V središču Markovci • Obnova jezu naj bi se začela še letos
O Stran 4
Ptuj, torek, 24. januarja 2017 letnik LXX • št. 7 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Podravje Ormož • Bodo Velikonedeljčani ostali brez pošte?
O Stran 6
\s
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Kronika Videm •
Najstarejša Slovenka ni dočakala 109. pomladi
O Stran 24
Šport Nogomet •
Remi Aluminija z Muro, Cvek v Celje
O Stran 11 Boks • V glavni borbi 4. kroga lige Venko ugnal Lazarja O Stran 12
Strelstvo •
Ormožani znova najboljši s pištolo, Stojak in Venta nepremagljiva
O Stran 13
Štajerski TEDM1
Ptuj, Podravje • Ptujske pekarne prezadolžene, DUTB jih prodaja
Slaba banka odslovila direktorja Pekarn
Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) se že vrsto let ubadajo s finančnimi težavami. Glavnina razlogov za težave v poslovanju izhaja iz prezadolženosti podjetja. Največja teža finančnih bremen se je nakopičila v času, ko je podjetje vodila nekdanja direktorica Dragica Murko. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si
Ptuj *
Šolski center brez direktorja
S Stran 3
Juršinci •
Izsiljevanje ali nestrinjanje z občinsko politiko?
O Strani 4 in S
Ptuj •
Maja bo znano, ali bo mesto zaprto za promet
O Strani 4 in 5
Podravje •
Na vodovodnem sistemu 21 odstotkov hidrantov v slabem stanju
r
Strani S in B
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 24. januarja 2017
Rocnik PPS obremenil z naložbami v druga podjetja
Tomaž Ročnik je svoja podjetja verižil tudi na način, da jih je medsebojno finančno ali obremenjeval ali plemeniti!. Tako so bile PPS 34-odstotni lastnik Klasja Celje. V PPS-ovih poslovnih knjigah so naložbo vrednotili v znesku 1,3 milijona evrov. Zaradi stečaja Klasja je danes ta naložba vredna nič. V PPS-u so jo v celoti odpisali leta 2014. Ker je bilo podjetje PPS tudi porok za obveznosti družbe Klasje Celje, je banka upnica (Probanka) terjatve v višini glavnice, 850.000 evrov, in obresti terjala od PPS. V letu 2015 je PPS slabil še svojo naložbo v Terme Topolšica, kjer so obvladovali 11-odstotni lastniški delež. Vrednost 1,2 milijona ocenjenega vložka so oslabili na vsega skupaj 130.000 evrov.
Ptuj • Nekdanji paradni konji štajerskega pekarstva so danes
Slaba banka odslovila
Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) se že vrsto let ubadajo s finančnimi težavami. v času, ko je podjetje vodila nekdanja direktorica Dragica Murko.
Večino lastniškega deleža v PPS-u je v okviru imperija svojih podjetij obvladoval velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, nekoč eden najbogatejših Slovencev in brat Romane Pajenk, dolgoletne predsednice uprave mariborske Probanke. Probanka je Ročniko-vim podjetjem odobrila vrsto posojil, med katerimi jih je kar nekaj ostalo neodplačanih. Dodajmo, da je bil Ročnik preko mreže svojih podjetij tudi solastnik Probanke. Breme PPS-ovih neodplačanih kreditov se je z likvidacijo Probanke preneslo na ramena davkoplačevalcev. Terjatve banke do dolžnika je prevzela državna DUTB, jih konvertirala v lastniški delež in tega danes na svoji spletni strani ponuja v odkup. DUTB je konec minulega tedna s položaja direktorja odpoklicala direktorja PPS Erika Hribernika. Ta je Ročnikov nečak, podjetje je vodil od jeseni 2013, ko je sredi finančne vihre, ki je pestila družbo, na
direktorskem položaju zamenjal dotedanjo vodilno v podjetju Dragico Murko. Murkova, ki naj bi bila Ročnikova zasebna partnerica, je bila takrat direktorica tudi v Klasju Celje, slednje je prav tako sodilo v poslovni imperij Tomaža Ročnika. Klasje Celje je poleti 2013 začelo postopek prisilne poravnave, ki se je končal neuspešno. Aprila 2015 so razglasili stečaj podjetja.
Kaj je najbolj oslabilo nekoč uspešno ptujsko podjetje
V postopku prisilne poravnave je dobro leto in pol tudi podjetje PPS z okrog 50 zaposlenimi. Iz podatkov revizije poslovanja, ki je bila izvedena v začetku prisilne poravnave (2015), razberemo, da je ptujska družba v likvidnostne težave zašla predvsem zaradi pre-
PPS je ptujsko podjetje z več kot 60-letno tradicijo. Centralno pekarno leta 1961. Finančne težave v podjetju PPS so se začele po tem, ko ga tranzicije, poslovnež iz Velenja Tomaž Ročnik. Pred začetkom postopka imelo podjetje PPS odprtih za 3,1 milijona evrov obveznosti in negativen
Ormož • Odpuščanje bi lahko pomenilo socialno bombo
V podjetju Safilo napovedali odpuščanje: na
Vodstvo največjega ormoškega podjetja Safilo je napovedalo odpuščanje kar 228 delavcev. Odpuščanje bo prizadelo predvsem celotno
Po tem, ko je že kazalo, da je najhujša kriza v največji ormoški družbi premagana, je spet vroče. Podjetje, ki je v lasti italijanskega koncerna Safilo in sodi med vodilne proizvajalce sončnih in korekcijskih očal visoke mode, trenutno zaposluje 846 ljudi, odpustili pa bodo kar četrtino zaposlenih. Da je 228 delavcev odveč, je vodstvo družbe zaposlenim sporočilo na četrtkovem zboru delavcev. Kot so za Štajerski tednik povedali zaposleni v proizvodnji, ki ne želijo biti imenovani, je v podjetju zavlada nervoza, strah. Velika je tudi negotovost, saj ne vedo, na katerih področjih dela bodo odpuščanja ter kakšni bodo kriteriji. Da bodo ostali brez službe, se najbolj bojijo družine, kjer sta zaposlena oba zakonca, starejši delavci, stari okoli 50 let, ter starši šoloobveznih otrok. Kdo bo ostal brez službe, pa naj bi bilo znano do sredine marca.
Na sedežu podjetja potrdili odpuščanje
Sicer pa so informacije o napovedanem odpuščanju, o katerih je poročala STA, potrdili tudi na sedežu italijanske skupine
Zupan Sok: »Marsikaj se lahko spremeni na bolje«
Glede na to, da je podjetje Safilo v Ormožu največji zaposlovalec, smo se za komentar obrnili tudi na občino. Povprašali smo še, na kak način se bo občina vključila v reševanje te problematike oz. kako nameravajo pomagati odpuščenim. »Za zdaj nimam komentarja in tudi se menda še ne ve, kdo bodo odpuščeni. Sicer pa se v tem podjetju stvari vseskozi hitro menjajo in se lahko do konca marca tudi še spremeni na bolje. Sicer pa občine niso še o ničemer uradno obvestili,« pa je na kratko odgovoril ormoški župan Alojz Sok.
Safilo v Padovi. Leoni Antonella, ki je zadolžena za stike z mediji, je poudarila, da je treba izvesti določene ukrepe za ustvarjanje ustreznih pogojev za bolj močno in stabilno prihodnost tovarne v Ormožu. Cilj reorganizacije je ustvariti ustrezne pogoje, ki zagotavljajo, da lahko igrajo pomembno vlogo v svetovni dobavni mreži skupine. Slednjo sestavlja sedem obratov, poleg ormoškega v Sloveniji še v Italiji, ZDA in na Kitajskem.
Reorganizacija ormoškega obrata bo potekala v okviru strateškega načrta skupine, ki vključuje popolno preoblikovanje in modernizacijo do leta 2020. Ena izmed njegovih glavnih strateških usmeritev je obnovitev vodilnega položaja skupine v proizvodnji očal, kar pa naj bi dosegli z učinkovitejšo in bolj odzivno globalno dobavno mrežo. »V ta namen Safilo želi okrepiti proizvodnjo v svojih tovarnah, vendar je treba povečati učinko-
V ormoškem podjetju Safilo je po mnenju italijanskih lastnikov 228 delavcev preveč. Kdo bo izgubil službo, naj bi bilo znano do sredine marca.
Foto: ML
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 24. januarja 2017
Aktualno
TEDNIK 3
izčrpane in shirane mule
direktorja PPS Erika Hribernika
Glavnina razlogov za težave v poslovanju izhaja iz prezadolženosti podjetja. Največja teža finančnih bremen se je nakopičila
Primerjava prihodkov od prodaje v štirih Ročnikov podjetjih
na Rogozniški cesti na Ptuju so zgradili je olastninil eden baronov slovenske prisilne poravnave spomladi 2015 je kapital v višini 1,5 milijona evrov.
teklih aktivnosti izven osnovne dejavnosti. »Odločitev poslovodstva, da investira v deleže podjetij Klasje Celje in Terme Topolšica ter nepremičnino v Kidričevem, so zahtevale zadolževanje. Naložbe, za katere je podjetje najelo kredite, se v luči današnje situacije niso izkazale za smotrne. Družba je preobremenjena s posojili, ki niso del pekarske dejavnosti, ampak preteklih naložbenih aktivnosti. Osnovna dejavnost podjetja pa je premajhna in premalo profitabilna, da bi zadoščala za normalno servisiranje celotnega dolga podjetja,« je navedeno v revizijskem poročilu, ki je bilo izdelano pred poldrugim letom.
O težavah v PPS-u smo v Štajerskem tedniku poročali jeseni 2013. Takrat smo predstavili verigo podjetij, ki jih je obvladoval Tomaž Ročnik. Po likvidaciji Probanke in sanaciji slovenske bančne vrzeli so nekatera izmed njih končala v stečaju, druga na slabi
banki v obliki lastniških deležev ali terjatev. Pred dvema mesecema, novembra lani, so poslovanje Probanke pod drobnogled vzeli kriminalisti. Preiskovali so sum oškodovanja banke zaradi domnevno neupravičenega odobravanja posojil brez ustreznih jamstev. Kot so poročali mediji, naj bi bili pod lupo kriminalistov prav posli Tomaža Ročnika in krediti, ki jih je najemal pri Probanki. Nezakonita premoženjska korist, ki so jo preiskovali kriminalisti, znaša 17 milijonov evrov.
So poslovanje preusmerili na nova, zdrava podjetja?
Medtem ko Tomaž Ročnik ena podjetja izgublja, z drugimi še naprej nemoteno posluje. Tako bi lahko domnevali, da je poslovanje s kupci iz svojih finančno izčrpa-nih podjetij (npr. Klasje in PPS),
| Leto	| PPS	| Klasje Celje |	Presta prestiž |	Presta |
2011	4.104.902 €	12.562.959 €	0	1.898.749 €
2012	3.524.078 €	11.053.442 €	0	1.992.970 €
2013	3.159.807 €	6.879.071 €	298.717 €	1.483.486 €
2014	2.746.014 €	Prisilna poravnava	1.720.025 €	304.685 €
2015	2.598.940 €	Stečaj	1.840.352 €	355.819 €
V izčrpanih podjetjih prihodki padali, v zdravem rasli
ki so jim za ovratnik dihali upniki in banke, prenesel na svoja vitalna podjetja. To domnevo je podjetnik v pogovoru za časnik Finance sicer zanikal. Na vprašanje, zakaj podjetja prepisuje na svoje otroke, pa je odgovoril, da se sam iz poslov počasi umika.
Ročnikovi imajo v Velenju registrirani dve podjetji za proizvodnjo in prodajo kruha, peciva in testenin. To sta Presta in Presta prestiž. Lastnica in direktorica Preste prestiž je Zala Ročnik, hči Tomaža Ročnika. Družba Presta prestiž je lastnica Preste, kjer pa je direktor Tomaž Ročnik. Obe podjetji, Presta prestiž in Presta, na območju Velenja in Podrav-
ja poslujeta s številnimi javnimi zavodi: bolnišnicami, socialno-varstvenimi ustanovami, šolami in vrtci ... Lahko bi sklepali, da je Ročnik kot nekdanji lastnik poslovanje iz Klasja Celje in PPS-a, dveh na smrt bolnih pekovskih podjetij, od katerih je eno že izdahnilo, drugemu pa zadnjih nekaj let komajda še utripa srce, prenesel na zdrava in poslovno stabilna podjetja, kjer so družbeniki in poslovodne osebe njegovi najožji družinski člani. Če sta Presta in Presta prestiž Klasju in PPS-u prevzeli kupce, bi to lahko pomenilo še dodatno namerno slabljenje že tako ali tako s krediti in drugimi finančnimi obveznost-
Vir: Ajpes
mi preobremenjenih podjetij, ki sta nekoč bili med najmočnejšimi in najbolj kakovostnimi pekarskimi podjetji na Štajerskem oz. na vzhodu države.
O aktualnem dogajanju v PPS-u smo povprašali DUTB. Zaradi nedokončnaih postopkov informacij zaenkrat javnosti ne posredujejo. Bi pa naj, tako so nam obljubili, več o trenutnih aktivnostih v podjetju PPS povedali v prihodnjih dneh. Enako je dejal tudi odstavljeni direktor PPS Erik Hribernik. Povedal je, da bo informacije v zvezi z odstavitvijo posredoval konec tega tedna.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ptuj • Naglica z objavo razpisa za direktorja ŠC
cesto 228 delavcev
ormoško območje pa tudi širše.
vitost in stroškovno konkurenčnost. Potrebna je tudi posodobitev proizvodnih zmogljivosti in poenostavitev proizvodnje skozi inovacije. Vseh sedem podružnic je bilo ocenjenih in reorga-nizacijski ukrepi, ki so bili določeni, so se začeli izvajati.«
V enem letu naročila upadla za četrtino
Ocena je za ormoški obrat pokazala potrebo po optimiza-
ciji organizacije, struktur, upravljanja, znižanja stroškov ter potrebo po večji prilagodljivosti in višji stopnji fleksibilnosti proizvodnje in storitev. Središče potrebnih sprememb v ormoškem obratu pa je po besedah Antonelle tehnologija Optyl; gre za patentiran material, iz katerega proizvajajo izdelke izključno v ormoški tovarni: »Kljub temu da je ta tehnologija edinstvena v industriji, je sčasoma postala nekonkurenčna v smislu kombinacije stroškov in privlačnosti ponudb blagovnim znamkam,
Predsednica sindikata: To je velik udarec za Ormož
»
«
Mateja Bauman, predsednica sindikata SKEI Safi-lo: »To je definitivno velik udarec za Ormož. Upali smo, da do tega ne bo prišlo, ampak glede na količine dela, ki so planirane za leto 2017, je očitno tako hudo, da je prišlo do presežka zaposlenih. Včeraj je bilo vročeno prvo pisno obvestilo sindikatov in zbor zaposlenih, na katerem je vodstvo predstavilo situacijo. Tako da o kriterijih, po katerih se bo oblikoval seznam presežnih delavcev, za zdaj res še ne morem govoriti. Prvi sestanek na to temo je planiran v tem tednu in šele takrat se bomo začeli dogovarjati o tem.«
Glede na podobne situacije v zadnjih letih pa predsednica sindikata še vedno upa, da do črnega scenarija ne bo prišlo, pa čeprav odgovori vodstva na to vprašanje, ki je bilo med drugim zastavljeno tudi na zboru delavcev, niso bili niti najmanj pozitivni.
distributerjem in končnim uporabnikom. Prišlo je do padca pri določenih modelih in prehoda na druge materiale, iz katerih proizvode izdelujejo v drugih tovarnah.« Posledično so se zmanjšale količine v ormoški tovarni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je v Ormožu zmanjšala proizvodnja očal za četrtino. Ta trend pa bi se lahko še povečeval v naslednjih letih, če ne bodo speljani določeni ukrepi, opozarja Antonella.
Podjetje bo odpuščenim pomagalo pri iskanju nadomestne zaposlitve
Po kakšnih kriterijih bodo odpuščali delavce, še ni znano. Ob tem pa je predstavnica podjetja s sedežem v Padovi še povedala, da bodo merila za izbor 228 presežnih delavcev določili skrbno in pošteno, z upoštevanjem tako strokovnih kot socialnih vidikov. Vzpostavili bodo tudi podporne programe, vključno z iskanjem nadomestne zaposlitve. Kriterije odpuščanja pa naj bi pripravili v sodelovanju s sindikatom, svetom delavcev in ustreznimi agencijami. Seznam odpuščenih delavcev bo po napovedih podjetja pripravljen najkasneje do sredine marca.
Monika Levanič
Šolski center brez direktorja, Harbova še naprej v. d.
Svet zavoda Šolskega centra Ptuj kot najvišji organ, ki med drugim odloča o imenovanju direktorja, za to mesto v četrtek ni potrdil niti enega od skupno petih prijavljenih kandidatov. Zanimiva pa je njihova odločitev, da razpis ponovijo že ta teden.
Na razpis za delovno mesto direktorja ŠC Ptuj je prispelo pet prijav, prav vsi kandidati pa so izpolnjevali razpisne pogoje. Po naših informacijah naj bi bili trije od petih interesentov za to delovno mesto zaposleni na Šolskem centru Ptuj. A že iz dogodkov, ki smo jim bili priča ob imenovanju v. d. direktorja, je bilo možno sklepati, da bo boj za ta stolček težak.
V svetu zavoda, ki ga vodi predsednica Silva Fartek, je skupno 22 članov; predstavnikov ustanovitelja, lokalne skupnosti, gospodarstva, zaposlenih, strateškega sveta Višje strokovne šole, dijakov, študentov in staršev dijakov. 0 tem, koliko glasov je kateri kandidat govoril, Fartekova sicer ni želela govoriti. Dejala je le,
da (na tajnem glasovanju) noben ni prejel zadostne večine, torej 12 glasov. Zato so se odločili, da razpis ponovijo, in sicer že ta teden. Čeprav Fartekova meni, da takšno hitenje ni smiselno, je večina zavzela drugačno stališče in sprejela sklep, s katerim so potrdili ta terminski plan. »Sama sem menila, da bi bilo smiselno nekoliko počakati. V teh mesecih se na šolah delajo zaključni računi, prihajajo informativni dnevi ... A večina članov sveta zavoda je bila zagnanih in prepričanih, da je prav, da direktorja imenujemo pred iztekom mandata. Sama sem glede tega v dilemi: je bolje, da ga imenuje sedanja sestava ali svet zavoda, ki bo nato s tem direktorjem delal,« pravi Fartekova, ki poudarja, da
mora biti na prvem mestu pri izbiri strokovnost in dobrobit Šolskega centra Ptuj, ne pa posameznikov.
Po predvidevanjih bo o tem, kdo bo zavzel to mesto, odločal sedanji svet zavoda, ki mu mandat poteče aprila letos. Fartekova je prepričana, da bi bila to bistveno lažja odločitev, če bi bilo na Šolskem centru Ptuj več komunikacije med zaposlenimi.
Zavod sicer sestavljajo avtonomne pedagoške enote, in sicer: Ekonomska šola, Biotehniška šola, Elektro in računalniška šola, Strojna šola, Višja strokovna šola in Med-podjetniški izobraževalni center. Do izbire direktorja ostaja na mestu v. d. Darja Harb.
Dženana Kmetec
Svetu zavoda SC Ptuj aprila poteče mandat, še pred tem pa želijo izbrati direktorja.
Foto: CG
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 24. januarja 2Q17
Markovci • Obnova jezu naj bi se začela še letos
Najprej izgradnja vzporednega cestišča, nato sledi obnova jezu
Dravske elektrarne Maribor so lani napovedale, da bodo začele projekt obnove jezu Markovci. Dela naj bi vendarle začeli letos, in sicer bodo prvenstveno zgradili vzporedno cestišče, ki bo omogočalo enosmerni promet v času obnove jezu in tudi po zaključeni obnovi.
Da bo objekt Jez Markovci še naprej varno obratoval, je podjetje Dravske elektrarne pristopilo k obnovi gradbenih konstrukcij ter strojne in elektro opreme jezu. »V sklopu projekta je predvidena obnova vseh šestih pretočnih polj (zapornice, pogoni ...), elektro opreme ter izvedba nujnih gradbenih del. Prav tako bo treba zagotoviti trajno rešitev za prehod lokalnega prometa, za kar obstaja obveza investitorja iz časa gradnje jezu in HE Formin. Trenutna rešitev izvedbe cestišča preko jezovne zgradbe praktično onemogoča izvedbo obsežne obnove pretočnih polj, saj ni možno za daljši čas zagotoviti zapore prometa. Zaradi tega smo sprejeli odločitev, da preko jezu zgradimo vzporedno cestišče, preko katerega bo omogočen enosmerni promet v času obnove jezu in tudi v času po zaključeni obnovi,« so pojasnili v podjetju Dravske elektrarne Maribor.
Glede časovnice izvedbe projekta pa so dejali, da je predviden začetek gradbenih del novega prehoda v tem letu in zaključek v prihodnjem. »Po vzpo-
stavljeni funkcionalnosti novega prehoda sledi zapora obstoječega cestišča ter obsežna obnova jezu. Zaključek celotne investicije je predviden leta 2023. V okviru projekta so predvidena investicijska vlaganja v višini 3,4 milijona evrov,« so še dodali.
S projektom so seveda seznanjeni tudi na Občini Markovci. Župan Milan Gabrovec od Dravskih elektrarn Maribor med drugim pričakuje, da bodo upoštevane želje lokalne skupnosti. »Pričakujemo, da se bo povečala varnost naših prebivalcev in da bo tudi v prihodnje omogočen
Foto: Mojca Zemljarič
promet čez jez. Namreč ta cesta, ki je speljana po jezu, je presegla prvotni namen, da bi služila samo lokalnemu prometu in je pomembna cestna povezava, ne samo za naše občane, temveč tudi videmske,« je povedal.
Jez Markovci je bil zgrajen v sklopu izgradnje HE Formin in obratuje od leta 1978. Funkcija jezu je zajezitev akumulacije HE, prevajanje vode v staro strugo ob visokih vodah in viških ter zagotavljanje vode biološkega minimuma v stari strugi reke Drave.
Mojca Vtič
Juršinci • Izsiljevanje ali zgolj nestrinjanje z občinsko
Spor zaradi ceste
V uredništvo smo prejeli pismo, ki je na juršinsko občinsko
V pismu podpisana „skupina občanov iz Zagorcev" občinskemu vodstvu očita marsikaj, med drugim, da osnutek proračuna za prihodnje leto ni razvojno naravnan, da je vzdrževanje cestne infrastrukture nezadovoljivo, čeprav naj bi bili izdatki iz tega naslova vsako leto višji, pa omejevanje možnosti dostopa do informacij, neenakopravno obravnavo vseh občanov in slabo pripravljene projekte, sprašujejo se tudi o ekonomski upravičenosti določenih projektov itd.
Med drugim je zapisano: »Kdo je pobudnik investicije v sodobno mrliško vežico v vrednosti 200.000 evrov. Ne poznamo izhodišč in kako si lahko Občina Juršinci privošči tako razkošno mrliško vežico. Kako se lahko nekdo odloči za ureditev centra Juršincev, drugje pa se vozimo ali po makadamskih cestah ali po asfaltu, iz katerega raste trava, oziroma je ob večjih nalivih skorajda neprevozen zaradi neurejenih bankin.« V nadaljevanju pisma očitajo še: »Ne strinjamo
To je cesta, ki je te dni v Juršincih dvignila veliko prahu.
Ptuj • Cestno-prometna strategija
Maja bo znano, ali bo mesto zaprto za promet
Druga faza izdelave Celostne prometne strategije MO Ptuj se zaključuje, maja naj bi bila dokončana in potrjena tudi v mestnem svetu. Kakšna bo, je zelo pomembno, tudi zaradi morebitnega zapiranja mestnega jedra za promet.
Čeprav naj bi ankete kazale, da Ptujčani takšno rešitev podpirajo, pa izvajalci anket poudarjajo: »Tudi če bo ukrep sprejet, bo posebna pozornost posvečena stanovalcem in podjetnikom, in kar je še pomembneje: sama ureditev prometa ne bo oživila mestnega jedra.«
V okviru izdelave Celostne prometne strategije (CPS) Mestne občine Ptuj je minuli teden potekala razprava, na kateri so bili predstavljeni tudi rezultati opravljenih anket (med drugim tudi po četrtnih skupnostih) in samoocene ključnih deležnikov v občini. Udeleženci so lahko na interaktiven način tudi sami vrednotili izpostavljene prometne težave kot tudi možne (želene) scenarije razvoja.
^///////////////////////////^^^^
| Za pripravo CPS 34.000 €
Vrednost priprave Celostne prometne strategije znaša okrog 34.000 evrov, od tega je višina sofinanciranja kohezijskega sklada 85 % upravičenih stroškov, kar znaša 23.600 evrov. MO Ptuj bo tako priprava Strategije stala nekaj več kot 11.000 evrov.
Izvajalci so: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru; ZRS Bistra Ptuj in ZUM, d. o. o., iz Maribora.
Tako zaključki tokratne kot lanskoletne delavnice so namenjeni aktivnemu sooblikovanju vizije in razvoja na področju prometa v prihodnje. »Namen dogodka je prikaz ugotovitev anket, ki smo jih izvajali, in na njihovi podlagi določiti smer in poudarke bodoče Celostne prometne strategije. Skupaj z udeleženci smo se spraševali: kaj so res prave vrednote, ki jih je treba s prometnim načrtovanjem obvarovati/ščititi, kaj je treba res reševati in na kaj je pri tem treba biti še posebej pozoren, katere so ključne priložnosti, ki naj jih občina z bodočo prometno strategijo in njenim prilagajanjem bolje izkoristi in po kateri poti naj krenemo,« pojasnjuje Sebastian Toplak, predavatelj na Fakul-
teti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki je skupaj z ZRS Bistra Ptuj in ZUM, d. o. o., Maribor izdelovalec CPS.
Najpomembnejše: varnost otrok, pešcev in kolesarjev
Rezultati anket kažejo, daso Ptujčani kot ključno pri načrto-
Anketiranci so (lahko) dobili tudi nagrade
Sodelujoči v anketi so si lahko prislužili tudi nagrade. Župan MO Ptuj Miran Senčar je izžrebal nagrajence: 1. nagrado, kolo, je dobil Zdravko Štumperger (Ka-juhova ul. 1), 2. nagrado, dve kolesarski čeladi, Silva Slatič (Meškova ul. 8) in Doroteja Kotnik (Povodnova ul. 2), ter 3. nagrado,dvakrat pohodniške palice, sta prejela Ignac Habjanič (Arbajterjeva ul. 1) in Zoran Trop (Slomškova ul. 5).
te
'j,-M'
Minuli teden je potekala javna razprava, na kateri sta Sebastian Toplak in Marko Čelan predstavila dosedanje ugotovitve anket, udeleženci pa so tudi interaktivno sodelovali in predstavili svoja stališča.
vanju izpostavili:varnost otrok, pešcev in kolesarjev ter boljše ceste in čisto okolje.
Največ prometnih izzivov, ki jih je treba nujno rešiti, velika večina anketirancev (sodelovalo jih je nekaj več kot 400) vidi na področju kolesarskega prometa, sledi področje prometa za pešce in šele nato motorni promet. In kakšen scenarij prometa si Ptujčani po dozdajšnjih anketah sodeč najbolj želijo? Največ točk je prejel naslednji scenarij: »Enakovredne možnosti možnost izbire (z izgradnjo varnih kolesarskih povezav, pločnikov in kakovostnejšo ponudbo javnega prevoza se uporabnikom omogoči možnost enakovredne
izbire načina potovanja, širjenje območij za pešce, osebni avto se apriori ne preganja, a se ga 'sili' v prijaznost, npr. uvajanje con 30, prerazporejanje proračunskih sredstev ...)«
O zapiranju mestnega jedra na tokratni razpravi niso govorili. »Je pa možno na podlagi izraženih preferenc in vrednotenj sklepati, da večina udeležencev dogodka, kot tudi tisti, ki so sodelovali v anketi, podpira takšno rešitev.Pri tem je treba poudariti, da se v samem procesu priprave CPS šele sedaj bližamo oblikovanju ukrepov, in če bo ta ukrep, širjenje območja za pešce v mestnem središču, prepoznan kot ustrezen, bo stanovalcem in podjetjem, ki poslujejo v njem, posvečena posebna pozornost. Prav tako bi želel poudariti, da sama ureditev prometa ne more oživiti starega mestnega jedra. Potrebni bodo tudi drugi ukrepi, ki bodo v mesto privabljali stanovalce in obiskovalce (stalne in občasne aktivnosti),« je jasen Toplak.
Ključne izpostavljene priložnosti, ki bi lahko mestu prinesle izboljšave, se nanašajo na urejanje kolesarskih in pešpoti v turistične namene, izražena pa je bila tudi želja po izboljšanju prometne varnosti v mestu.
Foto: CG
torek • 24. januarja 2017
V središču
politiko?
vodstvo vsulo plaz raznovrstnih očitkov.
Ptuj nad povprečjem
Polovica gospodinjstev v Mestni občini Ptuj ima dva avtomobila, 33 % enega, 11 % pa kar tri avtomobile. V Sloveniji je 523 avtomobilov na 1000 prebivalcev, na Ptuju je ta številka nad povprečjem, 536. Le 2 % gospodinjstev nima nobenega avtomobila.
Kaj vse od naštetega bodo načrtovalci in pripravljavci Strategije upoštevali, bo znano že kmalu. Po mnenju Toplaka, naj bi namreč že maja CPS MO Ptuj
v celoti dokončali in takrat bo tudi znano, ali bo del mestnega jedra v prihodnosti za promet zaprt ali ne.
Dženana Kmetec
Na katerem področju ima Ptuj največ težav?
Težave, ki so jih izpostavili anketiranci: premalo je kolesarskih in peš poti, preveč »pokrpanih« in luknjastih cest, slaba preglednost vozišč, ni strategije razvoja, preveč motoriziranega prometa v mestu, življenjsko nevarna Ormoška cesta za kolesarje in pešce ... Pri glavnih pomanjkljivostih motornega prometa se največ pripomb nanaša na slabo vzdrževane ceste in neupoštevanje prometnih pravil.
Vrstni red asfaltiranja potrjuje občinski svet
Pismo, ki je prispelo tudi na elektronske naslove občinskih svetnikov, je pri njih povzročilo veliko razburjenja. »Predlog, da se gramozira cestni odsek v Hlaponcih - odsek Plohl, so soglasno potrdili prisotni svetniki (manjkal je en svetnik). Predlagana investicija asfaltiranja dela ceste v Zagorcih v skupni dolžini cca. 270 metrov pa ni bila izglasovana - proti so bili vsi prisotni svetniki. Odcep ceste, vodi do ene hiše, predstavlja pa v naravi utrjeno - gramozirano cesto širine 3 metre. Od hišne št. Zagorci 16 dalje pa je ta pot v dolžini 800 metrov dejansko gozdna cesta in jo uporabljajo izključno lastniki gozdov, namenu ustrezno je bila vseskozi tudi vzdrževana,« je v sicer obširnejšem odgovoru pojasnila podžupanja Dragica Toš Majcen.
im
se, da se denar, ki ga prispevamo v občinski proračun, prioritetno porablja za 'sajenje rožic' v centru občine in grajenje raznih ekonomsko vprašljivih investicij, dokler ne bodo asfaltirane vse makadamske in preplaščene s travo zaraščene asfaltne ceste v celotni občini.«
Je vzrok za anonimko črtanje modernizacije cestnega odseka v Zagorcih?
Negodovanje je očitno sprožilo črtanje investicije asfaltiranja cestnega odcepa v Zagorcih (do HŠ 16) iz predloga proračuna za letošnje leto. Kot so namreč v prvem branju predloga proračuna sklenili svetniki, bodo namesto te ceste raje asfaltirali cesto v Hlaponcih, ki vodi do treh družin. A ta razlaga ni zadoščala avtorjem pisma, saj, kot očitajo, obstoječi kriteriji občine za izbor investicij v proračun (tri velike hiše/družine) niso nikjer jasno in javno objavljeni, niti se jih občina ne drži v vseh primerih. Ne razumejo tudi, kako lahko imajo povezovalne ceste prednost pred ureditvijo makadamskih cestišč, ki predstavljajo edini dostop do lokalnih cest. Ob tem poudarjajo, da naj bi pobudo za asfaltiranje cestišča v Zagorcih podali že leta 2014 z vsemi bistvenimi obrazložitvami. Očitki v pismu pa letijo tudi na domnevno nevzdrževanje sporne ceste.
Predlagajo, da se v občinski proračun 2017 vključi asfaltiranje makadamskih kolovozov, ki predstavljajo edini dostop do civilizacije, da se preplasti asfaltni
odcep do lokacije Zagorci 17, da se uredijo bankine ter gramozi-rajo cestni odcepi, ki so tega potrebni, prioritetno bi bilo treba urediti jarke po celotni vasi Za-gorci. Hkrati pa še dodajajo, da ne želijo ničesar in nikogar izsiljevati, pač pa transparentno delovanje občine, možnost dostopa do vseh informacij in enako obravnavo vseh občanov.
Kaučič: »To ni pisala skupina, temveč posameznik«
Župan Alojz Kaučič, ki nam je razkazal sporni odcep ceste (ta dejansko vodi do samo ene hiše ter vikenda), je poudaril, da ne bodo pristajali na nobene pritiske. Nad vsebino pisma je razočaran, saj da je v njem veliko netočnih informacij. Med drugim ga je najbolj zbodlo, da je pod pismom podpisana „skupina občanov Zagorcev". Prepričan je namreč, da gre zgolj za eno osebo. »Del ceste, ki je predmet razprave, je gozdna cesta v dolžini manj kot 300 m. To cesto je Občina takrat, ko je Roškar začel tukaj graditi, razširila na tri metre in gramozirala in je danes vozna. V bližini njegove hiše je le še en vikend. Občina Juršinci se zavzema za asfaltiranje vseh cestnih odsekov, ki so javno dobro, ampak imajo prioriteto odseki, ob katerih je več hiš. Prepričan sem, da v navedeni zadevi ne gre za nobeno skupino občanov, ampak je to gospod Roškar sam in morda še njegova družina,« je pojasnil. Glede asfaltiranja sporne ceste pa je dejal, da sam nima nič proti temu in da bo o tem odločil pristojni odbor: »Če se bo odbor odločil tako, potem bomo cesto uvrstili program. Če ne, pa bomo cesto uredili v nekem doglednem času. Moram povedati, da to ni edini neasfal-tirani odsek. Čaka nas še okoli 7 km neasfaltiranih cest.«
Kot netočne je označil tudi očitke, da občina ne vzdržuje omenjene ceste. Cesto po potrebi gramozirajo ter plužijo, a ko je več kot 5 cm snega. Ostro zavrača tudi obtožbe glede nad-standardnih projektov in razkošne mrliške vežice, opremljanje novega naselja pa ocenjuje kot razvojno naložbo, saj bodo s
tem pridobili več občanov, posledično pa tudi delno povrnjena sredstva s komunalnim prispevkom.
»Ne gre za sajenje rožic pač pa za celovito ureditev centra«
Nadalje je še izpostavil, da pri ureditvi centra ne gre za nobeno sajenje rožic, pač pa skupaj s partnerji načrtujejo prijavo projekta na razpis LAS. Gre za projekt, v okviru katerega bodo celostno uredili središče centra Juršincev (zasaditev z drevesi, klopi, koši za smeti) in vzpostavili medgeneracijski park z različnimi napravami za rekreacijo in druženje vseh. Naložba je pred-
videna v višini 63.000 evrov, od tega 50.000 evrov pričakujejo iz državnega proračuna. Ob tem pa poudarja, da so vse informacije dostopne na občinski spletni strani in na občini ter še sporoča, da so vse občinske seje javne in se jih lahko udeleži prav vsak, ki si to želi. »Prepričan sem, da bomo vse zadeve počasi razrešili, vendar ne bomo pristajali na nobene pritiske. Roškar ima svojo hišo v idiličnem okolju ob gozdu, zavedati pa se je tudi treba, da obstajajo določene razlike med takšnim okoljem in centrom občine, kajti ob tej gozdni cesti tudi v prihodnosti ni realno pričakovati pločnika, javne razsvetljave, kanalizacije ali avtobusnega postajališča,« še sklene župan Kaučič.
Monika Levanič
Novinar ali marioneta
Ne, novinar ni tisti, ki piše po diktatu, zgolj po željah nekaterih, ali tisti, ki piše le o sprejemih, odprtjih, ob vseh ostalih dogajanjih pa mu prsti okamnijo, oči postanejo slepe, ušesa pa gluha. Čeprav ste lahko prepričani, da se črke hitreje sestavljajo v besede, ko pišemo o lepih, srčnih dogodkih, ki te tako v duši pogrejejo, te napolnijo s tisto človeško toplino in ti dajo zanosa za nadaljnje delo.
Novinarjevo delo je, tako so me vsaj naučili v štirih letih izobraževanja na dodiplomskem študiju novinarstva, da raziskuje, sprašuje, preverja. Če tega ne sme početi, potem naj se ukine študij novinarstva ter uvede smer, kjer bodo izobraževali marionete, ki bodo prikimavale in pisale brez trohice uporabe svojega uma ali razuma. Priznam, ni vedno vse pravilno ali prav, kar zapišemo, vendar žal nismo eksperti s področja prava, šolstva, sociale, kmetijstva, ekonomije in še zdravstva obenem. Smo tisti, ki se trudimo javnost razumljivo obveščati o dogodkih, spremembah v kraju, občini, regiji, v državi, ki se dotikajo življenja posameznikov, in to po svojih najboljših močeh. In ker vsega ne vemo, kar tudi priznamo, se obračamo na tiste, za katere predvidevamo, da so bolj podkovani v določenih znanjih kot mi. Zato še toliko težje razumem ali pa se počutim toliko bolj prizadeto, ko prejmem pod nos, da sem nekorektna, celo podla, ker preverjam določene informacije, ki povrhu vsega nikogar niti ne obtožujejo niti žalijo ... A če sem zaradi tega, ker opravljam svoje delo, tako kot se od mene pričakuje in kot menim, da je prav, slab in podel človek, potem pač sem. In če je tako, upam, da je slabih in podlih novinarjev še mnogo.
Mojca Vtič
Foto: ML
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 17. januarja 2017
Ormož • V Podgorcih poštni kotiček v trgovini
Bodo Velikonedeljcani ostali brez poste?
Pošti Velika Nedelja so v sedanji obliki Šteti dnevi. PoŠta Slovenije namreč namerava poslovalnico preoblikovati v pogodbeno pošto; če bo le našla ustreznega pogodbenika.
Pošta Slovenije je novembra lani lokalno skupnost seznanila, da namerava poslovalnico v Veliki Nedelji v Občini Ormož preoblikovati v pogodbeno pošto. Kot so pojasnili v dopisu, naslovljenem na vodstvo občine, gre za odgovor na upadanje števila določenih poštnih storitev ter liberalizacijo trga poštnih storitev, kar pa vpliva na njihovo poslovanje. Zaradi tega je Pošta zasnovala več projektov, med njimi preoblikovanje manjših in nerentabilnih pošt v pogodbene. »Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacij-ski, lekarniško ...) drugega gospodarskega objekta oz. pogodbenika.« Hkrati pojasnjujejo, da bo pogodbena pošta opravljala celoten nabor poštnih storitev, storitve plačilnega prometa vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov, kot so poštne znamke, kuverte, paketna embalaža.
Bodo našli pogodbenika?
A kdaj in ali sploh bo v Veliki Nedelji prišlo do preoblikovanja, še ni znano. Kot je pojasnila strokovna koordinatorka Službe kor-porativnega komuniciranja na Pošti Slovenije Megi Jarc, mora pošta najprej pridobiti ustrezne-

Pošti Velika Nedelja so šteti dnevi.
ga izvajalca pogodbene pošte. »Izvajalec pogodbene pošte bo izbran po predhodni javni objavi povabila za zbiranje nezave-zujočih informativnih ponudb (javni razpis še ni bil objavljen). Če Pošta Slovenije ne bo našla ustreznega izvajalca, bo razpis ponovila.« Lahko pa se zaplete, če tudi po ponovnem razpisu ne dobijo pogodbenika. Takrat namreč grozi zaprtje poštne po-
slovalnice: »Seveda ima Pošta Slovenije v skladu s Splošnim aktom o izvajanju univerzalne poštne storitve tudi možnost zaprtja poštne poslovalnice oz. stalne kontaktne točke. Hkrati pa nas navedeni splošni akt zavezuje, da moramo zagotoviti tolikšno in takšno razporeditev kontaktnih točk na celotnem ozemlju RS oziroma delu ozemlja, da so upoštevane razumne potrebe
uporabnikov poštnih storitev in da se univerzalna poštna storitev izvaja v skladu z zakonodajo. V primeru zaprtja poštne poslovalnice bi to pomenilo, da bi morali uporabniki poštnih storitev lete opravljati na bolj oddaljenih poštah (predvsem npr. prevzem pošiljk, za katere so prejeli obvestilo o prispeli pošiljki), kar pa lahko sedaj storijo na bližji, torej pogodbeni pošti.«
V Podgorcih se ljudje počasi navajajo
Pošta Slovenije sodeluje s pogodbeniki že v številnih krajih po Sloveniji. Tak primer je tudi pogodbena pošta v sosednji KS, v Podgorcih, ki je začela poslovati s prvim decembrom 2016. Pogodbeni izvajalec je domače podjetje Amalja, d. o. o. Pošta deluje v njihovi trgovini in ima daljši urnik. Poleg dela s kruhom in salamami tako krajanom vročajo tudi pisma, pri njih je mogoče plačati položnice ali sprejeti pakete ter opraviti še vrsto drugih storitev. Dosedanje izkušnje so dobre, pojasni pogodbenik Janko Meško: »Mi smo za zdaj zadovoljni. Pošta se je lepo prijela. December je sicer res, kar se tiče poštnih storitev, nekoliko bolj močen, obenem se nam je procentualno povečal promet tudi v naši trgovini in lokalu. Drugače pa, da bi prevzeli samo poštne storitve, ne da bi se ukvarjali še s čim, enostavno ne bi vzdržalo, kajti pošte je premalo. Na novo obliko in prostore pošte so počasi navajajo tudi krajani.«
Monika Levanič
Kaj bo s praznimi postnimi prostori v Podgorcih?
Župan občine Alojz Sok preoblikovanju poštnih poslovalnic ni naklonjen: »Moje mnenje je, da vodstvo pošte Slovenije počasi, a vztrajno uničuje nekoč eno od najpomembnejših subjektov države, to je državno pošto. Pošta je bila poleg železnice simbol državne neodvisnosti skozi celotno zgodovino nastanka državnih identitet. Sedaj očitno, razen kapitala, ni nič več pomembno.«
Opozoril pa nas je še na prazne nekdanje prostore poštne poslovalnice v Podgorcih. Zato smo na Pošti Slovenije povprašali o načrtih s temi prostori. »Pošta Slovenije želi prostore prodati oziroma jih oddati v najem,« je pojasnila strokovna koordinatorka Službe korporativnega komuniciranja na Pošti Slovenije Megi Jarc.
fOTO: ML
Slovenska Bistrica • Socialno podjetništvo
Obnova računalniške opreme -poslovna ideja podjetja Recosi
V Slovenski Bistrici je vrata odprlo socialno podjetje Recosi, ki obnavlja računalniško opremo in jo posameznikom, društvom, šolam in drugim organizacijam ponuja po dostopnejših cenah.
»Danes smo ponosni, da v Sloveniji odpiramo vrata podjetja Recosi, ki se ukvarja s profesionalno obnovo rabljene računalniške opreme. V našo dejavnost vključujemo težje zaposljive osebe, na drugi strani pa ponujamo vrhunsko opremo šolam, nepro-fitnem organizacijam, posameznikom, ki si nove opreme ne morejo privoščiti ali želijo prihraniti. Tako pri nas rabljen, a obnovljen računalnik stane 300 evrov, nov ekvivalent pa na primer 1.200 evrov,« je povedala direktorica Katja Zajko. Dodala je, da nameravajo v obdobju dveh do treh let zaposliti do 15 oseb, od tega tretjino težje zaposljivih. Sicer pa podjetje sodeluje z znanimi računalniškimi korporacijami, kot so Dell, Hp, Apple, Microsoft. »Mi prevzamemo njihovo opremo in jo obnovimo, za kar nudimo tudi garancijo. Z nami sodelujejo, saj delujemo na način socialnega podjetništva, družbeno odgovor-
Socialno podjetje Recosi bo v Slovenski Bistrici obnavljalo računalniško opremo.
FOTO: Mojca Vtič
no,« je še pojasnila. In zakaj ravno Slovenska Bistrica? »Prihajam iz sosednje občine Oplotnica. Prva vrata, na katera sem potrkala, so bila vrata Občine Slovenska Bistrica. Župan se je nemudoma angažiral in medtem ko so še junija potekali pogovori, so bili že novembra prostori končani.«
Odločitev podjetja Recosi, ki ima sicer sedež na Irskem, da odpre franšizo tudi v Sloveniji oziroma v Slovenski Bistrici, sta pozdravila tudi župan Ivan Žagar in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Zbrane pa je nagovoril tudi veleposlanik Irske pri nas Sean O'Regan. Slednji je povedal, da ga veseli tkanje povezav, tudi gospodarskih, med Irsko in Slovenijo, ob tem pa poudaril, da se svet spreminja in da je eno izmed podjetij, ki te spremembe naslavlja, tudi podjetje Recosi.
Odprtja novih prostorov se je udeležil tudi podjetnik Ivo Bo-scarol, ki je imel pred tem predavanje na slovenjebistriški srednji šoli. »Veselijo me take zgodbe in čestitke vsem, ki verjamete, da je podjetništvo lahko drugačno. Torej takšno, kjer na prvem mestu ni profit, temveč uspeh. Podjetništvo, kjer je pomembno, kako se počutimo v službi, da govorimo o sodelavcih in ne delavcih, kjer so pomembne vrednote. Namreč tudi brez izkoriščanja zaposlenih, dobaviteljev in kupcev se da s poštenim delom ustvariti zgodbo.«
Mojca Vtič
torek • 31. januarja 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3

Haloze • Prvi javni poziv za izbor operacij LAS Haloze
Za Haloze četrt milijona evrov
V Podeželskem razvojnem jedru (PRJ) Halo, vodilnem partnerju Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, so objavili prvi javni poziv za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja Haloze v obdobju 2014-2020.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www. haloze.org. rok za oddajo vloge je 22. februar 2017 do 12. ure na sedežu PRJ Halo v Cirkulanah 56 (osebno ali po pošti). Razpisanih je 250.000 evrov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Zanje lahko kandidirajo posamezniki. organizacije in podjetja s sedežem v kateri od sedmih občin območja LAS Haloze (Cirkulane. Gorišnica. Majšperk. Podlehnik.
Ob prijavi poiščite pomoč
V	Lokalni akcijski skupini Haloze vsem potencialnim vlagateljem svetujejo, da se udeležijo ene od delavnic, na katerih bodo prestavili podrobnejše informacije v zvezi s prijavnimi obrazci in navodili za prijavo. Jernej Golc iz PRJ Halo je pojasnil: »Delavnice niso le formalnost; prijaviteljem pomagamo kreirati projektne ideje in jim svetujemo, kako naj se jih lotijo. Celoten postopek je enostaven (sodelovanje posebnih svetovalcev, institucij ali organizacij ni potrebno), bodo pa prijavitelji kvaliteten projekt brez udeležbe na delavnici težko pripravili.«
V	PRJ Halo bodo potencialnim prijaviteljem svetovali tudi po elektronski pošti las.haloze@halo.si ali na telefonski številki 02 795 3200, pogosto zastavljena vprašanja in odgovore nanja bodo sproti objavljali tudi na spletni strani www.haloze.org. Poudarjajo pa, da morajo prijavitelji ob oddaji vloge že imeti vsa soglasja in dovoljenja, ki jih bodo za izvedbo operacije potrebovali.
Informativne delavnice bodo 25. januarja ob 18. uri v konferenčni dvorani Občine Majšperk, 26. januarja ob 9. uri v sejni sobi Občine Podlehnik in 31. januarja ob 13. uri v kulturni dvorani Občine Zavrč.
Prvi javni poziv za izbor operacij LAS Haloze za obdobje 20142020 so na tiskovni konferenci predstavili (z leve) Sonja in Jernej Golc iz PRJ Halo ter predsednik LAS Haloze Franc Mlakar.
Videm, Zavrč in Žetale), prednost bodo imeli partnerski projekti. Sofinanciranje bo mogoče do 85 % upravičenih stroškov (DDV to ne bo); znašalo bo najmanj 2 in največ 60 tisočakov.
V poštev bodo prišli le projekti s posameznega ali več od petih prioritetnih področij iz strategije, ki so jih izbrali na delavnicah in v sodelovanju z domačini: spodbujanje turističnega razvoja, krepitev položaja vinogradništva, revitalizacija objektov kulturne dedi-
ščine (za namene trženja in traj-nostnega turizma), reaktivacija zaraščenih površin (s poudarkom na ekološkem kmetijstvu z namenom ohranjanja območja Natura 2000) ter krepitev medgeneracij-skega sodelovanja in vključevanje ranljivih skupin v družbo.
V LAS Haloze so pojasnili: »Do leta 2020 bodo s sofinanciranjem operacij doseženi: vsaj dve novi delovni mesti, vsaj štirje novi produkti, 40 ponudnikov z enotno blagovno znamko, osem
obnovljenih objektov kulturne dediščine, deset hektarjev očiščenih površin v zaraščanju in drugi kazalniki.«
Priložnosti še bodo
Gre za prvi javni poziv za sredstva iz EKSRP, drugi bo predvidoma maja letos, v naslednjih letih bosta sledila še dva. Februarja letos bodo v PRJ Halo objavili še javni poziv za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, druga priložnost bo letos poleti ali jeseni. Za LAS Haloze bo v celotnem obdobju skupaj na voljo 1.600.000 evrov, od tega za izvajanje operacij več kot 1,3 milijona.
Predsednik LAS Haloze Franc Mlakar je poudaril, da je bilo v petnajstih mesecih, kolikor jih je od ustanovne skupščine za drugo finančno perspektivo LAS Haloze preteklo, vloženega ogromno dela in znanja: »V prejšnji finančni perspektivi se je LAS Haloze uvrstila med pet najboljših; tega si želimo tudi v tej perspektivi.«
Eva Milošič
Ukrepi, ki jih lahko prijavite v okviru tega javnega poziva:
•	razvoj podjetništva,
•	povezovanje izobraževalnih oz. raziskovalnih institucij s podjetji ali kmetijami,
•	vzpostavitev enotne blagovne znamke in povezovanje v samooskrbne verige,
•	vzpostavitev turistično-rekreacijske infrastrukture in infrastrukture za opravljanje dejavnosti,
•	obnovitev objektov kulturne dediščine,
•	reaktivacija zaraščenih površin za ponovno kmetijsko rabo (s poudarkom na ekološkem kmetijstvu),
•	medgeneracijsko sodelovanje,
•	programi za mlade,
•	ureditev dostopnosti za invalide.
Foto: EM
Gornja Radgona • Pomurski sejem pred novo sezono
Trije sejmi v aprilu, AGRA avgusta
Na že tradicionalni novinarski konferenci sredi januarja so predstavniki Pomurskega sejma (PS) največ pozornosti namenili dogodkom v prihajajoči sejemski sezoni, hkrati pa so se z najosnovnejšimi podatki ozrli na preteklo leto.
Lani je PS na sejmišču v Gornji Radgoni pripravil šest sejemskih prireditev v štirih terminih in sedem ocenjevanj kakovosti izdelkov v osmih terminih. Na 121.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo 2.228 razstavljavcev iz 30 držav, sejem pa si je ogledalo okoli 153.000 obiskovalcev.
Letos bo sejemska dejavnost v primerjavi z letom poprej nekoliko skromnejša. Izvedeni bodo le štirje sejmi in šest strokovnih ocenjevanj kakovosti. Tokrat se vrata sejmišča ne bodo odprla že konec marca z običajnim Pomladnim sejmom, ki je zajemal sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti. Odslej bo sejem organiziran na vsaki dve let, tokrat pa bodo prikrajšani zlasti učenci višjih razredov osnovnih šol pomurske regije, ki so v sklopu tovrstne prireditve imeli možnost spoznavati obrtne poklice. Prvi letošnji sejem - Medical (6.-8. april) bo namenjen sodobni medicini, ki se je več kot uspešno z izdelki in storitvami s področja medicinske
opreme in tehnologij, farmacije, alternativnih oblik zdravljenja, preventive ter zdravega bivanja premierno predstavil lani. Drža-
va partnerica na tem sejmu bo Velika Britanija, kar zaradi izstopa iz EU predstavlja še posebno zanimivost.
V aprilu (21.-23. 4.) bo že desetič uprizorjen sejem lovstva in ribištva - Ribolov. Pred dvema letoma je šlo za izjemno odmeven
POMURSKI SEJEM
8. 4.2017
rtlja Radgona vernja
in uspešen mednarodni sejem, ki si ga je ogledalo največ obiskovalcev doslej. Novost sejma je v samostojni predstavitvi. Ribiška zveza Slovenije bo na svojem razstavnem prostoru namenila poseben poudarek lovu na krape in ribe plenilke ter delu z mladimi.
Tudi mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo bo v aprilu (21.-23.4.), kjer bodo ponudniki trajnostno usmerjenega turizma predstavili izdelke, storitve in zamisli za aktivno in zdravo druženje z naravo. Sejem bo popestrila tudi predstavitev skrbi za tehnično dediščino, delavnice tradicionalnih domačih obrti ter razstavo starodobnih vozil »Avto - moto klasika«.
Mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem Agra (26.-31. 8.) se bo tudi letos potrdil kot največji in najpomembnejši tovrstni sejem v srednji Evropi. Prav gotovo gre za nepogrešljiv poslovni, strokovni in promocijski sejemski dogodek. Izpostavljene bodo turistične kmetije in priprava vsakodnevnih tržnic. V sejem bodo vpete vrednote, namenjene mednarodnemu letu trajnostnega turizma za razvoj. V tem smislu bo kot primerjalna tržna prednost regij in držav izpostavljena preskrba s hrano iz ožjega okolja. Sejem bodo spremljali številni strokovni posveti, mednarodna poslovna srečanja ter družabne prireditve.
NŠ
Letošnje sejemske dogodke v G. Radgoni sta predstavila Janez Erjavec, predsednik uprave družbe PS, in projektni vodja Miran Mate (desno).
Nastopajoči v karnevalskih šotorih - dodatek
Med nastopajočimi v dvorani v Markovcih bo v nedeljo, 26. februarja, tudi skupina Mi2. Dan kasneje, v ponedeljek, bodo gostili še Jeleno Rozgo, Nino Donelli in Mlade Gamse.
Foto: NS
Štajerski
8 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 31. januarja 2017
Spodnje Podravje • Na vodovodnem sistemu 21 odstotkov hidrantov v slabem stanju
Zasuti, polomljeni, brez spojk, s poško
Na območju ptujskega vodovodnega sistema, ki zajema 19 občin, je 2.810 hidrantov, od tega je 707 podzemnih in 2.103 nadzemni. Vodstvo tema, je župane občin že nekajkrat opozorilo na pomanjkljivosti, ki so evidentirane v sistemu hidrantne mreže.
»V slabem stanju je 21 odstotkov hidrantov,« pravijo na KP Ptuj. Nekateri so celo zasuti ali jih na lokacijah sploh več ni. Drugi so polomljeni, nagnjeni, majavi, brez spojk, s poškodovanimi spojkami ter poškodo-
vanimi vreteni. Poškodbe na hidrantih je moč pripisati tudi neustreznemu rokovanju z njim. Pogosto je voda v njih zamrznila in jih poškodovala, nekateri so poškodovani zaradi premočnega zategovanja navojev. »Stanje
hidrantov se na sistemu zelo razlikuje. Na vodovodnih cevovodih, ki so bili grajeni v poznejšem obdobju, je boljše, saj so hidranti narejeni iz kakovostnejših materialov. V nasprotju s tem pa so hidranti na starejših
cevovodih v slabšem stanju, so občutljivejši na mehanske poškodbe, za njih ni več moč nabaviti nadomestnih delov, tako da v večini primerov tudi ni mogoče hidranta obnoviti, ampak ga je treba v celoti zamenjati. Kot
Ptuj • Projekt Kluba ptujskih študentov
Študent bo pomagal dijaku
V začetku februarja bo izpeljan projekt Kluba ptujskih študentov Študent dijaku. Namenjen je predstavitvi različnih študentskih programov in smeri skozi oči študentov. Na ta način bodočim študentom pomagajo pri sprejemanju težke odločitve o izbiri izobraževalne poti.
Že vrsto let Klub ptujskih študentov organizira projekt Študent dijaku, s katerim študentje svojim mlajšim kolegom predstavijo značilnosti posameznega študijskega programa in smeri. Ker so informativni dnevi v največji meri namenjeni hvalospevom posameznih šol, je glavni namen projekta ponuditi uporabne informacije, pa tudi realno, brez olepševanja predstaviti prednosti in slabosti posamezne izobraževalne ustanove. Organizatorji si želijo, da bi se projekta udeležilo čim več dijakov, predvsem zaključnih letnikov, ki imajo le še nekaj tednov do sprejetja odločitve, katero študijsko smer izbrati.
Študent dijaku 2017 bo potekal v prostorih Gimnazije Ptuj.
Študentje so prepričani, da lahko (kot aktivni udeleženci) dijakom predstavijo najbolj realno sliko o posameznem študijskem programu in jim na ta način pomagajo.
V ponedeljek, 6. 2. 2017, bodo študentje predstavljali Fakulteto za farmacijo, Pravno fakulteto in Filozofsko fakulteto. Dan kasneje bo predstavljen utrip na Ekonomski fakulteti, Fakulteti za matematiko in fiziko ter Fakulteti za šport, tretji dan projekta, v četrtek, pa še Medicinska fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za družbene vede.
Študentje bodo skušali odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki se porajajo dijakom, ki jih po izvedbi informativnih dni čaka končna odločitev. Razpisi za vpis za študijsko leto 2017/18 se bodo začeli objavljati od 1. februarja.
Dženana Kmetec
Slovenska Bistrica • Ivo Boscarol dijakom o uspehu
»Ni pomembno, kako debel je zid, temveč kako trda je glava«
Neuspehov ni, so samo izzivi za prihodnjič, je vodilo Iva Boscarola. In podjetnik, čigar ime je dobro poznano v svetu letalstva, je svojo pot od umetniškega fotografa do vodilnega svetovnega proizvajalca ultralahkih leta in jadralnih letal z motorjem predstavil slovenje-bistriškim srednješolcem.
»Gostimo svetovno znanega podjetnika, gorečega športnika, lucidnega in energičnega družbenega misleca, ki se kljub pomanjkanju časa udeležuje tudi takšnih srečanj. Je prejemnik zlatega reda za zasluge predsednika RS, s podjetjem Pipistrel pa je Slovenijo na področju letalstva uvrstil v sam svetovni vrh,« je Boscarola napovedala ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica.
In zgodba Iva Boscarola, podjetnika iz Ajdovščine, ki je študiral ekonomijo, se ukvarjal s fotografijo in marketingom na Radiu Študent, ki je v Jugoslavijo prinesel značke (anlg. badge), sedaj pa z razvojem ultralahkih letal piše letalsko zgodovino, je navdušila srednješolce. »Vsem življenjskim zgodbam je skupno, da morajo imeti prioriteto. Morate si postaviti cilje, čeprav so praktično nerealni, tako boste vanje vložili vse. Kar boste počeli, počnite
dobro, z vsem svojim srcem, zagnanostjo in energijo, le taka zgodba vas bo zadovoljila,« je dejal mladim. In zgodba, ki zadovolji, mora biti tudi uspešna. »V
našem podjetju ni glavni cilj profit, temveč uspeh.« Ni skrivnost, kako uspeh doseči, je prepričan Boscarol. In elementi, ki tlakujejo pot uspehu, so: vizija na dolgi
FOTO: Mojca Vtič
rok, lastna blagovna znanja, lastno znanje in razvoj, inovativen izdelek, motiviran kolektiv, racionalna proizvodnja, lasten trg. »Znanja vam nihče ne more ukrasti, gradite na sebi. Tudi vsa dodana vrednost ali vrednost podjetja je v znanju. Ob tem morate razmišljati drugače. Povprečnih stvari je danes polno. Nam so se sprva vsi smejali, ko smo želeli letala, ki so čim tišja, ki porabijo čim manj goriva. Zaposleni naj bodo sodelavci in ne delavci, namreč dober in inovativen produkt je posledica zadovoljnega in motiviranega kolektiva,« je našteval Boscarol.
Seveda pa do uspeha pripeljejo številni neuspehi. A kot je poudaril ajdovski podjetnik, ne smejo biti ovire prioriteta, temveč trdnost glave. »Ni pomembno, kako debel je zid, temveč kako trdna je naša glava, s katero bomo šli skozenj.« Da lahko zidove podremo, pa je treba najprej verjeti vase, je poudaril. »Če ne boste prepričani vase, boste že na začetku imeli težave in boste težko prepričali druge. Če pa boste v nekaj prepričani, boste lahko v Sahari prodajali tudi snežne pluge.«
Mladim je izkušeni podjetnik še dejal, da naj se ne prepustijo črednemu nagonu, naj se učijo, naj se izkusijo v tujini in raziskujejo, naj bodo angažirani, saj bodo le tako pustili sled in le tako bodo uspešni.
Mojca Vtič
Stroški zamenjave ali postavitve novega hidranta so različni. Odvisni so zelenici, asfaltu, tlakovcu, porfirju ... Na KP Ptuj so povedali, da okvirna
Podravje • Junaki zaposlovanja - vrnimo
Kaj je dostojno in kaj
Ste vedeli, da vas na zaposlitvenem razgovoru delodajalec ne nosti, o načrtovanju družine in druga osebna vprašanja, ki niso
In da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, ampak izključno občasno in začasno? S temi koristnimi informacijami so med drugim na minuli delavnici ozavestili mlade na Ptujskem in Ormoškem.
Mladi ambasadorji so na Ptuju in v Ormožu v okviru projekta »Junaki zaposlovanja - vrnimo si prihodnost« organizirali lokalni dogodek, namenjen mladim in delodajalcem. Na poučnem predavanju sredi meseca so v prostorih ormoške gimnazije pripravili delavnico o dostojnem delu, na kateri so dijaki med drugim prisluhnili o pravicah študentskega dela. Iza Škerlj in Želimir Stanič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sta mlade seznanila o tem, da delo v času študija ali srednješolskega izobraževanja ne sme imeti elementov delovnega razmerja, kar pomeni, da mora biti glede obsega del ločeno in tudi manj zahtevno ter mora obsegati manj delovnih ur na teden. Dijake sta poučila tudi o konkretnih primerih kršitev v oglasih za študentsko delo ter na kaj morajo biti pozorni v pogodbi o zaposlitvi. Podrobno sta raz-delala tudi različne oblike dela in postregla s konkretnimi nasveti, ki jim bodo v prihodnosti še kako prišli prav. »Namen delavnice o dostojnem delu je informiranje mladih predvsem o ukrepih aktivne politike zaposlovanja
za mlade - iz sheme jamstva za mlade. Sama ideja projekta Junaki zaposlovanja - vrnimo si prihodnost je, da mladi dobijo več informacij o tem, kateri ukrepi, ki jim pomagajo na trgu dela in olajšajo iskanje prve zaposlitve, obstajajo,« je poudaril koordinator projekta Želimir.
Praksa je lahko priložnost za zaposlitev
V nadaljevanju je sledila simulacija zaposlitvenih razgovorov -skupaj s kratko debato, predstavitvijo ukrepov sheme Jamstvo za mlade ter neformalno mreže-
Foto: CG
torek • 24. januarja 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
dovanimi vreteni ...
Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki je upravljavec vodooskrbenag sis-
-
Foto: Črtomir Goznik
od lokacije ter potrebnih zemeljskih in gradbenih del: ali je hidrant na vrednost zamenjave znaša okrog 1.500 evrov.
rečeno je največ nedelujočih hidrantov v občinah s starejšim vodovodnim sistemom, odvisno tudi od velikosti sistema v posamezni občini. Ker je na območju mestne občine (MO) Ptuj sistem največji, hkrati pa tudi eden starejših, je največ nedelujočih hidrantov v MO Ptuj, okrog 200.«
V skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo je KP Ptuj kot izvajalec gospodarske javne službe dolžan vzdrževati objekte in opremo javnega hidran-tnega omrežja ter zagotavljati vodo za primer požara ali gasilske vaje. Koncesionar je vsako leto dolžan izvesti redni letni pregled ustreznosti, izmeriti statični pritisk in izvesti izpiranje. Podatki o pregledu se vnesejo v zapisnik o preizkušanju. Po pregledu se neustrezne hidrante zamenja ter odpravi še preostale pomanjkljivosti. Direktor KP Ptuj Janko Širec je župane občin Spodnjega Podravja na slabo stanje hidrantnega omrežja opozoril že lani. Spomniti je treba, da
Foto: Črtomir Goznik
Za hidrant na ptujskem gradu 90.000 evrov
Poleg tega, da so številni hidranti na ptujskem vodooskrbnem sistemu poškodovani in nede-lujoči, jih marsikje niti ni. Na odsekih, kjer se sistem gradi na novo ali obnavlja, jih vgrajujejo. V naseljih je to na razdalji od 80 do 150 metrov, odvisno od gostote poselitve. Kot smo nekajkrat že opozorili, hidranta tudi ni na ptujskem gradu. »Težava je v obstoječem cevovodu, ker hidravlične razmere ne omogočajo izgradnje hidranta, saj sta pretok in tlak v omrežju prenizka. Zato bi bilo treba na grad zgraditi nov vodovodni cevovod in črpališče. Ocenjena vrednost izgradnje le-teh znaša okrog 90.000 evrov,« je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec.
so občine tiste, ki so odgovorne za oskrbo s pitno vodo in delovanje vodooskrbnega sistema, saj so njegove lastnice. Občine oziroma župani nosijo tudi odgovornost za zagotavljanje požarne varnosti, pri čemer imajo delujoči hidranti prav gotovo
pomembno težo. Zanimalo nas je, ali so lokalne skupnosti pripravljene pristopiti k obnovi hi-drantne mreže. »Zaradi velikega števila nedelujočih hidrantov nastane težava pri zagotavljanju sredstev za zamenjavo hidran-tov, tako da se zadeva bistveno
ne izboljšuje,« je povedal direktor Širec in dodal, da menjava hi-drantov sodi med investicijsko vzdrževanje, denar za ta namen so dolžne zagotoviti lokalne skupnosti kot lastnice vodoo-skrbnega sistema.
Mojca Zemljarič
si prihodnost
prekarno delo
sme spraševati o družinskem in zakonskem stanu, o noseč-v neposredni povezavi z delom?
nje in druženje. Različni delodajalci so iz prve roke predstavili svoje izkušnje. Direktorica zavoda Mladinske mreže MaMa Maja Hostnik; v tej organizaciji so v zadnjem polletju zaposlili tri mlade, je poudarila, da pri izbiri kandidata na razgovorih poleg preglednega motivacijskega pisma in dosledno napisanega življenjepisa upoštevajo tudi to, da mladi znajo kaj vprašati, imajo izkušnje, dober odnos do življenja in dela ter so aktivni. Ravnateljica Vrtca Ormož Simona Meško je izpostavila, da je izrednega pomena praksa, saj opravljanje prakse pogosto vodi v redno zaposlitev v tem istem zavodu.
Foto: ML
Sicer pa je dijakom še položila na dušo, naj v življenjepisu navedejo resnične podatke in izpostavijo, v čem je njihova dodana vrednost. Predstavnik podjetja GLS Dare Čolic je poudaril, da je danes pomembna vsaka podrobnost - od stika roke do napisane elektronske pošte itd.
Janko Ogrizek iz OS Ptuj ZRSZ pa je še orisal ukrepe aktivne politike za zaposlovanje za mlade.
Podoben program so mladi ambasadorji pripravili še na Ptuju.
Monika Levanič
Ptuj • S podpisi peticije k ministrici za zdravje
Senčar: »Pričakujemo odgovor: KDAJ?«
Novembra lani je društvo ZA Ptuj začelo zbirati podpise za izgradnjo Urgentnega centra. V sredo so jih predali županu MO Ptuj Miranu Senčarju, ki bo že čez nekaj dni o nujnosti izgradnje urgentnega centra na Ptuju prepričeval tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.
Le kaj bo dejala ministrica?
27. januarja se bo župan MO Ptuj Miran Senčar kot predstavnik županov Spodnjega Podravja skupaj z direktorjem ptujske Bolnišnice Andrejem Levaničem in predsednico sveta zavoda SB Ptuj Sonjo Žibrat udeležil sestanka z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.
Kot je dejal, sta tako politika kot stroka v Sp. Podravju enotni: Ptuj urgentni center mora dobiti!
Predstavnika društva ZA Ptuj, zdravnika Borut Kostanjevec in Julija Tepež, sta zbrane podpise peticije ZA urgentni center v sredo simbolično predala županu mestne občine Ptuj Miranu Sen-čarju. Kot so pojasnili, je pobuda za peticijo nastala zaradi neodziv-nosti Ministrstva za zdravje, ki na številne poslane dopise vse od septembra naprej ni odgovarjalo. Zato so novembra lani, da še enkrat opozorijo na nujnost in pomen urgentnega centra za naše območje, začeli zbirati podpise.
V nekaj mesecih so zbrali 2236 podpisov, zbiranje se nadaljuje, če bo potrebno pa, kot pravi Ko-stanjevec, lahko zadevo intenzivirajo in zberejo tudi 20.000 podpisov. A o korakih se bodo odločali v odvisnosti od dogovora na ministrstvu. O vsem tem kot tudi o soglasni podpori politike bodo namreč 27. januarja govorili z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Kot je dejal Senčar, bo izpostavil podatek, da SB Ptuj pokriva široko geografsko območje in je osrednja zdravstvena ustanova Spodnjega Podravja, ki nudi zdravstveno oskrbo okoli 140.000 prebivalcem.
Povedano je še bilo, da naj bi bolnišnica svojo obveznost izpolnila in s prodajo zemljišča Domu upokojencev Ptuj zago-
tovila lastni delež neupravičenih stroškov, ki znašajo 610.000 evrov. Težava pa ostaja novelaci-ja investicije, ki je ministrstvo ne želi potrditi. »Ne samo mestna občina Ptuj, temveč tudi širša lokalna skupnost, sosednje občine, politika na regionalni ravni, javnost in drugi smo si enotni,
da Ptuj nujno potrebuje urgen-tni center in ne pristaja na to, da so prebivalci tega dela Slovenije manj vredni od preostale države. Vsaka dodatna spodbuda je dobrodošla, zato podpiram peticijo in pozivam občane k podpisu, saj zbrani podpisi predstavljajo dodaten pritisk in enotnost gle-
de nujnosti Urgentnega centra Ptuj.«
Vprašanje, ki ga bodo Senčar, Levanič in Žibratova naslovili na ministrico, bo jasno - kdaj se bo začela izgradnja. Kostanjevec pričakuje, da bo ministrica za zdravje aktivno pristopila k reševanju nastale situacije, saj se mora gradnja začeti čim prej. »Vsako odlaganje pomeni večjo verjetnost, da pacienti na Ptuju ne bodo enako kakovostno obravnavani kot pacienti v drugih regijah Slovenije. Zamujamo ogromno, vsak izgubljen trenutek lahko pomeni ogroženost življenj ptujsko-or-moškega prebivalstva.«
Dženana Kmetec
10 Šia/m&TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 24. januarja 2017
Ptuj • Predstavili drugi zvezek Minoritske zbirke
Ruševine pripovedujejo zgodbo...
18. januarja, je bila v refektoriju minoritskega samostana svetih Petra in Pavla predstavitev drugega zvezka zbornika Minoritska zbirka, v katerem strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož nadaljujejo niz raziskav med vojno porušene samostanske cerkve.
Foto: Črtomir Goznik
Drugi zvezek Minoritske zbirke so predstavili (od leve) provincial p. Milan Kos, direktor Pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič ter avtorja besedila Branko Vnuk in Amadeja Pernat.
4. januarja letos je minilo 72 let, ko je bil ob zavezniškem bombardiranju porušen del minoritskega samostana - cerkev sv. Petra in Pavla. Danes je cerkvena stavba sicer spet postavljena, a njeno zgodovino in zgodovino celotnega samostana strokovnjaki nenehno preučujejo in spoznavajo - tudi na osnovi ostan-
kov ruševin prvotne cerkve, ki jih najdemo razsejane po celem Ptuju. V letu 2014, ob 70. obletnici bombardiranja cerkve, so v Pokrajinskem muzeju pripravili prvi zvezek Minoritske zbirke z raziskavami o zgodovini porušene cerkve (predstavljeni so ostanki srednjeveškega slikarstva in kiparstva ter baročne oltarne
plastike), tokrat pa so predstavili drugi del, ki govori o srednjeveški in baročni arhitekturni plastiki iz prvotne minoritske cerkve. Avtorja besedil v obeh zvezkih sta Amadeja Pernat in Branko Vnuk, ki je oba zvezka tudi uredil, izdajo pa je financirala ptujska občina.
jš
Ptuj • Poziv ljubiteljem kina
»Obujajte spomine skupaj z nami!
«
V Mestnem kinu Ptuj so objavili nenavaden poziv: ljubitelje kina vabijo, da ob 120. obletnici prve kino predstave na Ptuju delijo svoje fotografije, stare vstopnice in letake, predvsem pa zanimive zgodbe, vezane na katero od ptujskih kino prizorišč.
Prva kino predstava je bila 3. marca daljnega leta 1897 v kazin-ski dvorani v današnji stavbi kina na Cvetkovem trgu. Kino se je nato selil po različnih lokacijah v mestu, kljub temu pa se ptujski mestni kino ponaša s titulo najstarejšega aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. Ob častitljivi obletnici bodo v ptujskem kinu obujali spomine, malo pa se tudi zazrli v prihodnost.
Mateja Lapuh iz Mestnega kina Ptuj je pojasnila: »V jubilejnem letu se bo dogajalo marsikaj. V sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju bomo v avli kina pripravili pregledno razstavo o zgodovini kinematografije na Ptujskem, izdali publikacijo, v pripravi je kratki film o spominih Ptujčanov na kino, zvrstile pa se bodo tudi posebne projekcije in različni dogodki. Prva takšna projekcija bo prav 3. marca, torej natanko 120 let po prvi ptujski kino predstavi.«
V Centru interesnih dejavnosti Ptuj, upravitelju ptujskega kina,
Foto: arhiv CID Ptuj
Ptujčani so prvo kino predstavo videli le dobro leto za tem, ko sta brata Lumière v Parizu predstavila »žive fotografije«.
vse Ptujčane (seveda pa tudi ostale) pozivajo, da svoje spomine na kino v sliki in besedi delijo: »Vse, ki vas na katero koli izmed ptujskih kino prizorišč veže kak lep, poseben spomin (morda ste bili v kinu zaposleni, bili tam na prvem zmenku ali bili posebej očarani nad kakim filmom), vabimo, da se nam do 10. februarja oglasite na
elektronski naslov cid@cid.si ali na telefonsko številko 02 780 5540.«
Še posebej veseli bodo ilustrativnega gradiva, npr. starih fotografij, vstopnic, letakov in podobnega. Pa brez skrbi: gradivo lahko fotografirajo oz. posnamejo, zato se vam od dragocenih spominkov ne bo treba ločiti ...
Eva Milošič
Videm • Premiera gledališke predstave
Z mrtvimi dušami ni šale
Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju je v videmski kulturni dvorani premierno uprizorila rdeče-črno komedijo Vinka Moderndorferja v priredbi Metke Ostroško z naslovom Mrtve duše.
Malo družinsko pogrebno podjetje Tukaj počiva, d. o. o., se kljub inovativnim zamislim (gostilni ob mrtvašnici, pokopališkem poligonu za motokros in pokopališču za domače živali) ter varčevalnim ukrepom pri kremiranju (zakaj bi kurili vsakega posebej?) znajde v finančni stiski. Družina rešitev slednjič najde v državnem razpisu za popis, izkop, upepelitev in pokop vseh partizanov in domobrancev iz grobišč po državi. Kar naj bi bilo spravno dejanje, pa se hitro izkaže za vse kaj drugega ...
O tej komediji so v skupini razmišljali že pred leti, prav lani pa
je bila zaradi svoje tematike spet zelo aktualna. Ostroškova, režiserka predstave, je naštela: »Prvič: lani smo bili zaradi Hude jame in pokopov spet priče provokacijam s strani enih in drugih. Drugič: država je oznanila, da bo krema-torije dala v zasebno last, zaradi varčevanja pa se bodo podjetniki znašli po svoje. Tretjič: v ptujsko pokopališče bomo vložili več denarja kot v urgentni center, ki ga živi res potrebujejo .«
V predstavi igrajo Srečko Be-drač, Andrej Forstnerič, Aleš Ga-brovec, Ivan Lukačič, Mirko Rih-tarič, Biserka Selak, Nuša Sitar in
Boris Vegan, z njimi sta prvič na oder stopila še Monika Visenjak in Rok Forstnerič. Za tehniko je poskrbel Miran Ostroško, za sceno Roman Kociper, kot šepetalka je pomagala podpredsednica društva Manja Vinko. Poudarila je, da videmsko kulturno društvo letos dopolnjuje že 94. leto delovanja: »Gledališka skupina neutrudno vsako leto pripravi novo premie-ro in privablja gledalce od blizu in daleč. Že nekaj leti ima vajeti skupine v rokah Ostroškova, ki se je že prelevila v spretno režiserko, ki ji ne zmanjka dobrih idej.«
Eva Milošič
Foto: Anej Gabrovec
Komedijo Mrtve duše si bo v videmski kulturni dvorani mogoče ogledati še 28. januarja ter 11. in 12. februarja, 5. februarja pa v vaškem domu na Pobrežju. Gledališčniki se bodo nato odpravili na gostovanja; vabilo je prispelo celo s Primorske ...
Majšperk • Ze osmo leto se je na antonovo plesalo in pelo
»
Majhna krajevna skupnost z velikim srcem
«
Folklorna skupina Kulturno prosvetnega društva Stoperce je dan pred farnim praznikom s pesmijo in plesom ponovno obeležila god sv. Antona.
Letos so se domačim folklor-nikom na odru doma krajanov pridružili člani Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, ples in pesem
pa so dopolnili filmčki, ki so jih posneli člani društva, s katerimi so ujeli lepote domače pokrajine. »Veseli me, da se družimo ob anto-
novem, ki je za Stoperce poseben dan. Vesela sem, da folklorniki ohranjate ta praznik in mu posvečate posebno prireditev,« je zbra-
Foto: Mojca Vtič
nim dejala Darinka Fakin. Za udej-stvovanje na kulturnem področju se je članom društva zahvalil tudi domači župnik Ciril Čuš: »Ste majhna krajevna skupnost, vendar pa imate veliko srce. Veliko dobrega in lepega naredite in to tudi delite med ostale.«
Seveda pa antonovega ni brez antonovih klobas, ki so letos že osmo leto zadišale v Stopercah. In kakšne so te klobase? Morajo biti ravno prav mastne, začinjene in dimljene. Najboljše pa so s svežim kruhom, čebulo, pa tudi zelje se h klobasam dobro prileže, je bilo še slišati med domačini.
Mojca Vtič
Priporočamo v branje... Dušan Radovic:
Beograd, dobro jutro
Spet sva se našla: odlična knjiga in bralec, ki mu je pisateljev slog pisanja všeč. Pa tudi njegov jezik, srbščina. Kajti knjigo Beograde, dobro jutro sem bral v originalu.
Gre za prav posebno knjigo, ki se je rodila na prvem programu beograjskega Studia B. Tam je vsak dan ob 7.15 v oddaji Beograd, dobro jutro Dušan Radovic pozdravil svoje poslušalce -in te nagovore objavil v knjigi (v ptujski knjižnici najdete na polici s tujimi novostmi ponatis knjige). Če človek pomisli na današnje slovenske radijske voditelje, nisem prepričan, da bi do konca prebral en sam njihov jutranji pozdrav; še poslušaš jih težko, pa to le v upanju na kakšno dobro glasbo, ki bo mogoče sledila. Radovica pa bereš iz dneva v dan, iz meseca v mesec, od enega do drugega Dobrega jutra. Očitno ne poslušamo pravih radiev ali pa ne živimo v pravem času. Ti zapisi so namreč nastajali pred 40 leti (med julijem 1975 in avgustom 1976). Dobre knjige so večne!
Ocena: 5.	jš
Rokomet
Krim pokazal moderen in hiter rokomet
Stran 12
Boks
^ V glavni borbi Venko ugnal Lazarja
Stran 12
Strelstvo
Ormožani znova najboljši s pištolo
Stran 13
Namizni tenis
Poraza z različnima predznakoma
Strani 13
Mali nogomet
KMN Draženci in ŠD Rim že v končnici
Strani 14
Odbojka
Prevelika nihanja v igri odnesla zmago
Strani 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Remi z Muro, ostali brez Cveka
Prijateljska tekma: ALUMINIJ - MURA 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Vaš (32., z 11 m), 1:1 Rogina (48.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšic, Turkalj, Zeba, Kocic, Vrba-nec, Petrovič, Škoflek, Tahiraj, Kramer, Spahic. Igrali so še: Zo-rec, Ahec, Damiš, Ploj, Rogina, Pintarič, Krajnc, Gjergji, Jordan, Brodnjak. Trener: Slobodan Gru-bor.
MURA: Zver, Pucko, Rešek, Lonzaric, Lukač, Tomažič Še-ruga, Brlenic, Kozar, Poredoš, Zorko, Vaš. Igrali so še: Rošker, Kalamar, Toth, Vouk, Kuzma, Karas, Šuša, Atanasov, Maroša. Trener: Zlatko Gabor.
Nogometaši Aluminija so po slabih dveh tednih priprav v petek na domačem igrišču z umetno travo odigrali prvo pripravljalno srečanje. Njihov tekmec je bila Mura, ki tekmuje v 3. SNL vzhod, z okrepljeno zasedbo pa odkrito cilja na napredovanje v 2. ligo. Pri Aluminiju sta manjkala Rebernik in Bizjak, med igralci na preizkušnji pa je največ priložnosti za igro dobil Agam Spahic, 20-letnik iz BiH.
Gostje so bili v prvem delu srečanja boljši in so si priigrali več zrelih priložnosti. Do vodstva so prišli v 32. minuti,
ko je sodnik po prekršku nad Rokom Zorkom pokazal na 11-metrovko, ki jo je zanesljivo izkoristil Arpad Vaš (ta je nekoč igral tudi za Aluminij, podobno kot Rešek, Lon-zarič, Tomažič-Šeruga, Kozar). Gostujoči strateg Zlatko Gabor je v drugem polčasu menjal praktično celotno enajsterico, domačini pa so to znali izkoristiti. Že v uvodnih minutah nadaljevanja je izenačil Anton Ro-gina, varovanci Slobodana Gruborja pa so prevladovali tudi v nadaljevanju, a brez re-zultatskega učinka.
»V dosedanjih 14-dnevnih pripravah smo zelo veliko delali, zato se je igralcem zagotovo poznala utrujenost. Poznalo se je tudi to, da so igralci v takšni zasedbi igrali prvič skupaj. Z igro seveda ne morem biti zadovoljen, a to še vedno spada v začetno fazo priprav. Ocenjeval sem tekaški del, ki je bil precej dober - s tem sem bil zadovoljen,« je dejal Slobodan Grubor, ki je podal tudi oceno igralcev na preizkušnji: »Težko je na enem srečanju oceniti njihove sposobnosti, nekaj posebnega pa res nisem videl. Tu je še nekaj domačih mladih igralcev, a za vse bo potrebnega še veliko trdega dela, da bodo prišli na
primerni nivo za nastopanje v 1. ligi.« Članskemu moštvu se je že pridružil Aljaž Ploj.
Na turnir v Novigrad
V dosedanjem delu priprav so Kidričani veliko delali na izboljšanju fizične pripravljenosti. »Ob tem poskušamo čim bolj uveljavljati filozofijo igre, ki jo bomo igrali. Težava pri tem je, da nam na treningih vedno manjka kakšen igralec ali dva, da ne moremo delati v popolni postavi. Ob tem so težave z nizkimi temperaturami in s trdim igriščem z umetno travo, zaradi katerega imajo igralci precej težav z bolečinami v tetivah.«
Prav zaradi tega so se v NK Aluminij odločili sprejeti povabilo na turnir z imenom Istra Winter Cup (29. 1. - 5. 2.) in ga izkoristiti za enotedenske priprave v toplih krajih. »Za sedem dni odhajamo v Novigrad, kjer bomo imeli predvsem na voljo igrišča z naravno travo, ki so precej mehkejša. To je ob toplejših temperaturah glavni razlog za odhod, vse skupaj pa bomo izkoristili za izboljšanje igre. V času bivanja v Istri bomo odigrali tri tekme, najprej s Kapfenbergom (Avstrija) in Širokim Brijegom (BiH).«
Jože Mohorič
LovroCvekvCelje
V spomladanskem delu sezone 2016/17 Aluminij ne bo mogel računati več na mladega hrvaškega vezista Lovra Cveka. 21-letnik iz Varaždina je pred sezono k Aluminiju prišel iz Zavrča, že po nekaj mesecih pa se znova seli, tokrat v Celje, ki kaže visoke ambicije.
Cvek je za Aluminij odigral 14 tekem (1078 minut), njegove predstave pa so bile vsaj za stopnjo slabše, kot jih je kazal v Zavrču, kjer je bil nekaj časa tudi kapetan moštva. Na igralnem mestu zadnjega zveznega igralca imajo Kidričani enakovredno alternativo v mladem reprezentantu Slovenije U-19 Dejanu Petroviču, ki bo posledično zagotovo dobil več priložnosti za igro.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Mure so se na prijateljski tekmi razšli z remijem.
Rokomet • SP 2017 v Franciji
Izkoristiti ponujeno priložnost
Foto: Črtomir Goznik
Lovro Cvek (rdeči dres) bo po Zavrču in Aluminiju nastopil še v tretjem slovenskem klubu - v Celju.
Tekme osmine finala SP 2017 v Franciji so prinesle kar nekaj zanimivih in presenetljivih rezultatov. Še en dokaz več, da so te pravo »minsko polje« in to tudi za reprezentance, kot so Danska, Nemčija, Španija ...
Največje presenečenje je zame zmaga Katarja nad Nemčijo (21:20), ki sem jo štel za enega od favoritov za medalje. Kljub odličnemu vratarju Wolffu (20 obramb) so Nemci storili toliko tehničnih napak kot kakšna mladinska ekipa. Za Nemce sta bila usodna vratar Šarič (16 obramb) in edini katarski igralec, ki lahko doseže gol iz razdalje Capote (9 zadetkov). Drugo presenečenje so priredili Madžari, ki so premagali popolnoma neborbene Dance (27:25). Tako brezvoljnih danskih igralcev še nisem videl. Še posebej je po »zaspanosti« izstopal njihov glavni igralec Hansen. Madžari, ki so v golu imeli odličnega Miklerja, so vzeli ponujeno in se bodo v četrtfinalu pomerili z Norveško. Severnjaki niso imeli težav in so napredovali po gladki zmagi nad Makedonijo (34:24). Na nitki za uvrstitev med osem najboljših na svetu je visela tudi Španija. Brazilci so jih držali v šahu do zadnjih minut tekme (28:27). Zdaj sem vesel, da je bil naš tekmec v osmini finala Rusija in ne Brazilija...
Naša reprezentanca je proti Rusiji pokazala dva obraza. Slab 1. (13:15) in odličen 2. polčas (19:11). V drugem delu je blestel Bezjak in verjeti je, da bo podobno predstavo skupaj s svojimi soigralci ponovil tudi v četrtfinalu proti Katarju (tekma bo na sporedu v torek, 24.1., ob 20.45). Slovenija je ne glede na zmago Katarja proti Nemčiji favorit tega obračuna. Katarci, ki jih vodi sloviti Španec Valero Rivera, bodo s težavo spremljali slovensko hitro igro, ki bi morala biti naš glavni adut. Z visokim ritmom bi nasprotnika morali zlomiti okrog 45. minute. Največja ovira našim ro-kometašem bo zagotovo eden najboljših vratarjev na svetu Šarič. Treba ga bo spustiti pod deset obramb na tekmi. Obramba bo morala posebno pozornost usmeriti v Capoteja, ki je v 2. polčasu s svojimi goli iz razdalje potopil nemško barko. Naši reprezentanci se je ob izpadu Nemčije ponudila lepa priložnost za polfinale in boj za medalje. Takšne priložno-
sti četa trenerja Vujovica ne bi smela izpustiti iz svojih rok.
Glavni kandidati za naslov svetovnih prvakov še vedno ostajajo gostitelji Francozi, ki so pričakovano opravili z Islandci (31:25). Nasprotnik Francije v četrtfinalu bo Švedska, ki ima zelo zanimivo reprezentanco: Švedi so proti Belorusiji dosegli izjemno visoko zmago (41:22) in bi lahko bili zelo trd oreh tudi za domačine. Kot zadnji so se v četrtfi-nale uvrstili naši sosedje Hrvati, ki so ugnali Egipt (21:19). Hrvaška na prvenstvu ne blesti in jo v četrtfinalu najbrž čaka previsoka ovira, imenovana Španija. Ampak sodeč po rezultatih osmine finala lahko pričakujemo še zanimivejše tekme četrtfinala in mogoče kakšno novo presenečenje. Upamo samo, da se to presenečenje ne bo imenovalo Katar ...
Pari četrtfinala, torek, 24. 1.:
ob 17.00: Norveška - Madžarska (naš tip: zmaga Norveške). Skandinavci imajo zelo dobro, visoko ter fizično močno ekipo, zato so favoriti te tekme. Ne verjamem, da Madžari lahko znova presenetijo;
ob 19.00: Francija - Švedska (naš tip: zmaga Francije). Gostitelji ne bodo izpustili iz rok tekem, ki bosta odločali o zlati medalji (polfinale, finale). Švedska je ekipa, ki lahko nudi dober odpor, a premalo za napredovanje med štiri najboljše na svetu.
ob 20.45: Španija - Hrvaška (naš tip: zmaga Španije). Res je, da so Španci »viseli« proti Brazilcem, a tudi Hrvaška je daleč od želene forme, zato več možnosti za napredovanje dajem Španiji. Špance vidim v boju za zlato kolajno s Francijo.
ob 20.45: Slovenija - Katar (naš tip: zmaga Slovenije). Po izpadu Nemčije ima Slovenija prelepo možnost, da se poda v boj za kolajne na SP. Takšne priložnosti naša ekipa ne bi smela izpustiti iz rok. Katar je res neugoden, ampak po kakovosti daleč za nami. Ne verjamem, da Katarcem lahko uspeta dve odlični tekmi v treh dneh. Tekaško smo daleč pred nasprotnikom in to bi morali izkoristiti. Slovenijo vidim v boju za končno tretje mesto.
Uroš Krstič
12 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 24. januarja 2017
Boks • Slovenska liga
V glavni borbi Venko ugnal Lazarja
Foto: Črtomir Goznik
Rezultati članov BK Ring in Dejan Zavec Boxing:
Jure Kovač (Boxeo Novo mesto) - Filip Pirc Kolar (BK Ring Ptuj) 1:2 Tomi Lorenčič (DZ Boxing) - Elviton Krasniqi (BK Tezno Maribor) 2:1 Alen Kralj (BK Ring Ptuj) - Sadik Gashi (ŽBK Maribor) 1:2 Timi Pučko (BK Ring Ptuj) - Kevin Dornik (BK Intercom Celje) 3:0 Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) - Job Petrovčič (BK Barje) 2:1 Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Vida Rudolf (DZ Boxing) 2:1 Blaž Petek (BK Ring Ptuj) - Nik Škornik (BK Intercom Celje) 2:1 Andrej Lendel (BK Ring Ptuj) - Andraž Južnič (BK Knockout U) 1:2 Aljaž Venko (DZ Boxing) - Denis Lazar (BK Ring Ptuj) 2:1 Miha Vindiš (BK Ring) - Petar Gavrič (BK Tivoli Ljubljana) 0:3
Anja Jabločnik (BK Ring, desno) in Vida Rudolf (DZ Boxing) sta tokrat prikazali daleč najbolj izenačen medsebojni dvoboj.
Podčetrtek oziroma Terme Olimija so bile prizorišče 3. kroga slovenske boksarske lige za sezono 2016/17. Uvodni slovenski boksarski dogodek leta je bil dobro zastopan, saj je bilo na sporedu kar 26 dvobojev. V njih so se pomerili od najmlajših osnovnošolcev do izkušenih članov. Skorajda vso starostno paleto je tokrat na tekmovanju imel tudi Boks klub Ring, saj je nastopilo osem njihovih boksarjev in ena bo-ksarka, Dejan Zavec Boxing je imel tri predstavnike.
Med vsemi obračuni je bil daleč najodmevnejši in tudi najkakovostnejši tisti med Aljažem Venkom (Dejan Zavec Boxing) in Denisom Lazarjem (BK Ring Ptuj). Oba sodita v sam vrh slovenskega boksa, merila sta se v kategoriji do 81 kg. Gledalci so lahko videli zares dober dvoboj, v katerem je izkušenejši Venko taktično izvajal dvojne napade ter je zadal Lazarju absolutno več udarcev, medtem ko je slednji zaključeval z močnejšimi udarci. Sodniki so z deljeno odločitvijo za zmagovalca postavili Venka, ki ga že ob koncu tedna čaka naslednji nastop na mednarodnem turnirju v Nemčiji.
Glede kakovosti je le malo za omenjenim zaostajal dvoboj med Andrejem Lendelom (BK Ring Ptuj) in Andražem Južničem (BK Knockout Ljubljana). Borca sta drug drugega dobesedno zasipala z množico udarcev, za sodnike je bil očitno natančnejši Južnič.
Med mladimi ptujskimi boksarji je 13-letni Filip Pirc
Kolar (BK Ring Ptuj) zabeležil svojo drugo zmago. Blizu temu je bil Alen Kralj (BK Ring Ptuj), a so v izenačenem dvoboju proti Sadiku Gashiju (ŽBK Maribor) malenkosti odločile v prid slednjega, ki je v mlajših starostnih kategorijah nastopil tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. Za Timijem Pučkom
je prvi članski obračun, v katerem je s soglasno sodniško odločitvijo premagal Kevina Dornika. V Podčetrtku je bil na sporedu še en »standardni obračun«, Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) - Job Petrovčič (BK Barje). To je bil njun četrti obračun, ki ga je ponovno dobil Lovrec in tako dobro opravil prvi mladinski obra-
čun, ki je trajal tri runde po tri minute.
Prvič je bil tudi v ženskem boksu po novih pravilih članski dvoboj dolg trikrat po tri minute, saj se je do letošnjega leta boksalo štirikrat po dve minuti. S to novostjo sta se srečali še eni znanki, Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) in Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing). Obračun je bil bolj enakovreden kot prejšnji, kljub manjšemu pomanjkanju treningov pa je tudi tokrat slavila članica BK Ring. Podobno kot Pučko se je prvič med člani preizkusil tudi Blaž Petek (BK Ring Ptuj), tudi on je zabeležil zmago. Po določenem času se je tekmovalno v ring vrnil Miha Vindiš (BK Ring), velika želja po dokazovanju pa ga je nekoliko zapeljala. Tako je zaradi nepravilnih udarcev že v 1. minuti prejel javni opomin, ki ga je tudi stal zmage, saj je kasneje boksal odlično, tako da je bil tekmec ob koncu 3. runde na meji knockdowna.
Iz mlade ptujske garde boksarjev je v Termah Olimija tekmoval tudi Tomi Lorenčič (DZ Boxing), ki se je pomeril z Elvitonom Krasniqi-jem (BK Tezno Maribor). Lorenčič je bil izrazito boljši tekmec in je dokazal, da je v dobri formi.
BK Ring v 3. krogu s petimi zmagami in štirimi porazi osvojil novih 19 točk in je močno povečal vodstvo na ligaški lestvici. Člani DZ Boxinga so na 4. mestu in so tokrat v Podčetrtku za dve zmagi in poraz dobili novih 7 točk. Nove točke in nove zmage bodo najboljši slovenski boksarji in boksarke lovili v 4. krogu lige, ki bo na sporedu 18. februarja v Šmarju pri Jelšah.
Ekipni vrstni red:
1.	BK Ring Ptuj 61 točk
2.	BK Intercom Celje 28 točk
3.	BK Portorož 24 točk
4.	DZ Boxing 21 točk
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Krim prikazal moderen in hiter rokomet
ZRK Aklimat Ptuj -RK Krim Mercator 22:37 (12:18)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 7, Kac, Kreft 1, Ivančič, Kolednik, Pušnik, Bo-rovčak, Širec, Selinšek 2, Majcen, Korotaj 10, Gomilšek, Mar-kovič 2. Trener: Nikola Bistrovič.
RK KRIM MERCATOR: Geor-gijev, Benko 9, Milanovič Litre 3, Jeriček, Hrnčič, Stefanišin, Bajramoska 4, Marinček, Zulič 11, Koren 4, Pandžič, Kamdop 1, Amon 4, Zrimšek 1. Trener: Uroš Bregar.
Najboljšo slovensko žensko rokometno ekipo Krim Mercator si je na obračunu s
Ptujčankami prišlo ogledat v športno dvorano Ljudski vrt kakšnih 150 gledalcev, ki so videli hiter in moderen rokomet Ljubljančank ter soliden odpor domačink.
V uvodnih 12. minutah so igralke Aklimata držale priključek s favoriziranimi gostjami in so z zadetkom Kreftove z levega krila celo povedle 6:5. Sledilo je obdobje Krima, saj so njihove igralke postavile gibljivo globoko obrambo 6-0, ki je domačinke nikakor niso mogle prebiti, pri tem so še same zastreljale nekaj priložnosti. To so gostje ekspre-sno izkoristile in si priigrale osem zadetkov prednosti. V
realizaciji je najbolj izstopala Benkova, ki je neumorno zadevala s položaja desnega krila, ob organizaciji igre je bila v napadu tudi zelo uspešna Zuličeva. Na drugi strani sta tako v prvem polčasu kot tudi v nadaljevanju strelsko pri Ptujčan-kah izstopali Korotajeva in Mateševa. Skozi tekmo je na trenutke zelo solidno branila tudi mlada Pušnikova, medtem ko sta bili na drugi strani na vratih še bistveno uspešnejši v prvem polčasu Stefanišinova in v drugem polčasu Pandžičova. V zadnjih trenutkih prvega dela sta Mateševa in Markoviče-va znižali na 12:18.
V drugem delu so gledalci spremljali hitrejšo in še učinkovitejšo igro Krima, ki je na čase postavil tudi neprebojno obrambo. To so z zadetki lahko v nadaljevanju prebile le tri zunanje ptujske igralke Se-linškova, Mateševa in razpoložena Korotajeva, ki je skupno dala deset zadetkov, ter krožna napadalka Markovičeva. Na drugi strani sta se razpoloženima Zuličevi in Benkovi strelsko pridružili še Amonova in Korenova. Z nekaj uigranimi akcijami so gostujoče igralke pokazale njihovo kakovost in zares veliko zadetkov dosegle tudi iz protinapadov. Prednost je hitro narasla na več kot deset zadetkov, najvišja je znašala že 16 zadetkov.
Oceno tekme je iz domačega tabora podala Barbara Se-linšek: »Mislim, da je bila na tekmi z močnimi tekmicami naša obramba boljša kot na prejšnjih tekmah. Igrale smo
organizirano, v obrambi smo se borile in v napadu nam je igra stekla v prvem polčasu, medtem ko nam v nadaljevanju ni šlo tako dobro.«
Na Ptuju smo videli na delu slovenske predstavnice v Ligi prvakinj iz Ljubljane in to je bil pravi dan za rokomet, na katerem so z občasno dobro igro soliden vtis pustile tudi domače rokometašice.
Nikola Bistrovič, trener ŽRK Aklimat Ptuj: »Mi smo odigrali toliko, koliko smo realno zmožni, nič več in nič manj. V določenih elementih smo odigrali zares dobro. Delam predvsem na tem, da postanemo ekipa, da igralke na igrišču zares delajo druga za drugo in s tem sodelovanjem sem zadovoljen. Sam rezultat je takšen, kot je, saj smo igrali proti evropskemu velikanu, ki tudi v tej sezoni kaže zobe v Evropi.«
Uroš Bregar, trener RK Krim Mercator: »Ptujčanke so odigrale dober prvi polčas, na začetku tekme sta nam delali preglavice Korotajeva in Mateševa. Ne glede na poraz mislim, da so se domačinke pokazale danes v lepi
1. A SRL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Aklimat Ptuj - Krim Mercator 22:37 (12:18), Krka - Koper 24:27 (14:13), Ljubljana - Celje Celjske mesnine 26:29 (11:13), Mlinotest Ajdovščina - Branik 41:23 (22:9), Velenje - Zagorje 23:31 (11:19)
1.	KRIM MERCATOR 10 10 0 0 18
2.	ZAGORJE 10 9 0 1 18
3.	MLIN. AJDOVŠČINA 10 6 0 4 12
4.	CELJE C. MESNINE 10 6 0 4 12
5.	ZEL. DOLINE ŽALEC 10 6 0 4 12
6.	KRKA	10 4 1 5 9
7.	LJUBLJANA 10 4 0 6 8
8.	AKLIMAT PTUJ 10 4 0 6 8
9.	Ž.U.R.D. KOPER 10 2 1 7 5
10.	BRANIK	9 2 1 6 5
11.	VELENJE 10 0 1 9 1
luči in jim želim tudi v nadaljevanju sezone, da zmagajo kakšno tekmo več. Mi pa na tej tekmi nismo igrali kompletni, a smo jo izkoristili, da smo odigrali določene stvari kot priprave na tekmo z Gyorom. Igralke so nastopile dobro, osvojili smo dve točki, kar je bil naš cilj, sedaj pa nas čakajo precej zahtevnejše evropske tekme.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Krima so tudi na Ptuju pokazale, zakaj spadajo med najboljše evropske ekipe.
Namizni tenis • Na finalni turnir kadetinje Cirkovc in mladinke Ptuja
Pred kratkim so po Sloveniji potekali kvalifikacijski turnirji za udeležbo na finalnih turnirjih ekipnega državnega prvenstva v konkurenci kadetov in mladincev. Kadetski finale bo 18. in 19. februarja na sporedu v Izoli, mladinski pa 25. in 26. februarja na Muti. V finale sta se uspeli prebiti tudi dve ekipi iz našega območja, ekipa kadetinj NTK Cirkovce in ekipa mladink NTK Ptuj.
Prepričljive so bile predvsem kadetinje iz Cirkovc, ki so na turnirju na Ravnah osvojile 1. mesto. Pod uspeh so se podpisale Nika in Lara
Belaj ter Ina Unger. V mladinski konkurenci so bile Ptujčanke uspešne v postavi Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butkovska in Tjaša Murko. Blizu uspeha je bila tudi mladinska ekipa iz Cirkovc (Ina in Iva Unger ter Nika Belaj), a ni napredovala zaradi slabšega količnika dobljenih in izgubljenih srečanj. Enega izmed kvalifikacijskih turnirjev je organiziral tudi NTK Ptuj.
Seznam finalistk:
kadetinje: NTK Arrigoni, NTS Mengeš, NTK Letrika, NTD Kajuh-Slovan, NTK Cirkovce, NTK Kema, NTK Sobota, NTK Fužinar Inter Diskont;
mladinke: NTS Mengeš, NTD Kajuh-Slovan, NTK Kema, NTK Muta, NTK Arrigoni, NTK Letrika, NTK Vesna, NTK Ptuj.
JM
torek • 24. januarja 2Q17
Spori
Štajerski	13
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS - Ormož
Ormozani znova najboljši s pištolo, Stojak in Venta nepremagljiva
V	športni dvorani na Har-deku v Ormožu je minuli konec tedna domače SD Kovinar zelo uspešno organiziralo četrti turnir prvoligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. Dobri organizaciji so sledili tudi rezultati domačih strelcev, saj je Kovinar slavil novo zmago s pištolo, štirje spodnjepodravski posamezniki pa so si pristrelja-li finale najboljše osmerice. Dvojno zmago sta slavila letos najboljša strelca s pištolo v državi, mladi Ptujčan Sašo Stojak in domači favorit Kevin Venta.
V	1. A DL s pištolo so še tretjo in zelo prepričljivo zmago v sezoni slavili aktualni prvaki Kovinarja iz Ormoža in s 1135 krogi postavili svoj najvišji letošnji rezultat in drugega najboljšega v sezoni (1138). S 1123 krogi so ekipno srebro osvojili aktualni podprvaki iz Miklavža pri Ormožu, ki jim na prvih treh turnirjih nikakor ni steklo. Tokrat so pokazali povsem drugačen obraz in v skupnem seštevku iz osmega napredovali na šesto mesto. Ptujčani so z rezultatom 1117 krogov le za krog zaostali za Grosupeljčani na četrtem mestu, kljub temu pa obdržali drugo mesto v skupnem
seštevku, zaostanek za vodilnimi Ormožani pa so Ptujča-ni povečali z 8 na 14 točk.
Stojak in Venta slavila dvojno posamično zmago
Prvo letošnjo zmago med posamezniki v 1. A DL s pištolo je slavil mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki se je s 379 krogi uvrstil v finale kot tretji najboljši v kvalifikacijah, nato pa zablestel v polni koncentraciji. V 24 strelih finala je nanizal kar 13 dese-tic ter v končnem obračunu za zlato odličje ugnal še domačega favorita, aktualnega prvaka in najboljšega slovenskega strelca s pištolo Kevi-na Vento s prednostjo 2,6 kroga. Stojak je tako po dveh bronastih odličjih osvojil še zlato in se v skupnem seštevku povzpel na 2. mesto s tremi točkami zaostanka za vodilnim Vento. Slednji je blestel v kvalifikacijah, kjer je s 390 krogi postavil letošnji najboljši rezultat. Na koncu je še tretjič v sezoni osvojil drugo mesto ter povečal vodstvo v skupnem seštevku pred zasledovalci. V finale se je s 378 krogi drugič v sezoni uvrstil tudi miklavški strelec Boštjan Simonič in s konč-
nim 5. mestom dosegel svojo najvišjo uvrstitev v sezoni. Zelo blizu uvrstitvi v finale so bili tudi preostali ormoški (Vignjevič, Hodžič) in mi-klavški (Simonič S., Cigla-rič) strelci in za najboljšimi zaostali za dva oz. tri kroge. Zelo prijeten pa je pogled na skupno razvrstitev najboljših posameznikov po štirih turnirjih, saj sta v vodstvu Kevin Venta in Sašo Stojak, med prvimi 12 strelci pa najdemo kar polovico strelcev iz Spodnjega Podravja.
Ormožani s ponesrečenim nastopom s puško
V	1. A DL s puško so še tretjo zmago, tokrat z najvišjim rezultatom sezone (1240,7), dosegli Grosupeljčani in povečali vodstvo v skupnem seštevku na zajetnih 10 točk pred Olimpijo, ki je bila druga s 1231,7 kroga, in Ormo-žani, ki so po treh ekipnih odličjih v sezoni prvič ostali brez, s 1221,7 kroga so osvojili 5. mesto.
Kuharičeva najboljša v kvalifikacijah
V	kvalifikacijah 1. A DL s puško je blestela domača
Namizni tenis
Poraza z različnima predznakoma
1. SNTL (Ž)
12. KROG: Arrigoni - Ptuj 5:1, Muta - Kajuh-Slovan 5:2, Kema - Letrika 3:5, Vesna - Logatec 5:3.
1. MUTA	9	9	O	45:7	1S
2. ARRIGONI	10	9	1	45:15	1S
3. VESNA	10	6	4	SS:SS	12
4. LOGATEC	9	5	4	SS:SO	1O
5. KAJUH-SLOVAN	1O	5	5	S1:S7	1O
6. LETRIKA	1O	5	5	S2:42	1O
7. KEMA	1O	S	7	2S:4S	6
8. PTUJ	1O	2	S	S2:45	4
9. JESENICE	1O	O	1O	1S:5O	O
ARRIGONI - PTUJ 5:1
Sterchi - Butkovska Toma-nič 3:2, Paulin - Komovec 3:0, Ludvik - Krajnc 3:1, Paulin - Butkovska Tomanič 3:0, Sterchi - Krajnc 1:3, Ludvik -Komovec 3:0.
Ptujske igralke pod vodstvom Marinka Grbiča so v Izoli doživele pričakovan poraz. Primorska vrsta je v tem trenutku pač premočna za ptujsko, pri kateri je edino točko osvojila Katja Krajnc v dvoboju s Katrino Lydio Sterchi.
Luka Krušič (NTK Ptuj)
V elitni moški ligi favoriti niso imeli posebnih težav, štiri prvouvrščene ekipe so slavile zmage. Mariborčani so tokrat slavili proti ekipi Ilirije v Ljubljani (0:5), Danilo Piljak je prispeval eno posamično zmago.
2. SNTL (m)
i. SNTL (m)
1. KRKA I	12	12	O	6O:1S	24
2. KEMA	12	11	1	56:25	22
3. INTER DISKONT I12		9	S	54:2S	1S
4. MARIBOR	12	S	4	49:29	16
5. ARRIGONI	12	6	6	42:4S	12
6. SOBOTA	12	6	6	41:44	12
7. MENGEŠ I	12	5	7	SS:45	1O
S. KAJUH-SLOVAN I 12		2	1O	2S:54	4
9. ILIRIJA	12	1	11	15:59	2
10. OLIMPIJA	12	O	12	17:6O	O
7. KROG: Prebold -				Ptuj	5:4
1. SAVINJA	1S	1S	O	65:1S	26
2. MELAMIN	1S	12	1	62:26	24
3. RAKEK	1S	1O	S	56:S6	2O
4. MUTA	1S	6	7	4S:47	12
5. VESNA	1S	6	7	4S:46	12
6. INTER DISKONT II13		5	S	45:45	1O
7. PTUJ	12	S	9	S2:5S	6
8. LOGATEC	12	S	9	S1:55	6
9. KRIŽE	12	S	9	29:55	6
10. PREBOLD	12	2	1O	2S:5S	4
PREBOLD - PTUJ 5:4
Zore - Podlesnik 1:3, Žgank - Drčič 3:0, Fridrih - Krušič 2:3, Žgank - Podlesnik 3:2, Zore - Krušič 0:3, Fridrih - Še-
Foto: Strelska zveza Slovenije
Najnatančnejše streljanje na 4. turnirju 1. A DL s pištolo sta z dvojno posamično zmago dokazala Ptujčan Sašo Stojak in domačin Kevin Venta (vodilna v skupnem seštevku), uspešni pa so bili tudi preostali spodnjepodravski strelci, z leve strani Boštjan Simonič, Majda Raušl in Simon Simonič.
Foto: Črtomir Goznik
gula 3:1, Žgank - Krušič 1:3, Fridrih - Podlesnik 3:2, Zore -Šegula 3:2.
Medtem ko so ptujska dekleta v tem krogu doživela pričakovan poraz, pa tega ne moremo trditi za fante, ki so gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Prebolda, ki ima najstarejšo ekipo v ligi, a so ga vseeno doživeli...
Začelo se je obetavno, z zmago Zorana Podlesnika. Naslednje tri točke za gostujočo ekipo je prispeval najboljši ptujski igralec Luka Krušič, ki je bil na pričakovanem nivoju. Pri vodstvu 3:4 bi morala Zoran Podlesnik ali Marsel Šegula dobiti enega od preostalih dvobojev in zaključiti tekmo, a sta oba izgubila v tesnih končnicah z 2:3. Tako je splavala po vodi res lepa priložnost za novi točki...
m
strelka Urška Kuharič in
s 416,7 kroga postavila najboljši rezultat dneva. V finale so se uvrstili vsi trije grosupeljski strelci, kot največje presenečenje pa je s 408,3 kroga brez finala na 14. mestu ostala dvakratna olim-pijka in najboljša slovenska strelka Živa Dvoršak. V finale se nista uspela uvrstiti tudi preostala domača ormoška strelca Tadej Horvat (404,8) in Petra Vernik (400,2), ki sta osvojila 19. in 30. mesto. Aktualna ligaška podprvakinja Urška Kuharič se je z bučno podporo domačega občinstva dobro borila tudi v finalu, v 20 strelih je oddala samo štiri devetice, vendar kljub temu ostala brez posamičnega odličja na 4. mestu. V skupnem seštevku Kuhari-čeva ostaja na 3. mestu, kjer ima 14 točk zaostanka za vodilno Živo Dvoršak oz. 8 točk za Željkom Moiče-vicem. Posamično zmago je s popolnim streljanjem - 24 zadetkov v desetico - slavila mlada grosupeljska strelka Klavdija Jerovšek, ki je v finalu dosegla izjemnih in rekordnih 250,2 kroga.
Juršinci s prvo zmago do vodstva v 1. B DL s pištolo
V 1. B DL s pištolo so Juršin-čani po dveh drugih mestih slavili prvo in zelo prepričljivo zmago v sezoni (1113). S tem so prevzeli vodstvo v
1. A-liga pištola
Ekipno:	krogi
1.	KOVINAR ORMOŽ	1135
2.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1123
3.	GROSUPLJE	1118
4.	PTUJ	1117
5.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1116
6.	BREŽICE	1112
7.	LOTRIČ ŽELEZNIKI	1109
8.	VREMŠČICA	1104
9.	KAMNIK	1087
10.	OLIMPIJA	1077
11.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1040
12.	MAROK SEVNICA	738 Posamično:
1.	Sašo Stojak, Ptuj	(379)
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (390)
3.	Peter Tkalec, D. P. Rečica (377)
4.	Jože Čeper, Vremščica (386)
5.	Boštjan Simonič, J. K. Miklavc (378) 7. Klemen Tomaševič, Železniki (378)
11.	Simon Simonič, J. K. Miklavž (373)
12.	Nenad Vignjevič, Kov. Ormož (373)
14.	Emerik Hodžič, Kov. Ormož (372)
15.	Aleks. Ciglarič, J. K. Miklavž (372) 18. Majda Raušl, Ptuj	(369) 20. Matija Potočnik, Ptuj (369)
1. A-liga puška
Ekipno:
1.	GROSUPLJE
2.	OLIMPIJA
3.	TRIGLAV JAVORNIK K.B.
4.	I. POH. BATALJON RUŠE
5.	KOVINAR ORMOŽ
6.	ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE
7.	KAMNIK
8.	K. FLISARJA TIŠINA
9.	1956 TRBOVLJE
točke
5S 27 SS S9 SS 2S S4 l2 lS ll S 27
97 (2.)
100 (1.)
S5 (4.)
75 (5.)
47 (l2.)
92 (S.)
29 (l9.)
2O (26.)
59 (S.)
5S (9.)
47 (ll.)
l6 (2S.)
krogi točke 1240,7 55
l2Sl,7 l2SO,5 l22S,7 l22l,7
1217.5
1212.6 l2lO,S l2O5,9
10.	GANČANI	1203,3	10
11.	POSTOJNA	1203,2	12
12.	ČRENŠOVCI	1192,3	14 Posamično:
1.	Klavdija Jerovšek, Grosuplje (414,4)	82 (4.)
2.	Sonja Benčina, Olimpija	(413,9)	45 (12.)
3.	Jan Kolenc, Grosuplje	(412,0)	61 (10.)
4.	Urška Kuharič, Kov. Ormož	(416,7)	84 (3.)
5.	Željko Moičevič, Grosuplje	(414,3)	92 (2.) 10. Franc Pinter, Kamnik	(410,4)	76 (5.) 14. Živa Dvoršak, Olimpija	(408,3)	98 (1.) 19. Tadej Horvat, Kov. Ormož	(404,8)	13 (28.) 30. Petra Vernik, Kov. Ormož	(400,2) 31 (18.)
45 S6 25 45 2l 29 2S lS
1. B-liga pištola
Ekipno:
1.	JURŠINCI
2.	ŠKOFJA LOKA
3.	DOMŽALE
4.	TRZIN
5.	MROŽ VELENJE
6.	KIDRIČEVO
7.	GORENJA VAS
8.	GORJANCI
9.	POSTOJNA
10.	1956 TRBOVLJE
11.	CELJSKA ČETA MALA B.
12.	DOLIČ Posamično:
1.	Luka Ušeničnik, Škofja Loka
2.	Ludvik Pšajd, Juršinci
3.	Denis Bola Ujčič, Postojna
5.	Miha Grohar, Domžale
6.	Mirko Moleh, Juršinci
7.	Renato Šterman, Mrož
10.	Rok Pučko, Juršinci
11.	Uroš Mohorko, Kidričevo 16. Mateja Levanič, Kidričevo 27. Matevž Mohorko, Kidričevo
krogi točke 1113 46
lO9S lO97 lO9S lOS4 lO76 lO7O lO66 lO62 lO52 lO4O 9S9
42 4S 42 SS
25 2O
26 2O l9
5
6
(575)	74 (5.)
(576)	77 (4.) (S74)	SO (S.) (S7l)	96 (l.) (S70)	52 (11.) (S69)	9O (2.) (S67)	S4 (1S.) (S67)	S4 (19.) (S60)	24 (24.) (S49)	S4 (17.)
skupnem seštevku, kjer imajo tri točke prednosti pred Domžalčani. Kidričani so dosegli 1076 krogov in osvojili 6. mesto. Med posamezniki se je z najboljšim streljanjem v sezoni izkazal juršinski strelec Ludvik Pšajd in s 376
krogi osvojil drugo mesto za mladim zmagovalcem iz Škofje Loke Lukom Ušenični-kom (378).
Naslednji prvoligaški turnir v sezoni bo znova v Ljubljani, in sicer 18. 2.
Simeon Gonc
ŠPORTNIK LETA 2016
MESTNE OBČINE PTU3
♦ • *
• * L •	*j
■ • i	.. . • *
* •
: ^	četrtek, 26. januar 2017 ob 18. uri
v'.t	Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj
■ \ 1 ' ' •
. t' _
sjp
t-"rT»atóntfTJ¡
Créât tveLibsi
14 Štajerski TEDNIK
Šport, rekreacija
torek • 24. januarja 2017
Rokomet • Prijateljska tekma
Predstava v Zlatorogu boljša od rezultata
Foto: Črtomir Goznik
Derbi ekip KMN Draženci (temni dresi) in ŠD Rim je dobila ekipa iz Dražencev.
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm
KMN Draženci in ŠD Rim že v končnici
Liga malega nogometa Generali
REZULTATI 9. KROGA: EHM
Team - Hajdina 3:2, Andia-mo Pizza - ŠD Draženci 5:2, Poetovio Plindom 0807300
-	Bagerkom 5:3, ŠD Destrnik virtuozi - MŠD Ptuj 4:2, Trcko
-	KMN Draženci 2:4, ŠD Rim
-	ŠD Ptujska Gora 6:0. REZULTATI 10. KROGA:
Hajdina - ŠD Ptujska Gora 8:1, KMN Draženci - ŠD Rim 5:1, Bagerkom - Trcko 3:5, MŠD Ptuj - Poetovio Plindom 0807300 2:15, ŠD Draženci -ŠD Destrnik virtuozi 1:3, EHM Team - Andiamo Pizza 3:3.
1.	KMN DRAŽENCI 10 8 1 1 46:20 25
2.	ŠD RIM	10 7 2 1 36:13 23
3.	POETOVIO PLIND. 10 6 3 1 47:23 21
4.	BAGERKOM 10 6 1 3 28:22 19
5.	TRCKO	10 6 0 4 39:29 18
6.	ANDIAMO SAŠ 10 5 3 2 37:22 18
7.	DESTRNIK VIRTU. 10 5 0 5 31:29 15
8.	ŠD PTUJSKA GORA 10 3 1 6 21:40 10
9.	EHM TEAM 10 2 1 7 14:28 7
10.	ŠD DRAŽENCI 10 2 1 7 22:44 7
11.	HAJDINA 10 2 0 7 22:38 6
12.	MŠD PTUJ 10 1 1 8 17:55 4
Minuli konec tedna je bil precej naporen za igralce v Ligi malega nogometa Generali. Odigrali so namreč kar dva kroga, ki sta že dala nekaj odgovorov na vprašanje, kako bo izgledala končna lestvica.
Najbolj zanimivi sobotni tekmi sta bili Poetovio - Bagerkom in Trcko - KMN Draženci, saj se vse ekipe krčevito borijo za uvrstitev v končnico. Oslabljeni Ptujčani so ugnali Pragerčane, čeprav je bil rezultat še nekaj minut pred koncem 3:3. Derbi kroga je pripadel KMN Draženci, ki po porazu v uvodnem krogu igrajo naravnost odlično. V zadnji sobotni tekmi so rimljani odpihnili sosede s Ptujske Gore.
Ptujska Gora je bridek poraz doživela tudi v nedeljo, ko jo je deklasirala Hajdina, v velikem derbiju vodilnih ekip lige pa je prepričljivo slavila ekipa KMN Draženci in s tem prevzela vodstvo na lestvici. Bager-kom je še drugič v dveh dneh klonil s 3:5, s čimer izgublja 3. mesto, ki vodi v končnico. To mesto so sedaj zasedli igralci Poetovia, aktualni prvaki, ki so v nedeljo slavili najvišjo zmago v lige doslej. Destrniča-
ni so ugnali ŠD Draženci, EHM Team pa je presenetil igralce Andiama Pizze in jih še za malenkost oddaljil od uvrstitve na eno od prvih treh mest.
Pred zadnjim krogom rednega dela sta si mesti v končnico tekmovanja že zagotovili ekipi KMN Draženci in ŠD Rim, v boju za tretjo prosto mesto pa najbolje kaže aktualnim prvakom Poetoviu, ki v zadnjem krogu za potrditev končnice potrebuje vsaj točko.
TRCKO - KMN DRAŽENCI 2:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Zagoršek 10., 0:2 Simonič 14., 0:3 Petek 15., 1:3 Kukovec 24., 2:3 Ba-uman 29., 2:4 Zagoršek 30.
TRCKO: Pšajd, Kukovec, Bauman, Šalamun, Majerič, Sitar, Lovenjak, Hliš
KMN DRAŽENCI: Jazbec, Rumež, Kozel, Vindiš, Petek, Zagoršek, Simonič, Fras
Derbi 9. kroga je bil odigran med ekipama Trcko in KMN Draženci. Obe ekipi sta se borili za uvrstitev v končnico tekmovanja, bistveno boljše pa tudi po zaslugi zmage kaže Draženčanom. Že uvod je nakazal, da bo tekma trda, saj sta se obe ekipi zavedali vložka. Pravih priložnosti ni bilo, obrambi obeh moštev sta bili vselej na mestu. V 9. minuti je Zagoršek zadel za Dražen-ce, ti pa so nato skorajda vse dvome o zmagovalcu rešili v sami končnici prvega dela, ko so zadeli še dvakrat. Najprej je po izjemnem samostojnem prodoru zadel Simonič, nato pa še Petek. V nadaljevanju so mladi igralci Trcka zaigrali na vse ali nič, tudi z vratarjem v polju in po nekaj priložnostih v 24. minuti preko Kukovca tudi znižali. Sledilo je obdobje dokaj izenačene igre, malo pred koncem pa je zelenim nekaj upanja z zadetkom vlil Bauman. Trcko se je pognal v napad, kar pa je po prestre-ženi žogi kaznoval Zagoršek in s svojim drugim zadetkom postavil končni izid srečanja.
KMN DRAŽENCI - ŠD RIM 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Simonič 10., 2:0 Vindiš, 3:0 Vindiš 22., 3:1 T. Gajser 24., 4:1 Simonič 27.,
5:1 Emeršič
KMN DRAŽENCI: Fras, Jazbec, Rumež, Vindiš, Petek, Zagoršek, Simonič, Emeršič
ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, M. Gajser, Krajnc, Pihler, Mu-lej, T. Gajser.
V nedeljskem popoldnevu je lahko dokaj številno občinstvo spremljalo veliki obračun med prvo- in drugouvrščeno ekipo lige. KMN Draženci so se z zmago tudi teoretično uvrstili v končnico, ob tem pa prevzeli vodstvo na lestvici.
Tekma je bila pravi praznik malega nogometa, tempo igre je bil resnično na visokem nivoju. Rim je ponovno vztrajal pri igri z vratarjem v polju, Pi-hler je v 3. minuti zadel tudi vratnico. Trdo igro brez velikih priložnosti smo spremljali vse do 10. minute, ko je Simonič z diagonalnim strelom presenetil Zupaniča. Takoj zatem je bilo že 2:0, »penal« je po napaki vratarja Zupaniča, ki je ob tem prejel še rumeni karton, izkoristil Vindiš. Osmoljenec tekme Zupanič je bil ponovno v ospredju v začetku nadaljevanja, ko je po napaki nespretno zaustavil prodirajočega Zagorška in ob tem prejel še drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev. Draženčani so prevzeli pobudo in po nekaj strelih na vrata Rima preko Vindiša v 22. minuti povedli z visokih 3:0. Malo za tem so rimljani preko T. Gajserja izid znižali, toda sinjemodrim kaj več ni uspelo. V sami končnici tekme so prejeli še dva zadetka, kar je pomenilo prvi poraz v letošnjem tekmovanju.
tp
ONL Videm
ČLANI
6. KROG: ŠD AS - EHM Team 13:2, ŠD Lancova vas člani - ŠD Pobrežje člani 3:5, KMN Majolka člani - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 3:0, NK Tr-žec R21 - ŠD Zg. Pristava Bar Incognito 1:8. Prosta je bila ekipa NK Videm mladina.
1.	KMN MAJOLKA 5 5 0 0 27:9 15
2.	ŠD AS	6 4 0 2 39:21 12
3.	ŠD ZG. PRISTAVA 5 4 0 1 27:13 12
4.	ŠD SELAN 5 3 0 2 23:13 9
5.	NK TRŽEC R21 6 3 0 3 16:21 9
6.	ŠD LANCOVA VAS 5 2 0 3 23:20 6
7.	SD POBREZJE 5 2 0 3 16:18 6
8.	VIDEM - MLADINA 5 1 0 4 12:38 3
9.	EHM TEAM 6 0 0 6 14:44 0
VETERANI
6. KROG: Joe Fernandes Copy Sitar veterani - ŠD Pobrežje veterani 2:1, KMN Majolka veterani - ŠD Lancova vas veterani 6:4, Gostilna Kozel ŠD Selan - ŠD Zg. Pristava veterani 2:1. Prosta je bila ekipa JP Team.
1.	KOZEL ŠD SELAN 5 5 0 0 22:6 15
2.	JP TEAM 5 3 1 1 23:23 10
3.	KMN MAJOLKA 5 3 0 2 33:19 9
4.	ŠD LANCOVA VAS 5 2 12 19:19 7
5.	ŠD ZG. PRISTAVA 5 113 13:22 4
6.	JOE FERNANDES 6 114 16:28 4
7.	ŠD POBREŽJE 5 0 2 3 12:21 2
Darko Lah
CELJE PIVOVARNA LAŠKO - DRAVA PTUJ 49:28 (26:18)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO:
Gajič, Dobaj, Žvižej 8, Sivka 5, Mlakar 9, Patrianova 4, Grošelj 6, Suholežnik 3, Ža-bič, Malus 3, Dobovničnik 4, Makuc 2. Kunst 1, Razgor 3. Trener: Branko Tamše.
DRAVA PTUJ: Žuran S., Osterc 4, Sabo 1, Jensterle 14, Štumberger, Jerenec 1, Reisman 1, Krasnič, Gregorc 1, Lesjak 1, Bračič, Rosič, Hru-pič 4. Trener: Ivan Hrupič.
V hramu slovenskega rokometa, v dvorani Zlatorog v Celju, je Drava odigrala prijateljsko pripravljalno tekmo z aktualnimi državnimi prvaki Celjem Pivovarno Laško. Pri domačinih trener Tamše ni mogel računati na šesterico rokometašev, ki nastopajo na svetovnem prvenstvu v dresu Slovenije v Franciji, medtem ko trener Hrupič tokrat ni mogel računati na Maroha, Janžekoviča, Šalamuna in Žurana. Za Ptujčane je bila proti zelo močnemu tekmecu to dobrodošla tekma, na kateri pa so prikazali boljšo predstavo, kot kaže končni rezultat.
Proti bistveno močnejšemu tekmecu so se zelo borili
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Prevelika nihanja v igri odnesla zmago
Prevalje - ŽOK GSV Zava Ptuj 3:1 (23, 24, -14, 23)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Ča-brian, Gajser, Pušnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek.
Derbi kroga med Prevalj-čankami in Ptujčankami je upravičil naziv in gledalci so lahko spremljali lepo in kakovostno odbojkarsko tekmo.
Obe ekipi sta začeli borbeno in nepopustljivo za vsako žogo in to se je tudi kazalo v rezultatski izenačenosti. Po treh uspešnih servisih Cvir-nove je bil rezultat 15:15, izenačeno je bilo tudi pri 23:23. V zaključku 1. niza so gostje najprej poslale žogo po izdelani akciji v out, nato so še slabo sprejele servis in Korošice so se veselile zmage v uvodnem nizu. V njem so igralke obeh moštev odlično servirale, kar je bilo značilno tudi za celotno tekmo. Pri gostjah je nekoliko šepal sprejem preko libera Gričnikove, kar se je nato poznalo v samem razvoju igre. Za organizacijo igre je tokrat na zares visokem nivoju skrbela druga podajal-ka ptujske ekipe Gobčeva, ki se je izkazala in je dodobra
razigrala soigralke. Prva po-dajalka Stavbarjeva tokrat ni mogla igrati, saj je čutila bolečine v prstu, zaradi težav s križem na tekmo ni odpotovala niti Emeršičeva, ki bo najverjetneje dalj časa odstotna z igrišča. Ob omenjenih težavah je obolela nastopila tudi Gajserjeva, a je vseeno odigrala na pričakovanem nivoju. Še bolj se je izkazala mlada blokerka Horvatova, ki je z nekaj dobrimi akcijami potegnila ekipo naprej v drugem nizu. Ta pozitiven začetek se je kazal tudi v določeni točkovni prednosti, ki je bila v zaključku niza izražena že z vodstvom 18:23. A tudi to ni bilo zagotovilo za osvojen niz; Prevaljčanke so izvedle nekaj zaporednih dobrih servisov, pri gostjah je znova zaškripal sprejem in zbranost v zaključku, z delnim izidom 8:1 so se zmage v 2. nizu veselile domačinke ... Po posredovanju trenerke Marijane Horvat Gojkošek so članice ŽOK GSV Zava v tretjem setu zaigrale bolje, predvsem so prisilile domačinke v večje število napak. S konstantno igro so gladko dobile ta del s 14:25. V četrtem nizu sta bili ekipi ponovno poravnani, v napadu sta pri gostjah izstopali Buričeva in Cvirno-va, ki sta v odločilnem delu
v obrambi, v napadu so odigrali solidno in takšen je tudi celoten vtis. Na drugi strani so motivirani Celjani izkoristili vsako napako Drave in so dosegli precej zadetkov iz protinapadov, hkrati pa so dobro izkoriščali njihovo večjo moč, višino in tudi kakovost v napadu. Pri Dravi sta tokrat v napadu dobro kombinirala Hrupič, ki je vodil ali organiziral igro ter je tudi zabil štiri zadetke, ter Jensterle, ki je imel svoj dan, saj je Celjanom zabil neverjetnih 14 zadetkov. Veliko priložnosti so proti uglednemu tekmecu dobili tudi nekateri ptujski mladinci, ki so se predstavili v dobri luči, med njimi je bil najuspešnejši levokrilni igralec Osterc, saj je dosegel štiri zadetke. Na drugi strani pri Celju Pivovarni Laško je bil praktično nezaustavljiv Mlakar, ki sta mu strelsko sledila tudi Žvižej in Grošelj.
Rokometaši Drave so odigrali zelo korektno proti slovenskemu predstavniku v Ligi prvakov, ki deluje na popolnoma drugem nivoju in igra kot »namazan stroj«. Po tej pozitivni izkušnji bodo Ptujčani v torek odigrali prijateljsko tekmo z Varaždi-nom, v četrtek bodo v gosteh igrali še z Vidovcem.
David Breznik
zgrešili nekaj udarcev, kar so Prevaljčanke izkoristile za končno zmago 25:23.
Naslednjo tekmo bodo Ptujčanke lovile v soboto, ko se bodo ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z ekipo Mozirja.
Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Po takšni tekmi in porazu sem seveda razočarana, saj so naše igralke preveč nihale v igri, da bi lahko prišle do zmage. Nekatere igralke niso bile na želenem nivoju, ob tem pa moram dodati, da nam je v odločilnih trenutkih zmanjkalo tudi malo sreče. Naša šibka točka je bil tokrat sprejem, medtem ko bi za prikazano igro pohvalila Gobče-vo in Horvatovo.«
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 12 KROGA:
Prevalje - ŽOK GSV Zava Ptuj 3:1, Celje - ŽOK Ljutomer 2:3, Mozirje - Nova KBM Branik II 1:3, Svolley Vuzenica - Kostmann Slovenj Gradec 3:2, Swatycomet Zreče - Braslov-če 2:3, Benedikt - Kajuh Šoštanj 3:1.
1.	NKBM BRANIK II 12 10 2 33:14 30
2.	PREVALJE 12 10 2 30:12 29
3.	ŽOK LJUTOMER 12 9 3 30:12 27
4.	GSV ZAVA PTUJ 12 8 4 31:12 27
5.	MOZIRJE 12 7 5 25:20 20
6.	BRASLOVČE 12 7 5 26:21 20
7.	S. VUZENICA 12 7 5 13:26 17
8.	CELJE 12 5 7 19:26 14
9.	K. S. GRADEC 12 4 8 18:26 14
10.	SWATY. ZREČE 12 2 10 13:32 7
11.	BENEDIKT 12 2 10 11:32 7
12.	KAJUH ŠOŠTANJ12 1 11 8:34 4
torek • 24. januarja 2017
Naše prireditve
Štajerski TEDNIK 15
03 >
SAZAS
Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki.
Združenje SAZAS, Špruha J9,1236 Trzin
T: 01/423-8110 j E: sazas@sazas.org | www.sazas.org
PAPIRNICA
SMORE
fc PILOT
RONCATO
TRAVEL
i SMOREj
16 Štajerski TEDNIK
Naše prireditve
torek • 24. januarja 2Q17
Ptuj • Tretji polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Zmagovalci polfinala obljubljajo:
V športni dvorani OŠ Ljudski vrt Ptuj se je 19. januarja zgodil še tretji polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Ptuj je v treh letih skoraj podvojila število šol, ki so skupaj z občinami prepoznale pomen tega projekta za slovensko pesem in
■H' <9			
■r, H / A			
			
* il			
	r \S	IUI ■	
		La1 j t ,1 y,	
	■ lyjjgV^j	r 1	
	■	f ft'	
	I ' MP		
	% .k?		
Foto: Črtomir Goznik
Voditelj prireditve Dalibor Bedenik se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za kakovostno rast projekta in njegovo širitev, občinam, šolam, učiteljem, ki pripravljajo talente za nastope, staršem in vsem drugim, ki jih na prireditvah projekta spodbujajo.
Na tretjem polfinalnem izboru so nastopili mladi nadarjeni pevci iz osnovnih šol Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Vitomarci, Minke Namestnik Sonje Slovenska Bistrica, Hajdina, Majšperk, Sveta Trojica, Breg Ptuj, Ormož, Rače, Cirkovce in Ljudski vrt Ptuj. Za osem mest v finalu se je skupaj v mlajši in starejši kategoriji potegovalo 31 pevk in pevcev. V mlajši kategoriji so tekmovali: Zala Anželj (POŠ Vitomarci), Sara Brumen (OŠ Pesnica), Katja Vtič in Zala Doberšek (OŠ Majšperk), Matija Leva (OŠ Rače), Elena Hu-din, Danijela Vukovič in Ben Maj Gašparič (OŠ Ormož), Maša Škr-lec (OŠ Sveta Trojica), Maša Belič (OŠ Hajdina), Enej Stanovnik (OŠ
Renault SCENIC
Več prostora. Več zgodb.

Tejo Firbas, finalist v mlajši kategoriji iz OS Ljudski vrt: „Pred nastopom sem bil zelo neučakan. V finalu bom imel veliko konkurenco, upam, da bom med prvimi."
Foto: Črtomir Goznik
Enej Stanovnik, finalist v mlajši kategoriji iz OS Breg: „Zelo sem počaščen, da sem se uvrstil v finale, čeprav še vedno ne vem, kaj se je zgodilo; četudi bi me kdo uščipnil, še vedno ne bi vedel. Skratka, zelo sem vesel."
Foto: Črtomir Goznik
Maša Skrlec, finalistka v mlajši kategoriji iz OS Sveta Trojica: „Zelo sem bila živčna. Pravi balzam pa je bila razglasitev za finalistko."
Breg Ptuj), Leja Gorjup (OŠ Cirkovce), Iza Vivat (OŠ Lovrenc na Pohorju) in Tejo Firbas (OŠ Ljudski vrt Ptuj); v starejši pa: Ajda Bezjak (OŠ Majšperk), Minea Ma-lek (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Nika Be-laj (OŠ Cirkovce), Julija Herzog in Laura Fras (OŠ Pesnica), Lara Černec, Ana Fras, Zala Kukovec in Sergeja Mlakar (OŠ Sveta Trojica), Sara Drevenšek (OŠ Breg), Sara Steinbacher (OŠ Lovrenc na Pohorju), Matic Petek in Nina Bokša (OŠ Ormož), Nika Gorjup (OŠ Minke Namestnik Sonje Slovenska Bistrica), Sara Brumen (OŠ Ljudski vrt Ptuj, podružnica Grajena), Lana Varžič (OŠ Hajdina) in Ana Vogrin (OŠ Rače). Komisija, ki so jo sestavljali Ana De-lin, vokalna pedagoginja vokalne šole Arsana in pevka vokalne skupine Vox Arsana, Hermina Matja-šič, profesorica violine in pevka, ter Daniel Tement, komponist in dirigent, je imela tudi v tretjem polfinalu težko delo pri izbiri finalistov, saj je bilo veliko dobrih pevk in pevcev. V tretjem letu
Foto: Črtomir Goznik
Polfinalisti v mlajši kategoriji
RENAULT
Passion for life
J 5ka
C® 5 let podaljšanega jamstva ¥ 5let brezplačnega rednega servisa
leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja ^^ Paket zimskih pnevmatik**
X'Y)
Poraba pri mešanem ciklu 3,9 - 6,1 1/100 km. Emisije CO2 100 -136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx 0,0219 - 0,0723 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00024 - 0,00083 g. Število delcev (x1011): 0,01 - 14,7. Ogljikov dio®idi(CTff]e najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kafedllti zunanjega zrakajPTipilEjo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozoiBBfiiev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov.
AH TERBUC d
00.
D □ ma va 1 Ifib, SI-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 HO
Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja.
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ

torek • 24. januarja 2017
Naše prireditve
Štajerski TEDNIK 17
»V finalu bomo še boljši
«
v tretji sezoni. Ta se je v tej sezoni iz Spodnjega Podravja razširil tudi v Zgornje Podravje. Družba Radio-Tednik glasbo oz. narodovo identiteto, še posebej pa za mlade, da se pokažejo s svojim talentom in ga nadgrajujejo.
Sponzorji prireditve G PILOT
Simply Write
BAGS ®
SMORE SMORE
W FRI ion
SAZAS
m
cestne podjetju pti/j
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Brumen, finalistka v mlajši kategoriji iz OS Pesnica: „Bila sem neučakana, živčna, na koncu pa zelo vesela, ko so me razglasili za finalistko. V finalu bo še večja konkurenca, pričakujem še več lepih in žalostnih trenutkov."
Lana Varžič, finalistka v starejši kategoriji iz OS Hajdina: „Bil je lep večer. Takšnega sem že doživela, a ga nisem pričakovala. Upam, da bom v finalu dobro zapela."
Sara Brumen, finalistka v starejši kategoriji iz OS Ljudski vrt, podružnica Grajena: "Bilo je odlično. Finala nisem pričakovala, ker je bila konkurenca veliko večja kot na predizborih. Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da sem se uvrstila v finale."
Foto: Črtomir Goznik
Minea Malek, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Ljudski vrt Ptuj: „Uvrstitev v finale mi pomeni zelo veliko. Upam, da se bom odrezala po svojih najboljših močeh."
Foto: Črtomir Goznik
Polfinalisti v starejši kategoriji
.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeliprvi!
projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se že kažejo njegovi nadvse pozitivni učinki, ne samo, da spodbuja petje slovenskih pesmi, spoznavanje širine repertoarja slovenskih pesmi, kar danes ni več tako samoumevno, spodbuja tudi izobraževanje mladih na tem področju, je posebej izpostavil član komisije Daniel Tement, ki je zelo vesel, da družba Radio-Tednik vodi ta projekt, ki ga tudi osebno zelo podpira. Tudi kakovost petja je v treh letih zelo napredovala.
V mlajši kategoriji so se v finale uvrstili: Tejo Firbas, učenec 5. c-razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj, Enej Stanovnik, učenec 5. a-ra-zreda OŠ Breg Ptuj, Maša Škrlec, učenka 5. a-razreda OŠ Sveta Trojica, in Sara Brumen, učenka 5. a-razreda OŠ Pesnica; v starejši pa:
Lana Varžič, učenka 7. razreda OŠ Hajdina, Sara Brumen, učenka 8. razreda OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, Minea Malek, učenka 9. a-razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj, in Nika Belaj, učenka 9. razreda OŠ Cirkovce.
Finalna prireditev tretje sezone projekta Otroci pojejo Slovenske pesmi in se veselijo bo 18. februarja ob 18. uri v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Prireditev bo prvič posnela tudi RTV Slovenija. Zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji čakata lepi nagradi (darilo Sazasa), posnela bosta lastni skladbi in videospot.
Sponzorji tretjega polfinala so bili: Sazas, Cestno podjetje Ptuj, Acron s trgovinami Bags&More in Office&More ter Avtohiša Ter-buc iz Dornave.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nika Belaj, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Cirkovce: „V polfi-nalu je bilo odlično. Vedno čakajo, že lani je bilo tako, da so me za finalistko razglasili nazadnje, zato sem bila malo živčna. V finalu se bom zelo potrudila, ker je vedno lahko boljše."
Štajerski TEDNIK
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 24. januarja 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prijateljstva na vrtu
Prijateljstvo med živimi bitji obstaja med vsemi živimi bitji. Mislim, da vsi že veste, da obstajajo dobre in slabe kombinacije rastlin tudi na vrtu. V zadnjih letih je vedno več vrtičkarjev odločenih, da se bodo izognili sredstvom za varstvo rastlin. Veliko večje so želje, da bi se uporabljali ekološki pripravki, sama pa menim, da je vsaka uporaba pripravkov korak k temu, da rastlinam jemljemo njihovo naravno odpornost.
Zakaj mešani posevki?
Mešani posevki niso nekaj novega, še manj pa so nekaj, kar je izumil človek. Mešani posevki so delo narave, človek jo samo posnema. V naravi težko najdemo mo-nokulture samo ene rastline. Prav povsod rastline rastejo v združbah. Tisti, ki te združbe dobro opazujejo, so že zdavnaj ugotovili, da nekatere rastline vedno rastejo skupaj. Nekatere dobre kombinacije so znane že od nekdaj, druge odkrivamo z opazovanjem vedno znova.
Kako si torej rastline pomagajo med seboj? Ena rastlina lahko s svojim vonjem preganja škodljivce druge rastline. Najbolj znan primer sta kombinacija čebule in korenčka. Vendar bi že takoj poudarila, da ta kombinacije čebulne muhe ne more pregnati, saj je korenček, ko se začne nalet čebulne muhe, zagotovo še premajhen. Pomaga pa obratno, čebula odganja korenčkovo muho. Še bolj koristna je kombinacija pora in korenčka. V jeseni je por težko pokriti in zavarovati pred porovo zavrtalko, saj je takrat že velika rastlina. Lahko pa ga posadimo med korenje, potem bo požrešnih ličink zagotovo manj. Namesto korenčka lahko s porom kombiniramo tudi sladki komarček, janež, koper, skratka vonj kobulnic ni prijeten škodljivcem čebulnic. Druga dokaj znana kombinacija je tudi šetraj v kombinaciji s fižolom, tako nizkim kakor visokim. V tem primeru bo fižol ne samo bolj zdrav, tudi uši na njem bo zagotovo manj. Hren med krompirjem naj bi preganjal celo voluharja, vendar te kombinacije še nisem preverila. Poskusite sami. Uši bo tudi na rdeči pesi in blitvi manj, če bosta rastli v kombinaciji s peterši-
K.
Okoli krompirja nasadite sadike žametnice in predvsem kapucink.
ljem, koprom ali sladkim komarč-kom. Naj omenim samo še kombinacijo kapucink s krompirjem, jajčevcem, papriko, paradižnikom in sladko koruzo. Kapucinkač odganja koloradskega hrošča, pa tudi nematode in strune, koruzo pa varuje pred koruzno veščo.
Sicer pa vonjave zelišč in cvetlic na vrtu na splošno zmedejo škodljivce. Škodljivci svoje gostitelje najpogosteje najprej zavohajo. Če je na vrtu vse dišeče, seveda vonjav posameznih vrtnin ne zaznajo in se na vrtu ne ustavijo. Prav tako pa se številne koristne žuželke, ten-čičarice, muhe trepetavke, osice najezdnice ... prehranjujejo s cvetnim prahom in medičino, zato so potrebne cvetlice na vrtu, ličinke pa se prehranjujejo s škodljivci.
Kombiniranje rastlin pomaga tudi v boju proti glivicam
Da rastline v tla tudi izločajo kemične snovi, je znano že dolgo. Tudi kolobarimo zaradi tega. Ko dve rastlini rasteta skupaj, lahko
ena izmed njju ali pa druga drugi s koreninskimi izločki dvigujeta odpornost na posamezne ali vse bolezni. Najbolj znana je kombinacija bazilike s paradižnikom. Seveda bi morala biti ob vsaki rastlini paradižnika ena bazilika. Bazilika pa ni dober sosed samo paradižniku, pomaga tudi kumaricam, bučam in bučkam, pa tudi papriki. Dober partner paradižnika in krompirja je tudi boreč (borago).
Šetrajka ni samo odganjalec uši s fižola, fižol je tudi bolj zdrav in okusen. Druga dokaj znana kombinacija je tudi česen med jagodami. Sama pa predlagam, da česen raje nadomesti drobnjak. Tako bodo jagode zavarovane celo poletje. Ko jih po treh letih presadimo na drugo gredo, enostavno presadimo z njimi skupaj tudi drobnjak. Manj poznan je odličen in blagodejen vpliv kamilice na kapusnice. Mnogi se kamilic bojijo, ker se na njih rade naselijo uši. Vendar ka-milična uš ne bo delala škode na vrtninah. Bo pa zaradi njih na vrtu veliko pikapolonic. Dobra kombi-
JANUAR

Prosinec
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
-1 NEDELJA 1 Novo leto	52. leden	-1 PONEDELJEK 1 O Marcel	
PONEDELJEK ¿— Makarij		1—7 TOREK 1 / Anton	
TOREK J Genovefa		-1 Q SREDA J U Marietka	M. teden
/ SREDA i Aneela	01. teden	"10 iETRTEK 1 ZJ Marii	i
r~ ČETRTEK D 5im™		PETEK ¿—\—} Boštjan	
PETEK O Gašper		SOBOTA . Neža	
] SOBOTA Zdravko	SflnwiKitioacnjs San C ni i aliud 1&55	NEDELJA ¿-¿i Cene	
O NEDELJA U Severi n	da 13 00	—PONEDELJEK Z,J Raiko	
O PONEDELJEK —) luliian	m	/ TOREK ¿-T~\ Feliciian	
10Z		SREDA Darko	(U. teden
SREDA 1 Pavlin	05. teden	ČETRTEK Z.U Pa4a	
-i n Četrtek 1 Tatjana	Q	PETEK i— / lanez	
13 Z.	"Z	-)Q SOBOTA Peter	i
ir	m	NEDELJA	
15 :r		O O PONEDELJEK 3 L/ Martina	OS. teden
Kmetje »pavšalisti
«
Kaj že sejemo
Za vzgojo sadik lahko posejete čili, feferone, papriko, jajčevec, listnato in gomoljno zeleno, por in čebulo (če želite vzgajati čebulo tudi preko sadik), tudi za vzgojo sadik listnatega peteršilja je zdaj že smiselno posejati prvo seme, prav tako lahko, če želite, posejete seme za vzgojo sadik blitve, špinače, motovilca, rukole in drugih azijskih listnatih rastlin in prvih letnih solat. Med zelišči že lahko posejete baziliko, timijan, kamilico, majaron, meliso, drobnjak in kitajski drobnjak (česen), žajbelj, sivko, kapre in pravzaprav vse trajnice, katerih seme lahko imate doma. Med cvetlicami sejemo petelinov greben, lobelije, primu-le, nepostarnik (agerat), šabojeve nageljke in vse trajnice. Vse seveda samo za vzgojo sadik na prostem.
Zunaj, na vrtu je seveda še nemogoče kar koli posejati in narediti in prav je tako. Naj zemlja kar počiva. V rastlinjaku pa že lahko sejete bob, grah, mesečno redkvico in rukolo. Tudi letno solato lahko že sejete ali tudi sadite, če imate sadike že vzgojene.
Foto: Miša Pušenjak
nacija je tudi zelena med kapusni-cami, posebej v sožitju z zeljem, cvetačo in brokolijem.
Gnojenje z rastlinami
Prav tako pa lahko stročnice, ki živijo v sožitju z bakterijami, ki jih oskrbujejo z dušikom, odvečna hranila podarijo svoji sosedi. Najbolj poznana je kombinacija visokega fižola s koruzo, zraven pa posadimo še buče. Visok fižol hrani koruzo in buče, od koruze pa dobi oporo, prav tako pa je na fižolu, ki raste na koruzi, tudi manj uši in pršic. Na vrtu lahko krmno koruzo zamenja sladka koruza. Koruzo vedno posejemo najprej, kot smo navajeni. V vrsti na 30 cm, med vrstami pa 70 cm. Ko ima tri liste, posejemo k vsaki tretji koruzi še čez noč namočeno seme visokega fižola. Na vsaki koruzi naj ne bo več kakor pet rastlin fižola.
Nizek stročji fižol pa lahko raste tudi med vrstami poznega zelja, cvetače, tudi brstičnega in listnatega ohrovta. Bob pa posadimo med vrste zgodnjega krompirja.
Čeprav ne priporočam, da bi se cvetačo in brokoli pridelovalo poleti, pa lahko vendarle tisti, ki ste veliki oboževalci teh dveh križnic, senco in nekoliko hladnejše pogoje zagotovite rastlinam, če jih sadite v senco visokega fižola.
Še nekaj uspešnih kombinacij na vrtu
Novozelandska špinača prekriva tla, senči koreninski sistem in varuje zemljo pred vremenskimi tegobami tako med paradižnikom kakor ob robu krompirjeve grede.
Kaljenje korenčka olajšamo, če ga posejemo skupaj z mesečno redkvico. Prav tako pomaga tudi pri kaljenju solate, fižola, motovil-ca, špinače in blitve.
Pri tem pa posejemo korenček povsem tako, kot ste navajeni do sedaj. Samo z robom motičice označite vrsto, posejte seme korenčka, nato pa v isto vrsto, samo zelo na redko, posejete še seme mesečne redkvice. Mesečna redkvica kali hitreje, ob tem vzdržuje zemljo rahlo, pa še nakaže nam, kje je vrsta korenčka, da lahko hitro odstranimo komaj vznikle plevele. S puljenjem ne prevelike redkvice zemljo tudi v tistem času ponovno prera-hljamo in omogočimo nežni korenini, da se hitreje razvija. Pri drugih vrtninah jo sejemo med vrste ne v isto vrsto, izjema sta samo še moto-vilec in špinača, kjer jo sejemo na podoben način kakor pri korenčku.
Kako se lotiti dela
Z leti sem spoznala, da nima smisla kar naenkrat cel vrt spremeniti v mešane posevke, saj to zahteva kar nekaj dela. Najbolje je, da začnemo z nekaj znanimi kombinaciji in tem vsako leto pridružimo kakšno novo. Tako bomo na vrtu še vedno pridelali toliko posamezne zelenjave, kot je naša družina potrebuje.
Predlagam, da začnete tako, da na vrtu posejete, posadite čim več cvetlic. Ognjič sodi k vsem razhu-dnikom (krompir, jajčevec, paradižnik, paprika) in tudi drugod, na primer med solato. Žametnica naj dela družbo čebuli, poru, šalotki in česnu, pa tudi vsem križnicam. Prav tako naj raste ob visokem fižolu. Ob vrstah krompirja, ob sladki koruzi pa tudi ob križnicah naj rastejo še kapucinke. Vse te cvetlice se kasneje tudi same zasejejo. Cvetovi ognjiča so uporabni tako v kozmetiki kakor v zdravilstvu, prav tako pa čaj iz cvetov ognjiča uporabljamo na vrtu, z njim krepimo vrtnine, če so v stresni situaciji, vročini, mrazu, napad škodljivcev ...
Za začetek je kombinacij povsem dovolj. Kasneje pa v tabelah, ki jih je veliko objavljenih, poiščite vedno nove kombinacije.
Vedno delamo tako, da najprej načrtujemo, kam bomo sadili glavne posevke, to so običajno tisti, ki so dolgo časa na gredi. Njim pa poiščemo ustrezne kombinacije, dobre sosede.
da 13.00 11.00
jsgs?
Cvetic in o

		OREK anez	
			Ofnoierrom airtiimo drevje naiprci •.'.iif-jij, wmsertyre niso prenizke. 06 <n4"i hladnih dne* reiemo cppiie nurelx, irtenj. Urv
2SSÄ
,1, .Mi*. 2iAli». ViM,r*t.

Obračun pavšalnega nadomestila je treba oddati do 31. januarja 2017
Kmetovalci »pavšalisti«, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, morajo v elektronski obliki do 31. januarja davčnemu organu oddati obračun pavšalnega nadomestila za preteklo leto.
Imetnik dovoljenja - pavšalist mora sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem letu, torej za leto 2016 in ga oddati pristojnemu davčnemu organu do 31. januarja 2017. Obračun se odda v elektronski obliki preko portala eDavki na obrazcu DDV-ObrPN.
Obračun se mora oddati ne glede na to, ali je imetnik dovoljenja - pavšalist opravil kakšno dobavo na podlagi izdanega dovoljenja ali ne.
Prav tako so obračune pavšalnega nadomestila dolžni predložiti vsi kmetovalci - pavšalisti, ki so v letu 2016 imeli pravico do pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (sem sodijo tudi kmetije, na katere se je med letom prenašalo dovoljenje iz drugega predstavnika gospodinjstva, kot tisti, ki so imeli dovoljenje le del leta).
Obstoječim imetnikom dovoljenj davčni organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljša njihovo veljavnost za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti. Praviloma davčni organ ta dovoljenja izda konec decembra. Pavšalistom, ki ne izpolnjujejo pogojev za podaljšanje dovoljenja po uradni dolžnosti, davčni organ posreduje obvestilo z navedbo razloga za nepodaljšanje.
Davčni organ dovoljenja po uradni dolžnosti ne bo podaljšal predstavnikom kmečkega gospodinjstva v naslednjih primerih:
-	člani kmečkega gospodinjstva skupno ne presegajo 200 evrov dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (seštevek katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij),
-	člani kmečkega gospodinjstva nimajo v uporabi zadostne površine zemljišč,
-	imetnik dovoljenja za leto 2016 (oziroma za predhodno leto) ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki.
Sankcije, če kmetija ne odda obračuna pavšalnega nadomestila - z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje imetnika dovoljenja, če ne sestavi obračuna pavšalnega nadomestila in ga ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (vir: FURS, 140.člen ZDDV-1).
Janja Šauperl, dipl. ekon.
Vir: KZ Ptuj
torek • 24. januarja 2017
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Mladi Pomurci
Prepoznavnost gradijo na svojevrstnem zvenu
Želja po preigravanju domače glasbe je v letu 2013 spodbudila nastanek ansambla Mladi Pomurci. Kot so povedali, jih povezuje veržejski most med Prekmurjem in Prlekijo - Iztok je iz Prlekije, drugi člani so Prekmurci - v glasbi pa želja do štiriglasnega petja ljudskih in acapella pesmi ter ustvarjanje lastnih narodno-za-bavnih skladb. Člani ansambla so David Duh (kitara in vokal), Iztok Dolamič (harmonika, vokal), Tamara Duh (bas kitara, vokal) in Mitja Kolarič (vokal). Trije Pomurci so študentje v Ljubljani: David študira lesarstvo, Iztok gozdarstvo, Mitja pa kemijo; Tamara, najmlajša članica skupine, obiskuje 3. letnik Gimnazije Frana Miklošiča v Ljutomeru. Ime so si izbrali po skupni regiji, ki obsega Prekmurje in Prlekijo. Mladi Pomurci zaznamujejo notranjo, ne pa vizualne mladosti, zato se tudi ne obremenjujejo z morebitno spremembo pridevnika Mladi v prihodnje. Sedež ansambla je od začetka delovanja na Melincih v Prekmur-ju, v hiši Tamare in Davida. Njihov repertoar sestavljajo predvsem pesmi iz zakladnice narodno-zabavne, nekaj pa je tudi zabavne glasbe. Z izborom se trudijo biti aktualni, ne zapostavljajo niti zimzelenih melodij, saj jim ljudje radi prisluhnejo. Ustvarjajo tudi
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Mladi Pomurci
svoje pesmi. Med avtorji glasbe in besedil njihovih pesmi so še Jože Koprivnikar, Igor Pirkovič, Jože Vi-dergar in Nace Duh, ki je na žalost že pokojni.
Leto 2016 si bodo Mladi Pomurci zapomnili po tem, da so igrali na
dilo lastne pesmi, ki je pa v bistvu nagrada za avtorja Igorja Pirkoviča. „Na to smo res ponosni, konkurenca je bila kar močna, vsega tega nismo pričakovali. Festival v Cerkve-njaku je dobra popotnica za naprej, za nastop na kakšnem odmevnej-šem festivalu. Sicer pa nastopamo predvsem na raznih jubilejih, porokah, zadnje čase pa, kot že rečeno, predvsem na veselicah," pove David Duh v imenu ansambla. Leto 2017 bo za Mlade Pomur-ce zelo pestro. Želijo si posneti več avtorskih skladb in se z njimi
predstaviti na festivalih narodno-zabavne glasbe. Morda jih bomo letos srečali tudi v tekmovalnem delu ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe; lani so se predstavili v uvodnem delu festivala. Mladi Pomurci se trudijo graditi svojo prepoznavnost tudi s svojevrstnim zvenom. Že to, da niso klasičen trio s frajtonarico, ampak trio s klavirsko harmoniko. Občinstvu še posebej ugaja, ker imajo v ansamblu žensko, ki povrhu igra še bas kitaro. Res pa je, da je prepoznavnost dandanes težko doseči
že zato, ker je v tej zvrsti glasbe veliko glasbenih izvajalcev, ki skoraj dnevno izvajajo nove pesmi. Zato je danes pravi izziv in dosežek, če izdaš pesem, ki se prime med poslušalci. Skoraj nemogoče pa je izdati pesem, ki bo prepoznavna še čez 30 let in več. To bi bila umetnost, pravijo. Mladim Pomurcem narodno-zabavna glasba predstavlja velik del njihovega življenja. Vsi so jo tako ali drugače vzljubili, tako da si nobeden med njimi ne predstavlja življenja brez te glasbe.
MG
več veselicah in ob drugih priložnostih, predvsem pa po tem, da so bili absolutni zmagovalci festivala v Cerkvenjaku, kjer so osvojili kar štiri nagrade: nagrado občinstva, prvo nagrado strokovne žirije, nagrado za najboljšo priredbo ljudske pesmi in nagrado za najboljše bese-
Iz nase preteklosti
Foto: Hozyan J. Stefan
Gradnja zadružnega doma Gorišnica je trajala od 13. julija 1948 do 24. julija 1949, ko so ga svečano odprli. V gradnjo je bilo vloženih 15.938 prostovoljnih delovnih ur in 15.289 plačanih delovnih ur. (Fotografija je iz zasebnega arhiva Vilija Horvata iz Gorišnice).
Po uspehih sta bili v letu 1948 v ospredju mehanična tkalnica v Ptuju in Opekarna v Janeževcih, sledili pa so Alkoholna industrija Petovia, ki je s svojimi proizvodi zelo zaslovela doma in v tujini, Žveplarna, ki je edina v LRS izdelovala žvepleni zakad in nekateri drugi obrati. Vsi okrajni obrati so se tudi zelo angažirali pri gradnji zadružnih domov, so izpostavili na začetku leta 1949. Uresničevanje nalog v letu 1949 pomeni zagotoviti zmago socializma v naši državi, pa je v novoletni besedi narodom Jugoslavije poudaril maršal Tito.
Pri Sv. Barbari in še drugih haloških krajih je v tem letu zagorela električna luč. Delavci
Tovarne volnenih izdelkov, ki so v prejšnjem letu začeli graditi svoj sindikalni dom, so opravili tudi 12.000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji 121 dolgega mostu čez Dravinjo. Ptuj ima nadvse ugodne pogoje (naravne) za pospeševanje turizma. Iz priznanih turističnih krajev, kot so Sv. Urban, Gomila v Slovenskih goricah in Ptuj, morajo turisti odnašati najlepše vtise. Med 1. in 15. februarjem leta 1949 je potekal novi popis v kmetijskem gospodarstvu. Spomnili so se nesmrtnih del velikega Lenina in stoletnice Prešernove smrti. Na Selih so uspešno nadaljevali gradnjo šole. Okrajni proračun za leto 1949 je bil potrjen v višini 62.949.000 dinarjev, od tega
je najvišji odstotek (34,5) oz. v višini 21.799.000 odpadel na izdatke državne uprave. Pri ustanavljanju krajevnih gospodarskih podjetij je bil poudarek na ustanavljanju obče koristnih in takšnih, ki bodo izkazovala tržne dobičke. Kontrolo nad izterjavo davkov v so opravljali KLO-ji. Razvaline minoritske cerkve štiri leta po vojni še niso bile odstranjene
V okviru državnega posestva v Podlehniku so nastali terasni vinogradi. V Pavlovcih so plan sečnje v celoti izpolnili. Učenci lesne stroke so uspešno končali tečaj v Ptuju. Albert Kurež iz Moškanjcev je podaril 8766 dinarjev za gradnjo zadružnega doma v Gorišnici. III.
Kongres Ljudske fronte Jugoslavije je bil manifestacija doseženih povojnih uspehov frontnih organizacij. Prvega maja so v Ptuju odprli tri muzeje: vinarski muzej v stolpu v parku, arheološki muzej v poslopju bivše dominikanske kasarne in kulturno-zgodovinski muzej v prostorih na gradu. Ri-barska zadruga ptujskega okraja se je obvezala, da bo letno iz vode dvignila 20 ton sladkovodnih rib. V okviru setvenega plana so se povečale površine, nasajene s sončnicami in bučnicami, da bi se povečale količine maščob za prehrano. Ormoška skupina špekulantov je bila skupno obsojena na 201 mesec odvzema prostosti. V Lit-
merku so postavili zadružni dom. Teden prometa se je odvijal od 5. do 12. junija. V Tednu tehnike je delovno ljudstvo spoznavalo pomen le-te za gospodarski razvoj. Tudi Ptujčani so se poklonili spominu Otona Župančiča, velikega človeka, umetnika in patriota. Pri razvoju planske živinoreje je imela nadvse pomembno vlogo Perutnina. 24. julija je bila na Slovenskem trgu odprta restavracija za pionirje, ki je ponujala zajtrke in južino. Med pozivi, ki jih je Naše delo redno objavljajo, so bili tudi pozivi materam in ženam, da naj zahtevajo ustanovitev jasli ter domov igre in dela.
Odprli
ljudsko knjižnico in čitalnico
Od 16. do 23. oktobraje v Ptuju potekala velika gospodarska razstava, ki jo je obiskalo 26.000 ljudi. Na Ormoški cesti so pričeli graditi fizkulturni stadion. Ptujsko gimnazijo je v letu 1949 obiskovalo že 900 dijakov. Okrajni mlin v Središču se je z izpolnitvijo letnega plana pripravil na praznik republike, ko je začel obratovati tudi del tovarne v Str-nišču. V Ptuju so odprli Ljudsko knjižnico in čitalnico. V Tednu varčevanja v ptujskem okraju je bilo od 1. do 7. decembra 1949 izdanih 915 novih hranilnih knjižnici, na katere so vlagatelji skupaj vložili 741.807 dinarjev.
Eden od vidnih uspehov planskega gospodarstva in dviga življenjske ravni je bila v letu 1949 tudi povečana poraba sladkorja na prebivalca, ki je dosegla že 10 kg. Leta 1940 je bila le 5,5 kg na prebivalca. Kljub vsem naporom vseh 25 gospodarskih in kulturnih središč ptujskega okraja še ni imelo zadružnih domov. Na Humu pri Ormožu se je začelo kulturno-prosvetno delo.
V okviru novoletne jelke so v Ptuju obdarili šolske in predšolske otroke. Okrajni odbor OF je napovedal, da bo plan OF za leto 1950 plan borbe proti zaostalosti.
Dopisi v Naše delo so najmanj 20.000 bralcem predstavili uspehe in slabosti dela v našem okraju. Naše delo je v letu 1949 izšlo 39-krat, odgovorni urednik je bil od januarja Jože Vrabl.
Pripravila: MG
SuSmarstvo - velik problem
V obrti je bilo leta 1949 precej šušmarstva, ki je škodilo družbi in poedincem. Pri šušmarstvu je bil med drugim odkrit Ivan Krajnc z Velikega Vrha 63, ki je kot zidar 25 let delal pri gradnji cest in mostov, ni pa se želel vključiti v družbeno delo. Franc Kolarič iz Spuhlje 94 je kolesarski pomočnik, ki ni v službi, doma pa šušmari. Podeželski čevljar Franc Ogrizek iz Prepolj 91 je po lastnih besedah delal med okupacijo, ni pa hotel razumeti potreb čevljarske zadruge v Staršah ali Marjeti. Takih primerov je mnogo in jih bo treba seznanjati s členom Ustave, ki pravi „Vsakdo je dolžan delati po svojih sposobnostih".
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 24. januarja 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—»	NEDELJA	PONEDELJEK
porova kremna juha,	pasulj s prekajenim	juha, makaronovo	juha, zelenjavna	juha, ocvrta	goveja juha, kuhana	piščančji paprikas,
puranji zrezki v omaki,	mesom, brusnični	meso, radič, rulada	musaka, solata,	piščančja bedra,	govedina, pražen	testenine, sadne
riževi polpeti, zeljna	kolač		orehove rezine	testeninska solata,	krompir, hrenova	rezine
solata s korenčkom in				sadje	omaka, motovilec,	
majonezo, kompot					prleška gibanica	
Brusnični kolač

Sestavine: 100 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 3 jajca, 60 g instantnega kakava, 150 g lešnikov, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlica kakava; premaz: 200 g brusnične marmelade, 250 ml sladke smetane; nastrgana čokolada za posip.
Maslo, sladkor v prahu in rumenjake penasto umešamo. Dodamo instantni kakav, prepra-žene, olupljene zmlete lešnike, pecilni prašek in kakav ter sneg iz beljakov. Testo razgrnemo v namaščen in pomokan manjši model ter pečemo 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ohlajen kolač premažemo z brusnično marmelado in stepeno sladko smetano. Potresemo z nastrgano čokolado.
ZPS • Storitve bank pod drobnogledom
Riževi polpeti
i —--■■ " ^-

)
y
Sestavine: 100 g riža, 20 g drobtin, 110 g skute, 1 jajce, ščep soli, začimbe po okusu (mu-škatni orešček, rdeča paprika, bazilika, čili ...).
Riž skuhamo in dobro odcedimo. Vse ostale sestavine dodamo k rižu, dobro premešamo in pustimo počivati približno pol ure. Oblikujemo polpete in jih polagamo na s peki papirjem obložen pekač. Pečemo približno 30 minut pri 180 stopinjah Celzija oziroma dokler niso polpeti lepo rjavo zapečeni. Pred koncem peke lahko na vsakega položimo tudi košček sira za še boljši okus.
Banke v 2016 dražile manj pogosto
Leta 2016 so bile banke pri višanju stroškov poslovanja z bančnim računom bolj zmerne kot v preteklih letih, kljub temu pa so nekatere od njih občutno podražile svoje storitve.
Svoje storitve je letos dražilo osem od 14 bank pri nas. Največ - pet nadomestil - so podražili pri NLB, ki ji sledijo Banka Sparkasse s štirimi, Banka Koper s tremi, Deželna banka Slovenije, Nova KBM z dvema in SKB s podražitvijo enega nadomestila. Največjo podražitev smo zabeležili pri Deželni banki Slovenije, ki je nadomestilo za plačilo položnice na bančnem okencu dvignila za 26 odstotkov. Banke so sicer najbolj dražile letne članarine za kartico z odloženim plačilom: Banka Koper za 21 odstotkov, Sberbank za 20 odstotkov in Nova KBM za 14 odstotkov. Pri slednji smo visok, 13-odstotni dvig nadomestila zabeležili še pri direktni obremenitvi. Ostale podražitve so bile nižje od desetih odstotkov. Tri banke so tudi začele zaračunavati prej brezplačne dvige na bankoma-tih drugih bank: Deželna banka Slovenije, UniCredit banka (prej so bili prvi trije dvigi brezplačni) in pa Sberbank, kjer komitenti zdaj plačajo nadomestilo od 4. mesečnega dviga dalje. Brezplačen dvig gotovine na bankomatu druge banke je tako na voljo le še komitentom štirih bank: BKS, Delavske hranilnice, Primorske hranilnice Vipava in Banke Sparkasse.
Najbolj dražili pri Deželni Banki Slovenije in Unicredit
Najbolj se je košarica najbolj uporabljanih storitev podražila za komitente Deželne banke Slovenija, in sicer za skoraj 30 odstotkov za tiste, ki poslujejo na bančnih okencih, ter za 20 odstotkov za uporabnike spletne banke. Podražitve poslovanja bodo močneje občutili tudi
komitenti Unicredit banke, za 11 odstotkov uporabniki bančnih okenc in za 21 odstotkov spletni uporabniki. Košarice ostalih bank, ki so v zadnjih 12 mesecih dvignile cene svojih storitev, so dražje za manj kot 5 odstotkov. Nespremenjeni ostajajo skupni stroški poslovanja za komitente Abanke, Addiko Bank, BKS Bank, Delavske hranilnice, Gorenjske banke in Hranilnice Lon.
Še vedno najugodnejše pri Delavski hranilnici
Posledica razlik pri podražitvah so veliki prihranki, ki se potrošnikom obetajo v primeru zamenjave banke. Ti so posebej visoki za potrošnike, ki poslujejo na bančnem okencu, saj za klasične bančne račune (brez upoštevanja bančnih paketov) lahko znašajo do 192,46 evra. Najmanj bodo potrošniki za bančni račun odšteli pri Delavski hranilnici - le 50,54 evra na letni ravni, relativno ugodno pa lahko poslujejo še pri Primorski hranilnici Vipava 86,32 evra in 121,26 evra pri Hranilnici Lon. Kar polovica bank pa bo potrošnikom na letni ravni zaračunala več kot 200 evrov. Najdražje med njimi so pri stroških klasičnih računov tudi letos Sberbank, Nova KBM in Addiko Bank.
Visoki pa so tudi možni prihranki za uporabnike spletne banke, saj ti za potrošnika, ki zamenja svoj klasični bančni račun za najugodnejšo ponudbo na trgu, znašajo do 72,26 evra. Tudi tukaj je najugodnejša Delavska hranilnica, kjer tipični potrošnik na letni ravni odšteje 48,14 evra. Paketa Banke Sberbank Direkt račun in Primorske hranilnice Vipava sta le nekoliko dražja, letni strošek pri prvi
znaša 51,36 evra, pri drugi pa 53,92 evra. Najdražje pri stroških klasičnih računov so Banka Koper, Nova KBM in NLB, pri katerih boste morali letno odšteti več kot 115 evrov.
Letni stroški poslovanja na bančnem okencu
Naziv ponudnika plačilnih storitev	Račun / Paket	Letni strošek
Delavska hranilnica d.d.	Osebni račun za zaposlene	50,54
Primorska hranilnica Vipava d.d.	Osebni račun	86,32
Hranilnica Lon d.d.	Redni osebni račun	121,26
Hranilnica Lon d.d.	Prijazni paket	127,74
Hranilnica Lon d.d.	Zlati paket	135,24
Deželna banka Slovenije d.d.	DBS osebni račun	148,78
Abanka Vipa d.d.	Aračun	170,04
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Premium	181,08
BKS Bank AG, bančna podružnica	Paketni račun KLASIK	183,24
Banka Sparkasse d.d.	Udobni račun	191,32
Banka Sparkasse d.d.	Udobni Plus račun	212,54
Gorenjska banka d.d.	Osebni račun - klasični	213,32
Sberbank banka d. d.	Direkt račun	221,52
NLB d.d.	Klasični račun	222,52
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Transakcijski račun	226,60
SKB BANKA d.d.	Standardni osebni račun	227,28
Banka Koper d.d.	Transakcijski osnovni račun	229,96
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Osnovni	230,20
Addiko Bank d.d.	Osebni transakcijski račun	231,96
Nova KBM d.d.	Transakcijski račun	237,96
Sberbank banka d. d.	Klasični račun	243,00
Nova KBM d.d.	Futurist Plus	248,64
Addiko Bank d.d.	PLUS paket	253,68
Sberbank banka d. d.	Start račun	254,64
Addiko Bank d.d.	E paket	265,68
Nova KBM d.d.	Futurist Osnovni	266,64
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Sodobni	290,20
Addiko Bank d.d.	TOP paket	307,68
Letni stroški poslovanja s spletno banko
Naziv ponudnika plačilnih storitev	Račun / Paket	Letni strošek
Delavska hranilnica d.d.	Osebni račun za zaposlene	48,14
Sberbank banka d. d.	Direkt račun	51,36
Primorska hranilnica Vipava d.d.	Osebni račun	53,92
Sberbank banka d. d.	Start račun	74,64
Banka Sparkasse d.d.	Udobni Plus račun	79,34
BKS Bank AG, bančna podružnica	Paketni račun KLASIK	81,00
Banka Sparkasse d.d.	Udobni račun	84,76
Hranilnica Lon d.d.	Redni osebni račun	87,54
Hranilnica Lon d.d.	Prijazni paket	88,14
Sberbank banka d. d.	Klasični račun	92,52
Deželna banka Slovenije d.d.	DBS osebni račun	94,78
Hranilnica Lon d.d.	Zlati paket	95,64
Gorenjska banka d.d.	Osebni račun brez izpiska za uporabnike Linka	101,72
Abanka Vipa d.d.	Aračun	102,72
Gorenjska banka d.d.	Osebni račun - klasični	106,28
Addiko Bank d.d.	Osebni transakcijski račun	109,80
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Transakcijski račun	112,00
Banka Koper d.d.	Transakcijski e-račun	114,40
SKB BANKA d.d.	Standardni osebni račun	114,72
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Osnovni	115,60
NLB d.d.	Klasični račun	116,32
Nova KBM d.d.	Transakcijski račun	117,72
Banka Koper d.d.	Transakcijski osnovni račun	120,40
Nova KBM d.d.	Futurist Plus	121,20
Addiko Bank d.d.	E paket	122,76
Addiko Bank d.d.	PLUS paket	124,80
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Sodobni	139,00
Nova KBM d.d.	Futurist Osnovni	139,20
Addiko Bank d.d.	TOP paket	150,72
UniCredit Banka Slovenija d.d.	Paket Premium	155,88
Vir: ZPS
torek • 24. januarja 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
■ V s
... da smo oni dan v našem uredništvu imeli velik logistični problem. Za ilustracijo k nekemu članku smo želeli fotografirati kup evrskih bankovcev, pa se jih je kljub skupnemu trudu nabralo le za kupček. Pa še direktor je bil na dopustu ...
Govori se
... da je naša država tako zelo čudna, da se niti svetovni begunci nočejo odločiti za to, da bi prosili za azil pri nas. Očitno steklokeramična plošča, vgradna pečica, medicinski jogi in barvni televizor z diagonalo 81 cm za njih niso dovolj privlačni, bomo že morali vgraditi hišni kino in džakuzi.
... da nam bo mogoče ameriški predsednik počasi celo všeč. Edini doslej si je drznil nemški Angeli povedati, da ga je zasra-la, ko je svojo državo (in s tem celo Evropo) na stežaj odprla za migrante. Drugi so še zmeraj prijazni z njo. Razen Orbana.
... da bodo parlamentarne preiskave o nepravilnostih v
slovenskem zdravstvu trajale leta, desetletja, če ne kako stoletje. Začeli so z žilnimi opornicami. Si lahko mislite, kdaj bodo na vrsti opornice za mezinec na levi nogi?
... da smo pričakovali, da se bo prejšnji četrtek nad srednješolskim centrom pokadil bel dim in bomo lahko v papeškem duhu vzkliknili: Habemus di-rectorem! Pa ni bilo nič od direktorja, očitno je bila izbira
med petimi kandidati preskromna. No, saj v šolah so navajeni, da je včasih pač treba kon-trolke ponavljati. Sedi - ena!
... da če vas v teh dneh zebe in se vam zdi, da je vaša peč kot sod brez dna, potem naj vas potolaži novica, ki smo jo prejeli sredi prejšnjega tedna: NASA in US NOAA sta objavila, da je bilo leto 2016 najtoplejše leto, odkar izvajajo merjenja na globalni ravni. Očitno se
Foto: Tajno društvo PGC
nam samo dozdeva, da je zunaj mrzlo, kot že dolgo ne.
... da so ptujski mestni svetniki z županom na čelu s svojimi najnovejšimi ukrepi pokazali, kako si razlagajo socialno državo po ptujsko: vsem podražu-jejo odstranjevanje odpadkov in odplak, pa čeprav mestni reveži nimajo česa vreči v smeti, pa tudi srati imajo bore malo, saj že stara modrost pravi, da se serje iz polne, ne prazne riti...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
6			7					4
	5		3			9		6
	2				8	3		
						1		9
	8						5	
3		7						
		8	6				3	
4		2			5		6	
5					7			2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravj°e
Oven		©©©	€€	O
Bik		©	€€€	GG
Dvojčka		©©©	€	OO
Rak	vv	©©	€€€	O
Lev		©	€€	OOO
Devica	v	©©©	€€€	O
Tehtnica	vv	©©	€	OOO
Škorpijon		©	€€	OOO
Strelec	¥¥¥	©©		G
Kozorog	V	©		GG
Vodnar		©©		OOO
Ribi		©©©		OO
Prireditvenik		
Torek, 24. januar		
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, potopisno predavanje Zgodbe iz planinskega dnevnika, Izidor Furjan 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI, odprtje razstave Aleksander Fenos
18:00 Ptuj, prostori ČS Center, Jadranska ul. 6, odprtje razstave otrok, udeležencev likovne ustvarjalnice Kolo
Sreda, 25. januar
18:00 Majšperk, konferenčna dvorana, KPC, informativne delavnice LAS Haloze, za prijavitelje na projekte LAS Haloze 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin Huda pokušnja, Jurij Hudolin in Matej Korenika
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Monodrama za dva Moj glas, moja pot, za izven
Četrtek, 26. januar
09:00 Podlehnik, občinski prostori, informativne delavnice LAS
Haloze, za prijavitelje na projekte LAS Haloze 14:00 Kidričevo, restavracija Pan, odprtje prenočišč Pan, Kidričevo
16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, ustvarjalne delavnice klekljanja, vodi Silvestra Horvat
Petek, 27. januar
18:00 Fram, velika dvorana TVD Partizan, komedija Žalujoči ostali
18:00 Središče ob Dravi, knjižnica, potopisno predavanje Maroko - dežela nasmejanih ljudi
Mestni kino Ptuj
Sreda, 25. januar: 13:00 Z dojenčkom v kino: Paterson; 20:00
Liffe po liffu: Trgovski potnik. Četrtek, 26. januar: 19.00 Liffe po liffu: Trgovski potnik. Petek, 27. januar: 16:00 Pošast Moli; 19:00 IFFR (v živo iz
Rotterdamskega filmskega festivala) Mister univerzum; 22:30 IFFR (v živo iz Rotterdamskega filmskega festivala) Mamaščevalka.
Štajerski 1	PEB	INI	IK
www.tednik.si			
ÉÍ3stajersk¡tedn¡k	-Stajerskitednik		
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. do 30. januarja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Naudaru
RADIOPTUJ
Kaj prinaša prvi javni poziv LAS Haloze?
V četrtek ob 16. uri z Estero Korošec.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Melani Milošič, Medribnik 14 a, 2282 Cirkulane.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!

Foto: CG
22 Štajerski
Šport, prireditve, objave
torek • 24. januarja 2017
Futsal • 1. SFL
Po menjavi trenerja visok poraz
Nogometaši mariborskega Proena (rumeni dresi) so brez težav slavili v Ljutomeru.
Foto: MS
Tomaž ŠIC bar-Proen Maribor 1:8 (1:6)
STRELCI: 0:1 Totoškovic (9.), 0:2 Totoškovic (10.), 1:2 Gašparič (11.), 1:3 Hanabe-govic (12.), 1:4 Fideršek (12.), 1:5 Totoškovic (14.), 1:6 Jan-dric (19.), 1:7 Totoškovic (29.), 1:8 Totoškovic (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol, Magdič, Školiber, Gašparič, Kociper, Belšak, Bu-zeti, Zlatnik. Trener: Marjan Magdič.
Gostovanje aktualnega državnega prvaka in udeleženca lige prvakov je v lju-
tomersko športno dvorano privabilo blizu 200 ljubiteljev futsala, ki pa jih je v uvodu pričakala informacija, da se je vodstvo KMN Tomaž ŠIC bar po porazu v Rogatcu proti Dobovcu odločilo raziti s trenerjem Matejem Gajserjem, ki je skupaj z Marjanom Mag-dičem vodil ekipo v dosedanjem delu prvenstva. Tako je proti Mariborčanom prleško ekipo samostojno vodil Mag-dič, ki pa se je trenutno vodilni in neporaženi ekipi zo-perstavil s precej oslabljeno zasedbo. Manjkala sta brata Goričan, prav tako pa ni bilo Budje, T. Gajserja in Kurbusa.
Že uvodne minute dvoboja so pokazale, da bodo Maribor-
čani gospodarji na parketu. Prevzeli so pobudo in oblegali vrata Miha Prijola, ki je z nekaj bravuroznimi obrambami ohranjal svojo mrežo nedotaknjeno. Preden je Denis To-toškovic dosegel prvega od svojih petih zadetkov za Pro-en, je imel izredno priložnost za zadetek Dejan Kociper. V 7. minuti je gostom odvzel žogo in stekel sam proti vratom Damirja Puškarja, vendar izredno slabo zaključil akcijo. V nadaljevanju tekme se je gostom odprlo. Začeli so rešeta-ti mrežo gostiteljev, ki jim je nekaj upanja vlil zadetek Mitja Gašpariča, s katerim so znižali rezultat na 1:2. Do konca prvega polčasa je bila na par-
1. SFL
REZULTATI 12. KROGA: Za-
vas Siliko - Puntar 5:3 (1:2), Oplast Kobarid - Dobovec Pivovarna Kozel 4:2 (0:1), Bronx Škofije - Sevnica 4:3 (3:1), Litija - Benedikt 5:4 (2:2), Tomaž ŠIC bar - Proen Maribor 1:8 (1:6).
1.	PROEN MARIBOR 12 11 1 0 63:27 34
2.	LITIJA	12 8 2 2 51:28 26
3.	OPLAST KOBARID 12 6 2 4 44:29 20
4.	DOBOVEC P. KOZEL12 6 0 6 47:41 18
5.	BRONX ŠKOFIJE 12 6 0 6 40:44 18
6.	SEVNICA 12 5 1 6 28:31 16
7.	ZAVAS SILIKO 12 4 2 6 34:47 14
8.	BENEDIKT 12 3 1 8 46:51 10
9.	TOMAŽ ŠIC BAR 12 2 3 7 32:57 9
10.	PUNTAR 12 3 0 9 23:53 9
ketu praktično le ena ekipa. Gostje so odšli na odmor s kar petimi zadetki naskoka.
V	drugem polčasu je gostujoči trener Robert Grdovic na vrata postavil rezervnega vratarja Florjana Frasa, priložnost za igro pa so dobili igralci, ki so v prvem delu tekme povečini greli klop. Ritem igre je padel, priložnosti za zadetke je bilo manj. Kljub temu so gostje še dvakrat premagali Prijola in z visoko zmago obdržali niz neporaže-nosti v tej sezoni.
V	1. SFL sledi premor, prvenstvo pa se nadaljuje 3. februarja, ko bo Tomaž ŠIC bar gostoval v Kobaridu pri Oplastu.
Marjan Magdič, trener Tomaža ŠIC bara: »Čestitam gostom, ki so še enkrat več pokazali, da so najboljša ekipa v ligi. Z igro v prvem polčasu ne morem biti zadovoljen, v drugem pa je bila naša igra zadovoljiva. Izkoriščam priložnost, da se zahvalim prijate-
lju Mateju Gajserju, ki je skupaj z mano štiri leta vztrajal s to mlado ekipo. Naredili smo veliko, upam, da še bo kdaj priložnost za sodelovanje.«
Miha Magdič, igralec Tomaža ŠIC bara: »Pred domačo publiko smo pokazali, da imamo srce. Trudili smo se, videlo pa se je, da so tri menjave premalo. Oslabljeni smo. Poraz proti Mariboru ni kritičen, naše tekme še prihajajo. Sedaj je čas, da strnemo svoje
vrste in začnemo zmagovati predvsem na našem parketu. Moramo dokazati, da si Tomaž zasluži mesto v prvi ligi.«
Matej Fideršek, igralec Pro-ena: »Poznala se nam je utrujenost po sredini tekmi z Litijani. Tokrat smo dosegli nekaj lahkih zadetkov in mirno tekmo pripeljali do konca. Vemo, da smo najkakovostnejša ekipa v Sloveniji in da moramo to formo obdržati do končnice.«
Miha Šoštarič
Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj namerava v letu 2017 začeti z realizacijo projekta „Izgradnja gerentološkega centra", kot tudi z realizacijo drugih projektov, namenjenih razširitvi institucionalnega varstva, ki se izvaja v okviru Doma upokojenev Ptuj. Za ta namen Dom upokojencev Ptuj objavlja
JAVNI POZIV ZA ODDAJO INFORMATIVNIH PONUDB ZA PRODAJO ALI BREZPLAČNI ODSTOP NEPREMIČNIN
na podlagi katerega lahko lastniki nepremičnin iz območja Podravja podajo informativno ponudbo za prodajo ali brezplačen odstop nepremičnin, primernih za realizacijo projekta „Izgradnja gerentološkega centra" ali drugih projektov, namenjenih razširitvi institucionalnega varstva, ki se izvaja v okviru Doma upokojenev Ptuj. Več podatkov o projektih lahko zainteresirani lastniki nepremičnin pridobijo pri konta-kni osebi go. Jožici Semnički (e-naslov: jozicasemnicki@domptuj.si). Vsebina informativne ponudbe naj zajema:
•	navedbo lastnika nepremičnine in njegovih kontaktnih podatkov;
•	dokazilo o lastništvu ponujene nepremičnine (priloga: ažuren izpisek iz zemljiške knjige);
•	opis nepremičnine z navedbo parcelnih številk, površine, namembnosti ipd. (priloga: ažuren izpisek iz PISO in GURS);
•	povezetek urbanističnih predpisov z navedbo morebitnih omejitev gradnje;
•	druge relavantne podatke, pomembne za prodajo nepremičnine (npr. arheologija, stanje infrastrukture, dostopi ipd.);
•	ponujeno izhodiščno ceno.
Vsi zainteresirani lastniki nepremičnin naj svoje izhodiščne informativne ponudbe za prodajo ali brezplačen odstop nepremičnin oddajo do 28.2. 2017 do 12. ure, pisno v vložišče na naslovu Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj. Ponudbe naj bodo označene z pripisom „NE ODPIRAJ - ponudba za prodajo nepremičnine".
Jožica Semnički, direktorica Dom upokojencev Ptuj
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
FINALE
Športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
Sobota, 18. februarja, ob 18.00
VSTOP JE PROST!
RADIOPTUJ Štniprchi
^ 89,8»98,2»10473	IslAjK/l O/Vt/
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
^ PILOT
Simply Write
mion
SMORE

SAZAS
21
cestno podjetje ptuj
BAGS
SMORE
torek • 24. januarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. prodajo tudi kurilno olje petrol brez stroškov dostave. TEL. 031 444 154. Semine-SMMS.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO svinjske polovice in meso lastnih prašičev in odoj-kov. Možen je tudi nakup živih prašičev od 25 do 100 kg. Informacije in naročila na tel. 041 212 408, Kmetija Požegar.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO repo in krmno peso za svinje. Tel. 068 601 641._
PRODAMO pašno telico, brejo 8 mesecev, simentalko, in prašiča domače reje, težkega okrog 180 kg. Tel. 041 562 179.
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si.
IŠČEMO kreativno, samostojno frizerko za polni delovni čas. Pošljite vloge do 27. 1. 2017 na Bos, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk.
08:00 Okrogla miza - Destrnik 1991 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Dcstrnik, oddaja i/ preteklosti 12:00 Vid™ strani 15:00 Italijanska trgovina - v £ivo 18:00 Pozdrav sosedu; l.del 20:00 20 let Društva Kmetic Dcstmik 21:30 Antonova prireditev v Stopereah 23:00 Vidco strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
SIP
	
	o
	(Ú
	CVI
	¡É
	LD
	1-
	CC
	1-
	lu
	•o
08:00 Štajerska frajtonarica 10:00 Igra-Moj ata socialistični kulak 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 5 let Noneta PGD Zlatoličje 20:00 KoSicen bal v Slovenija vasi 21:30 Štajerska frajtonariea
08:00 Igra-Oženil se bom s svojo ženo
09:15 Ljudski pevci se predstavijo
11:00 Utrip i/. Ormoža
12:00 Video strani
15:00 Italijanska trgovina - v živo
19:00 Oddaja i z preteklosti
20:00 Zimska poravila na Polenšaku
21:30 Utrip iz Ormoža
23:00 Vidco strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti damo v najem garsonjero v vrstni hiši. Tel. 031 503 142, energetska izkaznica: 2016-234-235-41105.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
dragemu sinu in bratu
Francu Ovčarju
ZGORNJE GRUŠKOVJE 5
rojen 17. 8. 1962, umrl 24. 1. 2016
Vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite lepo misel, iskrena hvala.
Žalujoči mama, sestre in brati
Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Irene Pozgai
1923-2017
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v tem žalostnem času. Hvala vsem za pomoč, izražena sočutja, za darovane sveče, cvetje in maše. Hvala g. župniku, pevcem, tamburašem iz Gorišnice in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji najdražji
Hiša pusta in prazna, a nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, nikogar ni, dom molči in z nami solze žalosti pretaka.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh
postajamo ob grobu, v katerem že 5 let počivaš, naš dragi
mož, ati, dedi in brat
Franc Ranfl
IZ BOROVCEV 22 21. 1. 2012
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
I__JKA ZJUTRAJ DO
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
		Si	KOVO IZDAJO	
» ¿SETT	H	ITKA ZJUTRAJ D		O S. URE
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah(2)radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
AMSKA PONUDBA W MdSMOKgAlX] «D@tiÜA M@ÄA
RAZLIČNE VRSTE KLOBAS 400 G SAMO 1 € Z
PREK. ZADNJA KRAČA SAMO 1,99 €/KG
V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF, ZORJENA SV. RIBA IN ŠE MNOGO VEČ...
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^
Videm • Umrla je Julijana Turk
Najstarejsa Slovenka 109. pomladi ni dočakala
Julijana TUrk, najstarejSa Slovenka, je sredi tega meseca - le malo pred svojim 109. rojstnim dnem - na svojem domu umrla. Za Haložanko, ki je bila vajena trdega dela in je preživela obe svetovni vojni, je bila usodna pljučnica.
Julka, kot so jo klicali domači, se je rodila 13. februarja daljnega leta 1908 v Veliki Var-nici v današnji občini Videm. Gospodinjila je na kmetiji in delala v vinogradu, izučila se je tudi za šiviljo. Imela je tri otroke, devet vnukov, 15 prav-nukov in štiri prapravnuke. »Bila je skromna ženska. Nikoli ni tarnala, vedno je bila rada urejena, velikokrat je zapela,« je dejala njena hčerka Slavi-ca Gabrovec. Prav ona je bila tista, ki je svojo mamo pred kakega četrt stoletja, ko ta ni več zmogla živeti sama, vzela k sebi v Maribor.
»Moja sestra je šla v Kanado, brat je umrl. Poleg mene je mama imela lepo življenje. Vesela je bila vnukov, ki so jo imeli zelo radi in ji stali ob strani. Sicer smo živeli skromno; mama je imela 200 evrov kmečke pokojnine, jaz imam minimalno pokojnino, moj mož in hčerka sta umrla. Vendar pa nam, razen denarja, ni nič manjkalo,« je povedala Slavica. Čeprav Julka ni več
mogla delati, je ostala živahna ženska. Sama je trdila, da se ima za visoko starost zahvaliti preprostemu, skromnemu življenju. K zadnjemu počitku so jo položili na pokopališču v Zgornjem Leskovcu.
Stoletniki niso več takSna redkost kot nekoč
Na spletni enciklopediji Wikipedija vodijo seznam slovenskih stoletnikov, vendar opozarjajo, da ta ni popoln. Po njihovih podatkih je trenutno najstarejši Slovenec Niko Dragoš iz Bele Krajine (109 let), najstarejša Slovenka pa je Celjanka Marija Jakob (108 let). V Sloveniji je najvišjo starost doslej dočakala Katarina Marinič iz Posočja: kar 110 let in 307 dni je naštela. Med vsemi Zemljankami titulo najstarejše nosi Italijanka Emma Morano (117 let), najstarejši moški na svetu pa je Izraelec Yisrael Kristal (113 let). Naj-
Foto: arhiv svojcev
Julkino srce je bflo 108 let in 341 dni, nato pa utrujeno omagalo.
višja starost človeka, ki so jo doslej uspeli uradno dokazati, je znašala 122 let.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na zadnji dan lanskega leta v Sloveniji 209
oseb, starih sto let ali več; od tega 178 žensk in 31 moških. Največ jih je bilo v osrednje-slovenski (73) in podravski statistični regiji (26), najmanj pa v Zasavju (2) in na Koroškem (5). Ob osamosvojitvi države leta 1991 je bilo stole-tnikov le 26, njihovo število pa je nato približno enakomerno raslo in se v zadnjih letih ustalilo na okoli 210 do 230 (največ stoletnikov doslej, 238, je bilo leta 2014). V prav vseh letih so prevladovale ženske, kar je posledica dejstva, da moški praviloma umirajo mlajši kot ženske - v skoraj vseh državah sveta.
Znanstveniki napovedujejo, da bo število stoletnikov v prihodnje še močno naraslo. Po Eurostatovih projekcijah prebivalstva (te so sicer le eden od možnih scenarijev, saj točne napovedi niso mogoče) naj bi bilo leta 2035 v naši državi 916 stoletnikov, leta 2080 pa že več kot 5.000.
Eva Milošič
Podravje • Iz policijske statistike
Lani obravnavali tri umore in tri poskuse
Statistika najbolj okrutnih kaznivih dejanj v Podravju se je v primerjavi z letom 2015, ko se je zgodil en umor, spet nekoliko poslabšala. Krvava je bila le druga polovica leta, ko so policisti na območju Policijske uprave Maribor obravnavali tri umore in tri poskuse umora. Vse primere so preiskali, nekaj jih je že doživelo tudi epilog na sodišču.
Osebna kronika
Rojstva: Aleksandra Ba-uman, Lovrenc na Dravskem polju 126 b, Lovrenc na Dravskem polju
-	deklica Maša; Ksenja Kosi, Zagorje 15, Sv. Tomaž - deček Jaka; Minka Majhen, Breg 41, Maj-šperk - deček Nik; Mateja Vajda, Zamušani 54 b, Go-rišnica - deček Lovro; Anja Vajda, Stojnci 3, Markovci
-	deklica Ina; Alenka Bosilj Simkic, Cesta ob gramoznici 8 a, Miklavž na Dravskem polju - deklica Živa; Katrin Zorjan, Mala vas 37 b, Gorišnica - deček Anej; Urška Hergoc, Videm pri Ptuju 34, Videm pri Ptuju
-	deček Kevin; Gabrijela Arnuš, Ul. 5. Prekomorske 11, Ptuj - deklica Eva; Katya Fajfar, Cvetlična ul. 9, Šentilj v Slov. goricah
-	deklica Lorina; Stella Štern, Ul. Borisa Winterja 4, Sl. Bistrica - deček Teo; Klavdija Slana, Ul. Staneta Severja 13, Maribor - deklica; Martina Lenart, Kraigherjeva ul. 12 e, Slovenska Bistrica - deček Lovro. Umrli so: Marija Fider-šek, roj. Vtič, Kupčinji Vrh 29, roj. 1923 - umrla 13. januarja 2017; Marija Mu-zek, roj. Čelan, Slavšina 25, roj. 1923 - umrla 13. januarja 2017; Ana Gabro-vec, roj. Bratuša, Brezovec 73 a, roj. 1951 - umrla 14. januarja 2017; Ana Copak, roj. Lozinšek, Zakl 34, roj. 1928 - umrla 14. januarja 2017; Terezija Mihelič, roj. Brenčič, Ptuj, Reševa ul. 25, roj. 1936 - umrla
14.	januarja 2017; Josip Frljužec, Ptuj, Slomškova ul. 12, roj. 1944 - umrl
15.	januarja 2017; Milan Črnivec, Cirkulane 35, roj. 1959 - umrl 16. januarja 2017; Silva Junger, roj. Va-nek, Ptuj, Rimska pl. 9, roj. 1927 - umrla 17. januarja 2017; Gotrfid Toplak, Vi-čanci 87, roj. 1942 - umrl 19. januarja 2017.
Po mirni prvi polovici leta je do prvega dogodka s tragičnim koncem prišlo 5. julija v Sladkem Vrhu, kjer je 63-letni Vincenc Bezjak z nožem vzel življenje svojemu 38-letnemu sinu Sebastjanu Bezjaku. Sodišče ga je kmalu po novem letu obsodilo na 20 let in osem mesecev zapora.
Še pred iztekom poletja je prišlo do umora v Mariboru, kjer je 31-letni Aleš Helbl 19. avgusta po skupnem popivanju v blokovskem naselju na Teznem prav tako z nožem umoril 57-letnega Darka Novaka. Kljub takojšnjemu priznanju in obžalovanju za dejanje, ki ga bo spremljalo do konca življenja, sodnica Andreja Lukeš zanj ni imela milosti in mu je novembra prisodila 23 let zapora. Ker ni upoštevala nobenih omilitvenih določil, je njegov odvetnik po uradni dolžnosti Ivan Starčevič vložil pritožbo nad višino kazni, ki jo je ta teden obravnavalo višje sodišče.
Do zadnjega lanskega umora je prišlo 23. novembra v zapuščenih prostorih nekdanjih
mariborskih zaporih, kjer naj bi 38-letni brezdomec Tomi Kolar vzel življenje 41-letnemu Ludviku Pukšiču. Grozi mu najmanj 15 let zapora, a se sojenje za zdaj še ni začelo.
Poskusi umorov in ubojev
Prepir med mariborskima brezdomcema bi se tragično lahko končal že dober mesec prej, ko naj bi 53-letni Marjan Munda oktobra napadel 64-letnega Tomaža Ivanca. Čeprav mu je Ivanc skušal ubežati, ga je Munda dohitel in mu nož zarinil v hrbet. Policisti so storilca ovadili zaradi poskusa umora, a je tožilstvo nato obtožbo omililo v poskus uboja. Munda na nedavnem predobrav-navnem naroku krivde v zameno za šest let zapora ni priznal.
Do ostalih dveh poskusov je prišlo v obračunih nekdanjih partnerjev, v obeh primerih sta bili žrtvi ženske. Hočan Radovan Stošic se je avgusta spravil nad Suzano Damiš in v sobo, kjer je spala, prinesel plinsko jeklenko
in jo odprl, ob tem pa ji s plastičnimi vezicami zavezal noge, sedel na njo in jo pričel daviti, a se je uspela rešiti. Tudi v tem primeru je tožilstvo obtožnico spremenilo v poskus uboja, sodišče pa je v začetku januarja storilca obsodilo na tri leta zapora.
Do podobnega dogodka je septembra prišlo v Zgornji Polskavi, kjer naj bi 55-letni Bistričan Janez Pušnik fizično napadel svojo prijateljico Jožico Keršič in jo poskušal zadaviti, a mu je dejanje preprečil lastnik gostinskega lokala. V tem prime-
ru je tožilstvo prepričano, da je šlo za poskus umora. Predobrav-navni narok bi morali izpeljati že prejšnji teden, a je njegov odvetnik po uradni dolžnosti na njem zaprosil za razrešitev, saj da mu obdolženi ne zaupa.
(sta)
Štajerski
www.tednik.si
I Stajerskrtednik Stajerskrtednik
Napoved vremena za Slovenijo
Koliko dni pred Petrovim (28.) Uolom grmi, toliko po njem mrazi.
Danes bo v višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna burja, drugod bo večinoma oblačno ali megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -11, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V sredo in v četrtek bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno.
Vremenska slika
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka, nad zahodnim in južnim Sredozemljem pa je ciklon z vremensko fronto. Nad naše kraje doteka od jugovzhoda v nižjih zračnih plasteh hladen in vlažen, v višinah pa od zahoda prehodno nekoliko toplejši zrak.