimiva. Predzadnji dan pred najinim odhodom pa je bil, lahko bi rekla, skoraj žalosten. Težka misel, da se bo že treba vrniti, mi je kot senca legla na srce. Pred odhodom v Ameriko sem se zelo veselila vožnje z letalom, sedaj pa, ko se je bilo treba vrniti, me niti misel na letalo ni mogla razveseliti. A vse je bilo zaman. Ameriko je bilo treba zapustiti, nič ni pomagalo. Pa še deževalo je ves dan, tako da veselje res ni moglo priti v moje srce. Proti večeru pa se je le pokazalo sonce in odločili sva se, da si še zadnjič ogledava tisti del mesta, kjer živi teta in kjer sva živeli midve. Dolg je bil ta sprehod, saj se kar nisva mogli posloviti od ulic, hiš, trgovin, slovenske cerkve... A sprijazniti se je bilo treba z minljivostjo vsega, tudi še tako čudovitega dopusta. Zadnji dan, tik pred odhodom, je bil pravzaprav najtežji. Posloviti se je bilo treba od najinih novih znancev, pač od ljudi, s katerimi sva preživljali te dneve. In priznam, da nama je bilo težko. Pripraviti sva morali prtljago, kar pa ni bil tako majhen problem, saj se je vsega, kar sva sicer po malem kupovali, nazadnje kar precej nabralo, tako da je nastal problem, kako prenapolnjene kovčke zapreti. Pa nama je le uspelo. Sedaj je bilo že vse pripravljeno. Po kosilu sem še zadnjič sedla k svojemu dnevniku in takole zapisala: Konec! Konec dopusta, konec z Ameriko. Prišel je pač današnji dan, za katerega sem vedno mislila, da je še daleč. Pa ni bil. Prehitro je prišel. Prav sedaj se nama iztekajo še zadnje ure. Ravnokar sva teti dali zahvalno vizitko, s katero sva se ji zahvalili za njeno dobroto, skrb in prijaznost. Ona nama je omogočila te prijetne dni, brez nje bi tega ne doživeli. Sedaj ostajajo le še spomini. Da, le še spomini. Lepi in veseli spomini. A vendar sem sedaj, ko to pišem, žalostna. Zakaj? Zato, ker je vse minilo. Moje srce je polno lepih doživetij. Morda jih je celo preveč, da bi mogla vse sproti dojemati. Zato vem, da bom še dolgo dolgo mislila na čudovito Ameriko ... Če imate radi dobro, napeto in zanimivo branje, vam priporočam naš Pravilnik o varstvu pri delu. Ta naš pravilnik je eden najbolj temeljito pripravljenih, predelanih in obdelanih pravilnikov v zgodovini naše DO. Vsa ta obdelava zagotavlja zanimivo branje v dolgih zimskih večerih. P. S.: Morebitne (še) dodatne pripombe na posamezne člene pravilnika so dobrodošle: Upoštevamo tudi pripombe glede tipkarskih in slovničnih napak. Utrujeni pripravljalci ZAHVALA Ob smrti najine mame ANTONIJE HRIBAR se zahvaljujeva kolektivu In-dupiati za pomoč in za izraženo sožalje. sinova Štefan in Tone Hribar Prav veliko časa za pisanje nisem imela. Ura je neusmiljeno tekla dalje. Kovčki so bilii pripravljeni, midve tudi. Že smo se peljali na letališče, po poti pa sem se tiho poslavljala od mesta, ki je ostajalo za nami. Na letališču sva oddali kovčke, nato pa je prišlo tisto, česar se res nisem mogla veseliti: slovo od tete. A je tudi to minilo. S težavo sem zadrževala solze, ki mi sicer res niso tekle po licu, pač pa se mi je zdelo, da kapljajo v srce... Vsemu temu je sledila vožnja z letalom, ki je prehitro pristalo na Brniku. Sedaj se dogaja to, kar sem že prej predvidevala: mnogo mislim na Ameriko. Spominčke, ki sem jih kupila, sem že razdelila tistim, katerim so bili namenjeni. Nekaj jih je ostalo tudi meni. Poleg njih pa imam še kar lep kupček fotografij, ob katerih mnogokrat posedam in obujam spomine. Vse to je čudovit spomin na Ameriko. A tisto, najlepše, nosim v srcu. Prijazne ljudi, njihove vesele obraze... Ko bi njih ne bilo, ali bi bili moji spomini tudi tedaj tako lepi? Težko verjamem v to. Vse to je torej Amerika. Amerika, o kateri se mnogo govori in piše, o kateri se mnogo sliši in bere. Tudi jaz sedaj mnogo govorim o njej. A ne tako, kot pišejo o njej časopisi, kot poročata o njej radio in televizija. Jaz o njej govorim z nekim skritim spoštovanjem in tudi s kančkom trpkosti. Zato, ker sem tako daleč od nje in mnogokrat se vprašam: Ali bom še kdaj stopila na njena tla!? Kadar se šalim, pravim: V tretje gre rado. A na dnu srca ostaja to hrepenenje: DA BI LE ŠE KDAJ! AMERIKA Amerika, dežela moja, vredna si najlepšega spomina saj zaljubila sem se v mesta tvoja a vendar: nisi moja domovina. Tisoče se tvojih mest proti nebu vsak dan dviga in milijon se zlatih zvezd nad tabo vsako noč prižiga. Mnogim si postala mati ko brezdomci so zavetja iskali, ti si jim roko znala podati, da so tvoji otroci postali. Za mene bila si vir hrepenenja vir mnogih premnogih želja, zdaj si postala del mi življenja, v tebi pustila bom košček srca. V srcu nosim delček mest: spomin na sij mogočnih hiš, v mislih zrem na veličino cest... Amerika, ti z menoj živiš. Tu sanjala sem sanje vroče tu sem doživela srečne dni, zato pozabiti ne bo te mogoče ker del tebe v meni živi. KATARINA LETNAR , A četudi vredna si najlepšega spomina bi v tebi vedno tujec bila, saj daleč proč je mala domovina in tam, le tam sem jaz doma. Takole se je končalo potepanje dveh popotnic na straneh Konoplana i;:!i Novi kopalnici Kopalnice v samskem domu so že dolgo predstavljale velik problem, saj so bile v resnično grozljivem stanju. O higieni menda ni potrebno govoriti posebej. Naj mi ljubitelji ljubkih domačih živalic ne zamerijo preveč, vendar pa je bila higiena resnično na — psu. Dotrajanost in razpadanje kopalnic v samskem delu bloka na Pelechovi 35 pa je povzročalo težave tudi v družinskem delu stavbe. Zamakalo je v stanovanja omenjenega dela, kar je povzročalo gmotno škodo in seveda tudi slabo voljo stanovalcev. Pri natančnem ogledu kopalnic je posebna komisija ugotovila, da je celotna vodovodna in električna instalacija dotrajana, vsa oprema popolnoma neuporabna, ploščice pa (tiste, ki so še ostale) brez glazure. Zaradi opisanega stanja so vsi stanovalci samskega dela bloka uporabljali kopalnico v pritličju (blok je dvonadstropen), ta pa je bila zaradi velikega števila uporabnikov preobremenjena. Slednje je povzročalo hudo kri med stanovalci, saj so si tisti iz pritličja kopalnico pravzaprav lastili in jo zaklepali. Adaptacija je bila torej neizbežna. Dogovarjanja — ali bolje rečeno pregovarjanja — so potekala več kot dve leti. Zadeve v zvezi s prenovo je prevzel sektor za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, ves nadzor in koordinacijo del pa je izvajalo vodstvo vzdrževanja s sodelavci. Dela so opravljali zunanji izvajalci; od podpisa pogodbe pa do finalizacije del je pretekel dober mesec in pol. Prostore je bilo potrebno v celoti prenoviti, saj od leta 1953, ko se je pričelo z gradnjo stavbe, v tej smeri ni bilo dosti storjenega. Vsled tega je bil visok tudi strošek prenove: kopalnici sta veljali 30 milijonov dinarjev. Dela so bila opravljena v določenem roku in kvalitetno, kopalnici pa sta opremljeni s popolno kopališko opremo in od novembra meseca letošnjega leta služita svojemu namenu. Odpravljeno je zamakanje, pa slaba volja in prepiri. Pa to ni vse. Tako kot vsak prostor je potrebno tudi kopalnico vzdrževati, čistiti, predvsem pa uporabljati Novi kopalnici imata po dve »tuš kabini«. Delček ene smo ujeli na fotografski trak namensko. Uporablja pa naj jo seveda tisti, ki tam živi. Menda je to povsem razumljivo, vendar pa se je pogosto dogajalo, da so te prostore uporabljali prišleki oziroma znanci stanovalcev. Taiste osebe so v hiši povzročale tudi nemir, in kar je najhuje, materialno škodo. Želja nas vseh je ohraniti prostore v solidnem stanju kar najdlje, kajti z vandalskimi izpadi ni povzročena le gmotna škoda, pač pa se z njimi dokazuje tudi slaboumnost in neodgovornost. Mojca Habinc Novoletne želje Ob novem letu si običajno zaželimo, da bi se nam izpolnile številne želje. Želja je toliko, kolikor je tistih, ki si jih želijo. Kaj vse si v 1989. letu želijo nekateri naši delavci, si preberite v naslednjem prispevku. IVAN ŽAGAR, varnostnik Veliko premišljam o željah. Človek ima veliko želja. V tem letu si predvsem želim miru in razumevanja v svetu. Zase pa si želim, da bi bil zdrav in da bi lahko delal. Želim si tudi, da bi se moja sinova dobro učila in da bi se po tem vznemirljivem letu stanje doma umirilo. Rad prihajam na delo, zato si Želim v naslednjem letu veliko razumevanja med sodelavci. MARIJA MALEŽ poslovodja trgovine V letu 1989 si predvsem želim, da bi bila zdrava tako jaz, kot moja družina. Če je zdravje, je potem tudi zadovoljstvo in sreča. V tem letu grem v pokoj in želim si, da bi tudi doma lahko dobro opravljala delo. Želim si tudi, da bi se dekleta v trgovini dobro počutila. Da bi bila pri delu zadovoljna in da bi veliko prodale. Vem, da je to v teh časih težje, toda želim si, da bi vsaj ostalo tako kot je. Pogrešala bom sedanje sodelavce in delovno okolje. Zato pa jih bom prišla večkrat obiskat. Rada bom prisluhnila dobrim novicam iz tovarne. Ob tej priložnosti želim tudi vsem svojim sodelavkam in celotnemu kolektivu — srečno novo leto. MARTA HRIBAR — korespon-dent Vse kar sem si običajno želela, je nato padlo v vodo. Ampak vedno si kaj želim. Za leto 1989 si želim, da bi se hčerka dobro učila v šoli. Že lansko leto sem si želela, da bi se preselili na svoje pa se to ni uresničilo. Upam pa, da se bo to zgodilo v tem letu. Vsem skupaj pa želim veliko zdravja in veliko dela, tako da bomo imeli v prihodnjem letu dobro plačo. ALOJZ PUŠLAR — vodja službe za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi Želim si, da v prihodnjem letu situacija ne bi bila slabša, kot je. Želim si tudi, da bi bil uspešen pri svojem delu. Da bi izpeljali čim več investicij in da bi bilo zanje na voljo čim več denarja. Želim si, da bi se s sodelavci dobro razumeli potem bo veliko delovnih uspehov. Želim si tudi, da bi bil zdrav v tem letu. ki prihaja. Pa moja družina tudi. Želim, da bi bilo v 1989. letu čim več sonca. VINKO HRIBAR — gasilec Več miru si želim na svetu in več razumevanja med ljudmi. Želim, da bi drugo leto obrzdali inflacijo. Kot Slovenec si želim, da bi nas drugi razumeli in nam pustili pravico, da sami odločamo o sebi in svojih zadevah. Kot gasilec si želim, čim manj požarov in nesreč. Da bi srečno dočakali 90. leta. DRAGO MRDJENOVIČ — mehanične delavnice Predvsem zdravja si želim. Želim si tudi. da bi bilo v tovarni dovolj dela, da bi se tudi osebni dohodki popravili v primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami. Želim si tudi, da bi dobili čim bolj sposobnega direktorja. Želim si, da bi se sodelavci dobro razumeli med seboj, ker bodo nato takoj boljši delovni uspehi. Ker grem drugo leto v pokoj, si želim, da bi imel dobro pokojnino in da bi dobro živel. Sem dolgoletni član gasilskega društva. Društvu želim čim več uspehov v novem letu in čim manj požarov. RUDI VOLČINI — transportni delavec Imam veliko želja. Želim si, da ne bi bila taka inflacija in da bi se dalo v prihodnjem letu bolje Živeti. Želim si, da bi se povečale plače, saj sedaj z dvema komaj živimo iz meseca v mesec. Doma urejam stanovanje in želim si, da bi delo v tem letu končal. ALBINCA KOSMAČ — vodja obračuna OD Želim si, da nam bi Rusi plačali dolg. Mislim, da bi morali biti nagrajeni za svoje delo, saj smo pridno delali. Za naslednje leto si želim, da bi moji otroci pridno študirali in da bi čim prej dobili službe. V novem letu si želim zdravja in čisto malo snega. BORUT HRIBERŠEK — kuhar Želim si, da bi se uredile razmere v državi in nato tudi v gospodarstvu. Oboje je povezano. Plače bi se morale izboljšati, saj od zraka še nihče ni bil srečen. Želim si, da bi mi dedek Mraz nrinesel veliko vrečo denarja, da bi se lahko malo več zabavali. Kdaj se pa bomo, če ne sedaj, ko smo mladi. Sogovornikom sem se zahvalila za odgovore. Uredništvo Konoplana jim vsem želi, da bi se jim želje v prihajajočem 1989. letu uresničile. Pogovarjala se je: Bogdana Rejc Zlati čas, ni bil še nikoli sedanji čas. Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. V veselju so ure kratke, v trpljenju dolge. ZAHVALA Ob smrti očeta JOŽETA BERGANTA se zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč. Joži Pučko UPOKOJENSKA »Zares lepo bilo je, ko smo bili mladi,« vsak upokojenec danes prav rad pravi. Čeprav bilo takrat je vse drugače, pa kaj, saj vendar mladost čez mostove skače. Začeli smo po vojni, takorekoč iz nič, eden je imel vsaj nekaj, drugi kot rečeno nič. Pa vendar vsak se je po svoje trudil: ta z otroci, drugi s hišo, tretji, da bi avto si prislužil. Urejali smo si življenje, da bilo bi nam lepo, vendar so nam rekli: »delajte«, saj jutri že bolje bo. A danes, ko starost na vrata trka, marsikateri upokojenec najbolj nasrka. Saj pri vsakdanjih podražitvah ne ve si pomagati dobro mora vse preračunati, če hoče na trdih nogah stati. Če se na vse požvižga najbolje naredi, in če se mu to posreči, tudi bolj srečno živi. Sedaj, ko se bliža konec leta upajmo vsi, da nam 1989 kaj boljega obeta. Predvsem moramo ostati zdravi in čili, da se bomo lahko v krogu naj bližjih poveselili. Vsem in vsakemu posebej želimo sreče: zdravja, upanja in vseh zemskih dobrot polne vreče, SREČNO 1989! Dana Pavlin upokojenka SPET JE TU Če hočemo ali pa ne, spet Novo leto tukaj je, le vsak lahko ugotovi, da nam prehitro čas beži. So včasih rekli: »Čas beži, ker se predobro nam godi!« To pa zdaj najbrž ne drži, pa nam kljub temu čas beži. Še sreča, rekel bo vsakdo, da hitro mine tud’ hudo. Zato samo si zaželimo, da čimveč srečnih dni dobimo. Vsak naj se trudi in pomaga, sam hudega naj ne nalaga, le dobro voljo, pa bo šlo, spet hitro Novo leto bo! Danica Nadalj. z naslovne strani Do 9. strani našega časopisa je dedek Mraz takole shujšal DREVO IN ČLOVEK Ko drevesu odžagaš vejo zajoče, vendar ne umre, živi dalje. Odžagano vejo poskuša nadomestiti z novimi poganjki. Sele če mu uničiš korenine, umre. Tako je tudi s človekom. Življenje mu dan za dnem zadaja udarce, kot bi mu rezalo vejo za vejo, a še stoji. Zalite si rane, da mu ne odteče ves življenjski sok, in vsak srečen trenutek, ki mu ga pokloni življenje, mu predstavlja toliko, kot drevesu nov poganjek. Vendar so mladi poganjki občutljivi. Občutljivi so za hlad, ki veje okrog njih, za vsak še tako blag udarec. Dolgo časa je treba, da se utrdijo, da nadomestijo stare veje. Če pa je mlad poganjek prizadet, mu ni pomoči, ovene, odpade. Ostane praznina, ki je ni moč nadomestiti, le čas je zdravnik, ki počasi naredi trdo skorjo čez brazgotino. Če je brazgotin preveč, če preveliko površino pokriva hrapava skorja, potem drevo izgubi svojo lepoto. Svojo lepoto pa izgubi tudi brazgotinasto srce, le da se k sreči to na zunaj ne vidi. A človek, ki ima tako srce, je samo še pol človeka, saj nima več moči, da bi sprejemal in dajal s tako ljubeznijo kot prej, da bi znal v vsakem vedno poiskati nekaj dobrega, da bi se znal veseliti tistih drobnih, vsakdanjih stvari v taki meri kot prej. Otopi. Živi sicer dalje, ne, bolj životari kot Živi. Posluša, pa marsičesa sploh ne sliši, hodi z odprtimi očmi, pa ne vidi lepot, ki ga obdajajo. Vseeno mu je ali sije sonce ali pa dežuje. Ni mu mar zvezd, ki se prižgo na večernem nebu in v katerih je včasih znal najti spokojstvo in tolažbo, ni mu mar žvrgolenja ptic, včasih pa se mu je zdelo, da celo razume njihovo ščebetanje. Kaj je potem sploh še vredno da živi? Za kaj, za koga? Marionet, ki se brez čustev pomikajo po svetu, je že tako preveč! Danica Novoletna nagradna križanka VODORAVNO: 1. preprosta skica, 6. francoski nogometni vratar (Joel), 10. nizko, travnato področje v tropskem in subtropskem pasu, 15. sin tebanskega kralja Laja an Jokaste, 16. vrsta rumene barve, 17. slab pesnik, 18. ladja s parno turbino, 20. naziv naše delovne organizacije, 22. ime radijske napovedovalke Korošec, 23. kemijski simbol za osmi j, 25. znana Prešernova pesem, 26. začetnici enega od članov slov. družine zdravnikov in skladateljev, 27. mostovž, altana, 28. vladavina imama, 30. ime slovenskega humorista Milčinskega, 33. avtomobilska oznaka Ancone, 34. francoski pesnik, utemeljitelj dadaizma (Tristan, 1896— 1963), 35. srbski pripovednik (Ste-van, Pop Čira i pop Spira), 36. naselje pri Šentrupertu, 38. impresija (množina), 39. mejna črta lika, 40. prebivalka države na JZ ZDA, 43. glavno mesto Eritreje, 45. delavec v gledališču, 46. začetnici imena in priimka slov. gledališkega igralca, 47. železniška kompozicija, 48. izdelovalec velikih slaščic, 49. nadnaravno bitje, po verovanju krščanstva stvarnik sveta, 50. drugi in prvi samoglasnik, 51. namizno pregrinjalo, 52. kemijski simbol za aluminij, 53. cenjene gozdne rastline, gniloživke, 54. donavsko pristanišče v SV Srbiji, 59. gorovje v Burmi, ob Bengalskem zalivu, 61. staja v planini, 62. kemijska spojina vodika s kisikom, 64. sloj, 65. zimsko športno središče v Švici, 66. svetopisemska oseba, sin Abrahama in Sare, 67. italijanski naziv za vojno trgovsko ladjo, do 10. stol. na jadra in vesla. NAVPIČNO: 1. starejši slovenski slovničar (Jernej, 1780—1844), 2. gora v Julijcih (2532 m), 3. odstranitev zgornje plasti prsti s potiskanjem, 4. leseno kitajsko glasbilo s svilenimi strunami, 5. okrajšava naše DO, 6. ime filmske igralke Derek, 7. gorski reševalni čoln, 8. češki mojster lutkovnega filma (Cesarjev slavček), 9. egiptovski politik Anvar el), 10. orodje žanjic, 11. tenka, prozorna tkanina, 12. žensko ime, 13. površinska plast na bakru, ki nastane zaradi kemijskih vplivov, 14. pripadnik arijske rase, 19. ukaz, 21. pamet, 24. oblačilo indijskih žena, 28. poreklo, 29. rdeča poljska cvetlica, 30. urejevalec pričesk, 31. področje, stroka, 32. spojina amonijaka, 34. industrijska rastlina, 35. priprave za prižiganje luči, 37. globoka nezavest, 38. sorta, 40. orel v germanski mitologiji, 41. mesni izdelki, 42. tip FIAT-ovega vozila, 43. zbirka starih perzijskih mitoloških in legendarnih spisov, 44. pobiralec suhih stebel poljščin brez semena in plodov, 45. žakljevina, 48. znan rimski vodnjak, 49. stara mera za vino (nekaj več kot en liter), 51. avtomobilska oznaka Prištine, 53. slavnostna, svečana prireditev, 55. to- NAGRADE vama v Celju, 56. nemški spolnik, 57. doba, vek, 58. slavilna pesem, 60. kratica računalniškega programskega jezika, ki ga uporabljamo tudi na našem računalniku, 63. Andrej Kurent. __ ,, _ 1. NAGRADA — 10.000 din 2. NAGRADA — 5.000 din 3. NAGRADA — 2.500 din cV>e&eL in 6tecen kozic tac zcLccmo in u&pe&no nooo Leto, zeti o&em &oo£im kcaLcem Uredništvo Konoplana »•••••••••••••••»••••••••s PRED PRAZNIKI Za praznike nas radi presenetijo nepričakovani obiski. Oglasijo se znanci, ki se prej niso prikazali celo leto, tete se spomnijo svojih nečakov in podobno. V takih primerih smo običajno v zadregi kaj ponuditi gostom ob kavici ali toplem napitku. Predlagam vam nekaj receptov slaščic, ki so primerni za vse priložnosti. So poceni, pripravimo pa jih brez peke MRZLO PECIVO Potrebujemo: 40 dkg Albert keksov, 12 dkg sladkorja, 12 dkg čokolade v prahu, 12 dkg masla in 1 jajce. Vse sestavine zmešamo, nazadnje še zdrobljene kekse. Naredimo klobaso, ki jo zavijemo v pergamentni papir in shranimo v hladilniku. Ponudimo na kolobarje narezano pecivo. PIŠKOTNA PIRAMIDA Potrebujemo: 25 dkg piškotov, rum ali črno kavo, dve vrsti kreme, 1 rebro čokolade. V skledo zložimo 3-krat po tri piškote, z rumom ali črno kavo jih poškropimo in pokrijemo s kremo. Na to zložimo 3-krat po dva piškota, poškropimo in pokrijemo s kremo. Nazadnje zložimo 3-krat po en piškot, prav tako poškropimo z rumom ali črno kavo. Na vrh pa namažemo preostali del kreme in po-sipljemo z nastrgano čokolado. Osvežilne in primerne za okusen posladek so: SNEŽNE KEPE Z JAJČNO KREMO Potrebujemo: 1/21 mleka, ščepec soli, zavojček vanilijevega sladkorja, 4 jajca, 100 g sladkorja. Mleko zavremo s soljo in vaniliji-nim sladkorjem in odstavimo z ognja. Rumenjake s sladkorjem v kozici penasto zmešamo in postopoma prilivamo mleko, postavimo kozico na ogenj in pri zmerni vročini segrevamo tako dolgo, da masa postane kremasta; ves čas mešamo. Kremo odstranimo z ognja še preden zavre. Segrevamo jo samo tako dolgo, da se strdi. Nato maso ohladimo. Beljake stepemo v zelo trd sneg. V veliki kozici zavremo vodo, vendar pa ne sme močno vreti. Z žlico oblikujemo kepe in jih po pet vlagamo v vrelo vodo. Nekaj sekund naj se kuhajo, nato jih hitro obrnemo, ponovno malo pokuhamo, jih s kuhalnico poberemo iz vode in nalagamo na hladno jajčno kremo. Tako skuhamo vse snežne kepe, pustimo, da se malo odtečejo in jih polagamo na mrzlo jajčno kremo. Poleg piškotov lahko sladokusce presenetite s temi recepti. Priprava ne zahteva veliko dela pa tudi sestavine niso predrage. Želim vam dober tek! B.R. OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: 1. Šircelj Damjana, tehnolog v razvoju II, pripravnik, 2. 11. 1988 2. Grošelj Janez, obratni elektrikar, 1. 11. 1988 3. Korant Rozalija, laborant v kemijskem laboratoriju, pripravnik, 8. 11. 1988 4. Balantič Bernarda, previjanje, 14. 11. 1988 —. .■ ——.'-'111 ^ ?■' IZSTOPI: 1. Šterman Marija, šivilja v konfekciji v Radomljah, 10. 11. 1988, sporazumno 2. Lebeničnik Marta, priprava barv in kemikalij, 13. 11. 1988, sporazumno 3. Derča Matej, fiksiranje preje, 24. 11. 1988, sporazumno obvestila iz kadrovske službe 4. Smolič Jožica, šivilja v Mokronogu, 7. 9. 1988, samovoljno zap. delo 5. Tramte Jožefa, sukanje efektnih sukancev, 30. 11. 1988, upokojena POROČILA SE JE: 1. Tambič Zdenka iz tkalnice, poročena Čauševič OSEBNI DOHODKI V OKTOBRU 1988 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in naj višje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 453.000 14 453.001— 500.000 10 500.001— 600.000 82 600.001— 700.000 203 700.001— 800.000 213 800.001— 900.000 129 900.001— 1,000.000 67 1 000.001—1,100.000 47 1.100.001— 1,200.000 30 1.200.001— 1,300.000 14 1.300.001— 1,400.000 17 1.400.001— 1,500.000 9 1 500.001—1,600.000 7 1.600.001— 1,700.000 8 nad 1,700.000 8 Zaposleni s 160—200 urami 858 Zaposleni z manj kot 160 urami___________________________________________________________68 Zaposleni z več kot 200 urami___________________________________________________________ 12 _ Zaposleni brez obračuna OD_______________________________________________________________54 Skupaj število zaposlenih____________________________________________________________ 992 Naj nižji OD _______________________________________________________________________332.940 Naj višji OD______________________________________________________________________2,301.620 Povprečni OD 812.376 Vrednost točke je v oktobru znašala v brutto vrednosti 4,80 din. Najnižji OD v višini 332.940 din je prejela pripravnica s 70-odstotno oceno sestavljenosti del in nalog ter brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V OKTOBRU 1988 RODILI SO SE: 1. Pogačar Mariji iz pripravljalnice, sin Uroš 2. Jakovljevič Kati iz predilnice, sin Blažen 3. Korošec Marjetki iz konfekcije Radomlje, hči Vika 4. Šimenc Cvetki iz predilnice, hči Natalija 5. Vezočnik Sonji iz tkalnice, hči Simona 6. Kegel Dušanki iz sukalnice, hči Metka 7. Bizilj Meliti iz gostinske dejavnosti, sin Klemen Oddelek Štev. zaposl. Bolezen V % Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk. izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v % Red. in pod. por. dop. v % Skupaj V % Izpadle ure Proizvodnja tkanin 489 3,09 _ 0,20 0,84 1 47 0,13 4,77 10,50 9.459 Konfekcija Radomlje, Mengeš, Peče 210 5,70 0,06 0,41 0,39 0.19 0,17 3,60 10,52 4.068 Konfekcija Mokronog 78 3,30 0,22 0,73 0 06 7,19 11,50 1.650 Prodajalne 26 0,88 — — — — — 3,88 4,76 226 Gostinska dejavnost 26 5,33 0 88 7,69 13,90 658 Uprava 163 3,00 — 0,15 — 0,50 0,05 4,05 7,75 2.348 Povprečni izostanki za DO: Zaposlenih 992 delavcev Izostanki zaradi bolezni 3,65 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,01 »/„ Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,21 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,52 »/„ Izostanki zaradi nege 0,92 »/„ Izostanki zaradi spremstva 0,11 % Izostanki zaradi por. in pod. por. dopusta 4,65 % C VTTD A T • 10 07 % Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p. o. Ureja 15-član: ter fotografiranje BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih c prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS ©flmoo |\T r i A v o nr l • i'4 : 31V?.V0Q OCZTP 9em vMtmAncnoM 3"iv?*ioo* rw>r ivhi* - no