Leto LXXIIL, ŠL177 Izhaja vsak dan popoMM vrst & Din X, do 100 vrat & Dtn 2.50, od 100 do 300 mt 4 I3*n 3« v«££ rrsta Din 4.—. Popust po dogovora, tnii stni davek posebej. — »Slovenski Narode selja inesedno v Jugoslaviji Din 1, telefon M~ 6flg Ob kolodvoru 101. k, 10.354. Preliminarna pogajanja za vrnitev Dobrudže V Bukarešti smatrajo, da bo sporazum z Bolgarijo glede vrnitve južne Dobrudže kmalu dosežen, glede madžarskih zahtev pa predlaga vodja kmetske stranke Manin, naj bi se Transilvanija proglasila za avtonomno državo pod zaščito sovjetske Rusije — Za zboljšanje odnošajev med Rumunijo in Moskvo Bukarešta., 5. avg. br. (Ass. Press). V tukajšnjih diplomatskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo notranje politični razvoj v Rumuniji, ki ga obeležuje vedno večji odpor proti nadaljnjim okrnitvam rumunskega ozemlja. Posebno važnost pripisujejo v zvezi s tem posvetu, ki ga je sklical ministrski predsednik Gigurtu v Bukarešti. Na ta posvet so bili povabljeni vodilni politični, gospodarski in cerkveni krogi iz Transilvanije ter zastopniki vseh političnih skupin iz ostale Rumunije. V glavnem so bili iz Transilvanije zastopani vsi oni krogi, ki se odločno proti vi jo vsaki od-stopitvi tudi le najmanjšega dela Transilvanije Madžarski. Na tem posvetu; ki je trajal skoro dva dni. so podrobno promotrili ves položaj. Ministrski predsednik Oigurtu je zbrane predstavnike podrobno obvestil o razgovorih v Solnogradu in o stališču vlade. Zbrani zastopniki so se izjavili za to, da se čimprej urede odnošaji z Bolgarijo in prično pogajanja za ureditev vprašanja Dobrudže. Ker »o bolgarske zahteve znatno zmernejše kakor madžarske, smatrajo za verjetno, da bo v tem pogledu kmalu prišlo do sporazuma, Rumuni ja je pripravljena odstopiti Bolgariji južni del Dobrudže. Nasprotno pa so se vsi zbrani zastopniki izjavili proti vsaki teritorialni koncesiji Madžarski. Največ, na kar bi mogla pristati Rumuni ja, je izmenjava obmejnega prebivalstva mod Rumu njo in Madžarsko. Vodja narodno zaranistisne stranke Ma-niu. ki je odločen nasprotnik vsakega po-pošCanJa napram Madžarski, je zastopal stališč>, da je troJ>a v skrajnem primeru projrlri.siti Transilvanijo za avtonomno državo, ki se bo postavila pod protektorat In zaščito sovjetske Rusije, da se na ta način prenreči. da bi to ozemlje ponovno prišlo pod ma.ižarsko oblast. Dejstvu, da je t**mu nosv^tu prisostvoval tudi bivši zunanji minister Gafeneu. ki odnotuie te dni kot novoimenovani mmnnski poslanik v Moskvo, pri p« s njej o v tej zvezi še prav poseben pomen. Bukarešta, 5. avg. e. Novi rumun-ski poslanik v Moskvi Gafencu bo v sredo odpotoval v Moskvo. V rumunskih politič-iiih krogih pričakujejo, da bo bivanje Ga-fenca v Moskvi doprineslo k zboljšanja odnošajev med obema državama. Bukarešta, 5. avg. AA. (Štefani). List »Timpul« z zadovoljstvom piše o izjavi Molotova glede Rumunije, List izraža prepričanje, da bo mogoče doseči zbližanje med obema državama, s čimer se bo okrepil in zavaroval mir v južnovzhodni Evropi. Ravnatelj lista je Gafencu, ki odide v Moskvo kot novoimenovani romunski poslanik. Razgovor našega posla***'"* s Popovom Moskva, 5. avg. s. Moskovski radio javlja iz Sofije, da se je jugoslovenski poslanik sestal z bolgarskim zunanjim ministrom Popovom. Njun razgovor se je nanašal na začetek pogajanj med Bolgarijo in Rumunijo glede Dobrudže, Kakor se izve, bo že 8. avgusta odpotovala iz Sofije bolgarska delegacija za pogajanja z Rumunijo v tej zadevi. Delegacija bo sestavljena enako kakor bolgarska delegacija, ki je potovala na razgovore v Solnograd. Tudi delegacijo za pogajanja z Rumunijo bo vodil predsednik vlade dr. Filov. Romunski poslanik v Beogradu prispel v Sofijo Ankara. 5. avg. e. Rumunski veleposlanik v Beogradu Viktor Cadere ie prispel v Sofijo, kjer se je včeraj sestal s predsednikom vlade F ilovom ter se z njim raz-govarjal o podrobnostih glede Južne Dobrudže. ki jo nameravajo Rumuni odstopiti Bolgariji. V Sofijo ie dospel tudi nemški poslanik von Richthofen. ki se je udeležil z nemšliim veleposlanikom von Pa-penom razgovorov v Solnogradu. Takoj po prihodu v Sofijo je von RLhthofen konferiral s predsednikom vlade Filovom. V dobro obveščenih krogih trdilo, da so priprave za pričetek podajani med Bolgarijo in Rumunijo dckor.čane in da bo bolgarska delegacija imela samo nalogo izvršiti formalnosti za prevzem Južne Dobrudže. Scfija, 5. a v?, e. Rumunski poslanik v Beogradu Cadere bo imel v Sofiji nalogo, da naveže stike v vodilnimi osebami bolgarske vlade in da posreduje pri reševanju spornih vprašanj med Rumunijo in Bolgarijo. Bolgarski tisk ni objavil nobenih podrobnosti o namenu potovanja veleposlanika Cadera. Listi so objavili samo službeno poročilo o njegovem arihodu v Sofijo. Kralj Boris je veleposlanika Ca-dero sprejel v posebni avdiencL S predsednikom vlade dr. Filovom in zunanjim ministrom Popovom se je Cadera včeraj odpeljal v sofijsko okolico. O razgovorih med temi tremi državniki ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. V boUarefcita političnih krogih meniio. da se bodo pogajanja glede Dobrudže med Rumuniio in Bolgariio vodila v Krajovi Danes priča-kuieio službenega poročila o razgovorih, ki jih ie imel Cadere z bolgarskimi državniki. V zvezi z bližnjimi Dogajanji pišeio bolgarski listi, da zaheva Bolgariia Do-brudžo z mejami iz leta 1912. Pred pogajanji z Madžarsko Rim. 5. avg. br. (Štefani). Iz Rima je odpotoval v Bukarešto tukajšnji rumunski poslanik Bossi. ki ga ie nununska vlada pozvala, na i sodeluie pri prelirninarnih pogajanjih z Madžarsko za ureditev vseh spornih vprašani med obema državama v smislu dogovora rumunskih ter nemških in italjanskih državnikov na sestanku v Solnogradu in Rimu. Poslanik Bossi bo kasneje sodeloval tudi v rarminsk: delegaciji, ki se bo z madžarsko pogajala no programu, ki bo določen o priliki napovedanih preliminarnih pogajanj. Splošno se napoveduje, da se bodo preliminarni razgovori med rumunskimi in madžarskimi diplomati pričeli takoj, čim se bodo zaključili pod obrti razgovori ki so sedaj v teku med Rumunijo in Bolgarijo in pri katerih zastopa Rumuniio veleposlanik v Beogradu Victor Cadere. Poslanik Bossi velja za najboljšega rumunskega poznavalca madžarsko-rumunskih problemov. Nekaj let je bil že poslanik v Budimpešti in tudi tam ga visoko cenijo. Izredno zanimanje v Budimpešti Budimpešta, 5. avg. e. Madžarski politični krogi se izredno živo zanimajo za dogodke v zvezi z reševanjem spornih vprašanj v južnovzhodni Evropi. Posebno pozornost ie zbudila vest o prihodu beograjskega rumunskega poslanika Cadera v Sofijo. V političnih krogih so mnenja, da so se s tem pričela neposredna pogai^nia za rešitev vprašanja Dobrudže. Posebno pozornost ie vzbudila tudi vest o prihodu vodje nemške gospodarske delegacije dr. Clodiusa v Bukarešto. V dobro poučenih krogih so mnenja, da njegov prihod ni v zvezi samo z gospodarskimi pogajanji, temveč ie prišel dr. Clodius v Bukarešto v posebni misiji, da bi se pogajal z rumunskimi državniki o vprašanju Erdelja in Dobrudže. Dr. Clodius se prizadeva, da bi se dosegel v najkrajšem času sporazum, ki bi bil v skladu z željami Nemčije in Italije. Papen spet v Ankari Carigrad, 5. avg. br (DNB) Včerai se je vrnil v Turčijo nemški poslanik v An- Evropska vojna se približuje ameriškemu kontinentu Vodilne osebnosti ameriške vojske o sedanjem položaju — Mornariški minister Knox o nevarnostih, ki groze Ameriki washingtOn, 5. avg. s. (Ass. Press). Sinoči je prensal ameriški radio govore več vodilnih osebnosti ameriške vojske. General Pershing, ki je poveljeval v svetovni vojni ameriški ekspedicijski vojski v Evropi, je zahteval v svojem govoru, naj ameriška vlada dovoli Angliji, da kupi vsaj 50 starih ameriških rušilcev. General Pershing je dejal, da bi bilo to potrebno za obrambo demokracije in za varnost Ze-dinjenih držav. Sedanji položaj predstavlja za Zedinjene države veliko nevarnost. S tem da nudijo Zedinjene države Angliji učinkovito pomoč, se edino lahko rešijo, da ne bi bile tudi same zapletene v vojno. Ce Zedinjene države take pomoči ne bodo dale, bodo ravnale proti svojim interesom. General Pershing je poudaril, da bo jutri morda že prepozno za Zedinjene države, da preprečijo vztop v vojno. Danes je morda zadnji dan, je dejal general Pershing, ko je mogoče to preprečiti, to pa samo na ta način, da nudimo Angliji vso pomoč razen udeležbe v vojni General Perehing se je zavzel proti pošiljanju nove ameriške ek-spedicijsike vojske v Evropo ter je dejal, da bi bilo to v sedanjem položaju nemogoče. Pač pa je naglasil, da je potrebno vežbati doma ameriško vojsko tako, da bi bilo v primeru potrebe mogoče sili zoper-staviti čim večjo silo. Mornariški minister Frank Knox ie prav tako govoril po radiu. Dejal je, dr. so Zedinjene države pred nevarnimi odločitvami. Gigantska vojna v Evropi se razvija v bližini ameriškega kontinenta. Ko bi nastopil primerni čas. bi se totalitarne velesile mogle odločiti, da pomislijo na osvo- jitev Amerike. V trenutka, ko bi bila angleška vojna mornarica premagana, ali bi prišla v druge roke, bd Atlantski ocean ne predstavljal več ovire med Evropo in Ameriko. Podtajnik vojnega ministrstva Patter-son je dejal, da bodo imele Zedinjene države v kratkem pripravljenih za svojo obrambo 1,300.000 vojakov. V drugem smislu je govoril polkovnik LindbergtL Dejal je, da se tako v Zedinjenih državah, kakor tudi drugod še vedno opažajo poizkusi da bi bile Zedinjene države potegnjene v vojno. Zedinjene države se nočejo vmešavati v notranje zadeve Evrope, morale pa bi sodelovati z drugimi državami za ohranitev zapadne civilizacije. Lindbergh je dejal, da v primeru nemške zmage v sedanji vojni sodelovanje med Ze-dinjenemi državami in Nemčijo nikakor ne bi bilo nemogoče. Lindbergh se je zavzel tudi za pospešen i e ameriške oborožitve v svrho lastne obrambe. New York, 4. avg. AA. (DNB). Znani konstrukter letal in iznajditelj Brower La-ning iz Liteefieldsa (država Conecticut) je v govoru, ki ga je imel pred študenti Columbije univerze rekel, da primanjkuje Angliji najmanj 25.000 letal, da bi mogla uspešno braniti svojo obalo pred nemškimi letali. Anglija pa ima danes samo 5.000 letal, med tem ko bi za učinkovito obrambo potrebovala 30.000 letal, od katerih bi 16.000 uporabljala za letalske patrulje, ki naj bi preprečevale napade vzdolž obale. Na koncu je govornik ostro napadel letalski program Zedinjenih držav. Napetost med Anglijo in Japonsko raste Oster ton japonskih listov, ki zahtevajo energičen stop proti Angliji — Poziv japonskim ladjam v Evropi To*4ot 5. avg. AA. (Reuter). Diplomatski urednik agencije Dome j piše, ko komentira aretacije Japoncev v Londonu: Ta odredba je izzvala na Japonskem odmev, ki je popolnoma nasproten onemu, ki se je pričakoval s strani Anglije. London je smatral, da bodo te aretacije imele zaposledico, da se spustijo iz zaporov v Toki ju gotove skupine angleških državljanov, ki so obtoženi vohunstva in da bodo razen tega te angleške odredbe preprečile približanje Japonske k velesilama osišča. Angleške oblasti pa niso upoštevale javnega mnenja in mentalitete Japonske. Agencija objavlja potem pregled japonskega tiska, po katerem se vidi. da listi zahtevajo zaradi tega prekinitev diplomatskih odnošajev z Anglijo. Listi navajajo, da Anglija nosi polno odgovornost za poslabšanje odnošajev med Japonsko in Anglijo. TOkto, 5. avg. AA. (DNB). Listi de dalje zelo ostro pišejo proti Angliji in pravijo, da je postopanje angleških Oblasti pro ti japonskim državljanom samo delo maščevanja. List Ašaki dknbun trdi da je aretacija zastopnikov velikih japonskih trgovskih koncernov samo kmaaBMtm, za. katero se skrivajo gotovi angleški in ameriški načrti. List zahteva, da japonska vlada postopa proti Angliji po načelu: 5Oko za oko, zob za sobe. * List Tokio Niči Niči pravi, da je postopek tanavalen in obenem tipičen za na-stlnMko mentaUteto Angleškem. Japonska mora že is razloga prestiža dati energičen odgovor, ker je to edini jezik, ki ga razume Anglija. Zunanje ministrstvo je objavilo demanti radijskih vesti, češ da so bile vse japonske trgovinske ladje v Evropi pozvane, da se zatečejo v Lizbono. Zunanje ministrstvo pojasnjuje, da je bilo naročeno, da se ustavijo v Lizboni, vendar ladjam ni bilo naročeno, naj v Lizboni tudi ostanejo. Nove aretacije SanghsJ. 5. avg. br. (Domej). Iz Singa-Dorea Doročaio. da so tarnkajšnii organi angleške policije aretirali Išira Kobajašija. poročevalca agencij Domej in Eastern News. Vest o tej aretaciji je izzvala v japonski javnosti novo vznemirjenje. Današnji japonski listi očitajo Veliki Britaniji, da se hoče tako na nizkoten način maščevati za aretacije angleških državljanov na Japonskem, ki pa so bili utemeljeno osumljeni vohunstva v škodo Japonske. Medtem se je izvedelo, da sta bila izpuščena iz zaporov se nadaljnja dva Angleža, prvi v Kobeju, drugi v Teju, ki sta bila aretirana pred dnevi v zvezi v odkritjem znane vohunske afere. Sedaj je v zaporih v Tokiu le še 5 angleških državljanov od 9. kolikor jih je bilo aretiranih v poslednjih 10 dneh. I đ'Itatta« objavlja vest iz Kodanja, da namerava angleški veleposlanik v Moskvi Cripps odstopiti, ker m" mogel uspešno tevesti poverjene mu misije. Angleška letala nad Sardinijo Poročilo angleške admiralltete o letalskih napadih na Cagliari — Italijani nameravajo začeti ofenzivo iz Abe- sinije proti Sudanu London, 5. avg. s. (Reuter). Admirali-teta objavlja naslednje podrobnsti o letalskih napadih angleških letal na Cagliari na Sardiniji. Letala so pod vzel a svoje napade z matičnih ladij za letala, ki so v to svrho odplule iz Gibraltarja, Prvi napad je bil izveden zgodaj zjutraj, in sicer je ena skupina letal napadla luko v Cagliari ju, druga skupina pa letališče. Zaradi neugodnih vremenskih prilik so mogla začeti letala z glavnimi napadi šele v dnevni luČS. Letala so se spustila 150 m nad hiko ter so vrgla vrsto zažigalnih in eksplozivnih bomb. V luki je bilo veliko število ladij. Prva salva bomb je padla v morje, z drugo salvo pa sta bila zadeta dva hidroplana. Proti angleškim letalom je stopilo v akcijo 20 protiletalskih topov, ki pa niso zadeli nobenega letala. Napad na letališče v Cagliari ju je bil izveden iz višine 1000 m. V borbo z angleškimi letali sta se zapletli dve italijanski lovski letali, vendar brez uspeha. Med napadom so italijanski bombniki bombardirali angleške vojne ladje, vendar napad ni povzročil niti škode niti žrtev. Eno italijansko letalo je bilo zadeto in najbrže tako poškodovano, da se ni moglo vrniti v svoje oporišče. Nadaljnja trt italijanska letala so bila sestreljena v borbi z angleškimi bombniki-strmoglavcL Angleži so pri napadu na Cagliari izgubili dve svoji letali. London, 5. avg. a (Reuter). Posebni poročevalec angleškega radia javlja. Jas Egipta, da zbirajo Italijani ob abeainskoaudan-ski meji velike množine vojaštva. V angleških vojaških krogih računajo, da bodo Italijani kljub izredno neugodnim terenskim prilikam zaceli ofenzivo iz Abeatat-je proti Sudanu, da na ta način ra*reme-ni jo položaj v AbeemijL Položaj v Glbraltariu Madrid, 5. avgusta, s. (DNB). Kakor poročajo iz Gibraltarja, se vsak dan ob isti uri pojavi v veliki višini nad Gibraltarjem isto letalo- nesnsne narodnosti. TL poleti neznanega letala trajajo že več tednov ter so jih našteli doslej že 40. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva je vse doslej ostalo neznano letalo nepoškodovano. Letalo ne meče bomb, temveč opravlja jo, da hoče letalo ugotoviti, če je angleško vojno brodovje Še v gibraltarski luki. Rim, 5. avg. e. Po vesteh iz Madrida se je angleško brodovje vTnilo v Gibraltar precej poškodovano po hudih letalskih napadah italijanskih letal pri Balearih, kjer je bil hudo poškodovan en angleški nosilec letal, eno linijsko ladjo pa so italijanske bombe zažgale. Brodovje se je vrnilo v Gibraltar, da bi izkrcalo ranjence in popravilo poškodbe po bitki. Kod8*«j, 5. avg. o. ^Politiken« poroča, da je smgapooraka eskadra angleške vojne mornarice na poti na Sredozemsko morje. Veliko brodovje se pomika mimo Indije proti Rdečemu morju. Brodovje je sestavljeno iz nekaj oklopnic in oklopnih kri-žark, 1 matične ladje za letala, več manjših križar k, ruSftcev, torpedovk, podmornic, pomožnih vojnih ladij in nekaj transportnih ladij. Nad brodovjem krožijo ne-nehoma eskadrilje letal. Transportne ledje so polne streliva za vojne ladje. Italijanske zahteve po Jeruzalemu Rim, 5. avgusta, e. List bivšega generalnega tajnika fašistične stranke Fari nacija >Reglme Fascista« poudarja v uvodniku, prvikrat od vstopa Italije v vojno, da Ima Italija tudi pravico do Jeruzalema. Fašistična Iitalija bo pričela akcijo za osvoboditev Svete dežele, kajti to vprašanje je v katoliški Italiji ostalo odprto in predstavlja njeno veliko skrb. Vojna proti Angliji je to vprašanje postavila zopet na dnevni red. Inki protest v Berlinu New York, 5. avg. o. (UP). Is Dublina poročajo, da je vlada po svojem diplomatskem zastopniku v Berlinu ostro protestirala v zunanjem ministrstvu zaradi nemškega letalskega napada na irski parnik »Surry Haedc v bližini Sountvkorka. Irski parnik je bil močno poškodovan. Irska vlada je zahtevala odškodnino. Litva — sestavni del SSSR Ofam*tae bsloraske pokMftae z lltviitsk* v klluasne novi sovjetski Mpnblikl pri' Moskva, 0. avg. AA. (Ta**). IftoCasnO s tretjo sejo vrhovnega sveta SSSR je zasedal tudi vrhovni svet iA SVet narodnosti na skupni seji. Na galerijah je bilo veliko število po-membLih OMbnosti li tehničnega in delavskega sveta kakor tudi poveljniki rdeče armije In mornarji. Prisotni so bili tudi člani diplomatskega abora ter domači m tuji novinarji. Za predsedniško miso so sedeli predsednik sovjetske unije Andrejev, predsednik sveta narodnosti Hvernlk in njuni pomočniki. Stalin, Molotov, Voro- šilov, Kaganuvio, Kalinin, Ždanov, Hrilsi-čeV| Mikojon, serija, Malenkevj »Ki rja to v in člani predaedniitva sovjetov m narodni komisarji so zavzeli mesta v ložah. Ob pričetku dnevnega reda so vstopili v dvorano čl&nl litovske republike, katero so vsi prisotni pozdravili s ploskanjem. Andrejev je podal besedo začasnemu predsedniku države in litvanske vlade Paleski- su, ki jc govoril v litovskem jeziku ter so njegov govor prevedli v ruščino. V svojem govoru Je naglasi 1 zahtevo Litve, da se združi s SSSR. Po govoru več govornikov je bil stavljen predlog v imenu vlade 8SSR, da se Litva sprejme v sveso. Po tem Je Pontarlnko stavil predlogi da se v soglasju z belorusko sovjetsko republiko gotove beloruske pokrajine pripojijo Lit v L Vrhovni sovjet je sprejel obe zahtevi. Na podlagi tega se bo pripojila Litvi pokrajina Svenčana in deli Bele Rusije, v katerih živi litvanska večina. Obenem je bil sprejet sklep, da se v Litvi izvršijo volitve za vrhovni sovjet SSSR. Predsedništvu vrhovnega sveta je bilo naročeno, da odredi dan teh volitev. Baltiške države Pod tem naslovom ori naši, & vedsAci list »Dagens Nvheter« zelo zanimiv članek, ki je posvečen pretežno nemško-ruskemu sodelovanju v sedanji voini. Stockholmski list. ki precei svobodno presoja današnji položaj, pravi: »Rusija je pridobila tri nove države: Estonsko. Latvijo. in LUvo. Od začetka vojne je Sovjetska zveza z osvoirtvami pomnožila svoje prebivalstvo za dobrih 20 milijonov duš. Ta razvoi ie iz razumi i ivi h razlogov Izzval splošno pozornost. Ker ni znana vsebina pogodbe med Nemci i o in Rtisiio. smatra k> nekateri, da ie to rusko razširjen ie nepriietno za Nemci io in da sega preko sporazuma. V Moskvi vedno poudarjajo, da ruska ekspanzivnost ni naperjena proti Nemčiji, pa tudi vodja nemškega naroda ie v svojem zadnjem govoru v nemJksm državnem 7boru naglasil, da Sovjetska zveza v ničemer ni prekoračila meje interesnih sfer. določene v nem-šlecv ruskem aporezumu. Iz tega nega ti vne- ta zatrjevanja ni mOflOče DOSneti. v koliko je Hualji ie doseejs, dogovorjeno razmejitev sfer ln kolik« oeomlja še spada v njej odmerjeno področje, lioieda smo resnici najbližje, ako smatramo, da ie Sovjetska zveza s sVoiimi lSdnlirni osvojitvami v Baltiku ln ob Cmem morju že dosegla ono mejo. dO katere SS*a n1e interesna sfera. Vendar pa Je na vsak način zanimivo, če uTOledamo ki proučimo način, kako le Rusiia izvršila svojo akcijo. Zlasti nje kronološki r>otek je izredno zanimv. Dne 10. mala se ie začele velika ofenftiva na zapadu. 29. maje pa ie Moskva začela svojo akcijo na BaltHcu s tem. da le poslala ivolo znano noto Litvi z opazko, da se bo ta nota razširila tudi na Latviio in na Estonsko. Vsebina te note ie zahtevala »odstranitev izzivanja« in izločitev nekaterih ministrov in politikov iz javnih "Poli ov; rbenem ie šlo seveda tudi za ojača- nie ruskih posadk v baltiških državah. DNB je 15. junila Javil iz Moskve, da Je spor Misskve t Litvo poravnan, naslednji dan oa ie prišla vest. da ie tudi zadeva z Latvijo in Estonsko že urejena. Te vesti pa so bile nreuraniene. Ko so bile še ris potu. se 1e z ruske strani že začela pospeina akcija za priključitev omenienih treh držav Rusi j!. Isti čas ie nemški pohod proti Franciji zavzel znača! presenetljivo hitre zmage. Francozi so 14. junija izpraznili Pariz. 16. junija se je pojavil v Kovnu namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Dekano-zov ter zahteval izpremembo vlede 17. junija je maršal Petain napravil konec vojni. 19. junija sta prišla Ždanov v Talin in Višinskij v Rigo. da postavita v Estonski in v Latviji vladi, naklonjeni Moskvi. Nato so se v vseh treh baltiških državah zelo hitro in vzporedno izvršile priprave za nove volitve z edino komunistično listo. V zvezi s tem je zanimivo naglasiti še dve dejstvi. Moskovska vlada ie naročila Finski, naj poruši utrdbe na Alandskih otokih, kar je bilo dolgo tajno in se ie objavilo šele 19. julija, deset dni prel pa ie Alfred Rosenberg imel znano predavanje pred sta vni kom tujega tisk« o Skandinaviji kot nemški interesni sferi. Čisto kronološko se tedai da ugotoviti, da je Rusija posegla po Baltiku v onem trenutku, ko se ie začela vojna na zapadu in da se je ruska akciia pospešila takoi. ko so se pokazali nenavadni nemški uspehi, končana pa je bila, preden ie bil pripravljen nemški napad na preostalega sovražnika. Kot zelo nenavaden pojav ie prišlo Ro-senbersovo predavanje, ki 1e doživelo močan odmev v Nemčiji. KronoloSki potek dogodkov se skoro frapantno krije z vrstnim redom raznih akcij. Eni nemški ^ledi takoj ustrezajoča ruska.« švedska vojska stalno pripravljena Itomemtrae Izjave ministrskega, predsednika in mini stra za narodno obrambo Stockhotm, 5. avg. br. (Ass. Press). Snočl sta govorila po radiu rninistrski predsednik Hanson ln minister za narodno obrambo i>kioid. V svojih govorih sta zavzela stališče do najnovejšega razvoje prilik v Evropi. Predsednik vlade j« med drugim poudaril, da se bistvene značilnosti vsakega posameznega naroda ne moreio eliminirati preko nočL Osnovna značilnost švedskega naroda je njegova ljubezen do svobode. Iz te obnove se je razvil tadi švedski demokratski sistem. ki se mu Svedra nikoli ne bo mogla prostovoljno odreči. Hanson se je dotaknil tudi sananjepolitičnih problemov in ie kakor o priliki svojega prvega volilnega govora pred tednom dni naglasil, da bo Švedska ostala tudi v bodoče strogo nevtralna, a pripravljena sodelovati pri obnovi Evrope. Vojni minister Ski6Id je v Svojem govoru poudaril, da se je švedska narodna obramba zelo izpopolnila. Švedska vojska je stalno v pripravljenosti, da z orožjem brani neodvisnost domovine. Sleherni Šved je odločno pripravljen, da postavi raje vse na kocko, kakor pa da bi žrtvoval svobodo Svojega naroda. Incidenti v Kamerunu in na Madagaskarju V Londonu zatrjujejo, dia se angleški vof afcl niso izkrcali Teritorialni pas na Madagaskarju razSlrjen na 20 mil) Vichy, 5. avg. AA. (Havas). Objavljeno je bilo uradno sporočilo, v katerem se na temelju podatkov, ki so bili podani na sad-nji seji francoskega ministrskega sveta, aludira na gotove incidente, ki so se pripetili v Kamerunu in na Madagaskarju. Po poročilih iz uradnih krogov nikakor ne gre sa incidente notranje narave, ker prebivalstvo obeh teh dežel Se dalje goji čustvo iskrene vdanosti metropoli. Vladno uradno sporočilo naglasa sledeči dve dejstvi: V Kameninu je dno 21. julija pristala angleška kflžarka iDragon« ob obali v Duali in zamenjala dosedanjo angleško kri-Sarko »Bulodo«. Ob tej priliki So Se iz- krcale oborožene angleške patrole, ki so Sle Skozi mesto. Francoski admiral, poveljnik atlantskih vojaških sil, je interveniral, nakar je angleška ladja zapustila pristanišče. Na Madagaskarju je bil sprejet odlok, da se teritorialna zona razširi od treh na dvajset milj. London, 5. avg. AA. (Reuter). Diplomatski urednik agencije Reuter plSe: V londonskih krogih ploh ni nič znanega o tem, da bi bili na Madagaskarju ali v Kamerunu iskrcani angleSki vojaki, kakor so to objavili ameriški listi. V londonskih pristojnih krogih ne verujejo v resničnost teh vesti. Nemški bombni napadi na Anglijo Ameriški poročevalec o učinku nemških napadov London, 6, av»j. s. (Retlter). Notranje ministrstvo javlja, da so preteklo noč metala nemška letala zažigalne in eksplozivne bombe na izolirane točke v srednji in vzhodni Angliji. Povzročena je bila le manjša Škoda. Tudi žrtev je bilo malo, vendar je bila erta žrtev smrtna. V noči od sobote na nedeljo so napadla nemška letala predvsem ustje Temze, nadalje pa vzhodno Škotsko obalo, južnovzho-dno Anglijo ter VValles. Letala so metala v prvi vrsti letake z nedavnim govorom kancelar ja Hitlerja. Na Škotskem je bilo vrženih tudi 10 eksplozivnih bomb, ki pa niso povzročile niti škode niti žrtev. New Totk, 6. avg. ■ (DNB). Posebni poročevalec >New York TimeSa« javlja iz Anglije o poraznem učinku nemfikih letalskih napadov na ju^moangleoke luke. Poročevalec pravi, da Je poeetil neko mesto Ob Južni angleški obali, ki ga nemška le-ttolft vsak dan redno bombardirajo. Iz mesta so se sedaj Izselili Že vsi civilni prebivalci. Nemški letalski napadi skušajo po nacrtu onemogočiti ves ladijski promet 1B azigletkih luk ob Kanalu. Redno vsak dan prihajajo nemška letala nad južno angleško obalo in sicer navadno zjutraj in sveder. Običajno štejejo nemška letala po 150 letal v skupinah- Nad angleško Obalo ss nadele nato letala v manjše skupine ter mečejo bombi na vse luke ob Južni obali. Poleg tega so na dnevnem rodu večnimi napadi na trgovinske ladje v Kanalu. Angleški bombniki nad Nemčijo London, 5. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od sobote na nedeljo izvršila ang!e£ka letala vrsto napadov na najvaAiejše tovarne s*ntetie-nega goriva v Porurju m Porenju. Angleški letalci so ugotovili, <«a so bile povsod nemške Obrambne naprave proti letalskim napadom močno ojačene. Kljub temu so angleška letala izvršila svojo nalogo ter posjsjtffella mnogo potarov. Napadi so veljali med drug-m tovarnam v Monheimu, Botroppu in Gelsenkirchenu. Nadalje je bila napadena, vojna luka v Kislu. Več pri-stanittdh zgradb je bilo zadetih. Zapadno Kila je bilo napadeno letaiišoe v Huesu- mu. Fevzročenifc je bilo več pesmrov. Prav talCO So angleška letala napadla ponoči več drugih letallSC ln Oporišč vodnih letal. Pri Kolnu je bil napaden važen tovorni ko-lodTPT. Angleška letala so bombardirala kolodFSr celo uro S saSlgalnirni Si eksplozivnimi bombami. V soboto so sneti rttiH bombniki podnevi napadu med drugim letališče v Schiapolu pri Amsterdamu ter letališče v Abevifleu. Nadalje je tad »svršen napad na nemški Oklopni vlak med GraveUnesom in Dun-querkeom. V Gravelineeu se bili napadeni tudi tovorni čolni. Tudi pri teb napadih ao angleški letale! ugotovili, da je bila protiletalska obramba močno ojtčena. Ne\v York, 5. avg. AA. (DNB). Dopisniki američkih listov, ki bo obiskali Hamburg, da bi se prepričali o lažnivih angleških poročilih o porušenju Hamburg* in njegovega pristanišča, so soglasno potrdili, da niso Videli niti sledi tega rušenja. Hambur-ško pristanišče in predor v njem sta popolnoma nepoškodovana. Slika na ulicah js v vsakem pogledu normalna. Pogled z ivonika cerkve 8v. Mihaela ne daje nikakor vtisa, da bi bil Hamburg prttvorjen V prah ln pepel. Redni potniški letalski premet med Anglije in Nevv Torkom Polet brez pristanka Iz Irske na Novi Fuodlanš v 16 urah ln 6 minutah London, 5. avg-. s. (Reuter). Angleški potniški hidroplan >Clalr« je v soboto bres pristanka dovršil polet iz Irske na Novi Fundland in sicer v 10 urah in 6 minutah. Včeraj Je letalo nadaljevalo pot v Mon- treal, od tam pa v New Vork. kamor je dospelo snoči. Polet letala »dair« predstavlja Uvod v redno potniško ln potno službo, ki bo sedaj uvedena med Zedinje-nimi državami in Anglijo. To službo bo prevzela družba American Ainvavs. Pot- niška služba naj bi bila uvedena že preteklo leto, pa je izbruh vojne to preprečil. V zvezi z uvedbo rednega potniškega letalskega prometa med Anglijo in New Yorkom opozarja ?Daily telegraph«, da doslej tak promet ni bil mogoč, ker so bila Angliji letala potrebna za vojne svrhe. Važno je tudi, da je neoborožen potniški hldroplftn lahko brez spremstva priletel lz Anglije v Ameriko. Odstranjevanje Židov iz javnega življenja v Runsunijl, na Slovaškem in na Madžarskem stvo za narodno zdravje je odpustilo iz državne službe 178 zdravnikov zaradi niiho- Bukerešta, 5. avg. e. Vrhovna cenzura je ustavila nadaljnjih 8 dnevnikov, ki so v rokah rumunskin zidov. Doslej je bilo prepovedanih skupaj že 18 rumunskih listov. Med njimi sta tudi dva lista, ki sta imela velik vpliv v rumun3kem gospodarskem življenju, in sicer r-Suisa« ln ^>Mo-literul Petrolul Roman«. Bukarešta, 5. avg. AA. (Štefani). Izdano je bilo uradno poročilo, ki zanlkuje vesti razširjene v tujini, da baje rumunske ob-lasti ne dovoljujejo več prestopa 2idom iz Rumunije v BesarabiJo in Severno Bukovino. Poročilo pravi dalje, da je odšlo iz Rumunije na ozemlje, katero so zasedli sovjeti, dosedaj 112.000 ljudi. Bukarešta, 5. avg". br. (DNB). Ministr- vega židovskega rodu. Pričakovati je še naualjnjih redukcij židovskih zdravnikov m drugih državnih nameščencev . Bratislava, 5. avg- e. (Trancon. Press). Novi slovaški notranji minister Macb pripravlja uredbo, s katero bo vsem židovskim odvetnikom prepovedano izvrševanje poklica in s katero bodo revidirali državljanstvo vseh Židov v Slovaški. Vsi Slovaki, ki so po 14. marcu 1939 zaradi neraz-položenja proti Slovaški zapustili dr2a\'0 ln odrotova1! vinozemstvo, zlasti v Fran* clio ln Ancrlijo. bodo isjrubili slovarko dr-Žpvlj.mstvo, njih premoženje pa bo zaplenjeno. Prva Izletniška m železniški promet Je bil včeraj izredno živahen Ljubljana, 5. avgusta. Doslej letos še ni bilo pravih izletniških nedelj, ko se mesto skoraj povsem izprazni in je na železnici takšen promet kakor ob malem preseljevanju narodov. Sicer so naši meščani odhajali vsako nedeljo na izlete, seveda le najpogumneiši, ki se ne boje prhe izpod neba. Mnogo jih ni bilo, a še najvztrajnejši so se navadno vračali razočarani, Čeprav tega niso hoteli priznati. Ker ni skoraj nihče več zaupal vremenu, je bilo od nedelje do nedelje manj izletnikov, čeprav je bilo le malo dežja. Nekaj nedelj je bilo celo precej lepih, če ne upoštevamo lokalnih ploh, vendar so meščani ostali doma. Tudi kopališča so bila doslej od nedeljah še vedno slabo obiskana, Sava pa je bila tako hladna, da so se le redki upali v vodo. Izletniška sezona se je začela šele zdaj, ko se že zjutraj dan za dnem v Ljubljani vlači prava jesenska megla. Toda Ljubljančani so veseli megle, ker je zelo zanesljiva znanilka lepega vremena. Na meglo se laže zanesejo kakor na barometer in vse vremenske napovedi. Tudi včeraj je megla zvabila meščane iz mesta... Za meglo smo pričakovali sonce. V Ljubljani je bila včeraj megla skoraj do 11-, kakor včasih pozimi... Meščani je niso dolgo uživali. Naposled so le dočakali pravo izletniško nedeljo, kakršne so bile prejšnje boljše čase in na kakršne smo letos že pozabili. Priznati jim je treba, da so dobri poznavalci vremena, kajti sicer bi jih ne odpotovalo toliko kakor na povelje iz mesta. Že s prvim, potniškim vlakom, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 5.40 na Gorenjsko, se jih je odpeljalo okrog 700. Se hujši naval Je bil na izletniški gorenjski vlak ob 7.05, ki je odpeljal okrog S00 potnikov. Kljub temu je čakalo na drugi redni jutr-nji vlak proti Gorenjski (ob 8) še vedno okrog 900 potnikov. Najbolj nezaupljivi in zaspani izletniki so prihajali na kolodvor še po 11., da so se odpeljali na Gorenjsko ob 11.50; bilo jih je tudi okrog 900. Celo lokalni vlak je odpeljal okrog 500 potnikov. Toda niso odhajali le Ljubljančani v takšnih trumah na Gorenjsko, temveč je bi velik naval potnikov tudi z Gorenjskega. Tako je pripeljal opoldanski »gorenjec« okrog 800 potnikov v Ljubljano. Popoldne ob 16. se je mnogo izletnikov že vrnilo. Iz vlaka je izstopilo okrog 800 potnikov. Z večernimi vlaki so se vračale zopet velike množice izletnikov. Skoraj noben vlak ni pripeljal manj kakor 700 potnikov, redni zadnji vlak z Gorenjskega je pa imel celo 1000 potnikov. Takšnega prometa ni bilo že zelo dolgo na našem glavnem kolodvoru. Zelo živahen promet pa je bil tudi na drugih progah, ne le na gorenjski, zlasti na glavni proti Mariboru. Z jutrniim vlakom se Je odpeljalo no štajereko stran okrog 700 potnikov, z večernim se jih ie pa pripeljalo približno 1000. Precej živahnejši promet kakor navadno je bil tudi na dolenjski progi. 9 prvim potniškim vlakom ob 5.25 se je odpeljalo okrog 700 izletnikov, z drugim ob 7.50 pa 600. S ponoidanskim vlakom se jih je vrnilo okrog: 600 in zvečer 700. Znr»tno živahn^Sl promet kakor navadno je bil tudi na lokalnih progah, na kamniški ln vrhniški ter na notranjski. Tako smo dočakali prvo pravo izletniško nedeljo v tej sezon!, prvo nedeljo, ko izletnikom vreme ni pokvarilo Izletov in ko so se tudi kopalci lahko sončili do sončnega zahoda. Pomoč tekstilnemu delavstvu {e nujna Konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva iz Maribora in okolice Maribor, 4. avgusta Včeraj se je vršdla v prostorih ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru, konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva iz Maribora in okolice, katere so se udeležili zastopniki Jug. Strokovne zveze. Narodne strokovna zveze, Zveze združenih delavcev in Splošne delavske zveze, zastopnik mestne občine mariborske in zastopnik Delavske zbornice. Na konferenci je bil ugotovljen težak položaj tekstilnega delavstva, katerim družinam grozi zaradi vedno večjih redukcij, uvedbe brezplačnih dopustov ln skrajšanja delovnega časa, ob Istočasnem stalnem naraščanju draginje popolno propadanje. Konferenca je soglasno sklenila, da se morajo izvesti sledeči ukrepi: 1) Delavstvu se mora zagarantirati v času brezposelnosti potrebna sredstva za dostojno preživljanje. Na zveze delodajalcev tekstilne industrije ln na vsa tekstilna podjetja v dravski banovini naj se naslovi apel, da priznajo reduciranim delavcem v času brezposelnosti podporo po posebnem ključu, ki naj ee določi po številu družinskih članov in sicer od 50" 0 plače sa samca do 10O9Ć za delavca a več člansko družino. V primeru redukcij naj postopajo podjetja po socialnih vidikih in odobravajo pri krajših prekinitvah dela plačane dopuste, ako pa so redukcije neizbežne, naj se vrše sporazumno z obratnimi zaupniki in predstavniki strokovnih organizacij, upoštevajoč socialne in gmotne razmere delavstva. 2) Kr. vladi naj se predloži Izčrpno poročilo o sedanjem stanju redukcij v tekstilni industriji, ter zahteva nujno uzakonitev uredbe o postopanju pri omejevanju ati ukinitvi . obratovanj tovarniških obra- tov, s katero naj se zaščiti prizadeto delavstvo. S) Kr. vlada in odgovorni gospodarski činitelji naj nujno poclvzamejo vse ukrepe, da se zajamči redno obratovanje tekstilne industrije ln s tem polno zaposlitev tekstilnega delavstva. Konferenca je sklenila apelirati na Delavsko zbornico, da nujno skliče konferenco predstavnikov tekstilnega delavstva za vso Slovenijo, na kateri naj se sklepa, kako za bodoče preprečiti udarce, katere mora sedaj prenašati tekstilno delavstvo. Vlom na Javorju Ljubljana, 5. avgusta V soboto zjutraj že pred 6 uro je opazila posestnlca Marija Šercelj iz Javorja nad Dobrunjami na stezi za hiSo tri sumljive potepuhe, ki so §11 mimo sosedne hiše proti bližnjemu gozdu. Sercljevl se Je zdelo da sta dva cigana, tretji, ln sicer najmlajši pa ni bil cigan. Sercljeva je Že zgodaj zjutraj odšla na polje in se je vrnila šele proti poldnevu. Se preden pa je prišla do vrat, je opazila, da je eno okno v pritličju odprto, kar Je bilo seveda zelo sumljivo, čim Je stopila v sobo, Je res takoj ugotovila, da je bil v njeni odsotnosti v hiši tat. Po hiši je bilo vse razmetano. Odprte so bile vee omare v spalnici, razmetane so bile postelje, pa tudi mlznice so bile odprte. Vlomilci so iskali denar ln dragocenosti, pa jih niso našli, zato so se zadovoljili z obleko. Odnesli so dve čedni moški obleki, tri ženske obleke nekaj jopic, dva namizna prta, dve šerpi, par Čevljev tn stroj za striženje las, v Skupni vrednosti nekaj nad 3000 din. Sercljeva je o vlomu takoj Obvestila orožnike, ki so začeli poizvedovati za vlomilci. Ti so s plenom seveda že 1 zglpfii ln sicer nekam proti Trebeljevem in dalje proti Dolenjski, vendar so orožniki lahko ugotovili, da sta bila na delu dva cigana Nikollča, ki sta ae priklatila na Dolenjsko ln v Mfevske hribe ls Donje Stubics na Hrvatskem, tretji pa je bil neki Franc Zagorjan, doma iz Rdečega Kala pri Malih Lip Ion jih. Zagorjan je nedavno še služil ■a hlapca pri raznih posestnikih okrog Stični in v hribih, a jc kmalu prišel v stik š cigani. Pridružil ee je ciganom Nikoli-Osm, ker se je zaljubil v ciganskega dekleta 1& kmalu se je pociganil. Ker so mu razmire po dolenjskih, zlasti pa po gor-Janaloh vaseh dobro znane, Zagorjan prav dobro služi ciganom ln z njimi vred vla.m-lja v kmečke hiše, iz katerih odnaša vse, kar je količkaj vredno. Zagorjan. ki je star šele 19 let, ima na vesti še celo kopico vlomov in tatvin in se kaj spretno izmika svojim zasledovalcem. e*nica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 5. avgusta: Marija Snežna DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Upor na Pacifiku Kino Union: Prvi film o dogodkih iz vojne 1939/40 Rino Moste: Chicago v plamenih in Katarina Velika Kino ši&ka: Samo enkrat si mlad DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1, Bahover, Kongresni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta 48. Časi so baje resni. Nekateri si sUcr ne delajo skrbi tudi dandanes in nc spreminjajo načina svojega življenja. \:so š:' začutili, da se je kaj spremenilo, pa mislijo, da se svet suče še vedno po njihovih željah. .Ve smemo jim zavidati, kajti njihove potrebe so izredne in ne moi\!i bi prenašati teže živi jen ja\ če bi ne imeli s\*ojih »konjičkov*. Xe smemo reči, da njihova zaba\a ni plemenita ter da so slepi za ves si'et. To so navadno nem:, trdno mehkosrčni ljudje, predvsem iskreni ljubitelji ž i vul i. Liubezen do živali se meri po tem, koliko živali rediš. Če jih rediš le nekaj, n. pr. le teliko psov uli mačk, da je le v vsakem kolu po en ljubljenec, se tvoju plemenitost ne more dovolj izživeti ter glas o nji nc prodre dovolj daleč v svet. Če pa rediš n. pr. 20 ali 30 mačk in jih pitaš po franeoskem jedilnem listu, poikrbe mačke same, da se glas o tvoji srčni omiki širi v svet. Znano je namreč, da so mačke zelo muzikulične ter da rada prirejajo brezplačne koncerta Žid teh koncertov ne moiemo u\rstiti med dobrodelne, čeprav je baje dobrodelnost rediti mučke namesto ljudi. Dve smrtni nesreči Ljubljana, 5. avgusta Snoči so z avtomobilom prepeljali v splošno bolnico 20!etnega mehanika Ivana Jerina, izredno krekpeg"a fanta, in njegovega tovariša, 2Gietnega trgovskega pomočnika Ivana Pakiža, oba iz Logatca. Logaški fantje, lastniki motornih koies, so priredili včeraj popoldne dirko, ki sta se je udeležila tudi Jerin in Pakiž. Na ovinku pa Bta oba odletela z motorja in treščila v skale. Pones-očenca so tovariši nemudoma naložili na osebni avtomobil ter ju prepeljali v Ljubljano, kjer pa so v bolnici lahko oddali samo Pakiia, ki ima hujše poškodbe na glavi in po rokah, do-člm je Jerin že med prevozom umrl. Truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico na 2ale in obvestili Jerinove sorodnike, ki pa se dopoldne še niso z^lasili v Ljubljani. V splošni bolnici je včeraj umrl lOletni Pavel Bruuček iz Trebeljevega. Poročali smo še. Ca je bil Brunček v petek v družbi tovarlčev, ki so ogledovali nabito flo-bertovko. Flobcrtovka se je neveščemu fantiču v rokah nenadoma sprožila in je krogla zadela Bruncka v brado in v vrat. Krogla mu je obtičala v zatilju. Po prevozu v bolnico se Bručkove poškodbe sprva niso zdele smrtno nevarne, že v soboto pa se je njegovo stanje poslabšalo in včeraj je poškodbam podlegel. Snoči so prepeljali v bolnico 341etno tiradnikovo soprogo Heleno Malavasifi iz Rovt nad Logatcem, ki jo je m*, cesti v klancu podrl neki kolesar. Malavašičeva ima pcikodbe na glavi. 131etnl posestnikov sin Jože Skubic ia Trebeljevega je šel včeraj že v mraku iz gozda domov in sicer po poti. ki Jo na obeh straneh obdaja grmovje. Ko jo bil že blizu vasi, je iz grmovja nenadoma padel strel in je Skubic začutil pekočo bolečino v levi roki ln nogi. Takoj se mu je tudi pocedila kri. Skubic je zbežal proti domu in videl, ko se je ozrl, bežati čez travnik proti gozdu neznanega mladeniča, ki je streljal nanj. Napadalca zasledujejo orožniki, žrtev prometne nesreče je postal včeraj popoldne 30letni delavec Janez Klinc( zaposlen v tovarni »Jugoče.ški < v Kranju, stanujoč pa v Smledniku. Kline se je včeraj popoldne peljal z motornim kolesom proti Trbojam, kjer mu je na ovinku nepričakovano prl-vozll naproti avtomobil. Kline Je z motorjem hitro zavil na desno in £e z vso s!lo zaletel v hruško, pri Čemer si je zlomil nogo in se hudo noškodoval tudi na glavi. V bolnico so snoči prepeljali tudi 261etne-ga posestnika Albina Novaka iz Loga pri Brezovici. Novaka Je v hlevu na vso moč brcnil v trebuh konj. Novakove poškodbe so težke. SPdBT •— Zbor plavalnih sodnikov za tekmovanje v ligi dne 6. L m. je odrejena tale Jurija: starter Vrankar sodnik na ciLju Je-sih, sodnika na obratu Stergar, Seunig. Tudi ostali gg. sodniki se naprožajo, da se sigurno tega tekmovanja udeleže. Zbor sodnikov bo ob 20. uri. LEPO PETJE Gospodična sedi pri klaviriu in se orld-no uči peti- Kar lo piči osa. da plane pokonci in začne klicati na TOmoč. Nihče v hiši se ne gane. Gospodična odhiti v kuhi-nte> in ee začne lezi ti: — Zakal pa nikogar ni. če jaz kličem na pomoč. Osa me ie pičila. — Ah, uboga gospodična. — se opravi-cuie kuharica, mislili smo, da pojete novo arija * 8tev. \jj .SLOVENSKI NAROD«, ponfcMljek, i. argurta 1M0. Strani Dogodki iz vojne 193*4° SZ^Ž^STZ Film, ki prikazuje dogodke začenši od vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu. Blagajna odprta od ll. do 12. In od 15. ure dalje! DNEVNE VESTI — Hrvatski poštni uradniki za delitev pofttne uprave. V Splitu Je bil včeraj ustanovni občni zbor avtonomne organizacije poštnih brzojavnih telefonskih uradnikov banovine Hrvatske. Soglasno so bila sprejeta pravila in tako jo ustanovljena v banovini Hrvatski avtonomna poštna strokovna organizacija s sedežem v Zagrebu in sekcijo v Splitu. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se nalaga upravnemu odboru naj stori vse, da pride vsa postna brzojavno-telefonska stroka na področju banovine Hrvatske čimprej pod pristojnost bana Hrvatske ker bo le tako povsem zajamčen upesen razvoj poštno brzojavne telefonske stroke, obenem pa omogočeno zboljšanje socialnega položaja poštnin uradnikov. — Plačilni promet s Hoiandsko preko FVrlina. I\asa gospodarska delegacija, KI se Je mudila svojeCasno v Berlinu, se je vrnila v Beograd. V petek je bila sklenjena med Nemčijo in Jugoslavijo pogodba o nadaljnji zamenjavi blaga in poglobitvi gospodarskih stikov med obema državama. Obenem je bil dosežen sporazum o plačilnem prometu med Jugoslavijo in Hoiandsko. Stari računi v trgovini s Hoiandsko, ki jo ui Ijajo nemške civilne oblasti, se bodo plačevali na bazi tečaja dinarja nasproti holandskemu goldinarju z dne 0. maja letos odnosno 29.19 din za 1 goldinar. V bodočo pa poj de ves naš trgovinski promet s Hoiandsko preko Berlina, in sicer na bazi tečaja nemške marke 17 82 din. Plačilni promet se bo v bodoče knjižil preko novega računa v nemških markah V Berlinu. — OtVOrlteV zračne proge Beograd— Bar. Danes je bila otvorjena nova zračna proga Beograd—Bar kot podaljšek proge Aeroputa Beograd—Podgorica. Na tej progi bosta letali dve letali od Beograda do Podgcrice eno, od Podgorice do Bara pa drugo. Beograjski novinarji so odleteli včeraj s posebnim letalom v Bar, kjer je bil prihod letala prava senzacija. Svečana otvoritev zračne proge je bila ob 11. dopoldne ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaiklh oblasti. — Odkritje Radioevega spomenika v Crikvenici. V Crikvenici so imeli včeraj veliko narodno svečanost. Odkrit je bil prvi spomenik Stjepanu Radiću na Jadranu Svečanosti Je prisostvovalo nad 5.000 ljudi. Pre maki uUci in na Novem trgu, potem pa sta naštela se okrog deset vlomov, ki sta jih v zadnjih tednih zagrešila v Ljublja:u in V okolici. —Ij čigava je ur«*"? Policija je v nekem lokalu na Lanhar: ovi cesti zaplenila zlato amerikansko uro, ki jo je prav tedaj prodajal neki moški svojemu znancu. Policija, ki je sumljivega prodajalca zaslišala. Je ugotovila, da je šla ura v kratkem času že skozi več rok in je bila nedavno nek;o ukradena. Ura je dvokrovna ter ima na zadnji strani monogram PO. Lastnik naj se zglasi na policiji. kozolca in si zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenci sa zdravijo v celjski bolnici. I —C Sokolsko društvo Celje matica je razpečalo že precejšnje število jubilejnih zletnih znakov, za kar se zahvaljuje bratom in sestram, ki so društvo pri tej akciji pcaprli. Društvo bi lahko krilo vse stroške za priprave, če bi ga vse edinice podprle ln med svojimi pripadniki priporočale nakup zletnih znakov. Upamo, da bodo jubi- Iz Celf a —c Hmeljarski nadzornik Janko Drfhar Je neupravičeno uporablja! naslov inženjer- ja. Društvo inženjerjev v Ljubljani je ovadilo hmeljarskega nadzornika g. Janka Do-linarja v Celju, člana mestnega sveta, mestnega gospodarskega referenta in urednika ^Slovenskega hmeljarja*, mestnemu poglavarstvu v Celju zaradi neupravičene uporabe akademskega naslova ?dipl. ing.-. Na podlagi te ovadbe je mestno poglavarstvo v Celju uvedlo proti g. Janku Doli-narju kazensko postopanje in nato poslalo Društvu inženjerjev v Ljubljani naslednje uraclno obvestilo: ^-Pozivno na gornjo ovadbo Vas obveščamo, da je Dolinar Janko pri tukajšnjem zaslišanju priznal, da nima pravice se podpisovati z uporabo akademskega naslova -dipl. ing.«. Izjavil je tudi, da številke ^Slovenskega hmeljarja« od meseca aprila naprej nimajo več njegovega podpisa: »dipl. ing. Janko Doli.'i..**. Prav tako je izjavil, da se bo v bodoče podpisoval po predpisih, ki so mu bili predočeni, in je vzel zadevni pouk na znanje.« —c Nacionalni amaterski šahovski turnir se bo pričel v soboto 10. t. m. v Celju in bo U a jal do 23. t. m. Sodelovalo bo 18 šahistov iz vse države. Za to veliko šahovsko prireditev vlada izredno živahno zanimanje. V nedeljo 25. t. m. ob 15. se bo pričel v Celju redni letni občni zbor Jugo-slovenskc šahovske zveze. —c Trng'čna smrt. V zadnjem času je bil 44-letni Mihael Mihelčlč iz Celja, Čigar žena je hišnica v Gosposki ulici v Celju, na vojaških vajah v škofji Loki. Pred dnevi se je Mihclčič zglasil v svoji domovinski občini Sv. Križu in presil za podporo. Ker so ga pa odklonili, je obupal ln skočil v potok Mlinščico pri Dolskem. Njegovo truplo so kmalu nnšli. Nesrečneža so pokopali pri Sv. Križu. —c Poskus umora? V Celju je bila te dni aretirana 37-letna delavka Terezija P. iz Sel Zagorskih pri Klanjcu, ki je bila zaradi nemoralnega življenja v zadnjih šestih tednih že štirikrat izgnana iz Celja. Terezija P. je bila nekaj časa zaposlena pri neki delavski družini v Celju. Tu je motila zakon svoje gospodinje in njenega moža. Nekega dne je njena gospodinja hudo zbolela. Oddali so jo v bolnišnico, kjer so ugotovili akutno želodčno vnetje. Terezijo P. so osumili, da je primešala svoji gospodinji strupa v jed. Ko je gospodinja jed zaužila, so se pri njej pojavili znaki obolenja na želodcu. Sede j bedo Se zaslišali nekatere | iče v Zagrebu, da pojasnijo zagonetno zadevo. —c Nesreča ne počiva. Ko je 62-letni posestnik Karel Rezec iz št. p.uperta nad Laškim vozil v petek krmo, se je voz zvrnil nanj in mu zlomil levo roko. V Lubiji pri Mozirju je padla v četrtek brana na 16-letnega posestnikovega sina Franc i Maze ja in mu nalomila desno roko v zapestju. V ćadramu pri Oplotnici si je 38-letna dnl-narica Marija Novakova pri padcu po stopnicah zlomilo levo roko nad zapestjem. Pri Sv. Kr.tarini nad Trbovljami je padci petletni sinček dninarice K. Napred v petek s lanta, ki mu ni bilo dano, da bi doživet nameravano veliko slavje, poedina društva Se razveselila z naročili na aletne znaka. Znaki so izdelani po osnutku akad. slikarja VI. Stovička. Izdelala jih je prav učno in okusno tvrdka Bruno Kavčič, Ljubljana, Vegova ulica 8. Imenovana tvrdka je društvu poklonila tudi spominsko plaketo in lep pokal, pa se ji društvo za pozornost najiskreneje zahvaljuje. Pred ktdturnim festivalom na Jesenicah 1©.. U., 17- in tS. avgusta Ko prfrejena velika revija kulturnega in telesno vzgojnega dela Jesenice, 5. avgusta V dneh bo vršil v 10., 11-, 17. in 18. avgusta se okviru H. letnih športnih iger KID tudi kulturni festival železarskih Jesenic, ki bo nazorno pokazal visoko razvito prosvetno in telesnovzgojno delo v gorenjskem železarskem revirju. O velikih uspehih jeseniških telovadcev, smučarjev, lahko-atletov, nogometašev, alpinistov in jadralcev smo že precej pisali. Vzporedno s ieiesno-vzgojnim delom pa je uspevalo tudi prosvetno delo v vsem revirju. Našim agilnim prosvetnim delavcem bi delali krivico, te bi jiii zap0£tf.v-Ijali za telovadci, smučarji in lohkoatieti. Tudi peveka in glasbena kultura je na Jesenicah, Javoiniku in na Koroški Beli na zelo visoki stopnji, le da pevci in godbeniki niso imeli prilike, cia bi nastopali na velikih pevskih in giasbenih prireditvah v našah večjih mestih in v nozemstvu. V revirju obstoja 9 pevskih zborov, več dobrih orkestrov in tamburaških zboiov in š-amljev, dalje mali harmonikarji in tri močne godbe na pihale, katere Štejejo okoU 120 čobrih godbenikov. Pri tem pa na smemo pozabiti gledaliških odrov, ki delujejo že več desetletij in preko katerih je šlo nešteto dram, burk, narodnih iger in operet. Naši vrti gledališki igralci žitvuj^jo leto za leton. nešteto večerov, praznikov in nedelj za i.ultumo vzrojo in zabavo delovnega ljudstva. Med njimi je več izrednih talentov, ki h) lahko UspeSnO nastopali tudi v mestnih i falisfcH. S prireditvijo kulturnega festivala železarskih Jesenic se bo v velikem okviru pokazalo turi veliko prosvetno delo, ki se vrši na Jesenicah z veliko vnemo že nad 40 let. Da se je prosvetno delo povzpelo na tako višino, je vzrok živahno trenje, ki je močno razgibalo delovanje med sorodnimi kulturnimi organizacijami z različnimi svetovnimi nazori. Toda to trenje ni oviralo, pač pa pospeševalo prosvetno delo, ker se je gibalo vedno v lepi in dostojni obliki. Priprave za II. letne športne igre in za I. kulturni festival železarskih Jesenic so delo v vseh športnih in prosvetnih etiini-cah v V-^m revirju silno poživile. Večer Za večerom se vrše seje pripravljalnih odsekov, skušnje za pevsko, glasbene, gledališke prireditve. l^V.ko-atietsko tekme ia telovadne nastope. Prvič, od kar obstoja Sokol in Fantomski odsek vežbajo sokolski telovadci in Slani fantovskih odsekov rku-paj in sicer menjaje v Sckolakcm in Prosvetnem domu. Med njimi ni nobenih nesoglasij, pač pa prijateljsko ponašanje, saj bodo v skupnih vrstah nastopili le kotso-detavttf tovariši in prijatelji in kot člani velike delovne družine. Druga leta je vladalo v poletnih mesecih v vseh telovadnih, športnih in prOlvatr bih edinicah veliko mrtvilo. Letos pa je povsed življenje kot v mravljiš.u, kjer so priprave za veliko prireditev vSo sporthO in prosvetno c elo silno razgibale in osvežile. Kranjska industrijska družba hoče v okviru -velikih kulturnih ln športnih prireditev pospeševati prosvetno in telesnovzgojno c!r!o r::cd SVOjhnl nameščenci, delavci in njihovimi svojci. Vodstvo podjetja hoče s tein pritegniti Čim Mrsc plasti nameščencev in delavcev, ki nuj v lep! lova-liski borbi merijo 3Voje duhovne in telesne spos bnosti ter sile. Iz škoSfe Leke — Razgrajači ne mirujejo Oblasti n'so metilcem nočnega miru prizanesliive. kar pa le teh ne izpametuie. Lludj-2 St ne dado dopovedati, da imamo postave zoper kaljenje nočnega miru in reda. Trije krivci bedo morali poseči v žep in plačati tilobo. Tine s Šutne ie raznraial v Š i■•erievi gostilni v 2abnici. goste ie nadlegoval prevrnil je gostilniško mizo. nekemu naredniku ie zlil oolno steklenico piva. vra vsega pa še razbil čašo Ni se dal pomiriti, pa ie tako pričakal 06trulio* ki mu ie dopovedala, da ljudje ne smejo početi vsega, kar bi hoteli. Pod ob nosa rogovileža so imeli v Peršuti.ievi gostilni. Janez ie nekaj sam s seboi momlial. se jezil in pre-klinial. pa so ga naposled vrgli na cesto. Sličen razsraiač io Jaka. Vino mu ie da'o koraižo pa ie grdo prel:Hn1al skozi vas. Č;sto brez potrebe ie ra?".aial Značilno ie. da se vsi triie izgovarjalo na p?ianost. — Nerodno srečanje v Poljan-ki dolini. Na banovinski cesti, med Gorenjo va.-.io in Hotavi.iami ie primio te dni do kai nevarnega in nerodnega srečanja Po dolini so vodih kon.jevo^ci 19 konj. ko ie privozil v nasprotni smeri neki avto iz Zirov. Ker ie tod cesta ozka in nepregledna, ni nič čudnega, da ie prišlo do karambola, zlasti še. ker ie ?karpa v breg in proti Po-lian^čiči. Vprav tedai. ko ie zavozil avto mimo koni. se je eden splašil in .-kočil zadenski pred avto. Blatn it ie zadel konja, ki je padei in dobil poškodbe. Koni?vodec. ki ie držal konla za uzdo nesreče m mogel preprečiti. Ako ne gre za prehitro vožnlo avta. ie neka i krivde na plaši ji-vo3ti kanj.', ki ie skočil pokonci. Sicer pa se zdi. da gre pri vsem za nesrečno naključje, ki bo poravnano v medsjbainem dogovoru pii<:adeun. Samomor Poven. 4. avgusta Fičel streliai od doma so naili te dni mrtveca posesinikuvega sina Jermia lo-gondra, starega 32 let. Na žalostno odkritje ie prišel prvi domačin Jenko, ki je obvestil svojce Truplo so prenesli na dom. dočim je ostal vzrok samomora ta ina. kl a zanimal soglasno sprejeti predlog ljubljanskega magisratne^a direktorja g. Frana Jančiga- ja, naj si slovenska avtonomna mesta prizadevajo za T»večanie njih števila še z drugimi večjimi slovenskimi mesH in kraji, ki doslei še nimajo Dravic avloriomriih mest. Ob zaključku se je predsednik zborovanja župan g. dr. Adlešič zahvalil županu in mestu mariborskemu za eostoliub— Bost ter zaključil 2±x>ncrvanje s povabilom k čim najbolj strnjenemu aelu za koristi Slovenskega meščanstva. Na seji sprejete resolucije govore o enotnem postopku on izvajanju pasivne zaščite, kjer se ie prvenstveno oovdarialo važnost organizacije pouka m propagande kot temelja vse zaščite, prvenstvo hišne zaščite pred javno zaščito ter obveznost države, da občinam omogoči finansirame s tem zvezan.h deL Enako je bilo sklen e— no glede zaščite dece. da ie prvenstveno urediti finančno plat. to ie razmerje prispevka med državo, banovino in obč nami. ker so vso ostalo organizacijo mestne občine v glavnem že izvršile. V nos ledu preskrbe rezervne hrane mestne občine radi predvidene organizacije prehrane za celo banovino, za enkrat rezervne hrane ne bodo obnovile razen za najnujnejše potrebe in potrebe svojih socialnih zavodov. V kolikoi pa bi to vendarle morale dolžne so pristojne oblasti, da omogoči io mestnim občinam cenena posojila Pri izdajanju podpor obveznikom oziroma ntih rodbinam občine redno in točno posluieio Za-stanek izplačil nastaja le radi teea. ker država pravočasno ne dotira poštne hranilnice Zato ie zaprositi pristojna ministrstva naj pospešijo nakazovanje tega denarja Pri socialnih vprašanjih ie najvažnejši sklep, naj mesta sestavijo pred1©? za uredbo, kako bi se brezposelni zaposlili ori lavnih delih kralj banska uprava na* pa ustanovi zavode za delom rž ne Nepoboljšljivi berači nai se oddajo v tak«* zavode na podlagi oblastnih odredb Povečati ie ♦reba banovinsko vzgajališče za dečke na Selu pri Ljubljani, mesta naj na preuče vprašania lastnega skupnega vzeaiališča za zanemarjeno mladino Pri finančnih vprašanjih je bilo sklenjeno daj se ponovno pokrene akcija da se uredba o emisiji občinskih posoiil razširi na vsa mesta. Obravnavala so se dalje vprašanja ffle-de smernic za sestavo rnpstrvh orera5uiKW za 1 1941 '42 ter e1~dr noopiasti1 finančnega ministrstva vsebovanih v § 79 Uredbe o letoSnnh rvrora^unsk'h dvami?'inah Po. vdarila se je tudi važnoet 5imnr^i?nie izdelave zakona o samoupravnih financah, ki nai vendar enkrat dolo*: zadosti vire mestnih dohodkov T-K^rrehnih za izvrševanje no zakonu določenih naloe občinskega delokroga. Vpliv duševne preobremenjenosti na telo Zanimiva dognanja nemškega učenjaka prof. dr. Langeja Da naporno m dolgo duševno delo človeku škoduje, o tem ni nobenega drvoma. Duševno preobremenjenih ljudi je zdaj na »vetu mnogo več kakor j in je bilo v prejšnjih časih. Kako se kaže ta preobremenjenost na telesu, v njegovih organih, o tem piše prof. dr. Lange v »Munchenskem zoravniškem tedniku«. Profesor je podrobno prooicil telesno stanje cele vrste duševno preobremenjenih ljudi. Da bi ne bilo v opazovanju pomot, je izločil iz njega vse ljudi, pri katertn se je pokazala le skrita infekcija v zobeh ali mandljih, ali Če je imel kdo srčno napako. Tako je" izločil vse nervozne ljudi ter si izbral samo fizično povsem zdrave. Opazovanja so pokazala, da laliko tudi povsem zdrav človek telesno oboli, če del j časa duševno prenaporno dela. Duševno preobremenjeni ljudje se pritožujejo, da so zelo utrujeni, da imajo slabo prebavo in srčne napake, večinoma pa tudi izgubljajo na teži. Pri zdravniškem pregledu se pride res rta. to, da. tu ne gre samo za motnje v delovanju nekaterih organov, temveč da se organ anatornično izp remeni. Tudi pri motnjah v prebavi se vedno izka-&e. da. je želodec vnet. odnosno da gre za ielodčni katar. Gube želodčne sluznice 90 zatekle in v želodjčnem soku je manj kisline nego navadno. Da duševni dojmi močno učinkujejo na delovanje prebavnih organov je dokazal Z» prej ruski fiziolog Pavlov. Delal je poskuse na psih, ki jim je napravil odprtino v želodec, da bi mogel želodčni sok odtekati iz telesa in bi ga tanko učenjak tako opazoval. Ko je takemu psu pokazal kos mesa, se mu je jel sok v želodcu Izločati že ob samem pogledu na meso, ob misli, da bi mogel meso požreti. Ko je pri drugem poskusu pes meso dobil, mu je bilo zopet skozi odprtino v trebuhu vzeti, se mu je navzlic temu izločal želodčni sok, kar je trajalo zelo dolgo. Ko je pa Pavlov psu meso samo pokazal in ga takoj zopet odstranil, je že J ode c nehal izločati sok. Zato ljudje jedi naglo požirajo, vstajajo od mize prej, nego se jim prične sok v Želodcu pošteno izločati. Kdor se med jedjo neprestano razburja ali preživlja duševne napore, ima slabo prebavo. Kdor duševno stalno prenaporno dela in po obedu nikoli ne počiva, lahko vedno pričakuje, da bo imel težave s prebavo. Pri preiskavi krvnega obtoka se pride vedno na to, da imajo duševno preobre-mnjeni ljudje manjši krvni pritisk, kakor bi ga morali imeti po svojih letih. Iz nekaterih poskusov se da tudi sklepati, da žile ne reagirajo tako občutljivo na fiziološke pobude: segrevanja in ohlajanja. S tem v zvezi ie pojav, da nastanejo motnje tudi v pravilni dobavi krvi raznim organom, recimo možganom. S tem se da vsaj deloma pojasniti utrujenost, ki jo čuti Človek pri napornem duševnem lielu. K utrujenosti prispeva seveda tudi manjši krvni pritisk. Zelo pogosto se pojavi ^hiševna izčrpanost organizma tako. da je v krvi manj belih krvnih telesc in da se količina sladkorja v nji nekoliko zniža. Proti vsem tem pojavom se pa da uspešno boriti in čeprav so ie nastopili, jih lahko odstranimo. V ta namen je treba večkrat smotrno prenehati z delom, obedova-tl pa budi večerjati v miru. Telo pa vsako jutro dobro umiti s hladno vodo in natreti 3 ščetko. rviporočlj^va je tudi telovadba. Zelo važno je. da si duševno preobremenjeni ljudje vsako nedeljo privoščijo popoln počitek. Naštete motnje se pojavljajo prav pri ljudeh, ki tudi ob nedeljah ne počivajo. 6e se človek tako Izčrpa, da ni več zmožen duševnega dela, mu ne preostaja nič drugega, nego opustiti vsako duševno delo za nekaj tednov. Škodljive posledice duševne preobremenjenosti namreč ne izginejo tako hitro. Japonska ima 4000 zdravnic V Domu nemškega državnega vodstva je bila oni dan recepcija za tri japonske zdravnice, ki so prspele v Nemčijo, kje* ostanejo pol leta. Povabila jih je voditeljica nemških žen ScholtzKlinkova, da si ogledajo moderne znanstvene naprave ter se seznanijo z nemškim bolniškim in zdravn:škim skrbstvom. Ena izmed Ja-ponk je na recepciji govorila tudi o tem. kako studiranje žensk na Japonskem stalno napreduje, kar je razvidno že iz tega, da ima Japonska zdaj 4.000 zdravnic in 2.000 medicink. Japonske žene študirajo zlasti na visokih ženskih šolah. Dve raki šoli sta v Tokiu, ena pa v Osakl. šele po končanih študijah na ženskih visokih šolah in na univerzi delajo žene skupaj z moškimi kolegi v univerzitetnih knjižnicah in zavodih. Na ženskih visokih šolah je fte »daj nekaj profesoric. Japonske zdravnice imajo večinoma tudi lastne prakse in so vedno polno zaposlene. Spec;alizirane so večinoma za ženske in otroške bolezni. Zanimivosti Bolezensko razširjenje ščitne žleze lahko dobe tudi domače živali, kakor pes, mačka in druge. — Učenjaki so napravili poskuse steri izacije mleka s pomočjo zvoka. Tako sterilizirano mleko ima to prednost, da se sploh ne poslabša njegova biološka vrednost v nasprotju z običajno sterilizacijo potom toplote ali pasterizacije. — Zdravniški pregledi dijakov meščanskih in srednjih Šol v Budimpešti so pokazali, da je mladina vedno bolj podvržena srčnim boleznim in sicer pod vplivom deloma poste branih socialnih življenjskih pogojev, deloma pa zaradi pretiranega sporta. — Po Širini plasti na prerezu starih dreves se dajo določiti klimatske razmere daleč v preteklost. — Človek ima v ustih 3 do 11 milijard različnih baterij. — Namesto usnjenih jermenov predlagajo nekateri jeklene pasove, ki imajo to prednost, da so lažji, da se ne raztezajo in da ne drse. -Zadnje čase se je uvažalo v Afriko največ alkoholnih pijač iz Združenih držav — Indijanci pravijo čebeli bledolična mu- ha, ker so jo pripeljali v Ameriko šele Bv- ropci. — Umetni biseri, izdelani iz stekla, ki je znotraj posrebreno z biser o vino iz lusk belic, so zelo podobni pristnim. — S lamice ali stebelca, skozi katera srkamo hladne pijače, so lahko izvor nevarnega okuženja, če niso dobro razkužena. Dr. Fran šabec 70 letnik Ljubljana, 5. avgusta Kdo bi mu prisodil 7 k rižev Le poglejte ga, zares, prava kraška korenina. Beli dan je prvič zagledal 4. avgusta 1870 v Slavini pri Postojni. Tri lepe čednosti diči jo tega moža skozi njegovo zaslužno življenje. Patriot, velik Sokol m odličen zdravnik. Bil je dobrovoljec v balkanski vojni, kjer je s svojim stanovskim tovarišem in kirurgom dr. šlajmerjem celil rane bratom Srbom in Bolgarom. Med svetovno vojno je vršil službo vojaškega zdravnika na Vrhniki, kjer je bU pravi tolažnik slovanskim fantom in vojnim ujetnikom. — Odločen na braniku domovine je bil vedno v prvih vrstah Kot funkcionar, dolgoletni podstarosta in starosta vrhniškemu Sokolu si je pridobU neminljivih zaslug, živel je takorekoč za Sokola, katerega je podpiral gmotno in duševno, kakoi maloka- teri izmed uj)qflo»lh bratov. Najdemo ga t vseh nackmamfh, kulturnih in socialnih društvih, katerih podpornik je še vedno. Tuđi je naročnik vseh nacionalnih listov, revij in brošur, Slovenskega naroda še iz visokošolskih let, Jutra pa od njegovega postanka, Odveč hi bilo govoriti o tem, kaj je storil naš Fran kot zdravnik. Saj ga pozna daljna okolica kot najboljšega zdravnika. Izboren zdravnik ter obenem dobra in zlata duša je prihranil neizmerno gorja zlasti najrevnejšemu sloju ljudstva, kjer je bil kakor povsodi, tudi tukaj vzgled socialne pravičnosti. Samo, ko bi lahko iz-pregov orili vsi tisti najbednejši, katerim je za »bohlonaj« podaril zdravje, ki je največje bogastvo tega sveta: Vse te svoje vrline črpa in osvežuje nas dobri F"ran v krasoti narave, kamor pohiti čim mu le malo čas dopušča. Ob nedeljah in praznikih ga vidimo v družbi sokolskih bratov Burkstalerja in dr. Mur-nika, ki prihajata iz Ljubljane, da tako skupno porazvedrijo in zavžijejo proste urice v lepi okolici notranjske metropole Vrhnike, Tako izpolnjuje nas Fran svoje poslanstvo na Vrhniki. Dostojevski bd mu dejal: »Ljubiš rastline, ljubiš živali sleherno reč. Ker vse ljubiš, se ti bo razodela božja skrivnost v vseh rečeh, in ti boš končno objel ves svet z ljubeznijo.« Vemo. da si skromen in se boš jezil zaradi naših besed. Toda, ne moreš nam zabraniti, da povemo v svet vse to, in da izrazimo radostno željo: »Naj živi še mnoga leta naš dobri Fran!« Poročilo, ki je romalo 156 let V japonskem pristanišču Hiratatomura so potegnili nedavno iz morja steklenico, v kateri so našli poročilo o katastrofi iz leta 1784. Poročilo na papirju je bilo razmeroma dobro čitljivo in iz njega je bilo razvidno, da se je napotilo pred 156 leti 45 japonskih mornarjev v južna morja iskat zaklade. Dva meseca so blodili po morju, potem so jih pa vrgli valovi na pust, neobljuden otok, kjer so po vrsti umrli od lakote. Zadnji med njim je napisal poročilo o tragičnem koncu svojih tovarišev, ga spravil v steklenico in jo vrgel v morje. In tako je nosilo morje poročilo o tej katastrofi celih 156 let, preden je prišlo ljudem v roke. Vse, kar smo še ime*! *e izgublfeno z našim očetom Jožetom Gorjancem katerega položimo k njegovi neprežaljeni ženi v torek, dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz žal« kapelica sv. Petra. LJUBLJANA - ŽELIMLJE, S. avgusta 1940. žalujoče družine: GGRJANC, MAHNIČ, FLAJS, RAK, PODOBNIK IN HOČE Krinka ljubezni — Čemu mi vsiljujete razgovore? Pustite me pri miru, — je dejala Michelina in se obrnila proč. Spomin na njeno obljubo in moč njenega predsodka sta bila trčila v nji skupaj. — To je v interesu vašega očeta. Michelina se je zdrznila, — Mojega očeta!... Kolika intimnost!... Ker tako dobro poznate svoj položaj, ali bi ne mogli reči »gospoda markizac? Bertranda se je nasmehnila. Njen smehljaj je bil zagoneten in trpek. In kakšen pogled ga je spremljal! Kakor očarana je zrla Michelina začudeno na ta pobledela usta, na te kakor morje sinje zenice, srode s tako čudnim izrazom. — Odgovorite! _Reči hočem res: »gospod markize, toda ne kadar govorim z vami. — Zakaj pa ne? — Ne zahtevajte, da bi vam odgovorila na to vprašanje. — Bertranda je obmolknila, — To zadostuje, — je pripomnila Michelina, — Ne priznavam vam pravice posegati v najino življenje niti izkazovati nama tega, kar imenujete usluge. Nisem vas iskala. Tudi vi me nikar več ne iščite. Konča jva! Odšla je. Bila je tako razburjena, da se ni mogla več premagovati. Še skrivnosti, še ironija, in to pri tem podlem bitju. No, to je pa že od sile. Bertranda je ostala mirna, ko je Michelina v svojem ponosu odhajala. Sledila ji je samo z očmi. Kar je hotela povedati markizu de Valcoru, so bile grožnje, ki jih je s tolikim srdom naperil proti njemu Bsealdas. To so bili načrti, ki jih je omenil Bolivijec, ko je govoril strastne je v svojem gnevu, da vidi Gairlanca, kako se hoče znova pobotati z njim. Zlasti je hotela opozoriti markiza, da so njegovi nasprotniki na sledu skrivnostnemu možu, s pomočjo katerega je dobil parlament usodno pismo. Tega moža je upal Escaldas najti. Potem bi ga pa podkupil ali izročil roki pravice, kakor bi pač bolj kazalo. Za markiza de Valcora je bilo izredno važno zvedeti, da njegovi sovražniki že gredo po tej sledi. Nekaj dni je živela Bertranda v vročici in ni se mogla odločiti da-li naj obdrži zase tajno, od katere je bila morda odvisna rešitev tega moža, na katerega so jo vezale vezi hvaležnosti, če je bil nedolžen, in vezi krvnega sorodstva, če je bil kriv, ter navzlic temu je bila preveč obzirna do Gilberta, da bi znova stopila v neposredni stik z markizom. Svojemu ljubčku je prisegala, da ne bo nikoli več govorila z markizom. Vedela je še predobro, da bi ob ponovnem srečanju z njim znova preživljala peklenske muke vseh dvomov, najstrašnejši boj čustev. Zdaj je zrla za Michelino, kako odhaja ne proti Valcorovi grobnici, temveč proti vzhodu. Michelina je odhajala. Pravkar je bila položila na neznani grob, kjer je p recitala tam napis »Moji materi«, šopek vijolic, ki ga je bila prinesla svoji materi. Danes ne pojde molit na njen grob. Molitve bi ne bila zmožna. Bežala je s pokopališča, Bertranda je nedvomno za vedno izgubila priložnost govoriti z njo. — če bi le hotela... je vzdihnilo ubogo dekle in oči so se ji zaiskrile. — Če bi le hotela... Misel — oh, kako je mislila na to že več dni — na to, kar ji je pravil Gilbert: Tvoja babica Mathu-rina dobro ve, da je ta mož njen sin, Bertrand. Opisala je ista znamenja, ki sem jih opazil na njegovi roki na dan dvoboja. — Ce bi hotela... je ponovila nesrečna žena, ki jo je pričakoval otrok brez očeta v sobiti brez ognja, morda tudi brez kruha, Kar je odhitela za Michelino. Kmalu jo je dohitela, — Michelina de Valcor! Bilo je nekakšno povelje v tem tako izgovorjenem imenu, tako jasno in nujno povelje, da se je Michelina presenečeno ustavila. — čujte___samo eno besedo. Nočem sprejeti vašega zaničevanja. Pravico imam vreči ga nazaj v globino vaše duše. To pravico imam. Morda pa imam še druge pravice. Toda samo po tej hočem seči. Povem vam, zakaj me ne smete zaničevati, Michelina de Valcor. V osuplosti ponosna in lepa hči markize Laurence je odpirala svoje velike oči, odražajoč se s svojo temno globino od bledega obraza. Odkod je prihajala ta predrznost ženske, ki bi morala povešati glavo pod težo sramote? Odkod neki ta tresljaj iskrenosti v njenih čudnih besedah? Skoraj proti svoji volji je Michelina prisluhnila. — Skrivnost naju združuje bolj nego si mislite, — je dejala Bertranda, — Ista kri se pretaka po najinih žilah. Kakšen je njen izvor? To izveste danes ali jutri. Mar govore resnico sovražniki markiza de Valcora trdeč, da je sin Mathurine Gaelove in moj pravi oče? Ah pa hočejo morda izrabiti v svojo korist drugo tajno, ki je vezala naši dve rodbini ? Tega ne vem. Toda nekdo ve resnico... nekdo, ki so ga hoteli pridobiti z vsemi vabami, kar jih more prevzeti srce: s čustvom materinske ljubezni, s ponosom, z bogato dedščino... nekdo, ki se upira, ki vztraja v molku, ker bi ena sama beseda iz njegovih ust liki strela zadela vaš dom. — Kdo torej? — je vprašala Michelina bledih usten. — Moja babica.. • — Stara Mathurina? Urejuje Josip lh|p»M // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Ghristof // Vsi y Ljubljani Nova avtomobilska cesta na Pohorju VčerajSnji slovesni otvoritvi je prisostvovalo na tisoče Mariborčanov Maribor, 4. avgusta Danes je bila svečano blagoslovljena In izbočena javnemu prometu nova pohorska avtomobilska cesta Reka—Sv. Areh. Slovesnost je privabila na tisoče ljudi, ter na stotine avtomobilov in motornih koles. Bil je to praznik, kakršnega Pohorje v svoji zgodovini §e ni videlo. Zlasti pri Sv. Arenu se je nabralo toliko ljudi, navdušenih planincev in ljubiteljev narave, da Je s ličil prostrani prostor okoli starodavne cerkve sv. Ar eha in Ruske koče pravcatemu velikanskemu taboru. Današnji dan Je bil praznik neodjenljlve vztrajnosti, praznik dela, napora In velikih denarnih žrtev, praznik najidealnejšega prizadevanja za gospodarski in kulturni napredek, za napredek naSe turistike in našega tujskega prometa. Moderno zgrajena ln pokrajinsko nadvse mikavno izpeljana banovinska avtomobilska cesta, ki veže obmejni Maribor s prvo, najstarejšo planinsko postojanko na našem zelenem Pohorju z >Ruško kočo« (1250 m) in nje obnovljeno »Planinko«, ta gorska avtomobilska cesta Je veliko kulturno delo, ki gra treba ceniti tem više. ker je bilo Izvršeno in dovršeno v težavnih in neugodnih razmerah. Kdor je kaaj gledal, po kakšnih globačah se morajo pohorski kmetje in njihova vprežna živina mučiti, bo priznal velik pomen te ceste za kmetije vzhodnega Pohorja. Za na ialjnjl razvoj in napredek turistike in tujskega prometa v tem delu našega Pohorja, ki sega od ži-gartovega vrha do Reškega, od Ruske do Mariborske koče, do Pohorskega doma in do Sv. Bolfenka, je nova cesta porok in prorok novega razmaha. Ce sme Maribor s ponosom ln samozavestjo tujcu pokazati ! kopališče na Mariborskem otoku, tako sme in more s še večjim ponosom vsakemu tujcu, pa naj pride iz še tako napredne dežele, pokazati novo pohorsko avtomobilsko cesto, ki je sama peno* in dika domovine ter bo dobro ime in slavo naše zemlje in naših gora zanesla daleč v tujino. Mnogo ljudi je bilo danes pn Sv. Arehu, ki še niso bili na vrhu našega zelenega Pohorja. Vsi ti so bili presenečeni nad lepotami in krasotami našega Pohorja, ko so prispeli po vabljivih serpentinah, po sijajnih ovinkih ln po zelo zavitih okroakih na pohorske višine, ko so imeli pred seboj bližnje in daljne ni zave, najlepša dele slovenske zemlje. Zlasti so bili presenečeni Zagrebčani in Ljubljančani, ki so se v velikem številu z avtomobili pripeljali k današnjim slovesnostim. Pričetek slovesnosti je bil v začetku nove pohorske avtomobilske ceste v Reki, kjer je hočki župan g. Bernik pozdravil Številne zastopnike državnih oblastev, občin in korpo raci j. Med udeleženci svečane otvoritve pohorske avtor, .obilske ceste so bili med drugim ban dravske banovine dr. Natlačen, knezoškof dr. Tornaiič, general Golubovič, polkovnik Kiler, podpolkovnik Maslac, mariborski mestni Župan dr. Ju-van. ljubljanski župan dr. Adleetč, sreska načelnika dr. Siska in Eiletz, podžupan in načelnik sreskega cestnega odbora Franjo žebot, predsednik mariborske Tujskopro-metne zveze Inž. felajmer, predsednik Slovenskega avtokluba. sekcija Maribor ravnatelj Krejči, zastopniki SPD Maribor in Ruše, motociklističnih klubov itd. Spre- 1 govoril je tudi hočki dekan g. Saga j, nakar se Je dolga kolona predstavnikov oblasti ln korpo racij med streljanjem topi-čev vozila po novi pohorski cesti do zadnje serpentine pred Ruško kočo, kjer je predstavnike civilnih, vojaških in cerkvenih oblastev pozdravil načelnik sreskega cestnega odbora v Mariboru podžupan F. ±ebot. ki Je v kratkih obrisih podal tudi pregled gradnje ceste. Zatem Je spregovoril knezoškof dr. Tomazič. Id je cesto blagoslovil, nakar je ban dr. Natlačen s primernim nagovorom pre rezal trak čez cesto in razglasil, da je cesta otvorjena. Pred Ruško kočo se je zatem vršila blagoslovitev stotin in stotin motornih vozil. Blagoslovitev je izvršil škof dr. Tomažič, ki je tudi blagoslovil že dograjeno pohorsko posta Jan ko »Planinko« pri Ruški koči. Po maši na prostem, pri kateri so sodelovali pevci »Maribora« in godba gasilske čete v Mariboru, je bilo v »Planinki« slavnostno kosilo na čast gostom. Tu je pozdravil goste v imenu podravske podružnice SPD Ruše g. inž. Teržan, ki je izrekel topi o dobrodošlico. Spregovorila sta še ban dr. Natlačen in podžupan Zebot. ki sta v svojih govorih poudarila veliki pomen nove pohorske ceste. Pred Ruško kočo se je razvilo nato veliko planinsko ljudsko slavje in rajanje, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. Proti večeru se je armada udeležencev današnjega pohorskega praznika z vozili in peš vračala v Maribor. Ker so tudi vremenske prilike bile ugodne, je vse vzhodno Pohorje kar mrgolelo navdušenih planincev in planink, ki jim bo današnje slavje gotovo ostalo v lepem spominu. Dogodki iz vojne 1939/40 EEt£^J%r££ I ■ Film, ki prikazuje dogodke začenši od vojne na Poljskem, zavzetje Danske, Nor-I veške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu. 1 Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje! t^dijska knjižnica na pragu nove dobe Otvoritev izposojevalnice — Razstava drago-čestih rokopisov Maribor, 4. avgusta Se včeraj ni bilo nič kaj »kazno«, da naj bo danes otvoritev knjižnice. Toliko je bilo še vsepovsod, zlasti pa v veliki in v prvih dveh dvoranah raznih ostankov in sledov od dovršene preureditve. Pa je knjižnični vsevporabni g. Jamšek, ki je v tem Času ponovno prenesel, razčistil in na novo uvrstil preko 40.000 izvodov, včeraj in danes na vse zgodaj zjutraj na oltar svojih 8 kg skujšanja položil še pol kile in s tem res ustvaril Čudež, da je bila danes cela Knjižnica kot bi jo »vzel iz škatlice«, ćiast delu! Tako so se danes zjutraj po preteku 3 mesecev zopet odprla znana vrata na hodniku m oni, ki dotlej niso še videli obnove cele knjižnice, so ostrmeli nad popolno spremembo v vseh sprednjih prostorih. Na ljubo onim, ki še čakajo na obisk knjižnice, hočemo ob prvi priliki pojasniti dovršeno obnovo ozir. preureditev cele knjiž- nice. Za danes gremo skozi odprto predsobo v dvorano, kjer se nahaja velika izposojevalnica, ki čaka še na izpopolnitev opreme. Gospa Kneginja in gospod Avse-nak sta že v polnem tempu poslovanja in venomer prihajajo novi kandidati za iz-posojilo knjig. Njih večina bo danes najbrže Iz dijakov, ki so ostali v Mariboru. Prvi je bil pri današnji otvoritvi vpisan Pen Fran. Otvoritev se je izročila brez vsake ceremonije. Enostavno, pričeli so! Le v predsobi je g. ravnatelj Glaser pripravil posebno razstavo njegovih odnosno knjižničnih največjih dragocenosti, med njimi celo takih, ki so edinstvena posebnost mariborske knjižnice, za katero jo zavidajo celo vnanji veščaki v takih literarnih umetninah. Ker je bila ta razstava pripravljena za nameravani obisk udeležencev zborovanja zastopnikov Zveze slovenskih mest, si to izrednost ogledamo v ponedeljek. Človeške hijene na pokopališčih Razbijanje krst iti skrunitev mrličev — fctop krst iz grobnic Maribor, 5. avgusta fie hujše stvari kakor na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju, se zopet ponavljajo tudi na pokopališču, radi katerega sta bila pred kratkim dva znanca V9eh naših pokopališč že obsojena, Iz tega ln iz množečih se slučajev tozadevnih zlodej-stev se sklepa, da gre tu za večjo in dobro organizirano tolpo, katere zadnji člani so tisti, ki take predmete kupujejo. Na enem prizadetih pokopališč se je včeraj zgodil slučaj, ki presega vse m^jo podivjanosti. Predmete stare grobnice je odkupil znani kamnosek. V grobnici, ki je bila že dolgo č.:sa napol odprta in priljubljeno zavetišče velikih muh, se je nahajalo več krst. Na predvečer so delavci odstranili težak pokrov in pustili čez noč grobnico odprto. Drugo jutro pa so zapazili sledečo grozno sliko: grobnica je bila že na pol zasuta, le ena krsta pod obokom je ostala še prosta. Toda od te krste je bil očividno z veliko silo odstranjen pokrov in odnesen po lestvah, ki so se nahajale v grobnici. V tej odprti krsti je ležal še dobro ohranjen mrtvec še z iasmi na glavi in obleko. Na njem ln okrog njega pa so ležale razmetane človeške kosti in lobanje, očividno so se morale nahajati v onih drugih krstah, ki so bile že zasute, ki pa so biie tudi s silo odprte. Ali so bile vse odnesene ali se nahajajo še pod nasipom, to bo preiskava dognala. Ker so se ljudje na tej grozni sliki skandalizirali in je bila dana nevarnost okuženja po muhah in po vzdu-hu od mrtveca, so poklicali grobarja, da bi grobnico pokril do prihoda komisije. Grobar je sicer takoj prišel, se po lestvah podal v grobnico in na začudenje navzočih, Je vzel lopato in je na odkritega mrtveca zmetal poleg se nahajajoče se smeti in odpadke. To se je godilo dopoldne, a do zve-čera slučaj še ni bil prijavljen, šele zvečer ga je ugotovil stiažnik pri slučajnem mimohodu. Iz dejstva, da večina primerov oropanih grobnic kaže sledove na eni in isti sistem (prebitja vogala pokrova), in pa ker se taki ropi in oskrumbe mrtvih širijo baje po vseh mariborskih pokopališčih, sklepajo, da je tu na delu večja in dobro organizirana tolpa, ki se peča samo s temi hijen-skimi posli. Zadnji omenjeni slučaj pa je bil preveč drzen, a obenem tudi prenerodno izveden, da bi storilcem kmalu ne prišli na sled. M&rifcof ske In okoliške novice — Zaradi zanemarjenosti nekaterih mariborskih parkov so se začeli pritoževati že tudi drugI slovenski listi. Pa je zares neverjetno, da se temu vprašanju posveča pri nas tako malo pažnje. Senčnati Zrin j-skega trg v bližini kolodvora, kamor se često zatekajo potniki, ki čakajo na vlake, ne najdejo tam niti ene poštene klopi, pač pa kupe gramoza ln blatne mlake. Isto je na Jugoslovanskem trgu; pravoslavna cerkev stoji že dve leti od zunaj srotova m bi se prostor okrog nje že davno :i-nko očisul. Odbor za gradbo cerkve je nekoč prosil, da bi smel dati poseka ti nekaj dreves, da bi se cerkev, ki je sedaj čisto skrita v drevju, bolje videla. Občina je to odklonila. Tudi mi nismo za to, da bi se sekala krasna listnata drevesa tega parka, vendar bi pa ne bilo prav nobene škode, če bi se posekale tiste šviglaste smreke na severni strani cerkve, ki že davno niso več lepe. Dokler so bile še mlade, so tvorile lepo zeleno ozadje bivšemu Togetthofove-mu spomeniku, danes pa so videti kakor oskubljene hmelovke. će bi se odstranile, bi bil vsaj s te strani odprt pogled na lepo bizantinsko zgradbo, ki daje našemu mestu neki poseben orientalski čar. Tuđi nazad! ob obeh straneh mosta pod Trgom kralja Petra so vse prej kakor prikupni. Zanje se sploh nihče ne briga. Na veliki mestni park je Maribor res lahko ponosen, a tudi tu je treba ukreniti še marsikaj, da bo res lep. Vendar ne tako, kakor je nekdo predlagal, da naj bi se košata drevesa posekala. Poleti v parku sence ni preveč. Morda bi kazala tu in tam posekati kako staro drevo in ga nadomestiti z novim (Del. pol.) — 11,628.732 din 25 par so znašali carinski dohodki mariborske carinarnice v mesecu juliju letos. Uvozne carine Je bilo plačane 10.577.271 din 25 par, izvozne pa 1,051.461 din. Depoziti so znašali 441.331 din 95 par. — Imajo ga. Orožnikom se je posrečilo Izslediti m aretirati dolgo iskanega 341et-nega Josipa Burgela iz Apač, ki ima na vesti celo vrsto tatvin in vlomov. Ob aretaciji so našli pri njem 5 žepnih ur in razne druge predmete, ki izvirajo od tatvin. Burgela so oddali v sodne zapore. — Fantovski pretep. V Hlaponcih je v neki tamošnji gostilni prišlo do pretepa med vinjenimi fanti. Razvila se je pravcata bitka, katere žrtev Je postal 241etni posestniški sin Franc Sirec, ki je obležal s hudimi poškodbami na glavi in z zlomljeno nogo. Težko ranjeno žrtev alkohola so odpremili v bolnico. — Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, telefon 25-32, in Mlnafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, UL 25-85, _ Studenške novice. Na občini so prišli na sled nekim nerednostim pri pobiranju trošarine. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je občinski uslužbenec Josip Ko-laric oškodoval studenško občino pri pobiranju trošarine za okoli 28.000 din. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Svojevrstna nesreča se je pripetila 301etnl šivilji Rudolflni Polakovi lz Maribora. Ko se je namreč peljala na nekem motornem kolesu ln sedela na sociusu, se ji je zaradi izpuhtevajočih plinov vnela obleka. Dobila je tako hude opekline po nogah in telesu, da so jo morali odpraviti v bolnico. — življenje si Je končal v Dravi. Pri Loki na Dravskem polju je Drava naplavila truplo 321etnega Josipa Bogatina iz Maribora, ki je pred dnevi v samomorilnem namenu skočil v Dravo. — Mali mariborski harmonikarji nastopijo v torek 6. t. m. v mestnem parku in to zopet v službi dobrodelnosti. Mnogo le siromašnih otrok, ki bi šli radi v dom Jadranske strate v Bakru. Toda nI sredstev. Mali harmonikar j: pa so vedno pripravljeni, da pomagajo svojim bratcem in sestricam. V blesku reflektorjev bodo zaigrali in zaplesali narodne plese, za kai^re bo pripravljen poseben oder. Vabijo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži koncert a. — Vreme. Teze neka vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš deloma oblačno m nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 23.5 C. najnižja pa 11.8. Davi ob 9. je kazal toplomer 22 C. — Prepovedana pl°vba po Dr«vi. Ker so se pričele vežbe pionirjev na Dravi, je strogo prepovedana plovba po reki ob določenem času, in sicer vsak dan razen ob nedeljah od 6. do 11.30, od 15. do 18.30 ter od 20. do 24. ure. Vežbe imajo pionirji v okolici Ptuja. Prehod s čolni je dovoljen od 11.30 do 15. ure ali pred 6. uro. Vojaštvo bo postavilo redne straže na levi obali Drave, mesto bo označeno z rdečo signalno ploščo, ponoči pa z rdečo signalno lučjo. V nekih primerih bo prehod čez Dravo onemogočen tudi za delj časa, tedaj naj se interesenti obrnejo na redno stražo, kjer bodo dobili potrebne informacije. Vsi se opozarjajo, naj se strogo drže predpisov, ker bodo sicer nosili odgovornost za vso morebitno škodo nastalo zaradi malomarnosti. — Gradbeni cestni odbor je postavil na križiščih orientacijske table do Mariborske koče in do Pohorskega doma, pogrešamo pa table do Sokolskega planinskega doma. — Vlom v čolnarno. V Zintauerjevo čolnarno v Usnjarski ulici so vlomili doslej še neznani in neizsledeni zlikovci, ki so odnesli raznega orodja, perila in drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 1000 din. — O tem ln onem. V Jurovcu je padel s kolesa 261etni posestniški sin Anton Sven-šek. Obležal je s hudimi poškodbami na obrazu in z zlomljeno desno nogo. Zdravi se v bolnici. — Kurjaču Petru sušniku iz Smetanove ulice je bilo ukradeno kolo znamke »Propeler«. Kclo, ki ja vredno 1200 din, ima evid. št. 2-23385. — Na Vod- nikovem trgu je Se neznan zlikovec ukradel zasebnici Julijani Kmetičevi denarnico, v kateri je bilo okoli 200 din gotovine. — S podstrešja je padel lSletni viničarski sin Josip Fekonja iz Košakov. Pri padcu si je zlomil desnico. Zdravi se v bolnici. — 4350 dinarjev gotovine so tatovi odnesli najemniku Jožefu Ditmajerju z Rdečega vrha pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Na učiteljišče šolskih sester v Mariboru se sprejme v šolskem letu 1940 41 30 učenk. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu učiteljišča do 15. avgusta. — Slikanje Grajske kleti je zdaj končano. Od aprila do danes je prof. Matej Sternen iz Ljubljane naslikal 20 fresk v treh dvoranah Grajske kleti. — Pri *Poštarskem domu« na Pohorju so včeraj otvorili novo pošto »Pohorje«. Slavno« t i so prisostvovali zastopniki oblastev in gospodarskih korporacij. — Starklna smrt v mlaki. V Pl6d*< r?nici v Slovenskih goricah je 671etna preužii.:a-rica Ana Bolšec pasla krave. Nenadoma pa je dobila cpileptičnl napad ln je padla v neko mlako, ki je bila globoka okoli 70 cm. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi ji pomagal, je starka utonila. Ko so jo našli, ie bila že mrtva. — Kradejo. V Dupleku so tatinski zlikovci več kmetom ukradli iz shramb živ-ljenske potrebščine in žito. — V Selah pri Pragerskem so tatovi ukradli posestniku Miroslavu Aušu gonilni jermen, vreden 2500 din. — V neki gostilni na Tržaški cesti je izginil trgovinskemu potniku Frideriku Beranlču kovčeg, v katerem je bilo razno perilo in obleke, vredne okoli 1500 dinarjev. — Delovni tabor mariborskih akademikov. Dne 1. avgusta 1.1. sta odšli dve skupini mariborskih akademikov pod vodstvom prirediteljev I. kobanskega tedna na delovni tabor na Ojstrico nad Dravogradom in k Sv. Trem kraljem nad Maren-bergom. Naši akademiki so si nadeli nalogo, da se o počitnicah preko taborov čimbolj približajo najemu kmetu. S 1 koban-skim tednom v Mariboru se je vzbudilo zanimanje za nase obmejno Kobansko in so se mariborski akademiki odločili, da to pot spoznajo kobanskega kmeta in njegove razmere. Skupina pri Sv. Treh kraljih bo pomagala pri dograditvi nove šole CMD. — Mariborsi- t tujskoprometna propaganda za Slovenijo. Neposredno pred otvoritvijo pohorske avtomobilske ceste 4. avgusta, ki predstavlja v marsikaterem pogledu, zlasti v tujskoprometneiu in kul-turno-^ospodarskem. letos vsako nadomestilo za Mariborski teden, je izšla s podporo in sodelovanjem mestnega turističnega odbora v Mariboru poletna in hkrr.t: slavnostna številka znane mariborske ilustrirane tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«, ki jo urejuje prof. dr. Fr Mišic, avtor knjige ^V žaru in čaru šumo- \'itega Pohorja«. Ta zvezek »Jugoslovanskih biserov« ima zelo pestro vsebino ln je Zelo bogato in okusno opremljen s slikami. Dasi je posvečen Pohorju in Mariboru ter proslavlja s članki in slikami novo pohorsko avtomobilsko cesto. ?^ rj.našajo mnogi Članki in mnoge slikr tudi na druga tujskoprometna področja Slovenije, tako na Ljubljano, Dolenjsko, Belo Krajino, na Mursko Soboto; v informativno - propagandnih objavah, ki jih vsebuje ta posrečena publikacija, so zastopani prav za prav vsi kraji Slovenije, ki prihajajo kot urejena letovišča, zdravilišča in kopališča v pošte v pod naslovom: »Kam na izlet? Kam na oddih?« Članek »Le poleti oskrbovane planinske postojanke SPD« gotovo ne bo zgrešil svojega namena. Zorzutova uvodna pesem s>Oj cesta, cesta bela« pa vodi čitatelja v prijetnem ritmu po novi pohorski avtomobilski cesti na njen dosedanji cilj k Sv. Arehu in k Ruški koči. Kakor je vsak nov zvezek »Jugoslovanskih biserov\ nov pomemben doprinos k propagandi tujskega prometa, tako je tudi obenem važen donesek k našemu domo-znanstvu. S teh dveh vidikov je treba mariborske »Jugoslovanske bisere« priporočiti kar najtopleje vsem, ki so zainteresirani gospodarsko ali idejno na našem tujskem prometu, pa tudi vsem tistim, ki jim je kaj na tem, da se širi in poglablja spoznavanje naše domovine in stare domovinske ljubezni med Slovenci. — Sprejemni izpiti na I. in II. realni gimnaziji in klasični gimnaziji za I. razred. Učenci, ki so delali v junijskem roku t. 1. sprejemni izpit za I. razred in ga niso uspešno opravili, smejo ta izpit izjemoma ponoviti. Prav tako smejo v avgustu delati sprejemni izpit tisti učenci, ki zaradi bolezni v juniju niso mogli k Izpitu. Prijave za izpit je treba predložiti do 21. avgusta. Izpiti bodo 28. avgusta ob 10. dopoldne. Priloge: rojstni Ust. izpričevalo o dovršenem Četrtem razredu ljudske šole. — Državna nižja gozdarska šola v Mariboru, šolsko leto 1940 41 državne nižje gozdarske šole v Mariboru se bo pričelo 1 oktobra 1940. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal deset mescev, in sicer od 1. oktobra 1940 do 31. julija 1941. Za sprejem v to šolo se ze-hteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko. bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, potem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 18 let in ne nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma, šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 din. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda Sele v dlllgeui polletju soškega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1940 pri ravnateljstvu šole. ki daje potrebna pojasnila. Prošnje je treba kolkovati z banovinskim kolkom za 10 din in jim priložiti banovinski kolek za 20 din za odgovor. Priloge, kolikor niso bile od oblastev že prej kolko-vane, je treba kolkovati z banovinskim kolkom po 4 din. rr.'.vili.o kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti- krstni list. domovnico, zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpustnieo. nravstveno Izpričevalo, zdravniško izpričevalo z izrecno navedbo, da Je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav ter sposoben za bodočo naporno gozdarsko službo in ne le za gozdarsko šolo, izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. — Ravnateljstvo drž. nižje gozdarske šole v Mariboru. Iz Celja —e Sokolsko druStvo Celje matica Je razpeCalo že precejšnje število lubileinth zletnih znakov, za kar se zahvaljuje bratom ln sestram, ki so društvo pri tej akciji podprli. Društvo bi lahko krilo vse stroške za priprave, če bi ga vse edinice podprle in med svojimi pripadniki priporočale nakup zletnih znakov. Upamo, da bodo Jubilanta, ki mu ni bilo dano, da bi doživel nameravano veliko slavje, poedina društva še razveselila z naročili na zletne znake. Znaki so izdelani po osnutku akad. slikarja VI. Stovička. Izdelala jih je prav lično in okusno tvvdka Bruno Kavčič. Ljubljana, Vegova ulici R. Imenovana tvrdka je društvu poklonila tudi spominsko plaketo In lep pokal, pa se ji društvo za pozornost najiskreneje zahvaljuje. ALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. S LAHNO 8BE20CVEZMO I OOI IGN.VOK ZA WEEKBND Egos Za&rajŠek ležalne stole, otomane m drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 *. v.-.-.-.-. v Posložite se malih oglasov v »Slov Narodu« ki so najcenejši! M» Mtttf f tttttfMt »»Mtf' MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja termalno kopališče in letovišče 28u C topla akrato-terma. bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50 — do 55.—. 33. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri PBESKGR Sv. Petra cesta 14 Beseda 50 par« Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ^PREMOČ 'OKS • DRVA nudi J. POGAČNIK BOHORIČEVA o — TEL. «0-5b PostreSos oresniona' prodam ali dam v najem. 2 para kamnov, valjček, motorni pogon. Slak Alojz, Dobrnlče pri Trebnjem. 1830 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— din TOVORNI AVTO (tonski v dobrem stanju kupim. Prednost imajo Diesel. Natančen opis in ceno na naslov: Osrajnlk Zdravko, Ribnica na Pohorju. 1855 AVTOMOBIL rabljen, dobro ohranjen, kupimo. »Otadžbina«, opšte trgovačko društvo, Beograd, Poan-kareova ul. br. 24-1. 1849 Beseda 50 par. Davek posebej. Na.imanjšt znesek din ZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem v okoiicl Slov. Konjic, 5 minut od postaje Draža vas, pripravno za upokojenca, ugodne prodam. Na ogled se dobi lahko slike. Cena 40.000 din. Jakob Cerinšek, Spodnja Pristava 2, Slovenske Konjice. 1857 PARCELA 5499 ma, ugodna za več stavb, zlasti za letoviščarje, blizu banovinske ceste pod Homcem — ugodro naprodaj. — Pojasnila daje pisarna žvokelj, Kamnik. 1858 mm POPRAVNI IZPIT V novem tečaju na II. drž. real. gimnaziji na Poljanski cesti se ponavlja in izprašuje snov za popravne izpite. — Informacije pri slugi. 1859 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KOT POMOČ V PISARNO na deželo bi šla gospodična, ki že ima 3 leta slične prakse. Je mirne narave, pridna in poštena. Prevzame tudi kakšno drugo primerno delo. Cen j. ponudbe prosi pod »Nujno potrebna zaposlitve«. 1856 VEČ SLIKARSKIH ln pleskarskih pomočnikov rabi za takoj Blaznik Anton — Poljanska cesta št. 43. 1860 OKUSNA DOMAČA HRANA Izborna vina, mrzlo pivo, domača žganja! EKSPRES KAVA DIN 1.- v GOSTILNI „PR2 LOVCU" Rimska — Blrlweisova cesta. • • • .......... • • • • • * • * • • • * Najboljši vodnik po radijskem sveto je NAS VAL" M Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeftnice. Izhaja vsak petek In je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. • * ■ • a »SLOVENSKI NAROD c, ponedeljek, 5? avgusta 1040. 177 Zborovanje predstavnikov avtonomnih mest Bilo je v soboto v Maribora in trajalo je ves dan Maribor. 3. avgusta Na povabilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča kot oreuse-mika slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije se ie davi ončeia na mestnem magistratu v Mariboru seja Diesiavnikov slovenskih avtonomnih mest ki ie trajala do večera. Domačin župan mesta Maribora a dr Alojzij Juvan je oožeie. dobrodošl.co vsem udeležencem, zlasti ie oa pozdravi] za-stonnika krali banske uDrave načelnika mobilizacijskega odseka a dr Frana Ognila, nadalje podpolkovnika c Maslaca Vo-jislava. ki ie zastopal komando dravske divizije in oa zastopnika Unije za zašč to dece g. Vojka Jagodica. Seji ie predsedoval predsednik s-k-iie Zveze mest. ljubljanski župan g dr Adle-šič. ki je poželel mestu Mariboru da bi mu tudi to zborovanje pomagalo k napredku in procvitu ter na kratko obrazložil dnevni red. O posameznih točkah so imeli obširna poročila referenti iz Maribora. Ljubljane in Ptuia Zelo podrobne debate v vseh točkah dnevnega reda so se Doles županov udeleževali tudi vsi referenti iz Ljubljane Maribora. Celja in Ptuja Povdariti moramo, da je bilo vse gradivo vsestransko ore-tehtano ter da so bili vsi skleni soglasni Sklepi so bili strnjeni v resolucijo ki bo predložena nadrejenim oblastim V kratkem opoldanskem odmoru so se udeleženci od;:vali gostoljubnemu povabilu mariborskega župana g. dr Juvana na kosilo v Park kavarni, na to si Da z velikim zanimanjem in občudovanjem ood vod stvom ban arhivarja g. Franja Baša ogledali prekrasno restavrirani in preurejeni mariborski grad. predvsem so oa v niem občudovali že skoraj gotove priprave za velik mariborski muzej, ki obeta s svoio sodobno ureditvijo postati eden najzanimivejših muzejev v državi. Najširšo slovensko javnost bo na zanimal soglasno sprejeti predlog ljubljanskega magisratnega direktorja g. Frana Jančiga-ja. naj si slovenska avtonomna mesta prizadevajo za povečanje njih števila še z drugimi večjimi slovenskimi mesti in kraji, ki doslej še nimajo pravic avtonomnih mest. Ob zaključku se ie predsednik zborovanja župan g. dr. Adlešič zahvalil županu in mestu mariborskemu za gostoljubnost ter zaključil ztH^rovasnje s povabilom k čim najbolj strnjenemu aeiu za koristi Slovenskega meščanstva Na seji sprejete resolucije govore o enotnem oostopku on izvajanju pasivne zaščite, kjer se ie prvenstveno povdarialo važnost organizacije pouka ir. p*x>oagande kot temelja vse zaščite, prvenstvo hišne zaščite Dred javno zaščito ter obveznost države, da občinam omogoči finansiranie s tem zvezanih deL Enako je bilo sklen-e-no glede zaščite dece da ie prvenstveno urediti finančno plat to ie razmerie prispevka med državo, banovino in obč nami. ker so vso ostalo organizacijo mestne občine v glavnem že izvršile V pogledu preskrbe rezervne hrane mestne občine radi predvidene organizacije orehrane za celo banovino, za enkrat rezervne hrane ne bodo obnovile razen za najnujnejše potrebe in potrebe svojih socialnih zavodov. V kolikoi pa bi to vendarle morale dolžne so pristojne oblasti, da omogočijo mestnim občinam cenena posojila Pri izdajanju podpor obveznikom oziroma niih rodbinam občine redno in točno ooslujeio Za-stanek izolačil nastaja le radi tega ker država Dravočasno ne dotira poštne hranilnice Zato ie zaprositi pristojna ministrstva naj pospešijo nakazovanje tega denarja Pri socialnih vprašanjih ie najvažnejši sklep, nai mesta sestavijo nred'og ?a uredbo kako bi se brezposelni zaoosliV ori Javnih delih kralj ban?ka uprava na^ oa uslanovi zavode za delomržne Nepoboljšljivi berači nai se oddaio v tak<-> zavode na nodlasi oblastnih odredb Povečati ie treba banovinsko vzgajališče za dečke na Seiu pri Ljubljani mesta nai r>a oreuče vprašanja lastnega skupnega vzgajal išča za ranemarieno mladino Pri finančnih vprašanjih ie bilo sklenjeno daj se ponovno nokrenr* ake^a. da se uredba o emisiji občinskih oosoii! razširi na vsa mesta. Obravnavala so se dalie vnra^a^i^ irle-de smernic za sestavo rnofrtn-rt u**wa^ui'K*v za 1 1P41 '42 ter f?l-6V pooblasti1 finančnega ministrstva vsebovanih v 5 79 Uredbe o letošniih rjroročunsk;h dvamis'inah. Po-vdarila sf» ie tudi važnost fimor^išnie izdelave zakona o samniroT-avnih finanrah. ki naj vendar enkrat določ: zadostne vire mestnih dohodkov Tvvtrp-bnib za i7vr5°va-nje tx) zakonu določenih nalog občinskega delokroga. Vpliv duševne preobremenjenosti na telo Zanimiva dognanja nemškega učenjaka prof. dr. Langeja Da naporno m dolgo duševno delo človeku Škoduje, o tem ni nobenega dvoma. Duševno preobremenjenih ljudi je zdaj na svetu mnogo več kakor jih je bilo v prejšnjih časih. Kako se kaže ta preobremenjenost na telesu, v njegovih organih, o tem piće prof. dr. Lange v »Munchenskem sdravni^kem tedniku«. Profesor je podrobno proučil telesno stanje cele vrste duševno preobremenjenih ljudi. Da bi ne bilo v opazovanju pomot, je izločil iz njega vse ljudi, pri katerih se je pokazala le skrita mfekcija v zobeh ali mandljih, ali če je imel kdo sreno napako. Tako je izločil vse nervozne ljudi ter si izbral samo fizično povsem zdrave. Opazovanja so pokazala, da lahko tudi povsem zdrav človek telesno oboli, če delj časa duševno prenaporno dela. Duševno preobremenjeni ljudje se pritožujejo, da so zek) utrujeni, da Imajo slabo prebavo in srčne napake, večinoma pa tudi izgubljajo na teži. Pri zdravniškem pregledu se pride res na to. da tu ne gre samo za motnje v delovanju nekaterih organov, temveč da se organ anatomi čno izpremeni. Tudi pri motnjah v prebavi se vedno izkaže, da je želodec vnet, odnosno da gre za želodčni katar. Gube želodčne sluznice so zatekle in v želodčnem soku je manj kisline nego navadno. Da duševni dojmi močno učinkujejo na delovanje prebavnih organov je dokazal te prej ruski fiziolog Pavlov. Delal je poskuse na psih, ki jim je napravil odprtino v želodec, da bi mogel želodčni sok odtekati iz telesa in hi ga Janko učenjak tako opazoval. Ko je takemu psu pokazal kos mesa, se rruu je jel sok v želodcu Izločati že ob samem pogledu na meso, ob misli, da bi mogel meso požreti. Ko je pri drugem poskusu pes meso dobil, mu je bilo zopet skozi odprtino v trebuhu vzeti, se mu je navzlic temu izločal želodčni sok, kar je trajalo zelo dolgo. Ko je pa Pavlov psu meso samo pokazal in ga takoj zopet odstranil, je želodec nehal izločati sok. Zato ljudje jedi naglo požirajo, vstajajo od mize prej, nego se jim prične sok v želodcu pošteno izločati. Kdor se med jedjo neprestano razburja ali preživlja duševne napore, ima slabo prebavo. Kdor duševno stalno prenaporno dela in po obedu nikoli ne počiva, lahko vedno pričakuje, da bo imel težave s prebavo. Pri preiskavi krvnega obtoka se pride vedno na to, da imajo duševno preobre-mnjeni ljudje manjši krvni pritisk, kakor bi ga morali imeti po svojih letih. Iz nekaterih poskusov se da tudi sklepati, da žile ne reagirajo tako občutljivo na fiziološke pobude: segrevanja in ohlajanja. S tem v zvezi ie pojav, da nastanejo motnje tudi v pravilni dobavi krvi raznim organom, recimo možganom. S tem se da vsaj deloma pojasniti utrujenost, ki io čuti človek pri napornem duševnem delu. K utrujenosti prispeva seveda tudi manjši krvni pritisk. Zelo pogosto se pojavi du&evna izčrpanost organizma tako. da je v krvi manj belih krvnih telesc in da se količina sladkorja v nji nekoliko zniža. Proti vsem tem pojavom se pa da uspešno boriti in čeprav so že nastopili, jih lahko odstranimo. V ta namen je treba večkrat smotrno prenehati z delom, obedovati pa tudi večerjati v miru. Telo pa vsako jutro dobro umiti s hladno vodo in natreti s ščetko. Priporočljiva je tudi telovadba. Zelo važno ie. da si duševno preobremenjeni ljudje vsako nedeljo privoščijo popoln počitek. Naštete motnje se pojavljajo prav pri ljudeh, M tudi o*> nedeliflh ne počivajo. £e se človek tako izčrpa, da nI več zmožen duševnega dela. mu ne preostaja nič drugega, nego opustiti vsnko duševno delo za nekaj tednov. SkocTliive posledice duSevne nreobremenjenosti namreč ne izginejo tako hitro. Japonska ima 4000 zdravnic V Domu nemškega državnega vodstva je bila oni dan recepcija za tri japonske zdravnice, ki so prispele v Nemčijo, kje* ostanejo pol leta. Povabila jih je voditeljica nemških žen ScholtzKlinkova, da si ogledajo moderne znanstvene naprave ter se seznanijo z nemškim bolniškim in zdravnškim skrbstvom. Ena izmed Ja-ponk je na recepciji govorila tudi o tem, kako Studiranje žensk na Japonskem stalno napreduje, kar je razvidno že iz tega, da ima Japonska zdaj 4.000 zdravnic in 2.000 medicink Japonske žene študirajo zlasti na visokih ženskih šolah. Dve taki šoli sta v Tokiu, ena pa v Osaki. Sele po končanih študijah na ženskih visokih šolah in na univerzi delajo žene skupaj z moškimi kolegi v univerzitetnih knjižnicah in zavodih. Na ženskih visokih šolah je že zdaj nekaj profesoric. Japonske zdravnice imajo večinoma tudi lastne prakse in so vedno polno zaposlene. Specializirane so večinoma za ženske in otroške bolezni. Zanimivosti Bolezensko razširjenje ščitne žleze lahko dobe tudi domače živali, kakor pes, mačka in druge. — Učenjaki so napravili poskuse sterilizacije mleka s pomočjo zvoka. Tako sterilizirano mleko ima to prednost, da se sploh ne poslabša njegova biološka vrednost v nasprotju z običajno sterilizacijo potom toplote ali pasterizacije. — Zdravniški pregledi dijakov meščanskih in srednjih šol v Budimpešti so pokazali, da je mladina vedno bolj podvržena srčnim boleznim in sicer pod vplivom deloma poslabšanih socialnih življenjskih pogojev, doloma pa zaradi pretiranega sporta. — Po širini plasti na prerezu starih dreves se dajo določiti klimatske razmere daleč v preteklost. — Človek ima v ustih 3 do 11 milijard različnih baterij. — Namesto usnjenih jermenov predlagajo nekateri jeklene pasove, ki imajo to prednost, da so lažji, da se ne raztezajo in da ne drse. — Zadnje čase se je uvažalo v Afriko največ alkoholnih pijač iz Združenih držav — Indijanci pravijo čebeli bledolična mu- ha, ker so jo pripeljali v Ameriko šele Ev-ropci. — Umetni biseri, izdelani Iz stekla, ki je znotraj posrebreno z blserovlno Iz lusk belic, so zelo podobni pristnim. — S lamice ali stebelca, skozi katera srkamo hladne pijače, so lahko izvor nevarnega okuženja, če niso dobro razkužena. Dr. Fran šabec 70 letnik Ljubljana, 5. avgusta Kdo bi mu prisodil 7 križev. Le poglejte ga, zares, prava kraška korenina. Beli dan je prvič zagledal 4. avgusta 1870 v Slavini pri Postojni. Tri lepe čednosti diči jo tega moža skozi njegovo zaslužno življenje. Patriot, velik Sokol in odličen zdravnik. Bil je dobrovoljec v balkanski vojni, kjer je s svojim stanovskim tovarišem in kirurgom dr. šlajmerjem celil rane bratom Srbom in Bolgarom. Med svetovno vojno je vrši! službo vojaškega zdravnika na Vrhniki, kjer je bil pravi tolažnik slovanskim fantom in vojnim ujetnikom. — Odločen na braniku domovine je bil vedno v prvih vrstah Kot funkcionar, dolgoletni podstarosta in starosta vrhniškemu Sokolu si je pridobil neminljivih zaslug, živel je takorekoč za Sokola, katerega je podpiral gmotno in duševno, kakoi maloka- teri izmed njegovih bratov. Najdemo ga v vseh nacionalnfh, kulturnih in socialnih društvih, katerih podpornik je še vedno. Tudi je naročnik vseh nacionalnih listov, revij in brošur. Slovenskega naroda še iz visokošolskih let, Jutra pa od njegovega postanka, Odveč bi bilo govoriti o tem, kaj je storil naš Fran kot zdravnik. Saj ga pozna daljna okolica kot najboljšega zdravnika. Izboren zdravnik ter obenem dobra in zlata duša je prihranil neizmerno gorja zlasti najrevnejšemu sloju ljudstva, kjer je bil kakor povsodi, tudi tukaj vzgled socialne pravičnosti Samo, ko bi lahko iz-pregovorili vsi tisti najbednejši, katerim je za >bohlonaj< podaril zdravje, ki je največje bogastvo tega sveta! Vse te svoje vrline črpa in osvežuje naš dobri Fran v krasoti narave, kamor pohiti ftim mu le malo čas dopušča. Ob nedeljah in praznikih ga vidimo v družbi sokolskih bratov Burkstalerja in dr Mur-nika, ki prihajata iz Ljubljane, da tako skupno porazvedrijo in zavžijejo proste urice v lepi okolici notranjske metropole Vrhnike, Tako izpolnjuje naš Fran svoje poslanstvo na Vrhniki. Dostojevski bi mu dejal: >Ljubiš rastline, ljubiš živali sleherno reč. Ker vse ljubiš, se ti bo razodel a božja skrivnost v vseh rečeh, in ti boš končno objel ves svet z ljubeznijo.« Vemo. da si skromen in se boš jezil zaradi naših besed. Toda, ne moreš nam zabraniti, da povemo v svet vse to, in da izrazimo radostno željo: »Naj živi še mnoga leta naš dobri Fran!« Poročilo, ki je romalo 156 let V japonskem pristanišču Hiratatomura so potegnili nedavno iz morja steklenico, v kateri so našli poročilo o katastrofi iz leta 1784. Poročilo na papirju je bilo razmeroma dobro čitljivo in iz njega je bilo razvidno, da se je napotilo pred 156 leti 45 japonskih mornarjev v južna morja iskat zaklade. Dva meseca so blodili po morju, potem so jih pa vrgli valovi na pust. neobljuden otok, kjer so po vrsti umrli od lakote. Zadnji med njim je napisal poročilo o tragičnem koncu svojih tovarišev, ga spravil v steklenico ln jo vrgel v morje. In tako je nosilo morje poročilo o tej katastrofi celih 156 let, preden je prišlo ljudem v roke. Vse, kar smo še imeli *e izgubljeno z našim očetom Jožefom Gorjancem katerega položimo k niegovi neprežaljeni ženi v torek, dne 6. t. m. ob s. uri popoldne iz Žal, kapelica sv. Petra. LJUBLJANA - ŽELIMLJE, 5- avgusta 1940. Žalujoče družine: GOKJANC, MAHNIČ, FLAJS, RAK, PODOBNIK IN HOGE Krinka t 157 ljubezni — Čemu mi vsiljujete razgovore? Pustite me pri miru, — je dejala Michelina in se obrnila proč. Spomin na njeno obljubo in moč njenega predsodka sta bila trčila v nji skupaj. — To je v interesu vašega očeta. Michelina se je zdrznila. — Mojega očeta!... Kolika intimnost!... Ker tako dobro poznate svoj položaj, ali bi ne mogli reči »gospoda markiza«? Bertranda se je nasmehnila. Njen smehljaj je bil zagoneten in trpek. In kakšen pogled ga je spremljal! Kakor očarana je zrla Michelina Začudeno na ta pobledela usta, na te kakor morje sinje zenice, zroče s tako čudnim izrazom. — Odgovorite! _Reči hočem res: »gospod markiz«, toda ne kadar govorim z vami. — Zakaj pa ne? * — Ne zahtevajte, da bi vam odgovorila na to vprašanje. — Bertranda je obmolknila. — To zadostuje, — je pripomnila Michelina. — Ne priznavam vam pravice posegati v najino življenje niti izkazovati nama tega, kar imenujete usluge. Nisem vas iskala. Tudi vi me nikar več ne iščite. Konča jva! Odšla je. Bila je tako razburjena, da se ni mogla več premagovati. Se skrivnosti, še ironija, in to pri tem podlem bitju. No, to je pa že od sile. Bertranda je ostala mirna, ko je Michelina v svojem ponosu odhajala. Sledila ji je samo z očmi. Kar je hotela povedati markizu de Valcoru, so bile grožnje, ki jih je s tolikim srdom naperil proti njemu Escaldas. To so bili načrti, ki jih je omenil Bolivijec, ko je govoril strastne je v svojem gnevu, da vidi Gairlanca, kako se hoče znova pobotati z njim. Zlasti je hotela opozoriti markiza, da so njegovi nasprotniki na sledu skrivnostnemu možu, s pomočjo katerega je dobil parlament usodno pismo. Tega moža je upal Escaldas najti. Potem bi ga pa podkupil ali izročil roki pravice, kakor bi pač bolj kazalo. Za markiza de Valcora je bilo izredno važno zvedeti, da njegovi sovražniki že gredo po tej sledi. Nekaj dni je živela Bertranda v vročici in ni se mogla odločiti da-li naj obdrži zase tajno, od katere je bila morda odvisna rešitev tega moža, na katerega so jo vezale vezi hvaležnosti, če je bil nedolžen, in vezi krvnega sorodstva, če je bil kriv, ter navzlic temu je bila preveč obzirna do Gilberta, da bi znova stopila v neposredni stik z markizom. Svojemu ljubčku je prisegala, da ne bo nikoli več govorila z markizom. Vedela je še predobro, da bi ob ponovnem srečanju z njim znova preživljala peklenske muke vseh dvomov, najstrašnejši boj čustev. Zdaj je zrla za Michelino, kako odhaja ne proti Valcorovi grobnici, temveč proti vzhodu. Michelina je odhajala. Pravkar je bila položila na neznani grob, kjer je prečitala tam napis »Moji materi«, šopek vijolic, ki ga je bila prinesla svoji materi. Danes ne pojde molit na njen grob. Molitve bi ne bila zmožna. Bežala je s pokopališča, Bertranda je nedvomno za vedno izgubila priložnost govoriti z njo. — Ce bi le hotela... je vzdihnilo ubogo dekle in oči so se ji zaiskrile. — će bi le hotela... Misel — oh, kako je mislila na to že več dni — na to, kar ji je pravil Gilbert: Tvoja babica Mathu-rina dobro ve, da je ta mož njen sin, Bertrand, Opisala je ista znamenja, ki sem jih opazil na njegovi roki na dan dvoboja, — Ce bi hotela... je ponovila nesrečna žena, ki jo je pričakoval otrok brez očeta v sobiti brez Ognja, morda tudi brez kruha. Kar je odhitela za Michelino. Kmalu jo je dohitela. — Michelina de Valcor! Bilo je nekakšno povelje v tem tako izgovorjenem imenu, tako jasno in nujno povelje, da se je Michelina presenečeno ustavila. — Čujte... samo eno besedo. Nočem sprejeti vašega zaničevanja. Pravico imam vreči ga nazaj v globino vaše duše. To pravico imam. Morda pa imam še druge pravice. Toda samo po tej hočem seči. Povem vam, zakaj me ne smete zaničevati, Michelina de Valcor. V osuplosti ponosna in lepa hči markize Laurence je odpirala svoje velike oči, odražajoč se s svojo temno globino od bledega obraza. Odkod je prihajala ta predrznost ženske, ki bi morala povešati glavo pod težo sramote? Odkod neki ta tresljaj iskrenosti v njenih čudnih besedah? Skoraj proti svoji volji je Michelina prisluhnila, — Skrivnost najr združuje bolj nego si mislite. — je dejala Bertranda, — Ista kri se pretaka po najinih žilah. Kakšen je njen izvor? To izveste danes ali jutri. Mar govore resnico sovražniki markiza de Valcora trdeč, da je sin Mathurine Gaelove in moj pravi oče? Ah pa hočejo morda izrabiti v svojo korist drugo tajno, ki je vezala naši dve rodbini ? Tega ne vem. Toda nekdo ve resnico... nekdo, ki so ga hoteli pridobiti z vsemi vabami, kar jih more prevzeti srce: s čustvom materinske ljubezni, s ponosom, z bogato dedščino . .. nekdo, ki se upira, ki vztraja v molku, ker bi ena sama beseda iz njegovih ust liki strela zadela vaš dom, — Kdo torej? — je vprašala Michelina bledih usten. — Moja babica... — Stara Mathurina ? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani